Leia XXIV., št. 224
UpravtuStvo i Ljubljana, fuccmijeva Ulica 5 Telet00 St. 51-22. 31-23. 31-24
uueniuu oddelek; Ljubljana, Pocanijeva ulica 5 - Telefon St. 31-25. 31-26 Podnsžmca Novo mesto» Ljubljanska cesta 43 Izključno zastopstvo a oglase 12 Italije in inozemstvo-. UP) S. A.. MILANO
Računi: za Ljubljansko pokra lino pn poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraj«
Italije: Servizio Conti Cort. Post. No 11-311?
Po&nina (Mm f
Postgebuiu bai bezahlt
Ljubljana, sobota JO. septembra £344
Preis — Csssa i®— L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
_/
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Der feindliche Einbnichsversuch zwischen Emden und Miinster geseheitert
Heftige Kampfe ostlich Nimwegen und westlich Venlo — Hohe amerikanisehe Verluste bei Gegenangriff nordlich Nancy — Durchbruchsversuche von iiber 100 bolschewistischen Schiitzendivisionen in 14 tagigen erbitterten Kampfen im Nordabschnitt der Ostfront
vere itelt
Aiis rtom Fiihrorhaiupfrjuartier, 29. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Der Versuch des Feindes, durch einen gevvaltigen Einsatz von Luftlandetruppen das Muas- und Rheinhindernis in Holland /n iiherspringen, den Westwall von Norden zu umgehen und zwischen Emden und Miinster in Deutschland einzubrechen, ist geseheitert.
Die englisehe 2. Armee versueht nun. den schmalen iiber Eindhoven auf Nimvvegen vorgetriebenen Angriffskeil nach We-stt-u und Osten zu verbreitera. Dabei kain es auch gestern zu heftigen Kiimpfen, be-sonders an der hollandischen Grenze ostlich Niimvegen und vvestlich Venlo. Auch zvvisehen Antvverpen und Hertogenbosch bat die feindliche Angriffstiitigkeit zutfe-nommen. Anfangserfolge des Feindes vvurden durch den Gegenangriff deutscher Ep-serven hegrenzt oder beseitigt. Mehr als 40 englisohe Panzer blieben zerschossen auf dem Gefechtsfeld liegen. Dem gegenuVer tr::ten die beiderseitigen Kampfhandlun.
gen in t(er iibrigen AVesifront bis nach M-etz zuriick.
Nachdcm der Feind dlurcli unsere Gegen. angriffe aus dem KSnbruehsranm nordlich Luneville vvieder nach Westen zuriickge-vvorfen vv.ir, traten die Amerikaner !^e->tern nordlich Xanev zum Gegenangriff an. Er hr.-'chtc ihnen anss-r hohen Verlusten nur gei ingen < ie!andegevvinn.
fn dem VorgeHinde der \Vest-Vogesen nehmen die Angriffe der Amerikaner und Franzos.-n h< s nde.rs beiderseits Epinal und vvestlich Belfort an Heftigkeit zu. Es ki m zu sehr erbitterten und vvechselvolien Waldkampfen. die aber nur ostlich Lure zu ein t Zuuicknahme unserer Front zvvangen.
A on den Festnngen, die im Riicken des Feindes von nns gehalten vverden, Diinkir-chen. C:i!ais mit der Kustenartilleriegrup-pe von Gris Ne/., Kanalinseln, Lorient, St. Nscnir" La Rochelle, Gironde-Nbrd-un<i C;:.---!ndf-Siid vvird zurzeit nur Calais an-geL.riffei! Die Kampfe hielten dort mit «;ri--er Hc-i>-k;'it an. An einzelnen Stellen hat sich der Feind bis an den Stadtrand herangearbeitet. Parlamentare vvurden abgevviesen. In den iibrigen Festungen ergan->:en unsere Truppen durch erfolgreiche Ausfalle ihre Bestiinde an VTaffen und Ver-pflcgung.
In IMittelitalien vvurde gestern nordvvest-lich Florenzuoia der Monte Battiglis, den der Feind am Vortage genommen fcatte, uinfassend an^egriffen. Es gelang. die feind' i che Besatzung . abzuschneiden und alle Entsatzversuche des Feindes zu ver-citeln. An der Adria-Front se-tzte der Feind seine starken Panzerangriffe auch vvahrend der Nacht und vvahrend des ganzen Tages, unlerstutzt durch rollende Luftangriffe, fort. Die eigenen Divisionen vviesen alle Angriffe unter hohen feindlichen Verlusten .h und errangen damit erneut einen vollen Abvvehrerfolg.
Im Siidosten traten Gehirgsjager gegen die Sovv jets zum Gegenangriff an, die in die Donauschleife vvestl eh Turn-Sevcrin eingehroehen vvaren. Unter Veri ust von .500
Toten und 200 Gefangenen vvurden zvvei feindliche Regimenter zerschlagen und eine betrachtliche Beute an Waffen eingebracht.
In Mittel-Krcatien nahmen unsere Truppen Schnlter an Schulter mit kroatisehen Verbiinde.n die Stadt Banja-Duka vvieder und st eliten damit die Verbindung der seit Tagen dort abgeschnittenen Besatzung vvieder her.
Schlachtflieger griffen in Westrumanien mit guter VVirkung feindliche Truppenbe-vvegungen und den Nachschubverkehr an.
Die Gegenangriffe deutscher und unga-riseher Truppen an der ungariseh-rumani-nlschen Grenze zvvisehen Szeged und Gross-vvardein machten mit Unterstiitzung der deutschen Luftvvaffe gute Fortschritte. Un-garisehe Panzerjiiger sehossen 17 feindliche Panzer ab.
Im Nordteil des Szekler Zipfels setzten sich unsere Verbande unter Aufgabe von Neumarkt oline feindlichen Druck auf den Maros-Abschnitt ab. J An den Kam men der nordlichen VVald-J karpathen vvurden zahlreiche bolschevvisti-j sche Angriffe abgevviesen und Einbriiche j in Gegenstossen beseitigt. | Zvvisehen dem Nordrand der Karpathen und Mitau fanden keine vvesentlichen Kampfhandlungen statt.
Leichte deutsche Seestreitkrafte nahnten sovvjetische Stellungen an der Ostkiiste der Rigaer Bucht vviederholt \virksam unter Feuer.
Im Nordabschnitt der Ostfront haben Truppen des Heeres und der Waffen-SS in 14-tagigen erbitterten Kampfen, vvirksam iinterstiitzt durch Verbande der Luftvvaffe, vvahrend ihrer Absetzbevvegungen Durchbruchsversuche von iiber 100 Schiitzendivisionen und zahlreieheii Panzer- und sehnei-len Verbanden der Bolsehevvisten vereitelt und dem Feind schvvere Verluste an Men-schen und Material zugefiigt. Mit dem Abschuss von iiber 1000 Panzern verloren die Bolsehevvisten in der Zeit vom 14. bis 27. September den Bestand von o Panzerkorps. Jager und Flakartillerie der Luftvvaffe vernichteten 698 sovvjetische Flugzeuge. Fiih-rung und Truppe haben sich in dieser harten Abvvehrschlacht hervorragend bevvahrt.
In nordnorvvegisehen Gevvassern versenk-ten Sieherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits ein feindliches Schnellboot und sehossen vicr Flugzeuge ab. Ein eigenes Fahrzeug ging durch Bombentreffer verloren. Im gleichen Seegebiet vvurden drei vv eitere Flugzeuge durch Kampffahren zum Absturz gebracht.
Die feindliche Enttauschung iiber den geseheiterten Arersxich, iibsr Nordholland in \Vestdeutschland einzubrechen, macht sich in vermehrten Terrorangriffen gegen deutsche Stšidte Luft. In Mitteldeutschland entstanden starke Schaden in den Wohnbe-zirken von Kassel, Magdeburg, Dessau und in mehreren O rt en im Raum Halle-Leipzig. In der vergangenen Nacht griffen britisehe Flugzeuge Braunschvveig an. Die anglo-amerikanisehe Luftvvaffe verlor am 28. September durch Jager und Flakartillerie der Luftvvaffe 75 Flugzeuge, darunter 50 viermotorige Bomber.
Sovražnikov poizkus vdora med Emdenom in Ministrom se je izjalovil
Siloviti boji vzhodno od Nhnwegna in zapadno od Venloja — Velike ameriške izgube pri protinapadih severno od Nancyja — Prebi-jalni poizkusi nad sto boljševiških strelskih divizij izjalovljeni v 14 dnevnih ogorčenih bojih v severnem odseku vzhodnega bojišča

člastck dr. G©b&e2sa v listu ,$Bas Reich"
Berlin. 28 sept. Nemčija ima ugodne z-S'u:c. ti« bo uspešno prestala to vojno.
0.11roivinc	rezerve, ki j;h trenutno mobilizira, bodo kmalu nastopile. Treba je le dobiti za to potreben čas. V tem je tud: velik del vojaških odločitev za zaveznike, kajt-i vojna postaja vedno bolj tekma e časom.
T ugotavlja minister dr Goehbels v svo-jen' uvodniku v tedniku »Das Reich«, v katerem pravi pod naslovom »Zastava zaupanja* še naslednje: »Čeprav ie postal splošen vojaški razvoj z« naše -zglede neugodnejši, so , g'cdo končne zmage še nadalje intaktni. Naša naioga je skrbeti, da bo tako tudi v bodoče. Z;'fo mamo vse možnosti Jasno je. da z uradne«.: mesta v tako kritičnem stanju vojne,
1.::kor	je sedanje, ni mogoče javno razpravljati o vseh vprašam h. k-' so važna za pol -t:čni aH vojaški razvoj, kajti prav ona. ki z-gledajo najbnlj aktualna, so zavita po večini v kopreno verjaških tajnosti Nam se n"' treba pritoževal da bi nemški narod v izrednih prcizkuv-.jnh m obremenitvah trenutnega razvoja kdaj kol i izgub.1 živce. Zato je politično preveč zrel in izšolan. Kot svarilen zgled pa Tna pred očmi hidi druge narode, ker vid', kaj se zgod: z deželo. Ic prej preneha z bitko, preden dob: za to potrebno povelje
Ako n..va'juje sovražnik na naše meje in poizkuša doseči vdor v sredinec Nemčije in isi tem v opor šče naš-ega bojevanja sploh, potem moramo to preprečit: z vsem sredstvi, k- so nam na razpolago. Ker se s tem pojavlja tudi vprašanje nagega narodnega obstoja, si ne smemo delati nikakih utvar o pomenu odločitev, ki jih bomo sprejeli -n k jih moramo sprejeti v tem obdobju vojne To velja tako za boj Nemčije __ prof zapadu kakor proti vzhodu Naše možnosti in naši izgled-' danes n:K-kor niso izčrpani Na" sovražnik bi do-svj; rad č;ni prej čim bolj konkretno vojno odločitev. Mi j:m moramo to na vsa^ nač:n preprečiti. Imamo ugodne izglede, da vojno z uspehom orc-tanemo. toda za to je potreben napor narodnih sol, ki obsega \»'s nemški narod. Sovražnik podcenjujejo \Temce danes prav tako. kakor so jih podcenjevali ob pr-četku vojne. Ako govore o lahkem ;n prijetnem sprehodu v Berlin ;n se delajo, kakor da obstoja ta vojna le še iz malenkostnega streljanja. ki pa n kakor ne more :zprerr,enit; domnevno žc pa.ile odločitve, potem je to prava neumnost, ki ji n'ti sami ne verjamejo. To trebijo v svet. da bi zbudil: v nas ne-sigurnost Kakor često v tej vojni trdijo sedaj vsakovrstne stvari, o katerih pa	vemo,
da so jih kruta dejstva postavila popolnoma na k ž. Tako bo tudi sedaj.
Vojna je prispela na svojo dramatsko točko
kr:zc. Sovražnikovi napori se ne morejo več ojačrti, dalje ča;a ne bodo mogli ostati niti n.i isti višin'. Zato je jasno, kaj moramo storiti. Sovražnik naj ve, kaj ga čaka, ako hoče napredovat-' meter za metrom. Danes branimo našo sveto domačo zemljo. Brez strahu in zvesto bc*no izvedli ta boj. Naša vera v zmago naše stvari jc neomajana in neomajljiva.«
Nlsvi ukrepi državnega po* cMašeeaca za totalno vojno
Berlin, 29. sept. Ministe*- dr. Goeobeis je izdal v svojstvu pooblaščenca za totalno vojno 7 nadaljnjih odredb, ki streme vse za tem, da bi osvobodile znatne nadalj nje sile za vojaško službo in oborožev nje. Tako bodo do nadaljnjega ustavili šolsko izobraževanje in izpopolnjevanje uradnikov. £a državno računsko sodišče je bilo odrejenih mnogo tehničnih poeno-stavitvenih ukrepov. Nadalje bodo morali oddati kreditni in zavarovalni zavodi vojski in oboroževalni industriji znaten del svojih nameščencev. Razstave, sejmi in slične prireditve so med vojno prepovedane. Isto je za udeležbo pri takih prireditvah v inozemstvu Gostinski in hotelski obrati se bodo spravili v sklad z zahtevami totalnega vojevanja, vendar bodo podjetja, ki oskrbujejo delovno prebivalstvo. še nadalje obstojala, le da bo njih osebje občutno zmanjšano. Vsa ostala podjetja te vrste bodo v, svrho popolnega zajetja vsega osebja vključno z lastniki, stavljena na razpolago delovnim uradom Končno bodo zaprlj tudi še zadnje tri javne nemške igralnice v Baden-Badenu, Zoppotu in Badenu pri Dunaju.
Fuhrerjev glavni stan, 29. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Sovražnikov poizkus, da bi z veliko uporabo letalske pehote preskočil oviro, ki ja predstavljata na Nizozemskem Maas in Ren, obšel zapadni branik s severa in vdrl v Nemčijo med Emdenom in Miinstrcm, se je izjalovil.
Angfeška 2. armada poizkuša sedaj razširiti ozki, preko Eindhovna proti Nini-vvegnu zabiti napadalni kiin, proti zapadu in vzhodu. Pri tem je prišlo tudi včeraj do silovitih bojev, zlasti na nizozemski meji vzhodno od Nimvegna in zapadno od Venla. Tudi med Anversom in Hertogen-bosehem so se sovražnikovi napadi ojačiii. Pričetne sovražnikove uspehe smo s protinapadom nemških rezerv omejili ali odstranili. Na bojišču je obležalo nad 40 razbitih angleških oklopnikov. Glede na gornje boje so bili spopadi na ostalem zapadnem bojišču do Metza manjšega pomena.
Ko smo vrgli sovražnika s protinapadom z vdornega poročja severno od Lunevilia zopet nazaj proti zapadu, so pričeli Američani včeraj protinapad severno od Nan-cyja. Prinesel jim je poleg visokih izgub le malenkostno napredovanje.
V	predgorju zapadnih Vogezov postajajo napadi Američanov in Francozov zlasti •ob obeh straneh Epinala in znpadno od Belforta vedno bolj siloviti. Prišlo je do zelo ogorčenih in izpremenljivih gozdnih bojev, ki pa so nas le vzhodno od Lura prisilili. da smo umaknili našo bojno črto.
Izmed utrdb, ki .jih imamo za sovražnikovim hrbtom v svojih rokah, Dunkerqua, Calaisa s skupino obalnega topništva na rtu Gris Nez, Rokavskih otokov, Lorienia, St. Nazaira, La Rochelle ter severne in južne Gironde napada sovražnik trenutno le Calais. Boji so se nadaljevali tamkaj z veliko silovitostjo. Ponekod se je sovražnik prebil do mestnega roba. Parlamentarce smo zavrnili. V ostalih utrdbah izpopolnjujejo naše čete svoje zaloge orožja in živil z uspešnimi izpadi.
V	srednji Italiji smo napadli včeraj severnozapadno od Firenzuole Monte Battiglis, ki ga je bil sovražnik zasedel prejšnjega dne. Uspelo nam je, da smo sovražnikovo posadko odrezali, in smo preprečili vse sovražnikove poizkuse, da bi jo razbremenil. Na jadranskem bojišču je sovražnik tudi vso noč in ves dan močno napadal z oklopniki. Podpirali so ga neprestani letalski napadi. Naše divizije so odbile vse napade ob velikih izgubah sovražnika ter so dosegle s tem znova popoln obramben uspeh.
Na jugovzhodu so predli planinski lovci v protinapad proti sovjetskim četam, ki so
vdrle v lok Dunava zapadno od Turn-Seve-rina. Razbili so dva sovražnikova polka, ki sta izgubila 500 padlih in 200 ujetnikov ter zaplenili pomembno količino orožja.
V	srednji Hrvatski so naše čete raino ob rami s hrvatskimi oddelki ponovno zavzele mesto Banjaluko in tako vzpostavile zvezo s tamkaj že več dni odrezano posadko.
Bojni let lei so napadli v zapadni Rumuniji z dobrim uspehom sovražnikova premikanja čet in oskrbovalni promet.
Protinapadi nemških in madžarskih čet ob madžarsko-rumunski meji med Szegedi-nom in Velikim Varadinoin s pomočjo nemškega letalstva dobro napredujejo. Madžarski protioklopniški lovci so uničili 17 sovražnikovih oklopnikov.
V	severnem delu Szeklerskcga ozemlja so se odmaknili naši oddelki, ki so izpraznili Neumarkt, brez sovražnikovega pritiska v odsek ob Murešu.
Na vrhovih severnih Gozdnatih Karpatov smo zavrnili številne boljševiške napade in s protisunki očistili njihove vdore.
Med severnim robom Karpatov in Jclga-vo ni bilo nobenih pomembnejših bojev.
Lahke nemške pomorske edinice so ponovno uspešno obstreljevale sovjetske postojanke na vzhodni obali zaliva pri Rigi.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča so preprečile čete vojske in SS med svojimi odmikalnimi pokreti v 14dnevnih ogorčenih bojih z uspešno podporo letalstva vse pre-bijalne poskuse nad sto boljševiških strelskih divizij in številnih oklopniških in brzih oddelkov. Sovražniku so zadale težke človeške in tvarne izgube. Z uničenjem nad tisoč oklopnikov so izgubili boljševiki od 14; do 27. septembra opremo petih oklopniških zborov. Lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so uničili 698 sovjetskih letal. Vodstvo in navadni vojaki so se v tej hudi obrambni bitki sijajno obnesli.
Na severnem norveškem vodovju so potopila varovalna vozila neke nemške spremljave sovražnikov brzi čoln in sestrelila 4 letala. Zaradi bombnih zadetkov smo izgubili eno lastno vozilo. Na istem vodovju so zbili bojni splavi tri nadaljnja letala.
Sovražnik je hotel dati svojemu razočaranju zaradi izjalovljenega poskusa, da bi preko severne Nizozemske vdrl v zapadno Nemčijo, duška z ojačenimi terorističnimi napadi na nemška mesta. V srednji Nemčiji je nastala večja škoda v stanovanjskih okrajih v Kasslu, Magdeburgu, Desau-u in več krajih na področju Halle-Leipzig. V pretekli noči so napadla britanska letala Braunschvveig. Angloameriško letalstvo je izgubilo 28. septembra po lovcih in protiletalskem topništvu 75 letal, med njimi 50 štirimotornih bombnikov.
Dve mentaliteti
Sovražnik na zapadu ustavljen
Berlin, 29. sept. Na približno 14 km širokem "rečnem otoku med Amhemom in Nim-vegenom so se nadaljevali težji boji. Nemški letalci so ponovno srlno napadli sovTažnkove sile, ki so iz južnega obrežja Leka brezuspešno poizkušale, da bi nadomestile ostanke 1. divizije br:tanske letalske pehote. Britansk: oddelki, ki so jih Nemci s protinapadi stis-n:li na ozek prostor, so :meli občutne izgube. Nasprotnik je napadal i z Nijmegena proti severovzhodu in jugovzhodu, vendar ni mogel izvojevati nazaj niti ozemlja. k: so ga zavzele nemške čete prejšnjega dne ob železnišk: progi proti Arnhemu, niti ni mogel vtign"ti močne nemške zaporne postojanke južno-vzhodno od mesta Ti krajevni obrambni uspeh: nemških čet so bil: večjega pomena, kakor jc kazalo na prvi pogled, ker so Britanci zbrali na svojem vdornem področju pri Eindhovenu m Nijmcgenu izredno vel:ke pehotne. oklopniške in topn ške sile, da bi po izjalovljen ju njihovega zračnega napada z napadi na kopnem odprli vrata v nižjerensko ravnino. Močne na tem področju zbrrne sovražnikove sile so prtiskale proti zapadu in vzhodu, da bi ^ pridobile uporabne ceste in s tem zagotovile svoj pohod. Razen brezpomembnih prdobitev ozemlja so se zrušili vsi t' napadi.
Prav tako kot z veliko napetostjo pričakovani podvig pro t* nizozemskemu področju sc je zaustavil tudi sovražnikov naval na vsem ostalem zapadnem bojišču. VcVkopotczni ob-
| koljevalni poizkus pri Aachenu se je omejil na krajevne boje za posamezne bunkerje. Sovražn :kov naval na bojišču pri Eifelu ni prišel preko omejenih akc:j, čeprav je tud"' tu kot na področju Aachena oživela topniška delavnost Na predmestju pri Metzu se omejuje sovražnik že več dni na izvidniške sunke in prebojn poizkus vzhodno od Nancvja v smer proti zgornji Saari se ie izjalovil po nemških protinapadih, kjer so nemške čete šc v sredo zavzele nadaljnje ozemlje. Samo na področju Epinal—Remiremont se b\iejo manjši boji z menjajočo se srečo. Todi tudi tu so nemške čete si protinapadom prestregle napad 7. severnoameriške armade, ki je hotela razb"'ti zaporne rnstojnnke pred Burgund-skimi vrar ter postavile z izrabo gor-kega ozemlja močan zapah pred sovražnika. Da sc jc po dneh nevarne napetosti posrečilo na zapadu izgraditi novo hojiščno črto. je uspeh nemškTi z veliko vztrajnostjo in zavestjo se boreč;h in z novimi oddelki ojačanih čet naravnost izreden.
K'jub sedanji razbremenita na zapadnem bojišču, si mora b:ti vsak na jasnem, di bo sovražnik nadaljeval svoj napad proti nemški zapadni meji z vsemi razpoložlj vimi ^''am"'. Na odseku pri Aachenu, na bojišču nri Eifelu ter pri Metzu ojačeno tcpn:ško delovanie naznanja skupno z močnimi lctakk:m: napadi na mesta m prometne naprave nove boje ob Renu.
Pomembni obrambni uspehi v južnozapadni
Sedm&graški
Industrija luksuznih jaht
Stockholm, 29. sept. Večina židovskih vojnih dobičkarjev v Zedinjenih državan skuša naložiti svoje mastne dobičke. Omembe vreden simptom za to je, kakor dokazuje poročilo družbe »National Association of Engine Manufactures«, živahna reklama za industrijo luksuznih jaht, ki se je pričela pred nedavnim časom v Zedinjenih državah. Poročilo pravi, da je povpraševanje po luksuznih jahtah tako ogromno, da ima industrija velike uspehe. Od prdčetka vojne do danes niso zgradili skoro nobenih luksuznih jaht. Sedaj pa se ta industirja komaj ubrani naročil. Takšnega zanimanja za njene proizvodnje še niljdar ni bilo.
Berlin, 29. sept. Bitka v Kurlandiji je nekoliko pojenjala. Boljševiki. ki so sledili nemškim odmikalnim premikom in ki so jih brezuspešno poizkušali motiti, so proslavljali vsako po Nemcih izpraznjeno vas ket uspeh svoje ofenzive, kjer pa so jih nemške čete pričakovale, so se izjalovili vsi njihovi napadi z Velikimi izgubami. Tudi v sreio so izvedli močne sunke proti nemškim postojankam med Dvino in zalivom pri Rigi, ki so bili po večini odbiti. Krajevne vdore so nemške čete s pretina-padi odstranile ali zožile. Na področju Doblena in pred vzhodno-prusko mejo je vladal mir. Na področju Sudauena so se omejevali boljševiki kljub živahnemu delovanju topništva in bojnih letal na krajevne napade, ki pa jihi niso prinesli nobenih uspehov.
V Varšavi so kapitulirali ob peti obletnici kapitulacije v 1. 1939 uporniki v predmestju pri trdnjavi Mokotov. Nemške čete so izvlekle iz razvalin hiš, kleti in kanalov tisoče oboroženih članov odporniškega gibanja in jih odvedli v vojno ujetništvo. Imeli so še mnogo orožja in streliva, toda po 4 dnevnem osredotočenem napadanju nemških vojakov je bil strt odpor teh gnezd in odstranjena nevarnost za hrbet nemškega bojišča.
Od severa vzhoda in juga so nadaljevali boljševiki ponekod z izredno silovitostjo
napade na prehode preko Karpatov. Južno od črte Krosno—Sanok so obkolile nemške čete večje sovražnikove skupine in jih uničile, pii čemer to izgubili svojetske čete 300 topov in 400 vprežnih vozil. Vzdolž vzhodnih Karpatov je prišlo- le do krajevnih bojev. Po izjatovljenju posle "njih napadov v Szeklerjevem rcgljiču in na pod-rečiu Turde so boji na sedmograškem področju prehodne- prenehali. Iz velikih boljševiških izgub posebno težkega orožia je razvidna silovitost bojev ter izredno velika uporaba oklopmkov v izrazito gerski vojni. Ker sovražniku na tem področju ni uspel nameravani prodor je poizkušal prodreti sedaj na severu-zapalu Ruinunije, kjer je napadel iz Arada v zapadni, sever-nozapadni in severni smeri, toda po prvih pričetnih uspehih, ko je prodrl do črte med Szegedinom in Oradea Mare, so nemške in malžarske čete tudi tu krvavo odbile sovražnikove poslednje napade.
S strojnicami nad bolniški vlak
Berlin. 26. sept. Severnoameriška lovska letaila, ki so znova kršila predpise mednarodnega prava, so napadla 23. septembra v Modeni v gornji Italiji nemški bolniški vlaik, ki so ga kljub jasnim znakom rdečega križa ponovno obstreljevala.
Mnogokrat so že vprašali tega ali onega angleškega letalca, ki se je s padalom rešil iz sestreljenega letala, kaj sodi sam ali kaj sodijo njegovi tovariši o velikih dogodkih, ki se odigravajo v Evropi in od katerih je odvisna tudi bodočnost Anglije. Skoro vedno se je odgovor gla-sil tako, da pr-3-seneti vsakogar, kdor ne pozna mentalitete ljudi, ki žive preko Kanala. Ti odgovori se namreč glasijo nekako takole: »Imamo dobro hrano, dovolj pijače in zabav, vsak tretji a»i četrti dan predpisani polet, vse drugo pa se nas ne tiče. Za to skrbe naši politiki.«
Meutem ko živi Evropejec intenzivno življenje, ko občuti posobno danes vso tež« usodnih dogajanj, ki vise nad Evropo, vsakdo od univerzitetnega profesorja do zadnjega obrtniškega vajenčka, živi Anglež preko Kanala še vedno popolnoma drugačno življenje. Nasproti si stojita dva svetova, dve različni mentaliteti.
V Evropi, kjer so prevladovale ves ca s in tudi do std&uje vojne predvsem na kontinentu zuko.en'.njene nacionalne državne tvorbe, je doma mcnlaliieta domačih inte-resiuh območij. Tu žive narodi, ki so danes ponovno z vso neposrednostjo zapleteni v vojaška in politična dogajanja. Dan /a dr.eni se jim zastavljajo vprašanja, kakšna bo njihova useda, dan za onem so v st-aliu borbi /.a življenje in smrt, v tekmi med se-'danjostjo in bodočnostjo. Ti narodi imajo zgodovinske izkušnje; njih narodni obstanek je morda že neštetokrat visel na nitki. Zaradi tega občutijo ti narodi, ki so prisiljeni biii tako rekoč stalno na branikii svojega obstoja, vsako nevarnost, predvsem pa vojno, popolnoma drugače kakor veliki - izvenevropski narodi, ki že več generacij niso Imeli občutka, da hi se. zamajal": teaie-Iji njihove državnopolitične tvorbe. Za evropske narode je vsaka vojna najvišje žrtvovanje razpoložljivih narodnih sil, najtežja preizkušnja, igra s smrtjo. Zato se vanjo ne podajajo z lahkomiselnostjo. Ce pa so vanjo prisiljeni, se pri njih pojavlja, v kolikor so popolnoma dozoreli, težnja po največji racionalizaciji narodnih sil in fu> varovanju pred relativno neutemeljenimi žrtvami.
Gotovo je, da to neposredno vpliva na izgrajevanje posebne mentaiitete posameznikov in naroda kot celote. L -Kida oblikuje bitja, ki z največjo pozornostjo zasledujejo potek dogodkov in neprestano iščejo izhoda zase in za svoj narod. Ta bitja so politična bitja v pravem pomenu h<-se< *\ predana iz življenjskega interesa dogodkom z vsem srcem in vso dušo. Toda kljub sorazmerno majhnemu življenjskemu prost >ru, za katerega nosijo intenzivno skrb, ti ljudje, ki so sposobni tako globokega čustvov anja, nikakor niso majhni tudi v svoji ra/.grledanosti in presojanju svetovnega položaja. Ravno obratno je res. Občutek potrebe po razgledanosti in interes za širša dogajanja sta pri njili celo mnogo večja, ne samo pri posamezniku, marveč tudi pri vsakem narodu kot celoti.
Na drugi strani Kanala pa žive ljudje, katerim je intenzivno zanii.iaoje in iidej-stvovanje tuje tudi v vojnem času. Oni več aii manj žive v iluziji, da ee ne more pojaviti nevarnost, ki bi ogro.-;: t njih narodni in državni obstoj. Domišljajo si, da tudi 'vojne večjega obsega ne predstavljajo zanje življenjske opaznosti in da zaradi tega ni potretie po neposrednem in vsestranskem zanimanju ter vključenju vsakogar brez izjeme v tok dogodkov. Zaradi tega jih vojna ne zajame s takšno neposrednostjo, kakor zajema narode iii države v Evropi. Zaradi tega človek preko Kanala n<; kaže intenzivnega zanimanja niti za splošni, niti za lastni vojaški in politični položaj. Vojna zanj ni predmet javnega 'zanimanja, marveč več ali manj predmet interesa in odgovornosti političnih in vojaških voditeljev. Zdi se, kakor bi imeli pred seboj narod, v katerem — če se izrazimo drastična — desuk-a ne ve, kaj d: la levica. Za velik del Angležev — ia to velja tudi za Američane — je zato tudi vujna glede njegovega zanimanja ie nekak Izreden printer športnega udejstvovaiija. Zelo dobro je to razliko r.:ed intenzivno evropsko in površno anglosaško mentaliteto prikazal znani francoski pisec Andre Mauiois, ko je v nekem svojem delu v usta angleškega majorja položil značilne besede: »čudno ljudstvo smo. Če hočemo v Francozu vzbuditi zanimanj« za bov-mateh, mu je treba reči, da gre pri tem za njegovo nacionalno čast. Če pa hočete Angležu v zbuditi zanimanje za vojno, ni boljšega načina, kakor da mu dopo-veste, da je vojna nekaj podobnega kakor box-match.«
Takšna mentaliteta pa ima poleg drug ga tudi posledico, da so ljudje v splošnem zelo slabo poučeni bodisi o problemih, ki povzročajo vojno, kakor tudi o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z razvojem vojne. Ne poznajo niti dežel, kjer se razvijajo usodni dogodki, ne njih narodnostnih, političnih in gospodarskih problemov, kamoli da bi v podrobnostih poznali nešteto tragedij, ki se morda v teh deželah odigravajo. Zaradi tako plitvega interesa je zelo elastičen pojem tudi njih tako zvano javno mnenje. Ker ne občutijo lastne potrebe po spoznavanju tujih dežel, njih zgodovine in kulture, tudi niiaajo lastne kritične presoje in stališča do njih. Zato radi zapadajo površnim, v časi tudi tenderičnim prikazovanjem. Čim močnejša so seveda sredstva toke agitacije, tem lažje je ustvariti neko površno javno mnenje, ki pa ga nasprotna agitacija zopet kmalu lahko pre.okrene. Zato lahko opažamo pri Angiosasih velika valovanja javnega mnenja, velike sprememl»e v gledanju. Dočim je javno mnenje kot rezultat izkristaliziianega gledanja vsakega poedinca na usodo lastnega naroda in države pri evropskih narodih stabilno in le težko spremenljivo, je javno mnenje preko Kanala nestabilno in jako spremenljivo.
Zaradi tega se je že mnogokrat prevaral hi razočaral marsikdo, kdor je v tem ali onem pogledu računal na Anglosase. Tudi danes mnogi zmajujejo z glavo nad angleško in ameriško politiko. Izgleda, da se pri Angiosasih niti odločujoči politiki, kaj šele »javno mnenje« ne zavedajo, da njihova »mentaliteta imperialnih obzorij« ni več na mestu in da bi bilo zanje mnogo bolj ko-
Nadaljevauje na & strani
»JUTRO« št. 224
Sobota, 30. IX. 1944
Pot slovenske delavke
V	ljudski oddaji ljubljanskega radia je te dni govorila gdč. . Marija Pikec, delavka n begunka. Znana je tudi že širši javnost: po svojih toplih n prepričujočih nastoph ob raznih prilikah, ko je šlo za tc. da slovenski delavec in slovenska delavka izpričata svojo pripadnost k narodn skupnosti ter svojo solidarnost s kmečkim in z vsemi ostalim: narodno čutečimi sloji. Iz lastne izkušnje pozna težke življenje naše delavke in z lastne izkušnje pozna tudi dvojno težko življenje begunke Njena ;zvajanja prihajajo zato -z srca in gredo k srcu.
V	svojem radijskem predavanju je gdč. Pikec najprej pretresljivo opisala Kalvarijo, k- so jo tudi njej pripravili komunisti. Nešteto žena :n deklet je preživelo še hujše, a tudi-'njena je dovolj žalostna in obenem nadvse značilna. V avgustu leta 1942. 60 v njenem domačem kraju, kjer je do takrat živela, komunisti deloma umor:!i, deloma odvlekli s seboj v gozdove več prot:komun sfčno usmerjenih domačinov. Od takrat si ni več upala spati doma. temveč je prenočevala drugje. Res so par dni kasneje prišli iskat tudi njo. O tem je v svojem govoru pripovedovala med drug-m:
»V strahu in negotovosti so potekale noči. V noči od 20. na 21. avgust 1942. okrog polnoči so prišli. Čisto tiho so obkolili hišo. Naenkrat sunek s puško v okno in že So b'li v hiši. Takoj so me zahtevali. Domači so odgovorili, da sem odšla. Z odgovorom n'so bili zadovoljni. Postal; so ostrejši ;n pretaknili so vso hišo, pri tem pa domačim grož:li s smrtjo. Niso hotel' verjeti, da me ni doma. Poizvedovali so za menoj še pri sosedih in končno obotavljaje se odšli...
Dve leti sem sedaj že v Ljubljan: kot begunka. Bežati sem morala pred lastnimi rojaki. da s- obvarujem življenje. Posta t: sem morala begunka zato. ker nisem marala brezbožnega komunističnega nauka, begunka zato, ker sem hotela ostati Slovenka...
Ni to pravljica, temveč je resn'čna povest uboge* slovenske delavke begunke. Takih povest: je na naši zemlj-' sto m sto, na t'soče. Druga bolj zgovorna od druge obsoja komunizem in njegovo početje. Še neprimerno bolj glasno pa ju obsojajo vse znane :n neznane kra.:ke jame znani in neznani gozdovi, doline :n biegovi naše okrvavljene zemlje. Ob tem krku je prisluhnil ves naš narod, so priluh-r.'li vs. s'oven«ki sitanovi. Dvignil je svojo glavo slovensk- kmet, slovenski delavec, ves slovenski narod. Iz tega se je po zaslugi našega prez:dcnta in nemškega vojaka rodilo naše slovensko domobranstvo!«
Težka jc življenjska pot slovenske delavke. Gdč. Pikec jo je nazorno orisala v svojem govoru, pr čemer se je lahko opirala ne le na svoja opazovanja temveč tudi na svoja lastna dož:vetja. Naslikala je delavsko ali kmečko družino s številn:mi otroki, ki jih je treba preživljat. Ko deček ali deklica zapustita šolske klop'-, še nekaj časa pomagata dema očetu ali materi, kmalu pa zavzamejo njuno mesto mlajši, ki doraščajo. Starejši odhajajo drug za dragim od doma, s trebuhom za kruhom. Dekle postane positrežnica. morda služkinja, ta al- ona dobi zaposlitev v trgovini alf obrti, najštevilnejše med njimi pa postanejo tovarniške delavke.
Mlada delavka se dolgo ne zave preloma, ki je nastopil za njo. Vsa je zakoreninjena še v domu -n družini Toda tovarna je svet zase, obvladujejo jo stroji in zopet stroji. ž:vi in vrteči se stroji, a vendar brez duše. Tudli njej trgajo dušo iz prsi ;n počas postaja med stroji stroj tudi sama. Bran-' in upira se proti temu. a okolica jo z neznano silo odvleče za seboj.
V tej zbeganosti zahrepen"' delavka po sreči, ki jo prinaša prvotni poklic ženske, po
materinstvu. Omož: se, postane žena in mati. Spoznati pa mora, da se je nepripravljena znašla pred svoj:mi novimi nalogami. Brez zadostne priprave je stopila v zakon, brez gospodinjske priprave, a tud: brez potrebne duhovne priprave za svoj vzvišeni pravi poklic.
Delo v tovarpi je tako prpravo onemogočilo ali vsaj s:lno otežkočilo. Delo v tovarni pa jo tudi ovira, dia bi se tako, kakor bi bilo potrebno, posvetila gospod:njstvu in materinstvu. da bi s tako ljubezn:jo. s kakršno bi rada, negovala in vzgajala svoje otroke. Za delavko mater postane tako vse življenje en sam delavnik. Le premnogokrat se je loti za-grenjenost in le premnogokrat izgublja veselje do življenja.
V takem razpoloženju marskaka delavka postane plen komunizma, se da zastrupit; v naukih zlagane tuje učenosti. Čes.to j':h tudi sama nato oznanja dalje ter pričenja na ta način podirati :n rušfti. kar je pred leti še sama gradila. Tako smo videli tudi prj nas, ko je pred tremi let: komun stična OF začela s svojimi varljivimi geslj loviti duše delavcev in delavk, da se je m:'rs'katera dala zapeljati. Ta je šla med terenke in postala ovajalka svojih lastnih sodelavcev in sodelavk, druga pa je odšla tudi kar sama v hr:be. Toda to je bila pot samo tiste slovenske delavke, ki jo je čas z vsem-' svojimi zaplet-ljaj: iztrgal in odtujil narodni skupnosti. Velika večina slovenskih delavk pa je ostala na poti, k4 vodi k lepšim ciljem. O njih in v njihovem "'menu je govornica na koncu svojih izvajanj dejala:
»Velika večina naših slovenskih delavk je kljub vsem težavam in zaprekam, nevarnostim in grožnjam, obdržala v svojih srcih sveta izročila svojih slovenskih mater in ostala zvesta Bogu domovini in narodu. — Svetal zgled te zvestobe nam bodi vsem žrtev Pepce Bajdetove, tobačne delavke, ki je v juliju 1942 umrla mučeni-ške smrti na Ključu pri Dobrovi.1 Ni bila zastonj njena žrtev. Njena srčna kri, ki jo je pila črna zemlja temnega gozda, je bila seme, ki je danes že obrodilo bogate sadove. Vse poštene slovenske delavke se danes zbirajo v odločnih protikomunističnih vrstah. V svoji Delavski protikomunistični akciji se skupno z vsem slovenskim delavstvom, z vsem slovenskim narodom in slovenskim domobranstvom borijo proti komunistični pošasti.
Ko gradimo danes nov, vsem stanovom pravičen gospodarski rel, postavljamo me slovenske delavke zahtevo: V bodočnosti se ne smeta odtegovati dekleta in žene njenemu vzvišenemu naravnemu poklicu — materinstvu! Omogočiti se mwa zadostna vzgoja deklet, žena in mater, da bodo one lahko potem v pravem duhu vzgajale svoje otroke. Predvsem pa mora biti v bodočnosti preskrbljeno za dostojno preživljanje družin, z zadostnimi plačami in zadostnimi družinskimi dokladamL ženj bo s tem prihranjena borba za njen življenjski obstanek in obstanek družine. Vrnjeno ji bo zopet njeno dostojanstvo in njeno vzvišeno poslanstvo.
Slovenske delavke dekleta, žene in matere! Katera izmed vas nas v našem prizadevanju noče podpirati? Katera izmed vas še okleva in se nam še ni pridružila?
Vidim terenke, ki so svojo čast in poštenje že davno zapravile s badoljevci, kako se nam posmehujejo izza plota, še razprezajo svoje mreže in škodujejo narodu a vedo naj, da bo narod raztrgal nje in njihove mreže!
Me slovenske delavke smo, moramo In hočemo biti eno z vsem slovenskim narodom!«
Nmi lepi uspehi domobranskih udarnih skupin
Komunistični oddelki po Notranjskem in Dolenjskem se v zadnjem času, kolikor le največ morejo, izogibljejo srečanj z domobranci, ker dožive ob vsakem spopadu le nove izgube in poraze. Domobranci pa jih neumorno zasledujejo ter jih napadajo v njihovih skrivališčih. Preganjajo jih iz kraja v kraj, iz hriba v hrib. Poleg poročil, ki prihajajo o manjših takih spopadih, je pravkar prispela vest o dveh novih velikih uspehih, ki sta jih dosegli domobranski udarni skupini, katerim poveljujeta stotnika Meničanin in Rupnik. S presenetljivimi napadi sta ti dve skupini pregnali in razpršili dva komunistična oddelka, znana kot »Cankarjeva« in »Ljubljanska brigada«. Obe sta utrpeli tako težke izgube, da ju bodo morali komunisti spet enkrat docela na novo sestaviti.
Udarna skupina stotnika Meničanina je v včerajšnji noči bliskovito napadla oni komunistični oddelek, ki si je po krivici nadel Cankarjevo ime. Taboril je pri Sv. Križu na Dolenjskem. Meničaninova skupina je s svojim hitrim in odločnim napadom popolnoma presenetila prenočujoče komuniste, ki so se nato v pravi paniki razbežali. Pustili pa so na svojih postojankah 105 mrtvih ter mnogo orožja in materiala, poleg drugega 10 strojnic. Borba z razpršenimi ostanki komunističnega oddelka se je potem nadaljevala v smeri proti Moravčam, kjer so padli bežeči komunisti v pripravljeno zasedo in utrpeli nadaljnje hude izgube.
Skoro istočasno je slično akcijo izvedla tudi udarna skupina stotnika Rupnika. Napadla je komunistični oddelek, ki si je nadel ime »Ljubljanske brigade« in ki se je nahajal v postojankah na Otavah blizu št.Vida pri notranjskih Begunjah. Tudi uspeh tega napada je bil prodoren. Komunistični oddelek je bil popolnoma uničen, ves material, s katerim je razpolagal, pa je padel v roke domobrancem. Izgube ko-
Dve mentallteti
Nadaljevanje s 1. strani
listno, če bi začeli posnemati toliko zaničevano Evropo in gledati na vojna in politična vprašanja tako intenzivno, kakor to delajo evropski narodi Ko bodo prišli do tega spoznanja, bo zanje morda že prepozno. A to je konec koncev njihova stvar, stvar evropskih narodov pa je, da imajo vedno pred očmi to njim tujo angleško mentaliteto, Id v bistvu nI drugega kakor brezobziren egoizem in prinaša zato pogubo vsakomur, kdor na njo računa.	—dh
munistov so zelo visoke, niso pa še dokončno ugotovljene.
S svojima lepima uspehoma sta udarni skupini stotnikov Meničanina in Rupnika spet dokazali svojo veliko vojaško izkušenost in znova opravičili svoj sloves. Dokazali pa sta tudi, kako je morala domobrancev slej ko prej na višku, morala med komunisti pa docela na tleh.
Po essem letu
V nedeljo 24. sept so imele ljubljanske služkinje svoje redno mesečno prctikomu-nistično predavanje. Zbrale so se v dvorani Pokrajinske delavske zveze. Predaval jim je g. Maks Eršte. Ker je nrnilo ravno leto odkar so padli junaški turjaški, bloški, pudobsiki in drugi borci, je govoril o teh junakih, ki so nam postavili nov važen mejnik v naši narodni zgodovini. V krvi teh junakov je bila spočeta volja vsega našega ljudstva, boriti se proti židovsko komunističnim zločincem do njihovega popolnega uničenja. Iz te volje se je porodilo naše slovensko domobranstvo in iz te volje se je porodila tudi naša Delavska protikomunistična akcija. Kakor ima slovensko domobranstvo nalogo da z orožjem v roki uničuje komunistične zločince in z orožjem v roki varuje naše domove, tako ima Delavska protikomunistična akcija nalogo z organizirano borbo v zaledju uničevali in omejevati agitacijo, delovanje in mišljenje uničujočih pripadnikov komunistične OF.
Od lanskih septembrskih dogodkov je poteklo leto. pa so komunisti ter njihovi pomagači zopet povzdignili svoj glas, začeli pozivati in groziti podobno kot lani v tem času: »Domobranci, do 15. sept. imate še čas, da se premislite, da se nam predate, da se nam priključite!« Enako so naslavljali svoje pozive in grožnje na vse proti-komunistične borce v zaledju. A narod naš je skupno s turjaškimi borci prisegel, da ne bo nikdar več verjel sovražnim obljubam. Zato tudi danes odločno odklanja vse pozive, grožnje in obljube, pa naj jih izrekajo zločinci na domačih ali njihovi židovski pomagači na tujih tleh. Odločno odklanja vse Kuharje in Furiane in vse druge politikante. ki hočejo iz tujine kazati pot našemu narodu.
Vse navzoče so bile prav zadovoljne z izvajanjem predavatelja in mu z odobravanjem dale svoje priznanje. Doslej so bila predavanja za služkinje vsak mesec ob nedeljah popoldne, z 9. oktobrom pa se uvajajo 14dnevna predavanja, ki se bodo vršila ob ponedeljkih in torfc-Ji ob pol četrti uri popoldne. Točnejši razpored bo še pravočasno objavljen.
Predaja Porkale Sovjetski zvezi
Prvi zasužnjevalni ukrepi na Finskem
Stockholm, 29. sept. Kakor javlja »Svenska Dagbladet« iz finskega glavnega mesta, je pričela sovjetska nadzorna komsi-ja svoje delo. Najprej bo izpraznjeno ozem lje Porkale, ki ga je morala Finska odstopiti Sovjetski zvezi kot oporišče. V čeir-tek so zapustili Porkalo poslednji vlaki, avtobusi in parniki. Od takrat so prekinjene telefonske zveze z otokom Sovjetski zastopniki bodo imeli tudi nadalje v oblasti letališče pri Helsinkih, tako da bo moral iti civilni finski letalski promet v bodoče preko Hyvinga, severno od Helsinkov.
Kakor javlja »Nya Dagljgt Allehanda« iz Helsinkov, bodo izdali posebno odredbo, ki predvideva mobilizacijo finske industrije za izpolnjevanje sovjetskih zahtev po pošiljkah. V poštev bo prišla vsa industrija za blago, ki ga bo treba v bodoče izvažati v Sovjettko zvezo. Pod državnim nadzorstvom bodo morali finski delavci opravljati suženjsko delo za bolj-ševike.
Ni samo vse finsko civilno prebivalstvo postavljeno pod sovjetsko nadzorstvo, se-
daj so prišli sovjetski nadzorni uradn ki tudi v severno Finsko, kjer ostro nadzirajo finske ukrepe proti odmikajočim se nemškim četam
Finska kapitulacij ska vlada pa se trudi, da bi dobila priznanje od sovjetske strani in sprejema zato v kabinet može, ki so posebno dobro zapisani v Moskvi. Kakor javlja »Dagens Nyheter«, je bil imenovan marksist Renhold Svento, član finskega parlamenta, za svetovalca finskega zunanjega ministrstva. Svento je bil vzgojen v Rusiji in je delal več let v ruski službi. Po svetovni vojni je bil sodelavec marksističnih listov na Finskem in je vedno zahteval čim večje sodelovanje med Finsko in Sovjetsko zvezo.
Hackzell prepeljan v Helsinke
Stockholm, 29. sept. B'vši finski ministrski predsednik Hackzell, ki je bil v Moskvi kot predsednik finske delegacije in ki ga je tam zadela kap, je bil v četrtek popoldne prepeljan s sovjetskim letalom v Helsinke, kjer lež: sedaj v bolnišnici.
Chisrchlll pred spodnjo zbornico
,^ikakila veli kili pričakovanj46 o takojšnjem zaključku
vojne
Amsterdam, 29. sept. Reuter poroča, da je imel Churchill danes pred polno spodnjo zbornico govor, v katerem se je bavil najprej z boji v Evropi. Bitko v Normandiji je označil kot »največjo bitko te vojne« ter je izjavil, da je sedaj v Franciji od enega do treh milijonov zavezniških čet. Po 120 dneh boja znaša razmerje preko preliva prepeljanih angleških in ameriških čet 2:3. Razmerje v Franciji bore-čih se divizij znaša 4:5.5. Doslej je imela Anglija v Franciji 90.000 mož izgub, Zedinjene države pa 145.000 mož. Churchill se je zahvalil Zedinjenim državam za njihovo podporo v Evropi in njihovo mogočno vojno v Pacifiku. V Burmi so doslej »pobili« 50 do 60 tisoč Japoncev.
Churchill je nato opozoril, da ni treba imeti nikakih »velikih pričakovanj« o skorajšnjem koncu sedanje vojne. Po njegovem mnenju bo treba še več mesecev leta 1945, da bodo boji zaključeni. Anglija je mnenja, da je poslala na Pacifik mornarico, ki bo sama sposobna, da »se spopade v splošnem boju z japonsko mornarico«.
V svojem nadaljnjem govoru se je bavil Churchill z zunanjepolitičnimi vprašanji. Podčrtal je, da zveza Anglije, Sovjetske Rusije in Zedinjenih držav proti Nemčiji ni bila nikdar tesnejša, kot je sedaj. Dejal j^ da sme Sovjetska Rusija upravičeno zahtevati britansko podporo pri ozemeljskih spremembah ob poljskih mejah. Sovjetska Rusiija je upravičena, da ima na svojem zapadnem krilu varne meje in »prijateljski narod«. Zato računa, da bodo predsednik poljskega emigrantskega odbora in njegovi tovariši kmalu zopet pričeli razgovore z Moskvo.
Ko se je bavil s konferenco v Dumbar-ton Oaksu, je dejal, da se ni posrečilo doseči zadovoljivega soglasja nazorov tam zastopanih narodov. Potrebna bo nova konferenca teh narodov, morda v prisotnosti zunanjih ministrov. Po možnosti se bo vršila taka konferenca še pred koncem letošnjega leta.
Churchill je izrazil upanje, da bodo v bližnji bodočnosti eventualno sklenjeni dogovori in le začasni ukrepi za ustanovitev bodoče svetovne organizacije. V ostalem upa, da bo Francija zopet dobila mesto v zavezniških odborih. Tozadevno so priprave v teku.
Berlin, 29. sept. Včerajšnji Churchillov govor smatrajo v vojaških berlinskih kro-
gih za običajne izjave britanskega ministrskega predsednika, ki radodarno razsipa polovičarske resnice, pretiravanja in namigavanja, da bi lažje in bolj neopazno preskočil glavno vprašanje.
Vendar poudarjajo v Berlinu Churchil-lovo ugotovitev, da se bo vojna za Anglijo, v nasprotju s prejšnjimi triumfaln-mi izjavami ministrskega predsednika, zavlekla še dalj časa. Churchill s tem neposredno priznava, da je nemška strategija na potu, da z utrditvijo bojišča in s pridobitvijo časa pride bliže svojemu cilju. To, da poskuša omalovaževati strateški načrt svojega nasprotnika, spada, kakor izjavljajo v Berlinu, k stalnemu Churchil-lovemu repertoarju, čim je prisiljen, da da svoji javnosti odgovor na pereča vprašanja. K temu sporedu spadajo tudi podatki o nemških izgubah v Franciji od pričetka invazije. Izjavil je, da znaša to število 900.000 mož, od tega samo 500 tisoč ujetnikov. Na pristojnem nemškem mestu pripominjajo, da je to izredno pretiravanje, ki je bilo izrečeno iz propagandnih razlogov. Številka, ki jo je navedel Churchill, daleko presega številko vseh nemških čet, ki so bile v boju v Franciji. V Berlinu so opazili tudi neko drugo točko njegovega govora, namreč njegovo ugotovitev, da je Anglija odposlala velik del mornarice na Pacifik, da se bo tam skupno z ameriško mornarico »borila proti Japonski. S tem v zvezi je omembe vredna izjava britanskega ministrskega predsednika o načinu angleškega vojevanja na Daljnjem vzhodu. Churchill je izjavil, da je bilo pri bojih v Burmi »zaklanih« več tisoč Japoncev. V Berlinu ne marajo nadalje razpravljati o »modernem načinu vojevanja«. Zadovoljujejo se s sodbo britanskega posebnega poročevalca o obravnavanju ranjenih angleških padalcev, ki so jih pri Arnhemu zajele nemške čete in ki se nahajajo po britanskem priznanju v najboljši nemški oskrbi.
Madrid, 29. sept »Informaciones« pripominja k poslednjemu Churchillovemu govoru, da je moral Churchill priliti yode v vino zaveznikov. Njegova izjava, da bodo potrebovali zavezniki več mesecev v letu 1945, da bodo končali to vojno, presega zdaleka termin, ki si ga je stavilo nemško vodstvo za izvedbo gotovih priprav, v katerih uresničenje danes nihče ne more več dvomiti.
Nadaljnji težki obrambni boji na Apeninih
in ob Jadranu
Berlin, 29. sept. Tudi v sredo so se ves dan nadaljevali težki boji za ceste preko prelazov v srednjih Apeninih. Čeprav so uporabili Američani vse razpoložljive sile, so le na enem mestu široke bojiščne črte zavzeli neko višino. Poizkusi sovražnika, da bi zavzel neko višino cb prelazu Futa, so bili brezuspešni. Na področju Castel del Ria je napadel neko obvladujočo gorsko postojanko, toda napad se je zrušil v osredotočenem ognju nemškega orožja. Prav tako so se zrušili še pred nemškimi črtami sovražnikovi sunki s področja Monte Car-nevale proti vzhodu. Tako je potekel tudi ta dan velike sovražnikove ofenzive, ne da bi se sovražniku posrečil nameravani operativni prodor v Padsko nižino.
Ko se je izjalovil novi britanski velena-
pad na jadranskem obalnem odseku s tako izredno visokimi izgubami za sovražnika, je pričel nasprotnik v sredo zopet z močnimi sunki po večurnem bobnečem ognju topništva napadati nemške postojanke. Medtem ko je bila večina teh probojnih poizkusov zopet odbita ter so bili z energičnimi protisunki očiščeni nekateri vdori, se boji severnozapadno od mesta Sant Ar-cangelo do večera še niso končali. Nemške čete so s protinapadom zopet zavzele od sovražnika prehodno zasedeni kraj San Mauro. Nemško topništvo je učinkovito obstreljevalo britanske pripravljalne postojanke. V teh bojih se je posebno izkazala 1. padalsko-lovska divizija, ki je uničila v 27 dneh 208 britanskih oklopnikov, od teh 128 v boju iz bližine.
K kapitulaciji upornikov v varšavskem okraju Mokotov
Berlin, 29. sept Ob peti obletnici var šavske kapitulacije je po štiridnevnem boju kapituliral nadaljnji del upornikov. Nemške čete so izvlekle iz razvalin hiš, kleti in kanalov ter neke trdnjave nad 2000 oboroženih upornikov in jih odpeljale v vojno ujetništvo. Nadalje so zajele nemške čete okrog 5000 civil'stov, ki so preživeli obleganje in ki so jih izročili v oskrbo poljski pomožni organ'zaciji. Razen tega so bile zaplenjene velike količine orožja in streliva.
Berlin, 28. sept. V vojnem poročilu jav-ljena kapitulacija varšavskih upornikov v predelu Mokotow je sledila ponudbi upor. nikov nemškemu poveljništvu.
Pri tem so uporniki izrekli željo, da bi z njimi postopali kot z vojnimi ujetniki, čeprav jim ta pravica po mednarodnem pravu ne gre. Nemško poveljništvo je ponudbo sprejelo, ker je upoštevalo, da sta London in Moskva nahujskala upornike k uporu, a jih nato podlo pustila na cedilu.
Pred preosnovo švedske vlade
Stockholm, 27. seot Moskovska poročevalska služba javyk, da govore v tamkajšnjih krogih inozemsikih novinarjev o bližnji preosnovi rumuAske vlade. Pričakujejo, da bodo dobili komunisti tri ministre. Kaže se, da deluje preizkušeni sov*
jetefld stroj y Riummjji že«s polno papo,
Hrvatski zunanji minister o moralni osnovi Hrvatske
Zagreb, 29. sept. Ob obletnici trojnega ' pakta je imel hrvatski zunanji minister i di. Mehmed Alajbegovič govor po radiju, v katerem je med ostalim izjavil:
»2e pred vzpostavljenjem Nezavisne Hrvatske Države je videl hrvatski narod, ki je bil vezan v ckove, skovane v Versail-lesu, v trojnem paktu orodje, ki je poklicano, da ustvari v Evropi in vzhodni Aziji narodom pravične življenjske pogoje. Hrvatska se dobro zavela pomena svojega pristopa k trojnemu paktu, s katerim sta bili priznani njena državna samostojnost in mednarodna* čast. Izpolnjevanje obveznost} iz tega pakta je častna zadeva hrvatskega naroda. Hrvatska si je ustanovila % pristopom k trojnemu paktu pot v gotovo bodočnost. Druge poti ni, kajti vsaka druga pot pomeni kapitulacijo, pomeni predati samega sebe. Le takrat bomo imeli jamstvo za obstoj hrvatskega naroda, če bomo vzdržali ob strani trojnega pakta v boju. Trojni pakt je moralna osnova našega boja. Izvojevali ga bomo ob strani naših zaveznikov do končne zmage.c
Bolgarija prekinila diplomatske stike z Madžarsko
Budimpešta, 27. sept. Madžarski poročevalski urad objavlja naslednjo uradno Izjavo: Po vesteh Iz Sofije je Bolgarija dne 26. septembra ob 24. prekinila diplomatske stike z Madžarsko.
Od 2. oktobra 1944 do nove odredbe so morajo upoštevati predpisi 0 zatemnitvi od 18.80 do 5.30.
Gospodarstvo
= Prijave zgradarine. Sindikat hišnih posestnikov opozarja hišne posestnike, da odmera zgradarine ne bo več podaljšana ter bo treba za leto 1945 vložiti prijave v roku, ki bo še objavljen, verjetno v času od 1. do 30. novembra t 1. Zaradi morda potrebnih pojasnil glede sestave prijav naj se prizadeti hišni posestniki pravočasno obrnejo na sindikat, ki ima svojo pisarno v palači Bata, IL nadstropje.
= Petrolej, bencin in nafta za obrtnike.
Obrtništvo, ki je do sedaj pri Pokrajinskem gospodarskem svetu prejemalo nakazila za petrolej, bencin :n nafto kot pomožna sredstva vsak mesec po seznamu brez posebnih prošenj, se opozarja, da se bodo omenjena pomožna sredstva za obrtnike od oktobra dalje nakazovala samo na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki jo mora vsak obrat zase vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu.
= Premije v blagu za ilaMjanske kmete.
Da se poveča storitev kmetijstva, so bile v Italiji že prejšnja leta uvedene razne denarne prem je. Letos uvajajo prvikrat v ta namen premje v blagu, kar pospešujejo zlasti nem-šk^ upravni uradi. Tako sc že v pričetku letošnjega leta razdelili kmetom na področju svobodne Italije 70 000 parov čevljev, čev je so dobili oni kmetje, k so v največji men zadostili oddajni dolžnost1 za kmetijske pri-aelke. V letu 1944/45 bodo pr znane podobne premije predvsem za pospeševanje proizvodnje onh pridelkov, ki so za vojno najbolj važni. Tako bodo kmetje za oddajo volne dobili prejo za pletenje, pro:zvaja!cj svilenih kokonov bodo dobili svilene tkanine ali sv"-leno prejo, za odlične storitve pri proizvod-nj; oljaric pa so predvidene posebne prem je v obliki tobačnih izdelkov. V posameznih pokrajinah bodo dobili kmetovalci. k; se posebno izkažejo pri oddaj; prdelkov, premije v obliki gum za kolesa Pripravljajo pa se nadaljnje razšrjenje tega sistema naturalnih premij.
= Usoda finskih rudnikov ni k lje ve rude.
Britanska poročevalska služba javlja, kakor poročajo iz Amsterdama, da obsega ozemlje Fečenge, ki ga bo morala Fin ka odstopiti Sov.iet.ski zvezi, po vsej verjetnosti tudi rudnike niikljeve rude V tej zvezi ugotavljajo, da ima Sovjetska zveza vdik interes na tem, da dobi te rudnike v svoje roke.
= Rastlinjaki v Nemčiji se morajo izkoriščati predvsem za gojitev sočivja. v Nemčiji so izšla navodila za gojitelje cvetja in okrasnih rastlin v šestem vojnem kitu. Ze po prejšnjih predpisih je bila gojitev cvetlic in okiasnih rastlin precej omejena v korist gojitve sočivja. V šestem vojnem letu se mora gojitev cvelJ;c in okr snih rastlin še bolj omejiti. Obrati, ki imajo cvetf-ičnjake, morajo svoje razp ložljive površine pod steklom uporabiti piedvsem za vzgojo sadik sočivja, da bodo na razpolago gojiteljem sočivja. s tem se gojitev cvetlic in okrasnih rastlin ne ukine docela, temveč se mora omejiti le na oni minimum, ki je potreben za poznejšo zopet.;o obnovo cvetličnjakov.
= JStrogo izvajanje delovnih do!žnosti v Nemčiji. V okviru ukrepov za to alno- mobilizacijo vseh delovnih sil so pričeli seda. delovni uradi v Nemčiji preiskovati tudi vse one primere, kjer obstoja ve jetnost navideznega delovnega razmerja. Prebivalstvo v tej akciji pridno sodeluje in je na primer delovni urad na Dunaju prejel že številne prijave o nadaljnjem obstajanju takega navideznega delovnega razmera. Sedaj je bila izdana posebna naredba o prijavi navideznega delovnega razmeuja. Delovni urad se postavi vedno na stališče, da obstoja pravo delovno razmerje šele tedaj, če delo ustreza normalni delovni storitvi. Najpogostejši so primeri navideznega delovnega razmerja tam, kjer gre za sorodnike delodajalca. Delovni uradi ne bodo posegali, če na primer žena in hče.ka dela v trgovini ali kakšnem drugem obratu očeta in pri tem vrši koristno m resnično delo, ki bi ga sicer moral opravljati kak uslužbenec. Merodajno mora biti zgolj izvršeno delo. Ne more pa se smatrati kct pravo delavno razmerje, če nekdo vstopi v kakšno podjetje kot solastnik ali poslovodja in zahteva ta funkcija dnevno le nekaj ur dela. Tudji se ne smatra kot pravo delovno razmerje, če je na primer žena v podjetju moža kot knjigovodkinja, pa ima s knjigovodstvom na mesec opravka le par ur. Vsi talki primeri bodo sedaj razčiščeni.
= Obnova norveške trgovinske mornarice. V zveza z nedavno pomorsko razstavo v Oslu objavlija norveški strokovni list za pomorstvo v posebni številki zanimive podatke o stanju norveške mornarice in o* vprašanju njene obnove. Norveška ima od vseh dežel najdaljšo obalo. Zaradi velike razčlenjenosti te obale, globokih fijordov in zalivov meri celotna dolžina norveške obale nič manj kakor 30.000 km (to ustrrza trem četrtinam dolžine ekvatorja), Štiri petine norveških mest so pomorska mesta. Pred vojno je znašala tonaža norveške trgovinske mornarice 4.8 milijona bruto registrskih ton. S to mornarico .ie bila Norveška za Veliko Britanijo, Zed i njenima državami in Japonsko na četrtem mestu med vsemi pomorskimi državami. V razmerju s številom prebivalstva pa je Norveška bolj navezana na morje, kakor katera koli druga dežela, saj odpade na vsa-kega prebivalca 1.6 milijona bruto registrskih ton ladjevja (v Veliki Britaniji 0.37, v v Danski 0.30, v Švedsild 0.25). Tudi glede starosti in tehnične opreme ladij je Norveška od nekdaij prednjačila. Skoro 62% vseh norveških Ladij so bile motorne 'adje. Po vojni bo Norveška navezana na to, da si ladje sama zgradi. Ladjedelska industrija se je pričela v zadnjih desetletjih lepo razvijati. Norveška ima tudi vse pogoje za razvoj ladjedelniške industrije, ker ima potrebne surovine in ceneno delovno silo, kakor tudi sposobne strokovne delavce in obrtnike Lani je bila ustanovljena zveča norveških lastnikov ladij, ki si je nadela nalogo, da izvrši vse priprave za povečano gradnjo ladij po vojni in za obnovo norveške trgovinske mornarice.
Naročile se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Kvonifea
*	Odlikovan branilec Cherbourga. Na
predlog vrhovnega poveljnika vojne mornarice Velikega admirala Donitza je podelil Fiihrer viteški križec železnega križa v ujetništvu nahajajočemu se bivšemu pristaniškemu poveljniku Cherbourga kape-tanu fregate Hermannu Wittu, ki je branil po padcu trdnjave to najvažnejšo francosko luko z zapadnega forta na zunanjem pomolu, odkler ga ni zadetek sovražnikovega topništva pokopal pod kupi skal.
*	Nemška mladina zbira zdravilne rastline. Ker se v vsej Nemčiji kaže vedno večja potreba nadomestkov za čaj, je državni minister za prehrano pozval mladino, naj v še večjem obsegu kakor doslej nabira zdravilne rastline, še prav posebno listje jagod, malin in robidnic. Kjer je le mogoče, naj mladina pod vodstvom učitelj-stva v teku treh tednov vsaj dvakrat na teden po cel dan nabira zdravilne rastline.
*	Smrt gledališkega patriarha. V nedeljo zjutraj je na Dunaju umrl član dvornega gledališča Hugo T h i m i g , ki je nedavno praznoval 90 letnico. Po redu je bil iz Draždan in je ustanovil z družino pravcato dinastijo gledaliških igralcev. Ol 1874 dalje je bil navezan na dunajsko dvorno gledališče, kateremu je posvetil svoje velike sposobnosti kot karakterni komik kakor tudi kot režiser klasičnih del in naposled kot ravnatelj. Bil je patriarh velike, užigajoče igre in je imel mnogo občudovalcev.
*	O položaju na Danskem prinaša tednik »Bas Reich« poročilo svojega kodanjskega dopisnika, ki pravi: Danska policija je izginila s kodanjskih cest Z odredbo višjega SS in policijskega vodje na Danskem Pancka je bila vsa danska policija razrešena svojih funkcij ter je bilo do izvedbe potrebne preureditve proglašeno na Danskem policijsko izjemno stanje. V prehodnem času jamči za mir in red nemška okupacijska oblast. Poudarjajo, da so izvedeni ukrepi zgolj policijske narave ter da posegi v državno in občinsko upravo niso predvideni. Utemeliitev gornjih ukrepov, ki jo je prejela danska javnost, pravi, da so umori, sabotaže in zločinstva že na! eno leto znak javnega življenja na Danskem. Danska policija se tel anarhiji ni pretivi-la temveč je celo aktivno podpirala sabotaže in umore. Zaradi tega se je začel razkrajati javni red ter je vse to gnalo Dansko v naročje boljševizma. Nemške policijske ukrepe je uspelo izvesti večinoma popolnoma brez incidentov. V danskem glavnem mestu vlada sedaj pcpoln mir. Razne stavke, ki so se vršile tu v zadnjih tednih, so se končale, ne da bi bilo potrebno kako nemško poseganje. O vprašanju ponovne organizacije danske policije se vodijo sedaj razgovori med nemškim policijskim vodstvom in dansko, osrednjo upiavo. Nemci so izjavili, da nimajo ničesar proti čisto danski policiji, seveda, ako lahko zajamči popolnoma lojalno sodelovanje. Na teh pogajanjih se je pokazalo, da bi bila uspešna ustanovitev občinske danske policije. Poleg tega pa bo izvedla nemška policija po svojih načelih na Danskem one ukrepe, ki so potrebni za uničenje zločincev. Izlana je bila že tozadevna uredba, ki pooblašča danske občinske uprave, da ustanove novo redarsko in občinsko policijo.
*	Nemčija naj postane mala agrarna država, švicarski list »Vaterland« piše: »Mcrgenthauov načrt o uničenju Nemčije kot moderne industrijske države ter o njeni prevedbi v malo kmečko agrarno državo, ki bi napravil iz Nemčije« njivo krompirja od Kiela do Konstanze«, ni nič drugega kot grozovit maščevalni načrt izrednega obsega.
*	Kccsevelt ni navdušen za de G^ulla.
Francosko odporno gibanje bodo, v kolikor se ne bo podredilo naredbarn de Gaul-lovih oblasti, postavili pod najstrožjo kontrolo. Komunistične elemente v odpornem gibanju ie ta vest tako razsrdila, da grozijo z nasilnimi dejanji. Nadaljnjih francoskih krogov se je polastil zaradi vedno bolj se množečih sporov močan nemir. Izgleda, da je še povsem nerazjasnjena naloga, ki jo je dodelil Roosevelt novemu ameriškemu veleposlaniku v Parizu Caf-feryju. Govorice pravijo, da se bo držal odpomeera gibanja, ker Roosevelt ni posebno navdušen za de Gaulla. To mnenje se opira na dejstvo, da se je Roosevelt na konferenci v Casablanci precej znn'čeval-
no izrazil o de Gau-lu s pripombo: de Gauiie ne more istočasno igraiti »device Orleanske« in »tigra Clemenceauja«.
*	Zapuščeni varšavski borci. Poljska begunska radiooddajna postaja v Londonu javlja: Pomoč, ki jo je dobila Varšava, ni zadostna, življenjske potrebščine često niso bile uporabljive. Ameriška pomoč je zadostovala le za 3 dni. Po človeškem predvidevanju se mesto ne more več dolgo držati, če se ne bo kmalu kaj zgodilo, bo iztekla poslednja kaplja krvi.
*	Zopet težki cikloni v Mehiki. Nov ciklon z veliki nalivi je divjal po Mehiki ter je povzročil v sedmih mehiških državah težko škodo. V prizadetih ozemljih so porušene vse prometne in brzojavne ter telefonske zveze. Mesto Tampico je pod vodo, v Mehiškem zalivu pa so se potopile tri ladje skupaj s svojim tovorom.
*	Zrušeno potniško letalo. Kakor javljajo iz Rio de Janeira, se je zrušilo v bližini Santo Amaro potniško letalo družbe Pan Air do Brasil. Ubitih je bilo 17 potnikov.
*	štirje roparski napadi v New Yorku v enem dnevu. V New Yorku je 10 oboroženih zločincev izvedlo v enem dnevu 4 napade, pri čemer jim je padlo v roke skoro 200 000 dolarjev. Ti napadi so bili izvršeni sredi mesta in podnevi na ljudi, ki so dvignili pri bankah večje vsote denarja. Policija je bila prisiljena podvzeti v bankah posebne varnostne mere.
*	Kobilice in viharji uničujejo kitajsko letino. V severnem dolu province Huneh so povzročile kobilice in viharji veliko škodo. Kakor javlja »Central-Nevvs« je bilo najtežje prizadeto ozemlje okrog Kvan-ghua, kjer je uničeno 90% žetve.
u_Nova grobova. Za vedno je zapustila
svojce ga. Leopoldina Kaninarjeva. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 16. iz hiše žalost! na žup-no pokopališče v Devici Mariji v Polju. — Rodbino inž. Vladimira Gregoriča je usoda hudo prizadela, ko ji je smrt ugrab;la njeno ljubo hčerko Nastjo. — Pokojnima naj bo lahek počitek, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno scžalje!
u— Zima ne bo huda, tako vsaj smemo sklepati po včerajšnjem vremenu, ko je go-doval sv. Mihael, ki ima po ljudski sodbi velik vpliv na vreme. Noč pred sv. Mihaelom je bila oblačna, kar smemo smatrati za znamenje mile zime. Pa še po nečem drugim lahko sodimo, da zima ne bo huda ali pa vsaj ne zgodnja. Medtem ko se lastovke navadno seliio okoli Male maše, so se letos zadržale pri nas vse doslej, še včerai so se ob Ljubljanici spreletavale goste jate lastovk. Sv. Mihael nas je torej glede zime potolažil, želimo si le, da bi nas vera v ljudsko sodbo preveč ne razočarala.
u— Vodnikova družba obvešča vse svoje poverjenike in člane, da bo izdala letos 2 knjigi, in sicer bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1945 in roman pisatelja Lojzeta Zupanca Pod križem, članarina znaša 36 lir, vezava v celo platno 20 lir za knjigo, za ekspedicijske stroške pa plača vsak član 2 liri odnosno 4.50 lire, ako prejme njegov poverjenik knjige po pošti ali železnici. Knjigi izideta konec novembra. Vsak član naj se takoj včlani pri svojem poverjeniku ali v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) ali v knjigarni Tiskovne zadruge (šelenburgova ulica 3) ali v knjigarni Učiteljske tiskarne (Frančiškanska ulica 6).
u— Na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubijani-bo vpisovanje učencev(-nk) v I. in II. razred cd 2. do 4. oktobra od 8. do 11. ure. K vpisu je treba prinesti: rojstni list, šolsko spričevalo, davčno potrdilo, šolnino in predplačilo za papir. Natančnejša navodila so objavljena na razglasni deski. Zamudniki iz opravičenega vzroka se morejo vpisati še 5. in 6. oktobra od 8. do 10. ure. Ravnateljstvo.
pridne in vestne, za dostavo časopisa v okrajih ŠIŠKA, BEŽIGRAD, VIČ in MESTO, sprejme uprava »Jutra«.
u— Prošnje akademičark za sprejem v Dom visokošolk. Uprava Doma visokošolk v Ljubljani razglaša, da bo za zimski semester šolskega leta 1944-45 sprejetih na stanovanje v Dom visokošolk večje število akademičark tukajšnje univerze. Hrana se bo dodeljevala sprejetim akademičarkam pogojno, če bodo to dopuščala denarna sredstva. Prednost za sprejem imajo revnejše abiturijentke, ki so letos dovršile srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prosilke, ki prosijo prvič za sprejem v Dom visokošolk, naj prilože svojim prošnjam rojstni in krstni list ,in izpričevalo o višjem tečajnem izpiti^ Prošnje ostalih akademičark pa naj bodo opremljene z rojstnimi in krstnimi listi ter izpričevali o položenih izpitih odnosno o oprav-j ljenih kolokvijih na" univerzi. Rok za vlaganje prošenj je do 10. oktobra 1944. Vselitev v Dom visokošolk bo možna 15. oktobra 1944. Točnejša pojasnila daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba št. 100, dnevno od 12. do 13. ali pa upravitelj ica Doma visokošolk v Ljubljani, Gradišče št. 14-1.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 2., 3. in 4. oktobra. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali iavnem poklicu. Vpisovanje dnevno. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišč* »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Javna knjižnica Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani na M.kloš čevi cesti št. 22 bo od 2. oktobra dalje odpiita za stranke vsak delavnik od 9. cio 13. ure dopoldne in od 4. do 6. ure zvečer.
u— Društvu slepih je darovalo poleg venca na grob blagopok. tovarišu Bano Dragotinu uredništvo Poštne hranilnice v Ljubljani 645 lir. Za velikodušni poklon izreka darovalcem odbor najtoplejšo zahvalo.
u— Opozorilo igralcem bibHofilske tombole. Vse, ki so zadeli pri bibliofilski tomboli kakršen koli dobi tele, opozarjamo, naj ga dvignejo do 5. oktobra, kesr po tem roku ne bomo več izdajali dobitkov. Zapadli bodo v korist Soialne pomoči.	.
u— Vpisovanje v trgovsko učilisče »Cnn-siofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekt! Ravnateljstvo.
ta Novega mesta
Dež, ki je v četrtek namočil zemljo, je zelo ohladil ozračje. Zjutraj, ko se vleče gosta megla, je občutno hladno, čez dan pa, ko posije sonce, se ozračje segreje in je prav prijetno toplo. Tudi podlesek oznanja jesen, ki se očituje ob vsakem koraku.
Gosi se selijo. V noči na 21. septembra so okoli 22. ure krožile nad mestom divje gosi, ki so kmalu glasno gagajoč odletele. Ljudje napovedujejo v zvez: s tem dogodkom ostro in zgodnjo zimo. Zanimivo je, da so pretekli teden odšle od nas še zadnje lastovke. To je za ta datum res izredno.
Nesreča. Pred dnevi se je Drenik Anton s polnim vozom slame vračal na svoj dom v Cikavo, ki je okoli 2 km oddaljena od Novega mesta. Na vozu sta bila tudi Dre-nikov sinček in mala Vidičeva. V bližini Judeževe hiše pa je voz zavozil na mino, ki je s strašnim pokom eksplodirala in razdvojila voz tako, da sta ranjena konja s prvim delom voza zdivjala naprej. Ranjena sta bila tudi oba otroka na Mami. Dejstvu, da sta ležala na visokem kupu slame, se imata otroka zahvaliti, da sta odnesla le lažje poškodbe. Slama je namreč ublažila učinek eksplozije.
Naše ure so nekaj posebnega. Kažejo in bijejo kakor se jim poljubi. Morda bi se dalo z malo dobre volje vendarle doseči, da bomo imeli v Novem mestu enoten čas, ne pa vsak mestni okraj svojega.
Naš kino. Ljudje radi iščejo skromnega razvedrila in je v pomanjkanju drugih zabav naš kino zato vedno dobro obiskan, želimo le več reda pred blagajno. Neumestno je, da se nekateri ne morejo navaditi na točnost. Odpiranje vrat med predstavo gledalce zelo moti. Ne bi bilo napak, če bi bila za vrati zavesa, ki bi preprečila, da dnevna svetloba ne bo motila slik na platnu.
Dansjte za Društvo slepih!
Doživeli smo nočni napad
Borovnica, 29. septembra
Natančno pred enim mesccem je doživel^ Borovnica kot prvi kraj Ljubljanske pokraj-ne angoameriški letalski napad. Se dvakrat nato so odvrgli brezvestni letalci smrtenojno blago na našo vas>. Velik je b;l strah pred novimi napadi, a ko teh le dolgo časa n: bilo. 6o ljudje spet polagoma usvajali staro življenje, popravljali strehe in drugo
V	torek. 26. t. m., pa so znova pr leteli sovražni letale: nad nišo vas>. in sicer to pot ponoči. Malo pred deseto uro. ko so ee nekateri že spravili spat. smo zaslšali znan ropot. Malo kdo 6e je zmen:l zanj. Saj to je pri nas že navadno. Kdo bi ee ponoči bal. ko p3 ie bilo splošno mnenje, da je nočni napad iz-k jučen. Toda kmalu se je zasvetila v zraku svetilna raketa, za njo druga in tretja. Ljudje so se zdrzn li. Spomnili so se morda pripovedovanja drugih, ki so nočni napad že doživeli, da ie to uvod v nočno bombardiranje.
Nekako 5 do 8 minut je biLa Borovnica razsvetljena kakor podnevi. Medtem je večina prebivalcev, ki so še ostal: po prv; izselitvi v vasi, zbežalo. Kmalu je oglušujoče brnenje iavilo prhod bombnikov, ki ec, začeli odmetavati bombe. Ko1 ko jih je padlo, ni mogoče ugotoviti. V dobri četrt ure. ko je grmelo od vseh stkani, ni ime! nihče časa šteti. Bombe so padale po polju, v gozd. na travnike, med pos-mezne hiše ckoli Borovn ce. Še nad 2 km oddaljena vas Lašče je morala čutiti. eksplozije 10 do 15 bomb. ki go padle nanjo.
V	izredno hitrem času je prišel z Vrhnike prvi zdravnik, kmalu za nj:m pa nekaj tovor-nih vozil iz Ljubljane, ki so sprejeli ranjence. Ljudje okoliških vasi so se spraševali, če je še kdo živ v Borovnici. Toda sreča je hotela, da je bil žrtvovan »osvcbojeyaniu« le en č.ovek po 'menu Suhadolnk Janez, 81-letni kovač iz Borovnice.
Škoda na poslopi h je sorazmerna s številom odvrženih bomb in je bilo na novo popolnoma porušenh le pet hiš. trije kozolci in nekaj drugih manjših poslopij. Onustcšeno je bilo tudi cerkveno pokopališče, kamor je padlo neka i malih bomb. razbilo več spomenikov in odbilo velik križ.
To pot smo spoznali »nove« bombe. So to manjše bombice, ki porušijo stavbo le v slu-
S štajerskega
Novi grobovi. y Mariboru je v soboto umrla v 67 letu žena slikarskega mojstra gospa Marija Holzing^rjeva. — V Gradcu je umrl Oton Noderer, inšpektor štajerske vodne in električne delniške družbe, star šele 43 let Bil je vnet telovadec in že dolgo zvest narodni socialist.
Nezgode. 72letni Janez Menhart iz mariborske okolice je padel pri obiranju jabolk z drevesa. Podobno nezgodo je doživel Janez Markuč iz Die že vasi. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici.
Za poklicne z'očince ni milosti. 411etni zidar Jernej Kovačič iz Gratkorna, 451etni zidar Janez Fasliking iz Gradca in 42letni električar Alojz Laschitz so se morali zaradi cele vrste velikih tatvin in vlomov zagovarjati pred posebnim sodiščem v Gradcu. Svoje početje so uganjaLi od pomladi 1943 do začetka februarja 1944 in sicer v Gradcu in okolici, Laseh tz pa tudi na Gornjem Štajerskem. Izkoriščevali so zatemnitev. Nakradli so celo vrsto radijskih aparatov in potrebščin, koles, perila, obleke, tobaka, kokpši, zajcev in podobnega. Ker so bili že večkrat občutno kaznovani in so vnovič izvršili toliko zločinov, je bilo očitno, da jih zapor ne more poboljšati. Zaščita narodne skupnosti terja najstrožjo kazen in iztrebljenje nesocialnih elementov, zato je posebno sodišče obsodiio vse tri obtožence na smrt.
Kaznovana škodljivka. Frančiška Terža-nova, stanujoča v Leobnu, se je morala zagovarjati pred graškim sodiščem zaradi zločina zoper zaščito družine, zakona in materinstva. Pomagala je odpraviti neki mladi ženi. Obsojena je bila na 15 mesecev ječe.
Na begu ustreljen morilec. 16. julija je delavec Ivan Zelenko nekje na Št-je-skcm napadel služkinjo Leopoldino Barihovo. Hudo jo je poškodoval, da je kmalu nato umrla. Zločinec je pobegnil. Te dni pa so ga orožniki zasledili na nekem podu. Ko se je hotel z vilami upreti aretaciji, je bil ustreljen.
čaju polnega zadetka. Poleg »normalnih«, kakršnih srnio vajeni od prej. je padlo tud; nekaj 500 kg težkih bomb, katerih lijak: merijo 10 do 12 m v premeru in se jasno razločijo od prejšnjih jam.
Prvi nočni napad ni bil prvo presenečenje v tej vojni. Verjetno tudi ne bo zadnje, če bodo ljudje šc verjeli raznim pripovedovalcem, k- po vseh logičnih zakonih izvajajo namere in bodoče akcije in reakcije njihovih »prijateljev« preko morja. Neumen je bi!, kdor je trdil, da je možen nočni napad. A danes... Izkušnja uči Toda ta šola je krvava. Šele žrtve dobe jezik, šele njim verjamemo. In čemu imamo pamet?	—en.
KOLEDAR Sobota. 30. septembra; Hieronim
DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica; Klic dolžnosti. Kino Sloga: Sanjala sem o tebi Kino Union; Ples v operi
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska ce ta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezn od 20. do 6. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 1. oktobra, ob 18. uri: Jakob Ruda. Otvoritvena predstava sezone 1944-45. Izven.
Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek. 3. oktobra: (Generalka).
»Jakob Ruda«, delo Ivana Cankarja, ki
bo z njo otvorila Drama svojo letošnjo sezono, je psihološka drama sebičneža, ki i koleba med svojim hotenjem in dolžnostjo ! do sočloveka. y njej je razkril Cankar pre-i pade človeškega značaja in konflikte vesti. J Igrajo: Jakob Ruda — Milan Skrbinšek, | Ana, njegova hči — V. Juvanova; Marta, njegova sestra — Kraljeva; slikar Dolinar — Jan; Peter Brcš — Kovič; Dobnik — Cesar; njegova hči Alnia — M. Skrbin-škova; inž. Koželj — Nakrst; učitelj Justin — Blaž; pisar Košuta — Brezigar; trije delavci — Dolinar, Miklavc in Toma-žič. Režija: Milan Skrbinšek. Otvoritvena j predstava v nedeljo, 1. oktobra ob 18. uri. Izven abonmaja.
Vpisovanje abonentov za sezono 1914/45 je v veži dramskega gledališča še v soboto, 30. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, ter v nedeljo 1. oktobra od 10. do 12. ure. Potem bo sprejemanje abonentov zaključeno.
Lanski gojenci operne Ba'etne šole naj se zanesljivo javijo v ponedeljek 2. oktobra ob 16. uri v Operi.
Oddajnika skupina Jadransko Priniorje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 7.50: Jutranji pozdrav. Vmes cd 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.50—14.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor. 14.00—14.10: Poroči a v nemščini. 14.10—15.C0: Vaška godba in brata Petrovčiča (spremljava: Slanko Avgust — harmonika, Franc Stanič — kitara). 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Iz osrednjega nemškega sporeda. 13.00—18.30: Iz osrednjega nemškega sporeda. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. slov-). 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje: Sivec Emilija: Shranjevanje vrtnih in poljskih pridelkov. 19.00—19.30: Fantja na vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Ftitzsche (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: O mraku. 21.00—22.00: Kaj bo s tabo še nocoj. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.

Uspehi naših glasbenih
umetnikov v Salzbargu
V času poletne vročine, ko narava nemirno Izžareva n ouhti. ko sonce zlati plodove in človek :šče zavetja ob vodi, ko so koncertne in gledališke dvorane zaprte ter kulturno življenje za čas preneha, da se moreta človek in narava odpoč tl. je »Mozarteum«, visoka šola za glasbeno umetnost v Salzburgu, odprl mladim. izpopolnjevanja željnim umetnikom z vseh dežel Evrope vTata na stežaj Tu n; bilo čutiti poletnega miru -n pokoja. Stavba, k: hrani toliko spominov na Mozarta, dvorane v njej in vse sobe. so oživele mladh Ijud'-. da je bHo kakor v ulniaku. Predavatelj- so odprli svoje mape. mladina je poslušala, požirala, študirala Mesec dni je h tro naokrog, zato ne gre zamuditi nobene ure. nobene besede Instrumenti se oglašajo po sobah, pevski glasovi se prel vajo po hodnikih od vsepovsod. M'ad'na poje, igra. komponira. režira. dirigira ... V vse to se prepleta govorica dvajsetih narodov prav kakor v Babilonu
Iz vseh mest se poleti ljudje radi izselijo na deželo, le v Salzburgu po večn; ostaja o doma. Nimaš lepšega mesta za odpoč-tek in tudi ne prmernejšega za štud'j. Mesto samo po sebi je kakor velika umetnina! Odpri oči, prisluhni, razgrni 6vojo dušo in raz ode: o se ti bo!
Letošnjih tečajev za inozemce sie je udeležilo tudi nekaj Slovencev tako za volino. klavir. kompozicijo in operno režijo Žal smo pogrešal' naših mladih pevcev in dirgentov Tečaje so vodili prvovrstn- pedagogi n priznan' umetnk- kakor: Clemens Krauss, dr. Hartmann Bahr-Mildenburg. Vaša Prihoda in drug" Na tečaju 'operne reži je ie b'r navzoč tudi komponist R Strauss Njegovo najnovejšo opero »Ljubezen Danae«. kj ji je snov zajeta iz grške m rilogije, so pripravljal' za slavnostne igre. k: pa so bile. žal odpovedane; vendar so tečajniki za dirigiranje in režijo mogl prisostvovati vsem njenm skušn;am do generalke, režiserji pa poleS te£a še tehničnim vajam pri čemer so se mogli pobliže seznaniti z naitežjinv mest' iz nie-«pv;h del ob razlagi skladatelja samega. Za-
nimivost vseh tečajev pa so bili zaključn' na-s+opi, kjer so tečajn;ki mogli pokazati svoje znanje in sadove enomesečnega poč'tn-škega dela.« Vsak večer so se vrstile takšne produkcije. ki so bile na ravni resnih umetniŠk-h koncertov. Dvorana je bila vselej prenapolnjena -zbranega obč:nstva Saj so pa ti pestri večer") pestre jih imenujem, ker so na njih nastopali tečajniki iz vseh evropskih držav) nudil' nepozaben užitek ob podajanju mnogih visoko kvai f ciranih in tudi že priznanih umetn:kov, k" »o pa kljub temu še vedno čutil' potrebo po izpopolnjevanju. Najzanimivejši je bil vsekakor večer, na katerem so nastopni že po raznih evropskih odrih angažirani pevci :n pevke od skrajnega skandinavskega seveTa do vročega španskega in bolgarskega juga Med dmgim' smo sil-šali glasove iz Bukarešte, Bud:rnpešte. Kreva Prage in Zagreba, le iz Ljubljane ni bilo žal nikogar, da bi zapel v na;em jež ku .. Tembolj zadovoljni pa smo bili na ekladateljskem večeru na katerem so tečajn:k predvajal lastne kompozicije. Nekaj sivo jih skadb z lepim", poet;čnimi naslovi, katere so najavijab v slovenskem jež ku, kakor iih je imenoval avtor, je med drugimi namreč zaigral tudi naš priznan' pianist prof Marjan Lipovšek 'n doživel z nj:m< prvenstvo bodisi v skladbah samih, kakor tudi v izvajanju le-teh na klavrju z njemu lastno spretnostjo in občutjem Tople, domače melodije so ogrele vs0 dvorano in navdušenemu p'oskanju ;n vzklikaniu ni hotelo biti ne konca ne kraja. Še :n vedno znova je moral M Lipovšek na oder. Najvišje čestike pa ie prejel tudj od direktorja in profesorjev »Mozarteuma« ki so prisostvovali večeru n se prznalno izražali o njegov' umetnosti. Veseli smo bili takšnega uspeha saj je pred 'zbranim občinstvom in izmed mnogih zelo dovršenih sk'adb zastopnikov drugih narodov zmagalo slovensko delo . (Te skladbe bodo v kratkem izšle v založbi Matične knjigarne.')
Med tečajnik' za violino pri prof. Vaši Pr hod: se je prav posebno odlikovala mlada Jelka Staničeva. ljubljanskemu občinstvu dobro znana iz radija in z raznih koncertov. Gdčna Staničeva je kaza'a že v otrošk h letih ■zreden talent. b;la 'e prav-' »čudežni otrok«. Morda ni zgolj slučaj, da je to pot obisko-
vala tečaj za vio'ino v zavodu, ki nosi -me po nesmrtnem Mozartu, ki se je rodil v Sol-nogradu 'n b-1 prav tako »čudežni otrok«. Po izjavah prof Prihode je mlatla Stan ceva nenavadno nadarjena in ji prerokuje v bližnji prihodnosti velike uspehe; me-d njegovim5 učene, je bila prav ona tista, ki je pokazala največ marljivosti in sposobnost: za razvoj v pravega umetnika. Solnograjski časopis »Saizburger Landeszeitunf« je p'sal o Stani-čevi kot o najmlajšr a tud^ najbo'jši učenki prof. Prihode, ki da že zdaj v svoji zgodnji mladosti kaže vse odl:ke vijolinske virtuoz-nosti; njena mladost, fanatična marljivost in natančnost do same sebe. so mu najboljši poroki za veliko prihodnost.
Teh izrednih uspehov paš;h mladih umet-n;kov moramo b'ti veseli, ker je z njimi naše scer maloštevilno zastopstvo dokazalo nred tujci vso raven slovenske g'asbene kulture. V bodoče bi bilo želeti, ch bi «e tudi naši pevci mogl; udeležb teh glasben:h tečajev za inozemstvo saj b; se tu s pridom izpopolnjevali in tudi z uspehom zastopali našo umetnost.
2a! nam je blo. da se zarad' tehn;čnih ovir n! mogel vršiti tud' obetani večer »Slovanske glasbe in pesmi«, na katerem naj bi nastopili Ukrajine Čehi. Slovaki Slovenci Hrvat' in Bolgar' s sa-ojo narodno glasbo in pesmijo domačih skladateljev.
G prof M iJpovšku in gdčni J. Staničevi pa tu še enkrat čest tamo. da sta tako častno predstavljala naš narod pred mednarodnem glasbenem evetom.	iz
»Umetnost« v novem letniku
Naši edini mesečnik za umetniško kulturo »Umetnost«, ki ga izdaia v redakcij slikar a Mihe Maleša B;bliofi!ska založba v Ljubljani, je s pravkar izšlo 1.—3 številko nastopil deveti letnk. Takoj je treba povedat"!, da vzlic vsem ridotam časa prvi zvezek ne zaostaja za prejšnjimi letnki Tudi zdaj je lepo nat'snjen in obilno lus/trinwi kot prilogo pa prinaša v večbarvni reprodukciji por-tretno delo Mateja Sternena »Dama v modrem«.
Poglavitna zan;mivosif pričujočega zvezka je članek F. Š. o mladem trža*kem sl"k«.rju L.ojzu Spacalu, umetniku, le je bil sem
ter tja samo omenjen — posebej smo zabeležili njegove uspehe v »Jutru« —, s'cer pa slovenska javnost doslej še n; mogla spoznati njegovega dela. In vendar spada SpacaL najsi se uveljavlja v Italiji v krog slovenskega slikarstva. saj je umetnik slovenkega rodu V tem krogu in v okviru mlade umetn ške* ge^ neracije je Spacal že danes pomemben in po umerjenosti in svojskih kvalitetah svojega slikarstva znač;!en umetn ški pojav. F. Š. ni samo orisal življenja :n umetniškega razvoja L. Spacala. marveč je v tej svoji štud"ji obdelal v zgoščeni, vendar pregledni obl k' bistvene probleme modernega slikarstva. Tako je članek o Spacalu hkrar lep prispevek k problemat:k' sodobne umetnosti in zato poučen za slehernega umetniško zainteresiranega braca Pisec sklepa svo;o štud"jo z besedami: »Slovenska modema je pridobila v Spacalu ene^a najzanim'vejših in najmočnejših upo-dablj"lcev notranje resn:čnosti člove:ke du-ševnostj. njegov razvoj bo pomen:l nedvomno vel:k korak v svet novih umetniških pridobitev.« člmek ie opremljen z značilnim 'zborom Spacalovih sl'k: »Sejmski šotor na obal-«, »Vrtnarjevo stanovanje« »V noči«. »Umirajoče rože«, »Moj kraj«. »Ribičeva hiša«, »Atelje«, »Snja vr-ta«. »Kompoz:c:ja« in »Moja delavn ca«. — Teh 10 reprodukcij srečno :zpopolnjuie študijo in nazorno poučuje o umetnk' osebnosti tega tržaškega Slovenca, k. ga vidimo tud; na slik:.
V umetnostno sodobnost Italije sega krajša študija o predsta vitel ju modernega italijanskega slikarstva, slikar'u -n pesnku Filpu de Pisisiu. O tej »umetn;šk: dvožvki« razpravlja s svojo znano duhovitostjo in razgledanostjo, upoštevajoč obe plati de Pisisoveoa udejstvo-van ja dr. Anton D e b e 1 j a k. Umetnikov portret in dve reprodukciji njegovih ,sl-k izpopolnjujejo esejistovo zgovorno besedo. Iz obiska pri de Pissu. kakor ga je pred meseci op;sal v tržaškem dnevn:ku naš umetnik Zoran M u š i č . je priobčen krajši odlomek. In da bo slika o de Pisisu popolnejša, naj takoj omenimo, da objavlja »Umetnost« v svoj literarni prilog »Zrva njiva« dva primera <fe Pisčsove lirike (Preklel sem te. Blagoslovitev) v prevodu Alojza Gradnika.
Prmerna in zaslužena pozornost je posvečena umetnosti ZGrana M ušič a. Objavljen
je daljši prikaz njegove monografije, ki jo je izdala »Piccola Galleria« v Benetkah. Članek spremlja umetnikova slika 'n reprodukcije njegovih del »Motiv iz Benetk«. »Cerkveni in-terieur«, »Interieur«. »Motiv iz beneške cerkve« in dveh pogledov na njegovo uspešno razstavo v beneški Mali galerij-. O tej razstavi beremo v rubriki »Iz umetniškega sive-ta« glasove beneškega tiska, nakar sledi kronika ljubljanskega umetniškega živjenja s poročili o posamezn;h razstavah. Dalje so tu natisnjene vesti o raznih umetniških dogodkih in obletnicah onkraj meja Kakor v prejšnj'h številkah, je tudi v tej mnogo poroč'l o novih knjigah. Ocenjene so knjige: Narodop'sje Slovencev; Serao, Črna republika; Balantič, V ognju groze plapolam; Jacobsen, Marija Grub-bejeva; V. Belič'č. Če šm rio v grm; Šarabon, Boleč na; Zupane. Vel'kan Nenas.it; Cevc, Preproste stvari; VVelzl, Na zlatem severu; Tavčar. Cvetje v jeseni; Gradnik. Pojoča kri; \Vester, Iz domovine in tujine; Rudan, Argo-navti; Adamič, Šola v predmestju. Večino ocen je prispeval Marij Skalan. dve sta iz peresa A. Debeljaka. ena pa ima podpis J. C. Oblaka Vmes so ilustracije Mihe Maleša (Norimberška ulica. Ljubljanska ulica). Vlad. Lamuta (Motiv z dežele), Nik. Omerse, Maksima S e d e j a , Franceta Kralja (vse tri 'z knjige »Velikan Nenasit«), dalje primer Debenjakove knjižne ilustracije, P o -drekarjeve karikature (Pesnik Pavel Kar-lin), Mateja Sternena lastna podoba in fotografija Ferda Vesela.
Priloga »Živa knjiga«, ki izpopolnjuje in de'no tudi nadomešča naš revialni tisk, je posvečena poeziji. Tu je ponatisnjena iz Gradnik o v e nove zbirke balada »Pogreb na Ra~ bu«. dalje so tu Pavla K a r 1 i n a štrivrstič-nice s skupnim naslovom »Podobe«, potlej tri nove pesmi Cvetka Gola rja, Iva Pe-ruzzija »Jutrnjica na Srednjem vrhu«. Marija S k a 1 a n e »Balada« in »Nezvesta žena« ter že omenjeni prevod-; iz poezije de Pisrsa.
Tako se je »Umetnost« v skitmem tisku Narodne tiskarne pomaknila v deveti letnik, zvesto nadaljujoč svoje plemenito poslanstvo. Naj bi to lepo revija varovalko našli revialnih tradicij, podprli vsi, ki se zavedajo pomena kjilturnega življenja in umetnostne kulture za slovenski narod.
l
; JUTRO« št. 224
Sobota, 30. IX. 1944
»i
Ljubljana, 29. septembra.
V avgustu so v zemljiškoknjižnem uradu na okrajnem sodišču vpisali naslednje spremembe na nepremičninski lastnini v Ljubljani in okolici:	v
Andrej P r i m a r, posestnik v Spodnji Za-dobrovi, je proda Ivanu Ž le ju. posestniku v isti vasi. dve gozdni parcel-; v kat. občini Zadobrov: v skupni "izmeri 4874 nr za 30.U00 lir.
Tvrdka I. Knez, komsnditna družba na Gosposvetskj cesti, je prodala Vinku Konjarju, stavbnemu poslovodji v Podiimbar-ekega ulici, travniško parcelo v kat. obč. Sp. Šiški v izrner. 811 m2 za 81.000 1 r. Ta je isto parcelo za isto ceno prodal Justini C i u h o -v i, trgovčevi žen:, v Gregorčičevi ulici. ,
Jernej Hribar, posestnk v Slapah. jc prodal svojemu zetu Francu Če metu. mizarskemu pomočniku. in svoji hčeri Jer-Č e r n e t o v i njivico parcelo v izmeri 517 m5 za 3000 lir.
Adolf Pust. posestnik in tesar v Mokro-neški ul ci, je prodal Izidorju Zupanu, železniškemu sprevodniku, in Pavlu Zupanu, poštnemu uradniku n< Sv - Petra cesti, travniško jrcrcelo v kat. obč. Karlovškero predmestju v izmeri 1094 nr ja 32.820 lir.
Vinko Košir, referent Poko.in nskega zavodu e Tržaške ceste, .n Cecilija Koširjeva. zasebnica iz Kožne doline, Cesta XVII, sta prodala Juliju M a z c I e t u . trgovcu iz < Iradac.' v Beli Krajin:, sedaj stanu jočemu na ResJjevj cesti, vrtno parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju v izmen 930 nr za 70 tisoč lir.
Franc P e r h a v c c . posestnik v Oražmo-vl ulici, je prodal VM;'.d'mirjai S a m o j 1 o v u, posestniku na Aljaževi cesti, njivski- parcelo v kat. obč. i--.ep ni. va>i v izmeri 296 m2 za 11.000 lir.
Franc 2 i t n je prodal V!ad: r;ku v Aljaže . i
•-. posest;.-'k v Stepanji vasr, -iriu S a m o i 1 o v u . posest-i:iici. njivsko parcelo v kat.
trg v avgustu
občini Štepanji vasi v izmeri 360 nr za 14.000 lir.
Lovrenc Zore, posestnik v Vevčah, je pjodal Gabrijelu P1 a n t a r i č u , trgovskemu sotrudniku na Večn: poti, in njegovi ženi . Idi Plantaričevi njivsko parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 643 nr za 32.150 lir.
Stanislav V r h o v e c . posestnik na Vrhov-cih, je prodal Justini Treo, zasebnici iz Groharjeve ulice, gozdno parcelo v kat. občini Šujici v izmeri 750 m5 za 40.890 lir.
Marko K r a n j c , posestnik na Sv. Petra cesti, je prodal Cirilu Kregarju. trgovcu v Medvedovi ulici, travniško parcelo v kat. občini Viču v izmeri 511 m2 za 140.000 lir.
Tvrdka I. Knez, komand, družba na Gceposvetski cesiti, je prodala Pavi; C i g 1 a r-j e v i, poeestnici na Celovški cesiti, travniško parcelo v kat obč. Spodnji Šiški v :zmert 804 m2 za 96 480 lir.
Ivan K r m e c. sopesestnik v Vevčah, sedaj v Devici Mariji v Polju, in njegova žena Frančiška sta prodala Juditi Učakarjev", zasebnici v Dev. Mar. v Polju, njivsko parcelo in šupo v kat. obč. Slapah za 65.250 lir.
Leopold Keber. strojevodja v pokoju z Zgornje Zadobrove. je prodal Josipu Pečar-j u, mizarskemu mojstru v Dev. Mar. v Po ju, njivsko parcelo v kat. obč. Zadbbrovi v izmeri 100 m2 za 2000 lir.
Marija Cundrova. posestnica v Stezicah. je prodala Francu M e g 1 i č u . delovodji iz Kadlnikove ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Brinju v izmeri 432 m2 za 32.400 lir.
Franc Oven. posestnik v Pod smreki, je prodal Janezu Kozjeku, posestniku in mi-, zarju z Polhovega Gradca, travniško parcelo v kat. obč. Podsmrek; za 1140 lir
Franc Oven. posestnk v Podsmrcki, je prodal Mariji P r i b i 1 o v i, služkinji v Ko-zarjah pri Ljubljani, travtrško in njivsko parcelo v kat. obč. Podsmreki za 1520 l:r.
Ana Sever j c va . posestnica v Jaršah, jc prodala Ivanu Žleju, posestniku v Sp. Zadobrovi. njivsko parcelo v kat. obč. Mostah v izmeri 993 m2 za 24.895 lir.
ep*
> /p» \ f {*** TŠ *
o*
Odlikovanje žrtev letalskih napadov, v
dvorani celovške trgovske zbornice je bila v torek zvečer lepa svečanost, h kateri so prišli predstavniki vojaških in civilnih ob-Jastev. Z odlikovanji za ranjence so bili odlikovani poškodovanci, ki jih je prizadel letalski napad na Celovec 16. januarja. Po uvodnih pesmih dekliškega zbora je spregovori] celovški okrajni vodda dr. Po-totsčhnig. Po navduševalnih besedah je poročal o svojih obiskih pri ranjencih takoj po letalskem napadu. Naj si je marsikatera žrtev bila telesno hudo pri z. .'deta, vendar ni bil noben ranjenec duševno potrt. Taktno zadržanje jr.i je odloči'no, zato lahko vsak ranjenec v domovini nosi odlikovanje enako ponosno kakor vojski na fionti. Policijski ravnatelj je nato odlikoval 35 žen in mož. ki so bili posebno hudo poškodovani. Nadaljnjih 31 Celovčanov, ki so med tem že mer. i ali bivališče in še 15 drugih ranjencev iz raznih koroških krajev, ki so bili pri prvem letalskem napadu na Celovec oškodovani, je prejelo odlikovanje po pošti. Svečanost je bila zaključena s himnami.	> O prehodu iz poletnega v normalni čas poroča celovški dnevnik: 2. oktobra bomo pomaknili uro ob 3. zjutraj za eno uro nazaj. Na ta način se torej zdi. da imamo dvojno uro od 2. do 3. Za razliko bo prva označena z 2 A 00 —2 A 59; druga pa z 2 B 00 — 2 B r.9. V železniškem prometu se zimski čas uveljavi s tem. da bodo imeli vlaki, ki odpeljejo 1. oktobra in prispejo rta kratj namemibe 2. oktbra, eno uro odveč. Da ne bo treba izdati posebnih voznih redov, bedo vsi nočni vlaki na tistem kolodvoru, kamor prispejo v času od 2 A 00 do 2 B 00, imeli eno' uro postanka. S tem -bo doseženo, da bodo ti vlaki na vseh onih kolodvorih, kamor morajo po voznem redu prispeiii pred 2. uro ali po 3. uri, prispeli aH oer-.K na!i natančno po voznem redu. Pri vlakih, ki odpeljejo med 2. in 3. uro, se mora potnik ravnati po uri 2 A.
Žetvena zahvalna svečanost celovškega okraja bo v nedeljo, 1. Oktobra v Grab-štajasu. Že pred dvema letcma je bila enaka svečanost \ tem kraju, lani pa so jo prazncvVj pri vcjyodskem prestolu na Gossposvetskem polju. Središče letošnre svečanosti bo govor celovškega okrajnega vodje dr. Po* •osthr.iga. Delovni obvezniki, <iekieta m mladeniči bodo skromno svečanost polepšali s petjem, zaslužni kmetje in. delavci pa bodo posebno počaščeni.
Okrajna komisija v Celovcu, ki ima nalogo pr< i e -'i v-a vprašanja za izvedbe) Totalne vojne, je na svoji zadnji seji pr; okrajnem vodstvu p; smotrna vsa podietja :.n obrate, ca preveri, v koliko je njihovo obratovanje potrebno v sedanji vojni. Komisija tudi razmotriva, kako naj se del ovne moči primerno razmesi i jo. Celovški dnevnik pripominja k temu: Marsikateremu rojaku se ta aili oni ukrep zdi morda trd, vendar je treba doprinašati žrtve, jahajoč vedno pred seboj večje in višje cilje. Nasproti orjaškemu delu, ki ga terja vojna, zbledijo vsa druga vprašanja. Vse na-de, želje in načrti bi morali ostati teorija, ako ne bi uspelo, da.vojno uspešno končamo. Zato v totalni vojni postavljamo ob stran vse, kar ne služi neposredno zmagi, in na ta način dobivamo moč, da si lahko krčimo pot v bodočnost.
V Gornjem Dravogradu na Koroškem je na skupščini v polno zasedeni poštni dvorani govoril član stranke Breiner. Spomnil je poslušalce na to. kako je bilo pred priključkom, in pojasnjeval zakaj mora. Fuhrer voditi sedanjo vojno. Na koncu je dejal, da je Fuhrer še vedno obvladal vsak položaj in da bo pravilno ravnal tudi zdaj.
Vojna pošta št. 08.000. Kakor znano, lahko nemški rojaki pošiljajo na ta naslov najrazličnejše predloge, ki kakorkoli pripomorejo k izboljšanju stanja, k novim tehničnim, gospodarskim in upravnim ukrepom. Centrala je v Berl nu, podružnice pa so v posameznih okrožjih, med drugim tudi v Celovcu. »Karntner Zeitung« opisuje obisk v tem uradu, kamor prihajajo dnevno številhna pisma z najrazličnejšimi predlogi. Ljudje opisujejo lastne izkušnje, drugi pa se stavljajo prostovoljno na razpolago, da bi kakorkoli koristili domovini. Tudi nežni spol je v velikem številu udeležen s svojimi zanimivimi predlogi,
Zajtrkovanje v glavnih dveh celovških kavarnah se zdaj pričenja zaradi zgodnjega dela ob 6. zjutraj, v vseh drugih, kavarnah pa najpozneje ob pol 7._
Planinski domovi v vseh alpskih krajih se zapirajo. Nekateri bodo oskrbovali še to nedeljo, potem pa bo na planinah zavladal zimski počitek.
Klavirski koncert v Beljaku je priredil vodja ondotne. okrajne glasbene šole Tony Riemer. Doma je iz Porenja in se je prejšnje čase uveljavil v Kolnu, zdaj pa je med Beljačani že dobro znan. Ta koncert je bil prvi med letošnjimi prireditvami, na katerih bodo nastopali domači umetniki, ki so v koroških krajih v cevilni ali vojni službi.
Strokovno šolanje v Veiikovcu. Zadnji ča sje bil v Veiikovcu tečaj za vajence, ki bodo v kratkem opravili pomočniški izpit. Oknaijni načelnik Schuling je ob zaključku tečaja izrazil nado, da je ta tečaj po sva;e pripomogel, da bo obrtniški in trgovski naraščaj v teh časih preizkušnje ohranil čvrsto zavest, da je treba na delovnih toriščih zvesto služiti domovini.
Gojitev zdravilnih in dišavnih rastlin. Celovški dnevnik ugotavlja, da se je zaradi pomanjkanja tropskih dišav in posameznih tujih zdravilnih rastlin potreba po domačih rastlinah te vrste izredno povečala. Prihodnje leto bo zato cela vrsta vrtnarij dolžna gojiti domače zdravilne in dišavne rastline. Pri tem bodo prišle v po-štev zlasti cvetlične vrtnarije.
Koroški živinorejci so priredili 22. plemenski sejem, na katerega je bilo prignanih 113 bikcev in 74 krav. Prignana je bila tudi lepa živina iz sosednjih gornještajer-skih okrajev.
Deset vrst hrušk na enem drevesu. Na nekem vrtu v Tiršici stoji stara hruška, na katero je sadjar svoj čas vcepil 10 vrst hrušk. Drevo rodi vsako leto od zgodnjega poletja do pozne jeseni.
Prometna nesreča se je primerila v ponedeljek dopoldne pri Celovcu. Trčila sta dva tramvaja. Gospa Ana Bartlova iz Celovca in štabna pomočnica Roza šantlova sta bili poškodovani in so ju prepeljali v celovško bolnišnico. — Tam se zdravi tudi bajtarica Smolnikova iz Vinje gore, ki je prišla z roko v mlatilnico. Palec ji je odsekalo, roko pa ima močno zmečkano.
Nesreče. V celovško bolnišnico so pred dnevi sprejeli tkalko Uršulo Goričnikovo, ki je pri obešanju perila padla in si zlomila desno podlahtnico ter poljsko delavko Ano Makula, ki je na cesti padla in si zlomila levo nogo.
Goriška jesen. V »Goriškem listu« št. 41 je zelo lepo opisana goriška jesen. »Skrivaj se je prikradla jesen tudi v sončno Go-iško«_— tako piše sotrudrica lista — »kjer so poletja v primeri z drugimi kraji daljša in toplejša. Pa ni prišla sama. S seboj je privedla celo vrsto velikih umetnikov, od-kazala vsakemu svoje delo, sama pa odhitela dalje, proti jugu. In v prostem času, ko hodimo na sprehod, lahko opazujemo delo njenih umetnikov. Kako lepo so pobarvali jesensko cvetje, a letno se mu je moralo žalostno umakniti. Tu in tam še dehti v cvetličnjftku samotna vrtnica. Njeni cvetni lasti so že kar premehki, zelene liste pa je pobarval čopič jesenskih slikarjev? z rumenkasto in rjavkasto barvo. Grmičevje nageljnov si ni opomoglo niti z dežnico in rdeči in beli cvetovi prosijo vrtnarja, da bi jih čimpreje porezal. Cvetje aster se je nekoliko zgostilo, cvetni listi se zaradi mraza privajajo drug drugega. Temni zelena lističi, ki se drže drobcenih stebelc, ne rastejo več. Tiho in mirno čakajo smrti. Toda jesen sama pa je v toplih gredah vrtnarjev zbudila popije krizantem, ki se vesele smrbi drugega cvetja, saj njim prinese živiljenjo. In koliko je dreves, ki že občutijo nele začetek jeseni, pač pa pravo jesen. Poglejmo le mestne drevesne nasade. Na Korzu imamo dva prav lepa parka., prvi je blizu pošte, drugi pa nekaj sto metrov pred glavno postajo! Kako lepo se spreminja rdeča barva okrasnih dreves in se preliva v solnčni luči! In med okrasnim grmičevjem se že umika zelena barva rumeni in žoltordeči; povsod lahko vidimo zanimivo igro jesenske narave.«
Na Goriškem so naši ljudje — tako izvaja »Goriški list« št. 40 — klicali na pomoč od povsod. Rabili smo bivšo goriško inteligenco in zlasti ono mlajšo, ki je po poreklu iz naših krajev, pa se je že rodila drugod Le malo se jih je odzvalo, le malo jih je zapustilo polne egiptovske, reci ljubljanske lonce, dočim so imeli prej polna usta besed za »neodrešene« brate. Prišlo je na Goriško mnogo idealnih mož in fantov,
ki so prevzeli svoje naloge resno in z velikim idealizmom. Te vidimo še vedno na Goriškem, s . kako vnemo se trudijo za prosvetni dvig, za' razčiščenje pojmov med slovenskim in goriškim prebivalstvom, pa tudi v obrambo našega ljudstva pred gozdnimi tolovaji in drugimi našimi nasprotniki. Zal pa je prišlo vmes tudi nekaj takih, ki se jim je zdela Goriška kot nekakšna nova Amerika, mesto Gorica pa kot ena sama promenada,, kjer bodo mogli do mile volje promenirati in se vaditi v družabnosti, kadar pa bi bilo treba prijeti za resno delo, bi se pa znali že kako umakniti, žal nam je, da je prišlo na Goriško mnogo takih tipov, ki nam niso nič koristili. Kdor je prišel na Goriško ali kdor se je izmed domačinov prišel letos javno udejstvovat v slovenskem življenju zgolj zaradi gmotnega dobička, radi ugodnejšega življenja, zaradi lepih oči tega ali onega, ta se je v uri očiščevanja izkazal za plevel in je že odletel. Mislil je, da reši svojo kožo, ako jo popiha — po njegovem mnenju v bolj varno Ljubljano. Tukaj v Gorici smo ostali in hvala Bogu dosti nas je še in nas je večina, ki smo delo za naše ljudstvo razumeli resno. Naša ladja morda res pluje med čermi in morda ji res groze nevarnosti, toda lažje bo sedaj plula, ker so jo zapustili slepi par sažirji in ker so pobegnile podgane, tudi ves nepotreben tovor smo že zmetali raz krov.«
Pokrajinski delovni urad v Gorici išče za takojšnjo namestitev v nemških vojaških ter civilnih zavodih več kuharic, pomožnih kuharic, natakaric ter kuhinjskega pomožnega osebja.
Ljudsko gibanje. Dne 22. septembra t-ta brili v Gorici 2 rojstvi in 3 smrtni primeri. Dne 21. septembra pa 4 rojstva in 5 smrtnih primerov.
Avto so odpeljali. Industrijec Tedeschi se je med letalskim alarmom zatekel v zaklonišče. Ob koncu alarma ni bilo več avtomobila pred zakloniščem. Odpe'ja!i so mu ga. Oškodovan je za nad 90.000 lir. Goriška policja poizveduje za krivci.
Kolesa izginjajo, v zadnjem času se v Gorici zopet zelo množijo tatvine, koles. Kolo je bilo ukradeno 33letnemu kovaču B. Driusu iz Krm i na. 31'etnemu Joželu Orzanu iz Moše, 33le ni gospodinji Antoniji Maver iz Tvomiške ulice, 29letni gospodinji Mariji Me lian i, ki je b la (»kari ena v Št. Petru, "2letni gospod r ji Angeli Pavlin iz Ločnika in 38letni gospodinji Mariji Černe z Verdijevega Koiza, ki je bi a okrade-na v Sovodnjem.
Okradeni meščani in okoličani. 191etna kmetica Jerica Reščič iz Šempetra je prišla po opravkih v mesto. Pustila je kolo pred neko hišo. Ko se je vmlia, ga ni bilo več. Sličen doživljaja je imel tudi 4Hetai Nu-tal Cof iz Vrttojfoe. Stopil je v neko trafiko na Tiž£ški ulici, med tem pa so mu ko'o odpeljali. 27letna učiteljica Silva Čad iz ulice Aa-, takega vojvode 107 se je mudila v neki štandrežki mlekarni. Kolo je pustila na dvorišču, od koder so ji ga ukradli. 2iletna kmetica Stanislava Sušič iz Gr-garja je prišla nakupovat v mesto. Med letalskim alarmom se je zatek a v neko zaklonišče, kjer jii je drzen žepar izmaknil 9 živilskih nakaznic. V nekem baru v Cav-duccijevi ulici pa je izginila 3?letnemu bančnemu uradniku Virgilu Zottiju listnica, v kateri je bilo nekaj gotovine ter osebni dokumenti. Goriška po-licija ie glede vseh primerov uvedla prei-kavo.
Ustrahovali so uslužbenca ter odnesli tri pisaine stroje. Se neizsledeni zlikovci so se pripeljali z avtomobilom pred goriški državni tehnični urad v ulici Angiolir.a 32. S samokresom v rokah so ustrahovali uslužbenca Janeza Cicairo ter odnesli tri pisalne stroje, vredne 60.000 lir. Tatinskim zh-kovcem so že za petami.
m
Imenovanje generala Sabljaka. Poglavnik je imenoval generala Adolfa Sabliaka, poveljnika obalnega odseka Neretva za po-verienika glavnega ravnateljstva za javni red" in varnost. General Adolf Sabljak je bil dolao prvi adjutant na dvoru Poglavni-ka Nezavisne Države Hrvatske
Odlikovanje ustaškega častnika. Poglavnik je zaradi izrednih zaslug med drugimi odlikoval majorja Alojza Tavčarja z železno deteljico -IV. stopnje s hrastovimi vejicami.
Gradnja hiš za oškodovance po letalskih napadih v Osjeku. Iz Zagreba poročajo, da so Osječani, ki so že dvakrat doživeli strašni letalski napad, pokazali veliko usmiljenje do svojih oškodovanih someščanov, ki so ostali brez strehe. Med seboj so nabrali 80 milijonov kun, 7 vagonov živil, 2 vagona kuhinjske posode in mnogo oblačil. V sodelovanju s predstavniki državnih obla-stev so takoj pričeli z gradnjo malih hišic za brezdomce. Mestna občina je dala v ta namen zemljišče brezplačno na razpolago. Izmed hišic, ki jih nameravajo zgraditi 100, so tri že izgotovljene. Imajo po dve male sobice s kuhinjo. Dolge so 7 metrov. Hišice grade po vzoru podobnih zasilnih stanovanj v Nemčiji.
ŠPORT
h Hrvate!:«
Javno protiletalsko svarilo
Višji SS- in policijski vodja v obrambnem okrožju XVIII. odreja:
Z dnem 27. 0. 1944. od 8. ure dalje se uvaja za mesto Ljubljano svarilni znak »Javno protiletalsko svarilo«. Ta znak obstoja iz 3 sledečih si 15 sekund trajajočih zvokov siren, ki se prekinjajo s 5 sekund trajajočimi presledki.
Svarilni znak »protiletalski alsrin« se daje v bodoče z 1 minuto trajajočim, naraščajočim in pojemajočim zvokom _ siren. Znak »prestanek nevarnosti« obstoja iz 2 minute trajajočega nepretrganega tuljenja siren.
Pri znaku »javno protiletalsko svarilo« se redno poslovanje nadaljuje. Električna cestna železnica obratuje dalje. Prebivalstvu je prepuščeno v prosto prescio, če se hoče ravnati po protiletalskih zaščitnih navodilih, ki so obvezni za čas »protiletalskega alarma«, priporoča pa se, da se vsak poda v zaklonišče, čim se ugotovi pribiiža-vanje sovražnih letal. V času, ko je predpisana zatemnitev, se takoj ukinejo vse olajšave glede zatemnitve in električna cestna železnica mora ustaviti obratovanje.
Upoštevati se mora. da lahko znaku za »javno protiletalsko svarilo« sledi neposredno tudi znak za »protiletalski alarm«.
Znaku za »prestanek nevarnosti« se more dati predhodno tudi znak za »prea*inek protiletalskega svarila«, ki obstoja tudi iz 3 sledečih se 15 sekund trajajočih zvokov siren z vsakokratnim presledkom 5 sekund.
Ljubljana — Mladika
m še tnali domači „derby"
bosta tvorila jedro nedeljskega sporeda na zelenem polju
Domače tekmovanje na zelenem polju, ki poteka letos ne v borbi za točke in naslove, temveč v znamenju pričakovanj, kako bo razdeljenih onih 25 nogometnih žog, s katerimi je Mergenthalerjeva tovarna razveselila aktivne domače pristaše nogometnega športa, se je polagoma le razmahnilo. Res je, da od nedelje do nedelje srečujemo na tekmah skoraj zmerom iste igralce in so možnosti burnih senzacij in velikih užitkov po stopnji in stanju sedanjega nogometa v Ljubljani bolj kakor skromne. je vendar v vsakem akitivn.m športniku in v vsakem spor.nem prijatelju toliko duha za uveljavljenje in dosego najboljšega uspeha, da sčasoma še tako ponižna konkurenca »prime« še tako hladnega opazovalca. Tako nekako se je tudi to edino športno tekmovanje letošnje sezone dokopalo do razmeroma dobrega odmeva.
Jutrišnja nedelja bo v tej konkurenci že tretja zaporedna in tako se deloma že odražajo obrisi najboljših, boljših in slabših med nastopajočimi, obenem pa je vsak nastop vsakega izmed udeležencev od očil-nejši za dosego cilja. Popoln pregled udeležencev je trenutno otežko.čen zaradi tega, ker se je moštvu Hermesa baš v teh dnevih ponudila priložnost za dvoje gostovanj izven doma — eno tekmo pa bodo Herme-žani z nasprotnikom s Koroške igrali tudi doma — tako da so njegove tekme zaenkrat odgodene na poznejši čas in je treba s podrobnejšo sodbo o verjetni razdelitvi nagrad v žogah počakati ša nekaj celih tednov. Med tem bodo seveda ostali kandidati nadaljevali tekmovanje in to nedeljo so izmed starejših na vrsti štirje, izmed juniorskih moštev pa šest prijavljenih.
V seniorski skupini
se bosta predstavila jutri dva zanimiva para. Kot prva bosta nastopila oba slabša nasprotnika iz te konkurence, in sicer Vič in Žabjak. ki bosta v medsebojnem srečanju marala obračunati za eno izmed razpoložljivih mest, in sicer verjetno siimo za zadnje ali predzadnje. Ta zavest jima bo gotovo pognala vse sile v noge in že zato je jamstva dovolj, da bo ta tekma ena najbolj živahnih na tem turnirju. V drugi tekmi bo Ljubljana zadela na kombinirano enajstorico Mladike in Korotana. Razlika »na papirju« med tema dvema naspretni koma je gotovo tako velika, da danes o verjetnem zmagovalcu ali poražencu sko raj ni vredno razpravljati z velikimi vprašaji. Da bo Ljubljana dobila tudi to svojo drugo tekmo, skoraj ni dvoma, vedeti in počakati je treba -samo, kako se bo Mladika postavila v bran in ali je lep napredek, ki smo ga prav pri njej opazili v zadnjih 14 dnevih najbolj cčitno, že toliko teden, da bo prišel tudi v jutrišnji tekmi do veljave.
Juniorski pari
so razdeljeni med naslednjih 6 udeležencev: Hermes in Vič, Korotan in Žabjak ter Mladiko in Ljubljano. Najbolj zanimiv bo med temi dvoboj med Mladiko in Ljubljano, med katerima je treba zelo verje no računati tudi na najboljše naraščajsko moštvo med udeleženci tega turnirja, ali recimo med v»emi -ljubljanskimi mladimi nogometaši.
Podrobni razpored^ nedeljskega tekmovanja je določen takole:
ob 9.30: Hermes jun. - Vič jun. in ob 10,30: Korotan jun. - Žabjak jun.;
ob 13.45- Mladika jun. - IJubljana iun , ob 14.45: Žabjak - Vič in ob 16.45: Mladika-Ljubljana.
Vse tekme bodo na igrišču Ljubljane ob Dunajski cesti
SK Žabjak. — Mladina naj bo jutri v nedeljo ob 10. na igrišču SK Ljubljane za tekmo s Korotanom. Jereb sigurno. I. moštvo naj bo ob 14. na istem igrišču za tekmo proti Viču. Pozivam vse. naj ne zamujajo! Načelnik.
Mali oglas!
FANTA
14 do 16 letnega, vajenega l.ihkih poljskih del <t>reimem. Domobranska cesta 7.	25258-la
MIZ POMOČNIKA vajenega dela na stroju, takoi sprejmem. Vtota-ko -prej?n.em tudi mizarskega vajenca. Naslov v ogl. odd. Jutra.
^	25476-la
POŠTENO DEKLE ki bi opravljalo vsa hišni dela. razen kuhe. tako) spreimem. PlaČ3 dobra Abram. Wolfova 5. in nadst.	254790a
MODISTKO dobro moč sprejmem ta ko.i v stalno službo. — Plaea dobra. Gruden Ja-kobina. Dunajska 11 P° leg Figovca. 25490-1 a
SOBARICO pridno in pošteno, zmož n^ v*eh hi«nh de! rr>"mo v stalno službo. Plača po dogovoru. — Predstaviti s«' od 2. do 3. v Svatčevl uiici št 6.
25500 la
SLUŽKINJO
takoj -p-ejmem Vprašati delikatesa. Wo'fov>. 12 25511-lu
41
t*[-4l0WG
UČENKO
z.i modistovsko obrt takoj sprejmem. 7-ačetn.i mes. nagrad:, 200 lir. — Gruden Jakoto-m. Dunaj ska 11. poleg Figovca.
25489-44
RIB TA MOKA
za krmo prašičem pri Sever in Komp.. Gospo-svetska 5.	25387-6
ROKE
hrapave in razookane Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm elvcenn gelee krema. Dooi se v vseh drogeri jah. — Drogeri j a Emona Iv Kan/;. Ljubljana nebotčnik	22654.6
ZOBJE beli m zdravi! Dentamln zobna pasta dobi ee v vseh diogerijah. — Dro gerija Emona Iv. Kane, Ljubljana, nebotičnik.
22655 6 POJEM LEPOTE je zdravi mladostna polt To dosežete s smotrno nego Vaše kože z biološkimi BIOKUTOL prepa rati, ki Vam jo očistijo, hranijo- ščitijo, zdravijo in ohranijo mladostno. Navodila- zaioga: Drogeri .ia Emona. Iv. Kane — Nebotičnik.	24743-6
POZOR! Kupujem in proti.-,jam rabljene čevlje, jemljem v račun ter zamenjam večje in mnnjše številke Klavžer Alojz. Vošniako. va 4.	25102-6
OTROŠKO BANJO emajlirano. z lesenim podstavkom, novo, ter
KUH. OPRAVE
v najsolidnejši izdelavi kupite pri Krže, pohištvo Vrhnika. Ogled ▼ skladišču Ljubljana. Ciril Metodova 47, kavarne Majcen 25563 6
PISALNI STROJ prenosljiv, prvovrsten — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
25562 6
BLAGO
za dameki športni ali ta modni pla.so. j-taro. pred vojno, ter nekaj metrov svile za rbleko. ugodn® prodam. Ogled od 12. do 15. event v nedeljo dopoldne^ Celovška 49-1.
25556-« RADIO-srnmofon 5 cevni CGE z električ. nim gramofonom brezhiben. prodam prvemu kupcu za 18.500 l r. Gn-letova 26	25620 6
DAMSKI KOSTUM za srednjo postavo. • ne nošen, iz najfin. prr>d-vojnsra blaga, prodam.— Gal tcv, 26. 256196
DAMSKO KOLO Diamant, skoro novo. — prodam. Naslov v ogla--ne-n odd. Jutra. 25616-6 ZIMO
7,1 par žimnic. prodam. V nšek, Dunajska 6 dva rišče.	25606-6
PISALNT STROJ Underwood z dolgim vozom. prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra.
256016
ČRNO BLAGO
za damski plašč, volneno. ugodno prodam. Informacije iz prijazno-ti v trgovini »Pri sonc i', Vidmaver. Kres ja. brežje 20. septembra.
25600 6
RJUHE. KAPNE.
posteljno perilo, brisače razno moško ln dam sko perilo kupujem stalno in plačaoi najboljše .cene. Kupujem tudi raz lična druga oblačila, ev. prevzamem ista v komisijsko prod t jo Hinko Privšek. Kolodvorska 7. nasproti mastnega kopališča.	.T-415 7
RAZVIJALNO DOZO Rodinas. Kores a! dlčne znamke za film 6x9 kupi Belec trgovina Jurčič v banki Slavij i.
25434-7 DIVJI KOSTANJ kupuje »P-.Dirocel«, Le-podvorsfca. 23.
25416 7
BEL KOŽUH
kupim. Ponudbe n- ogl. odd. Jutra pod »Kožuh
25492 7
KLAVIR
a m r ianino vz.otkte v na'ein. Naslov v igličnem odd. Jutra.
25483 ti
DVA ALI VEČ
pošlovn Ti prostorov za malo obrt iščem za ta-
zložijivo stajico prod: m ] koj po n-ožnostl v bli-Naslov v ogl. odd. Ju- i rn' šmartin-ke co.ste. tra.	25405-6 Naslov
Po ijogosnetnlh igriščih dnigad
Pristaši okroglega usnja so neupogljiv!. Spet ie nastopila nova prvenstvena sezona zanje in spet so se spustili v borbo za točke in naslove kakor pred petimi leti, kakor ves čas, odkar so spoznali to igro.
Na Hrvatskem
V finalnem tekmovanju hrvatskega nogometnega prvenstva sta bili' zadnjo nedeljo odigrani dve prvenstveni tekmi. 10.000 gledalcev .ie prišlo na igrišče. V nadi pač. da bodo prisostovali lepi športni borbi, pa so morali razočarani zapustiti igrišče. V srečanju med Gradjanskim in Haškom je prišlo do zelo hudih izpadov, ki so čisto pokvarili zunanjo sliko. Grad-jaruski je zmagal z 2:0 (1:0) in sedaj je Gradjanski na prvem mestu s 4:2 točkama in boljšim količnikom, HASK ima enako število točk. Concordia je na tretjem mestu z 2:4 točkam, Železničarji pa so četrti z enakim številom točk, toda slabšim količnikom.
Na Madžarskem
Način izvedbe madžarskega nogometnega prvenstva je moral biti spremenjen. V nede'jo je že veljala sprememba in prve tekme za točke so odigrali po okrožjih. Fe-renevaros je premagal KLspest s 4:3. Enak izid ie beležil tudi Ujpest proti MAVAG-u. Zuglo ie premagal enajstorico Torekvesa s 3:1. Ferencvaros je dosegel svojo zmago šele v zadnji minuti. Kispest je vodil do odmora celo s 3:1.
Na Slovaškem
Najboljši slovaški moštvi Brati-lava in Armada preteklo nedeljo nista bili v tek mah za točke. V zepadni skupini je Vas premagal enajstorico Delovnega zbora s 3:2 Kabel je izgubil srečanje s Malackim zelo visoko 1:14. Mialava je dobila igro s Pystianom z 2:0.
V Švici
Nogometna zveza se je slednjič le odločila za izvedbo domačega nogometnega prvestva. V prvem kolu se je bivši državni prvak Grashoppers odrezal prav dobro. Premagal je moštvo Chaux des Fonds s 4:1 Prvak Lau^anne se je m^ogo trudil, da je v Bellinzoni izvlekel neodločni izid 1:1. Ostali rezultati: Cantonal-St. Gad len 4 :2, Lugano-Basel 3:0, Young Boys-Cunh 4:4, Young Fellovvs-Grenchen 2:0._
TPENČKOT
in damsk: dežni plašč temnomoder z beiimi pi k.imi. prodam. Karlrn Marjan. Beethovnova 15 25485-6
RADIOAPARAT
6 cevni, predam. Ljubljana. Tržaška c. 24 I. desno. Ogled od 12. 40 '14. u,e.	25487 6
MOŠKI PLAŠČ zim-ki. prodim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25493 6
FOTOAPARAT
znamke Agfa na pioSče 9x12 Ana.-tig .at 1:4.5 F. 13.5 cm, 1, 5, 10. 25. 50. 100 sekunde dobro ohra njen, prodam. Prilog — usnjena, torbica, samo-prožilec. rumenica. stoja lo ter še>r, kaset, prodam za 1500 iir. Ogled med 13 in 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra..
25495-6
2 LIKALNIKA
nova. električna, prodam Gospo-ka ul- 15, pri hiš. nku.	25496-6
ŽENSKI PLAŠČ parkrit nošen, predvojno blago, prodam. Na-siov v ogl. idr! Jutra.
25505-6 DAMSKO KOLO m?!o rab.jeno. predvojni material, prodam. — Naslov v ogl. oda jutra	25509-6
DAMSKO KOLO do'oro ohranjeno. prodam. šušteršič, Verov-škova 28 .	25336-6
PRODAM Weiisov0 -Svetovno zgo--"O"'no<'. (Modra pt cal. Reflektanti naj pošljejo naslov na oglasni oddelek Jutra pod >Welt-
25529-6
ŠIVALNI STROJ
kabinet še nov. ugodno prodam. Ogled do 1 ure Skopolijeva 20-1. — Šiška.	25583-6
ŠIVALNI STROJ kabinet omarico. prodam. Ogled do 15. ure. Rr-ljeva 30. podpr tIV-je 25582-6
tra.
ogl. Od1. J" 25488 1
k
ZEMLJIŠČE
veliko 3500 kv. m takoj prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »S ver^	25310-20
SONČNO PARCELO lepo prodam samo direktnemu kupcu z.i "<20 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >-S ■ ■ mo direktno« 25311-20
carsOniero
ali 2 sebi s kopalnico, prazno ali z odkupom pohištva	Ponudbe
na og!. odd. Jurra pod »Inženjer« 24503-23a OPREMLJ. SOSO prepro-to. s po-ebnim vhodom iščem. Plačam naprej. Ponudbr na ogl. ndd. Jutra pod -1. oVt-.-ber<	25437-23u
500 LIR dobi o-eba. ki mi pre-skroi prazno sobo v Trnovem. Koleziji, Prulah ali Mirju. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro >Tnčna plačr.ica,-
23459 23a
SOBO
s št<d11niko--r> ali sobo s souporabo kutrnje išiie gospa za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl- oddelek Jutra pod - Gospa t 25499 23a
t®
moški klobuk
rjav št. 57 sem izgubila od Miklošičeve čez tro-mostje m nn Cankarjevem nabrežju. Najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini šport-K met Ulica 3. maja. 25497-37
MOŠKO ROKAVICO levo. usnjeno, sem izgubil od Most do Ljubljane. Poštenega najditelja prosim, rui jo vrne proti nagradi na naslov: Lj.-Mcste. Poljska pot št. 38a.	25518-37
\LI
ste poravnali
naročnino?
KINO UNION	Telefon 22-21
Iz dunajskega predpustnega vrvenja
PLES V OPERI Paul Horbiger, Marte Harell, Heli Finkenzeller, Hans Moser, Theo Lingen
Predstave ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Rudolf Forster v psihološko intere-santnem zdravniškem filmu
Klic dolžnosti
Predstave ob 16. in 19. url
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Zabavna filmska komedija! Blazne sanje in njih uresničenje
Sanjala sem o tebi
Fita Benkhoff, Kari Schonbock
Predstave ob 16. m 19. uri
-----n » navnrin Ravlfen - Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja. Stanko Virant - Fttr »Narodna «skarna A. Q^ als Druckstelle - Za »Narodno (tekamo d. (L* kot
Schriftleitei • Urejuje: Davorin Ravljen - Fdr ^^^nar^. ^ Jer^	aen Inseratenteil verantworUicb - Za inseratai odd?k* odgovarja: Mnbomlr VolČM