ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ^™nmiiniiiiiiniiiitijiiiiiniiiiiiiiiiiitaij|||j|iiiiiniiiiiiiiiiiit}iiiiiiiiiii5 AKOPRAV N NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI AMERIKS >^miiniuuinmnimniiinuumt>ininmmt]iiniiiiiiii[]iiiimiiiiiniiiuiufflii^ I OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM I i SLOVENSKEM | I ČASOPISU i * * I Izvršujemo vsakovrstne i tiskovine i 5 I ^3iiiiiiniiiiDiiiiiiiiiiiit3iiiiMiiniiaiiiii)ttminiiiiiniiinaii)miiiin[3iininiiitl XXXVIII.—LETO XXXVIII. 1^0 polževi poti ' kto dni, odkar je ensko vrhovno sodišče izre-0. da je ločevanje šolskih otrok po plemenih protiustavno. To je deianT sklep. Kako pa jansko odpraviti obstoječe lo- Žklri®: obstoja v 17 ameri-J h državah, o tem, tako je ob-J bilo vrhovno sodišče, bo raz-®oailo posebej. Vrhovno sodišče je imelo na g to vprašanje, pa odložila"!?"^' ga je , Računa se z gotovostjo, snHK letu razen prve ni,, J- ™eli v vpraša- ju diskriminacije ničesar dru-6®ga v rokah. Sicer pa se položaj sam na sebi ša 1 ' nasprotno—poslab- riškiv, v ame- državah še vedno strogo ločevanje po plemenih, je v odstotkih vzeto celo dvig-rom lanskhn letom. Razme-hnl j® število onih, ki so odnK vrhovnega sodišča do ^ obljubili, da jo bo- bo Vprašanje samo ških P" predsedni- »ouC p™*" ша tem Л "^^^^ati je namreč s 2? je v Detroitu VarnigJ Herring, žena to-siamoi, delavca porodila bili deklici, ki sta s prsL ^ j, Zdravn-i • prerezom. VeriefTi napovedali, da je Priž)iri° . deklici ostanete tisoč !?"^"'.kakor ena proti sto le 9л \ . ste v resnici živeli m umrli. * i"ali ^ Chicagu so operi- ci. dvojčka, tudi dekli- da. B-v^ doma iz Thailan-deio;^' združeni s spodnjim ^ j® P°" dobila posrečila in dvojčka sta tal\j , ^^zpolago sedež v le- ^^^žena sta bila raz- $1.50 NA URO ska se nahaja delav- in 1{Ј ki šteje 50 članov i^adela nalogo, da Ve, da • zakonodajalcem dopo-ja ii'iezda $1.25 kot najniž-6Ц ^ ^1^0 pravična in ča- ^^sovarjajoča. Vne seje do% ^^"štva Slovenski Sejo v n f ^abi na redno V navad?? ob 7.30 uri ^cher 2 ^^"torih A.J.C. na Zato se n jG zelo važna, Meleži ^a se vse članstvo 3a druLT^^"^ vrši redna se- V Д f Euclid št. 29 S.D.Z. jugoslovanskem ob 7 3q ^ Recher Ave. Pričetek ° ^adniA^' dodano bo poročilo 'Pdhor^;, skupnem sestanku Se ČlangtJ^ društev S.D.Z. Vabi Seje ^a se gotovo udeleži CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 19, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 98 Molotov ne pride na razgovore v Beograd BEOGRAD, 18. maja—Za konec meseca maja je najavljen v Beograd prihod ruske politične delegacije. Vprašanje je še vedno odprto kako bo ta delegacija sestavljena. Govori se, da bo v njej predsednik vlade Nikolaj Bulganin, da bo glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Kruščev, da bo tudi maršal Žukov. Delegacija bo na vsak način številna. Na drugi strani pa je gotovo, da sovjetski zunanji minister Venčeslav Molotov ne bo v Beogradu. Vest, da bo prišla v Beograd* ruska politična delegacija, je bila za javnost kakor strela z jasnega neba. Tiho, mirno in diplomatskim potom pa, sta se beograjski in moskovski vladi o tem koraku razgovarjali in ruska odločitev za nobeno od teh vlad ni bila nobena senzacija. Politično je vedno važno kdo gre v kako tujo prestoUco v tako važnem odposlanstvu. Predsednik Jugoslavije maršal Tito ne mara ruskega zunanjega ministra Molotova. Ce gre za ureditev zunanjepolitičnih odno-šajev med dvema državama, potem bi vsakdo pričakoval, da bo pri teh razgovorih navzoč zunanji minister. Molotov ne bo. Maršal Tito je prepričan, da je bil Venčeslav Molotov tisti sovjetski intrigant, ki je najbolj delal na tem, da je bila Jugoslavija leta 1948 izgnana iz Kominfor-me. Zato ga tudi sedaj ne mara v Beograd. Za politični položaj v komunističnem bloku in za pravilno presojo njegove politike naj navedemo, da stopa v Moskvi bivši predsednik vlade Georgij Malen-kov vedno bolj v ospredje. Zadnje tedne se je pojavil na vseh javnih prireditvah. Malenkov, (ako se trdi, je rešil maršala Žukova iz pozabljenja, v katerega ga je hotel potisniti pokojni Stalin. Žukov v sedanji vladi kot vojni minister ima važno besedo in je tudi hvaležen Malenkovu.— Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin si lasti pravico, da je bil on tisti, ki je ustavil sovražnosti okrog Formoze, ker je pritisnil na En Laia v Pekingu, naj ne rožlja s sabljo, marveč naj se mirno porazgovo- ri z Washingtonom. + O zaprtih Amerikanich na Kitajskem se v zadnjem času malo govori in piše. Ne o pilotih, ne o drugih civilistih. S tem pa še ni rečeno, da se ne vodijo pogajanja po diplomatskih kanalih. Po poročilih ameriške tajne obveščevalne službe je komunistična Kitajska privolila v toda gredo Amerikanci domov, pa ne skupaj, marveč posamič. Kaj pa je ozadje ? Komunizmu se očita da je krut, da je barbarski. Komunistični Kitajski je potreb- na propaganda, da pokaže svetu, da je ves njen program zgrajen na človečanstvu. Dokaz—spustili smo na svobodo zaprte Ame-rikance, ki so bili po kitajskem prepričanju obsojeni po zakonih, ki so kaznjiva dejanja celo priznali. Vendar jih pustimo na svobodo. Ameriška obveščevalna slu ba je na drugi strani tudi prepričana, da so mnogi Amerikanci na Kitajskem postali pravi komunisti in je za Kitajsko le dobro, če gredo nazaj v Ameriko, da bodo tam propagirali med domačini komunistično idejo. Radi hiš* ne bo krize! Albert Cole je načelnik urada v Washingtonu, ki skrbi za ameriško stanovanjsko vprašanje. Spričo izredne živahnosti v stavbeni industriji, ko se zida rekordno število novih ^iš, s tem pa naravno rastejo zemljeknižni dolgovi, ki bi znali dovesti ali pa vsaj pripomoči k inflaciji, so se obrnili zastopniki Zveze stavbe-naravno rastejo zemljeknižnji nikov nanj za pojasnilo kaj on misli o položaju. Cole je odvrnil, da je stavbena industrija na pravi poti. Govorice, da bi bilo preveč hiš in preveč zemljiških dolgov, so brez podlage. Amerika letno lahko rabi, pa tudi plača 1,250,000 do 1,350,000 novih hiš. NENAVADNO VREME V ameriških državah Montana, Idaho in Utah imajo sveži sneg. Tam je tudi zmrzovalo, kar je povzročilo precejšnjo škodo vrtovom in povrtnini. V Moskvi so se sončili v najlepšem vremenu, imeli pa tudi 80 stopinj vročine, kar pomeni za Moskvo njen rekord za mesec maj. v bolnišnici Mrs. Barbara Stefanac iz 21840 Miller Ave. je bila včeraj zjutraj odpeljana v Huron Road bolnišnico. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. BAO DAI ODŽAGAN ZA ZMERAJ! čE TE KDO VZAME V AVTO .., To navado poznamo vsi, da stegujemo roke in čakamo, da nas kdo pobere v avto. Avtomobil je del standarda našega življenja, pa še ne vseh. Po tovarnah je navada, da tisti, ki nima lastnega avtomobila, pa pozna koga, ki stanuje v njegovi bližini, pa ima avtomobil, sklene nek dogovor, da se vozita skupaj in koliko bo voznina. Včasih čakamo na slučaj. Pričakujemo, da nas bo pobral vsak znani voznik. Ali bo šlo po ameriško vse zastonj? Razgovarjali ' stao se z mnogimi ljudmi l^šen občutek imajo, ali dal se peljejo zastonj, ali da morajo kaj dati. Navadno je bil zaključek ta, da so vožnjjo prepla-čali, dali več, kakor W na primer stal avtobus, voznik pa je bil še nezadovoljen ... Tudi če je šlo—med brati. Smo pač v Ameriki. Ali pa bi se obnesla tale metoda, Id se je dogodila v Clevelandu. A. J. Womack je vozil svoj osebni avtomobil v času ko je bil promet najbolj živahen. Med potjo je opazil starejšo žensko, Id je čakala, da jo kdo pobere. Womack je napravil uslugo in ženska se je vsedla na zadnji sedež. Od tam je celo dirigirala kam naj jo pelje, namreč v hotel. Med vožnjo mu je ponudila sladkarijo. Imela je zavojček te sladkarije nekako en funt po teži in mu ponudila z besedami, "če bi hotel vzeti en košček." Womack je res vzel, pa samo en košček in tujki zatrdil, da je dober, da ga je pojedel s slastjo. "Veseli me, da ste ga pou-žili z užitkom, mislim, da sem s tem plačala dovolj napitnine." Neznana ženska j|/e s tem odšla iz avtomobila. so dospele v P°P°^ančič k in Olgo Zu- možu in očetu ^Oth Str ^ "P^"^iču na 1210 E. ^ °tovale so s posredo-Dok; tvrdke Kollan- ° °б1е v naši naselbini! Državni poglavar južnega Vietnama v Indokini Bao Dai, ki živi v Franciji, si je bil obdržal v Vietnamu posebno telesno stražo, je imel tam svojo palačo in drugo premoženje. Njegova telesna straža je bila precej številna. Sedanji predsednik vlade v južnem Vietnamu Diem je ustanovil domačo narodno vojsko. Sklenil je, da se bivša osebna straža Bao Daia vključi v to narodno vojsko. Osebna straža se temu ni protivila; nasprotno, se je sama izrekla, da vstopa v narodno vojsko in je brez odlašanja prisegla zvestobo Diemu. Premoženje Diema je bilo stav- ljeno pod nadzorstvo vlade južnega Vietnama. (Pred nekaj dnevi je Dulles sklenil s predsednikom francoske vlade Faurom sporazum, po katerem začasno priznava Bao Daia, za katerega se z vsemi sredstvi potegujejo Francozi, še za državnega poglavarja južnega Vietnama. Oči vidno je šlo tedaj le za formalnost brez vsebine Tajnik Dulles je računal s tem, da bodo domačini v južnem Vietnamu storili drugače in vpraša nje dinastije rešili kot so ga že rešili, da so Bao Daia odstavili Če mu je odpovedala tudi njegova telesna straža, je to znak, da je Bao Daia kot oseba le še ubežni kralj.) AMERIŠKI KONGRES POVEČINI ZA ZUNANJO POLITIKO TAJNIKA DUllESA-EISENNOWERJA Pozdravi Mr. in Mrs. Joseph Poznič, ki sta bivala svoječasno v CoUin-woodu, zadnja leta pa se nahajata v rojstni domovini, kamor st^ se vrnila za stalno, pošiljata vsem znancem in prijateljem ter osobju lista najlepše pozdrave. Te dni sta se preselila iz Prim-skovo na Staretovo ulico št. 18, Ljubljana. Na potu v staro domovino Na pamiku Queen Mary so pretekli četrtek odpotovali iz New Yorka: Mr. Anton in Mrs. Gertrude Bokal, ki že drugič v teku treh let potujeta v domovino na obisk. Istočasno sta potovala Mr. Frank J. in Mrs. Wil-hemina Ermenc iz Torrance, Calif., v Ljubno ob Savinji, ki sta seboj vzela svoj automobil; dalje sta odpotovala tudi Mr. Paul in Mrs. Carolina Santrucek v Vinkovci, ter Mrs. Lida Smole z hčerko Maria Smole. Na parniku Constitution pa so se v soboto odpeljali iz New Yorka: Mrs. Fannie Istenich, ki že tudi drugič v teku zadnjih treh let potuje v staro domovino na obisk v Pivko na Krasu, ter Mr. John in Mrs. Emilia Yan-siok iz Arcade, N. Y., v Kojsko pri Gorici. Seboj sta vzela svoj auto. Z njima potuje tudi Mrs. Gizela Miller iz Gowanda, N. Y., v Kojsko pri Gorici. Potujejo s posredovanjem potniške pisar ne Kollander. Srečno pot vsem ter zdrav povratek! Zadnje vesti Kakor včeraj, tako bomo imeli tudi danes lep dan. Najvišja temperatura bo 76 stopinj, najnižja 52 stopinj. Poudarja se, da bomo brez dežja tudi jutri. Iz Kanade se pomika proti ameriški meji zopet mrzli val. Včeraj so imeli v državah ameriškega jugovzhoda silne nalive, kakor da gre za tornado, posebno v državah Oklahoma in Texas. Nalivov je bilo za nekatere farmarje že preveč. Vendar je dež napravil dobro ker gre za kra je, ki so mesece in mesece trpeli vsled suše. Izredno vreme je včeraj zajelo severni del Evrope in britansko otočje. Temperatura je padla, je zmrzovalo, je snežilo in na morju so bili silni viharji. Zdravstvena oblast v Washingtonu je objavila, da za nekaj časa ustavlja porazdelitev cepiva zoper polio. Vzrok naj bi bil namen, da se izvrši ponovni pregled kako se je in kako se cepivo še porazdeljuje. Ena vest pravi, da bo cepljenje poleti, ko je višek sedje polla, sploh ustavljeno. Raznesla se Je vest, da bo tajnica oddelka za narodno zdravje Hobby odstopila. Včeraj je predsednik Eisenhower na tiskovni konferenci potrdil, da sta s Hobbyevo govorila o njenem odstopu. Eisenhower pa je delo Hobbyeve pohvalil in se je strinjal z njenim programom. Ce bi res odstopila, potem bi bila vzrok odstopa bolezen njenega moža. Včeraj zjutraj je eksplodiral na srednji šoli Euclid na E. 222 St. parni kotel. Eksplozija je bila močna. Na srečo se je pripetila pred pričetkom šolskega pouka? Šolski pouk je bil za včeraj odpovedan, danes se z poukom nadaljuje redno. Posebna komisija pregleduje in išče vzroke, ki so dovedli do eksplozije. Tekom dneva naj bi si bila na jasnem. Jutri, v petek, bo na šoli zopet topla voda na razpolago. V zadnjih dneh sta bila na clevelandskih ulicah do smrti povožena dva dečka. Število do smrti povoženih v letošnjem letu je naraslo na 33, lani ob istem času jih je bilo 3& Pravni odsek občinskega sveta Clevelanda se je bavil z vprašanjem točenja piva 3.2 odstotka alkohola ob nedeljah. АП naj se prepove na splošno ali pa omeji na gotov čas. Z večino enega glasu je sprejel predlog, da se ne da v promet, se torej ne toči do ene ure popoldne. Kancelar Adenauer je v Bonnu sklical nujno konferenco poslanikov zapadne nemške vlade v raznih prestolicah drugih držav. Na skupnem sestanku se hoče Adenauer s poslaniki po-pazgovonO o nastopu Nemčije sedaj ko je svobodna, ko je v severno atlantski zvezi, pa tudi ko se pripravlja sestanek velikih štirih. VSA PODPORA OD DEMOKRATOV, KI ZAHTEVAJO šE VEČ WASHINGTON, 18. maja—Sinočnja izvajanja ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa o ameriški zunanji politiki so bila sprejeta v kongresu na splošno zelo dobro. Naj prvi se je oglasil senator Walter George, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu. Ime tega senatorja moramo še enkrat podčrtati. George je bil tisti, ki je prišel prvi na dan s predlogom, da je čas, da se sestane j o najvišji predstavniki štirih velesil in se porazgo-vorijo o perečih vprašanjih. Ta predlog Georgea je postala tudi uradna ameriška zunanja politika. Senator George je dal komentar h govoru Dullesa, da je preveč operiral z besedami "previdnost." Znani senator Humphrey je pohvalil nastop Dullesa, ki je ameriški javnosti bistveno povedal isto, kar je povedal pred zunanjepolitičnem odboru v senatu. Govoril je javno, kar je povedal tajno pred senatom. Z drugimi besedami, da mu ni šlo za nobeno politično propagando. če strnemo razne komentarje*" v zgoščeno sliko, potem je ta slika ta, da so ameriški politiki za to, da se ameriška pomoč daje še nadalje državam svobodnega bloka, da te ne zapadejo komunizmu; da je eden največjih uspehov politike zapadnega bloka, nasproti temu pa poraza Sovjetske zveze ta, da je Za-padna Nemčija postala svobodna, da je pristopila v zapadno-evropsko skupnost in v Severno atlantsko zvezo. Igra z nevtralno Nemčijo da je tako propadla. Zapadni blok postaja močnejši, tega se komunistični blok zaveda in ne grozi z vojnami, marveč hoče mirnih prijateljskih razgovorov. Državni tajnik Dulles bo za to politiko dobil pritrdilo senata. Tudi predsednik Eisenhower tbo javno nastopil. Za junij je napovedal več govorov, s katerimi se bo bavil s svetovnimi vprašanji v prvi vrsti s konferenco štirih velesil in kako gleda nanjo. do republike Jugoslavije. Najvišji njeni predstavniki bodo romali v Beograd. Sovjetska zveza je nadalje pristala na to, da se z Amerikanci, Angleži in Francozi razgovarja p vseh perečih svetovnih vprašanjih, ki naj se rešijo. To je položaj od danes. Sicer pa živimo v času, ko se dogodki hitro spreminjajo. Posamezne kritike Z objektivnega stališča vzeto se pripoznava: Da je Moskva v temelju spremenila svojo zunanjo politiko. Tisti, ki so prepričani, da je ta politika iskrena, so na drugi strani tudi prepričani, da je vzrok tej spremembi ta, ker tudi Sovjetska zveza lahko več pridobi, če se mimo in prijateljsko razgovarja, kakor pa, če grozi z orožjem. Eden in drug tabor pa bo ostal pripravljen "za vse slučaje." Tisti, ki so proti sodelovanju s Sovjetsko zvezo, pa naštevajo pogodbe, ki jih je Sovjetska zveza prelomila. Tako bo prelomila tudi bodoče pogodbe. Vendar se podčrtava od obeh strani pomen pogodbe o svobodni Avstriji, ki da bo imel velik odmev v sosednji Češkoslovaški in Madžarski, ki da se hočeta otresti ruske nadvlade. Pozitivna dejstva Sovjetska zveza se je odločila, da umakne svoje čete iz Avstrije in to še pred časom, kakor to določa pogodba. Sovjetska zveza namiguje, da bo storila isto glede Vzhodne Nemčije, če pride do dogovora o zedinjeni, toda nevtralni Nemčiji- Sovjetska zveza je pritisnila na komunistično Kitajsko, da naj se glede Formoze mirno po-razgovori z Združenimi državami. Sovjetska zveza skuša priti do ZASLUŽIL JE PRIZNANJE V Duluthu, Minn., ki naj bo zadnje pomorsko pristanišče v Velikih jezerih, ko se začne promet po "Seaway," živi Albert Woolson, veteran iz ameriške državljanske vojne. Woolson je star 108 let in je menda zadnji veteran krvave državljanske vojne. Woolson rabi zdravniško pskrbo, mora iti sem in tja v bolnico, nima pa lastnih sredstev, da bi nosil velike stroške zdravljenja. Samo krajevni bolniški upravi je ostal na dolgu $1,200. Spodnja zbornica v Washingtonu je sprejela sklep, da bo ona plačala dosedanje in bodoče bolniške stroške za Alberta Wool-sona. PERON JE NEIZPROSEN BUENOS AIRES, Argentini-ja, 18. maja—Argentinski kongres je sprejel zakon, po katerem se ukinja verski pouk na argentinskih javnih šolah. To je največji korak v politiki Perona, da cerkev popolnoma loči od države. Škofje so protestirali, Peron pa je zakon podpisal. v siaro domovino Poznana Mr. in Mrs. Steve in Leopoldina Vozel iz 18770 Newton Ave. sta se podala na obisk v staro domovino, kjer bosta obiskala svojce. Doma sta iz Zagorja ob Savi. Rojstni kraj sta zapustila pred 31 leti. Pred svo-(jim povratkom sredi oktobra meseca bosta obiskala tudi sestro Mrs. Vozel, ki se nahaja v Zahodni Nemčiji. Prihodnji mesec, 16. junija se bo Mrs. Jennie Novak, rojena Koračin, p. d. Bobnarjeva, podala na obisk v rojstni kraj Ra-dovlje, fara Šmarjete pri Novem mestu na Dolenjskem. Tja potuje z letalom. Ako ji kdo domačinov želi sporočiti kaj za svojce, se lahko zglasi pri njej ali jo pokliče telefonično VU 3-4277. Želimo vsem veselo potovanje boljših prijateljskih odnošajev in srečen povratek! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO H£n4erson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day _Except Saturdays. Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town Фо raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto)______________ For Six Months—(Za šest mesecev) ___ P'or Three Months—(Za tri mesece)_____________ j!oi Canada, Europe and Other foreign Countries; 'Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) _$10.00 — 6.00 _ 4.00 Kor Six Months—(Za lest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) $12.00 . 7.01 4.50 Entered as Second Class Matter April 26'th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. NOVI GOSPODARJI SVETA (1) Da se v svetu iščejo nove politične zveze, je čisto jasno. Bivši sovražniki recimo iz prve, posebno pa še iz druge svetovne vojne, postajajo zavezniki, bivši zavezniki pa odkriti sovražniki. Ali gre le za nekaj slučajnega? Komunizem recimo je pač komunizem, nasprotnik meščansko komunističnega reda, stremi za tem, da postane v resnici mednaroden, torej je treba za ohranitev meščansko kapitalističnega reda tudi mednarodne organizacije proti komunizmu. Vsi, ki so proti komunizmu, naj stopijo v eno zvezo, pa ne gre več za vprašanje kdo je bil včeraj \ drugem taboru, da bi ne mogel biti danes v ameriškem taboru. Ali pa gre nasprotno za neke res velike načrte, ki niso namenjeni samo bližnji, marveč in predvsem daljni bodočnosti! O Angležih nam je znano, da imajo tako politiko. Ne toliko kolikor gre za njihovo notranjo, marveč veliko bolj, ko gre za njihovo zunanjo politiko. Pri njih se postavi končni cilj, kaj pa pride vmes, se zna izigrati, da končni cilj le obvelja. To je čisto gotovo, da so Angleži vedno zasledovali to politiko. Zato so se znašli, če so prišle kake krajevne zmede in odtod tudi pojav, da imajo Angleži navadno tako imenovano iniciativo v svojih rokah. Seveda do zadnjega časa. Tudi Angleži niso računali na tak razmah svetovnega komunizma. Priznamo jim pa, da so računali z vstajenjem kolonijalnih narodov in so zato pripravljali tudi v svojih velikih kolonijah samoupravo domačinov. Britanski domini j oni so priča! Velika Britanija je imela znamenite državnike. Eden od teh je bil na primer lord Palmerston. Bil je predsednik britanske vlade za časa znamenite kraljice Viktorije, ki pomeni za Angleže naravnost pravo obdobje njihove zgodovine in se imenuje čas njenega vladanja viktorjanska doba. Angleži so dosegli v tem času višek svoje moči, ne samo v gospodarstvu, politiki, kolonijalni moči, marveč tudi, priznajmo na polju kulture, iznajdb, lepe knjige in novih teorij. Darwin nam je priča! Lord Palmerston je ponovil to, kar je čutil vsak angleški politik, ko je dejal; "Anglija nima večnih prijateljev; Anglija nima večnih sovražnikov, Anglija ima samo večne interese!" Prvi piknik v našem prelepem vrtu v Chardonu CLEVELAND, Ohio — No, pa smo dočakali zopetno pikni-ško sezono. Seveda, ne vsi—nekaj jih bomo pogrešali. Pregovor je resničen — danes meni, jutri tebi. Zato pa hajd, vsi in vsak, kdor je le še kaj pri moči, ven v naravo, ki je tako vabljiva v vsej majniški krasoti. V nedeljo, 22. majnika Farmski odbor S.N.P.J. odpre letošnjo sezono od vseh štirih strani. Pravijo, da naj vsa pota vodijo tja in da nam ne bo žal. Zabave bo za mlade in stare, pa tudi za otroke. Kje je otrok bolj zadovoljen kot na igrišču?! Kje se mladina rada vrti če ne ob dobri godbi za ples?! Kje starejši radi kramljajo če ne v senci košatih dreves?! Sonce nam bo tudi sijalo celi dan. Žejen ne bo nobeden. Ženski odsek farme iz Collin- in mi bi rekli končni cilj kakršnjega so si Angleži postavili i^"41 skrbel, da ne bo-tudi za stoletje naprej i""" lacni-kdo ne pozna nasih TT p, . j marljivih deklet—imajo že vse e s je 1 eden od znamenitih Angležev, pred- in zadosti pripravljenega — in \sem zgodovinar. Francozom ni bil preveč naklonjen, po-1 same dobrote! sebno ne spominu Napoleona. Tudi Wells je govoril o veli-1 Balincarski prostori so tudi kih ciljih, o veliki dobrini človeštva, o miru, in je zapisal, i vabljivi za Gorenjce, Dolenjce, Krašovce, sploh vsak je dobro- Torej silno gibljiva politika; ki pa zasleduje "interese UREDNIKOVA POSTA Predvajanje zvočnega filma CLEVELAND — Mladi člani krožka št. 2 S.N.P.J. so zelo marljivi, kar se vidi v tem, da so si poleg navadnega društvenega poslovanja organizirali svoj pevski zbor, skupino za učenje umetnega ročnega dela in seveda skupino za žogomet in kegljanje. Z to vehko aktivnostjo pa so povezani precejšni stroški in bo v odpomoč temu Joseph žele ml., predvajal zelo zanimive zvočne filme v barvah, katere je posnel na svojih potovanjih po vzhodnih in zapadnih državah Amerike. Mr. žele je pravi mojster v snemanju filmov in to naj bo garancija, da bo večer lep, poln duševnega užitka, ko bomo sledili predvajanju naravnih krasot v raznih krajih naše nove domovine . Po predvajanju bomo imeli malo domače zabave, za katero bodo igrali Ronald Lisch in njegovi fantje in pripravljena bodo seveda tudi razna okrepčila. Da podpremo to našo mladino pri njenem udejstvovanju, vljudno vabimo prav vse—pridite in napolnite dvorano v petek 20. maja ob osmi uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Na veselo svidenje vam khčejo, Mladinski voditelji društev SNPJ. da je največja nada, da se ohrani na svetu mir, ta, da pride do povezanosti angleško govorečih ljudstev. Tudi Skandi-navci spadajo k tej zvezi in to krvno, gospodarsko in vsled svojih demokratskih tradicij. Bilo je neposredno po vojni, pa je Wells dejal, da ko bo prenehala trenotna politična histerija, bodo k tej zvezi pristopili tudi Nemci. Kajti Nemci kot Germani spadajo v to družbo. Prišli bomo do take zveze, ki bo sposobna, da bo obdržala mir. Wells ni zagovarjal zveze z Francijo. Trdil je izrecno, da zveza med Angleži in Francozi nima nobene zdrave podlage. Francozi spadajo v latinsko družbo, Angleži pa so Anglosaksonci. Anglosaksonski in latinski možgani ne gredo skupaj. Tudi Angleži so bili tisti, ki so slikali Nemce za div-j'-.ke in Hune. Kako pa to, da so naenkrat lahko pravi anglosaksonski zavezniki! Wells je dejal, da zgodovina ne pozna sentimentalnosti, ker je nekaj objektivnega. V vojni se vpliva na sentimentalnost, v pravem realnem življenju, posebno narodov, pa mora sentimentalnost odpasti. | Prinesli srno nekaj mnenj odločilnih Angležev. Sicer j _ pa smo bili sami priča zadnjim izjavam iz Londona, ko se j V petek, 20. maja bo pa nekaj je stalno povdarjalo prijateljstvo angleško govorečih na- posebnega v Slovenskem narod-rodov, v zadnjem času pa smo itak doživeli, kar je napo- Clair Ave. Naš vedoval Wells, da so se Angleži in Amerikanci trdno po-' "mladinski odsek S.N.P.J., vezali z Nemci. Tudi nam je znano da je na orimer amcri T"" ^ "t . jc Ud JK primer amen-. Komaj so zaceli pa že imajo le- ■ 1 senat, v soglasju z njim pa tudi ameriški državni ta j- j pe uspehe v petju in ne vem kaj nik John Foster Dulles naslovil na račun Francozov in i vse. Udeležimo se in jim po-Italijanov opazke, ki so pričale, da Washington in London se veselimo ž njimi gledata na ta dva naroda precej z očmi navzdol Samo po- pričakujemo lepe bodočno- trebna zaveznika, pa le rad. skupnih anglosaksonskih ко-1:%ЈГпт2Г1^^«1 L. C. dobro odzovete. Mladina nas pri- došel. АГ se bomo dali! Parka-nja za avtomobile je toliko, da se ga ne da napolniti, če bi ga pa, bi bil Farmski odbor zelo zadovoljen, ker se rabi denar. So vedno veliki stroški s tako vabljivimi prostori. In ta prostor je naš, le dajmo ga lepo obdržati. Odbor je priden, tako tudi vsi delavci vedno skrbijo, da se z vsakim letom zboljšuje. Tudi nič ne porajtajo če za plačo dobijo kakšno pod nos—le smeh jim je na obrazu. Razumejo tudi, da brez dela se napake ne delajo. Zagotavljajo vam, da bo zelo prijetno prihodnjo nedeljo in po-Lem pa kar naprej, tja do jeseni. Kaj no, da se pripeljete ?! Pota : 30 vam pa že itak znana. Na svi- NA VRSTI SO OBISKI KMETOV Med Washingtonom in Moskvo se vršijo uradni razgovori o obi-kku ruskih kmetov, pa tudi o obisku ameriških kmetov. Rusi naj pridejo v državo Iowa, da si tam podrobneje ogledajo kmetijsko tehniko pri pridelovanju koruze, pa tudi prašičjerejo. Ameriški farmarji naj dobijo v Sovjetski zvezi na državnih in kolektivnih farmah vpogled v rusko kmetsko produkcijo. Ruska delegacija bo prišla v Ameriko kot uradna delegacija, da ji ne bo treba dati prstnih odtisov. Amerikanci bodo šli v Rusijo kot privatniki. Dne 10. februarja je glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Kruščev priporočil ruskim kmetom, naj obiščejo ameriške farmarje, naj nato ameriške metode posnemajo v Rusiji, posebno ko gre za pridelovanje koruze, ki je važna ne samo za domačo prehrano v mnogih krajih, marveč s katero se pitajo prašiči. Kruščev je tisti, ki zagovarja večji kmetski pridelek v Sovjetski zvezi. Razgovorom med Washingtonom in Moskvo o obisku kmetov v obeh državah je bil povod imenovani članek Nikita Krušče-va. Ozadje tega članka pa je splošno stanje ruskega kmetijstva in kmetskega pridelka. Po ameriških uradnih podatkih v Sovjetski zvezi v resnici obstoja prehranjevalna kriza, ki je posledica slabe kmetske produkcije. Churchill v svojih spominih navaja razgovor s pokojnim Stalinom, ki mu je priznal, da je imel s socializacijo ruskega kmeta in kmetij več težav kot pa v vojski z armadami Adolfa Hitlerja. Pokojni Stalin je bil tisti, ki je začel v Sovjetski zvezi s prisilno socializacijo kmetijstva v tako imenovanih kmetskih zadrugah. Po ameriških podatkih naj citiramo nekaj številk: Pred 27 leti je Stalin začel e socializacijo, kolektivizacij o kmetijstva. Rusko prebivalstvo je v tem času narastlo za 60 milijonov ljudi in na splošno narašča za tri milijone več na leto. Ruska kmetska produkcija pa ne sledi temu tempu in je na^ protno res, da ima Sovjetska zveza po 27 letih manj jagenj, manj ovac, manj goveje živine, manj molznih krav, kot pa pred 27 leti, pa 60 milijonov več ljudi! Sovjetska zveza razpolaga z milijon traktorji, dvakrat toliko kot jih je imela pred vojno. Toda ti traktorji so in ostanejo državna last, kolektivne kmetije pa morajo najemnino za nje plačevati s pridelki. Ta najemnina je zelo visoka! Stalin je bil do kmetov neizprosen. Pet milijpnov kmetskih upornikov je dal ali deportirati, аП pa jih je dal obsoditi. Takrat je sovjetska vlada morala priznati, da je naenkrat izginila polovica živine s kmetij. To je bil velik udarec za sovjetsko kmetijstvo. Kulaki—srednji kmetje so sedaj ugnani, ugnana pa ni naravna želja kmeta, da ima kmetijo kot svojo lastnino, ker "grunt ima korenine do pekla." Zato obdeluje v kolektivnih zadrugah kolikor pač mora, kolikor pa mu je zemlje okorog do-niače hiše prepuščeno v privatno obdelovanje, jo obdeluje naj-skrbneje. Ameriški viri kažejo še na zanimivo okolnost, zakaj rusko kmetijstvo ne uspeva. Dela se po načrtih, te načrte pa izdelujejo "komunisti iz mest," ki nimajo pravega stika s kmetskim življenjem. Načrti, če ne popolnoma, vsaj delno ostanejo na pa-i,nrju. Mestni komunisti, če so kot vladni organi na skupnih kmetijah, po opravljenem delu odidejo nazaj v mesta. To bo držalo, ker je tudi Sovjetska zveza izdala ukrep, s katerim nala- čakuje v petek zvečer. Dobrodo-šh! Ivanka Shiffr<>r. ga vsem, ki so zaposleni na farmah, da v resnici na farmah tudi bivajo. Druga zanimivost je ta, da so kmetje skoristih položaj v zadnji svetovni vojni. Sovjetska vlada ni imela ne časa ne moči, da bi pazila kje so meje kolektivnih kmetskih zadrug in kje meje privatnih posestev, kmetje, ki imajo nekaj zemljišča okrog hiše kot privatno last, so te meje širili na škodo kolektivnega posestva in je šlo za eno največjih zgodovinskih tatvin: Ruska statistika izkazuje, da so pokradli 14 milijonov orne zemlje. To zemljo so začeli privatno obdelovati. Ali naj se nastopi zoper te kmete tatove s trdo pestjo Stalina, da jo dajo nazaj v skupno last? Po nekaterih krajih so poskušah, kmetje se sicer niso uprli, toda na skupnih kmetijah so med delom začeli s pasivno resistenco. Niso pač delali, kakor bi morali.—Ozadje, ki je zanimivo tudi ko gre za rusko-ameri-ško sodelovanje. Vsi meteorji so omejeni na sončni sistem Manchesterska univerza je na svetu prva v vprašanju dveh največjih in najpresenetljivej-ših pridobitev 20. stoletja na področju fizikalnih znanosti— radiostronomije in elektronskih "možganov." To je izjavil predsednik univerzitetnega sveta lord Wythenshawe. "Maij-chesterski elektronski možgani," je rekel, "bodo lahko po mnenju znanstvenikov v 15 dneh napravili kalkulacije, za katere bi potrebovali najmanj 30 let. V radioastronomski postaji na banki Jodrell v Chesiru so dosegli že lepe uspehe/V proučevanju meteorjev. Metoda, ki jo uporablja ta postaja, je v tem, da usmerijo v vesoljstvo radarski snop, ki zadene meteor, tudi če je oddaljen 1000 milj in majhen ko grah. Tudi od takšnega metorja se žarki odbijejo. Podobne uspehe so znanstveniki že dosegli. Da bi podprl svoje trditve, se je lord Wythenshawe skliceval na oddelek za znanstvene industrijske laziskave in pripomnil, da je "prvikrat v zgo-dovni človeštva omogočeno proučevati dogajanja na dnevnem nebu in da so zvezdoslovci odkrili velike roje meteorjev ter pojasnili njihov vpliv na poloblo zemlje, na katero sije Sonce. Zdaj je že ovržena stara teorija, da prihaja polovica meteorjev iz zunanjega prostora. Vsi meteorji so omejeni na naš sončni sistem. To odkritje je bilo izredno važno in omogočil ga je radijski teleskop na banki Jodrell. Znanstveno delo na področju proučevanja meteorjev se nadaljuje in rodi sadove praktičnega značaja, saj dobivajo strokovnjaki podatke o vetrovih v višini 160 km nad zemljo. Premični radioteleskop enake velikosti, kakor ta orjaški, ki ga zdaj uporabljajo na banki Jodrell s premerom 64.5 m, bo v kratkem izdelan in zvezdoslovci vsega sveta bodo budno spremljali z njim dosežene uspehe. Teleskop na banki Jodrell je znanstvenikom omogočil, da so odkrili zračne valove iz velike meglenice Andromede. Ker pa je ta radioeteleskop nepremičen, lahko z njim opazujejo samo majhen del nebesa. Z njim pa so dosegli tako velike uspehe, da so znanstveniki zahtevali, naj bi izdelali nov, premični radix)teloskop. Oddelek za znanstvene in industrijske raziskave ter Nuffieldova ustanova sta prispevala za stroške 400 tisoč funtštcrlingov. Na koncu je lord Wythenshawe rekel, da bo ta radijski teleskop največjega teoretičnega in imaginarnega, pa tudi praktičnega pomena. Vse kaže, da bodo elektronski možgani praktično in teoretično zelo važni. Teden pisem iz Amerilte "Nič ni bolj nevarno za našo stvar," je pred nedavnim dejal predsednik Eisenhower, "kot pričakovanje, da se bo slišala beseda Amerike, če se niti ne potrudimo, da bi se oglasili." Predsednik je nato omenil nevarno nesorazmerje med prizadevanji naše države, da bi povedala resnico o svobodi, in razsežnostjo komunistične propagande. "Za vsakega oznanjeval-ca svobode, ki ga mi pošljemo v borbo za človekov razum in srce," je dejal, "jih komunisti določijo na stotine. Za vsako besedo, ki jo mi izrečemo v obrambo svobode in vere, jih oni izustijo za povzdigovanje svojega sistema in za poniževanje ter blatenje vrednost svobodnih ljudi na tisoče." Na srečo ima Amerika vir, kakršnega nima noben drug narod—35 milijonov državljanov, ki so bodisi sami prišU od drugod, ali pa so se priselili njihovi starši. Med temi so tudi naši čitatelji. Morda je imel predsednik Eisenhwer v mislih ravno ta veliki del našega prebivalstva, ko je omenil, da ne moremo pričakovati, da bi se slišala beseda Amerike, če se niti ne potrudimo, da bi se oglasili. Teh 35 milijonov pa ima na srečo tudi sredstva, da se bo beseda Amerike slišala. To so pisma prijateljem in sorodnikom v tujini. Teden pisem iz Amerike, katerega prireja letos Common Council for American Unity med 16. in 22. majem, predstavlja priliko, da se spomnimo naše dolžnosti in obenem ugodne priložnosti. Kaj pa so tiste besede Amerike in kako naj jih povemo? Jasno je, da ne gre za neke splošne besede. Nihče, niti največji med nami, ne more biti glasnik vse Amerike. Zgodba Amerike je zgodba vsakega posameznika, prepletena z vsakodnevnimi, drobnimi doživetji, ki dajejo osebni značaj ameriškemu načinu življenja. Ravno to neskončno pestro in čudno znano zgodbo je treba povedati. To in nič drugega je dolžnost nas, ki pošiljamo vsako leto sorodnikom in prijateljem v daljnje dežele na milijone pisem. Sredi hrupa javnih govorov in propagandnih oddaj zveni prijateljska tehtno, prepričljivo. Kot je omenil predsednik Ei senhower, komunisti v nezmanj šani meri in dostikrat z mirljivim uspehom nadaljuj®]" laži o ameriškem življenju in ds menih. Pismo, ki ga je nedavi" pisal begunec prijatelju za železno zaveso, živo popisuje čilno sovjetsko izkrivljanje« pa se je ob dejstvih, ki jih j® J" živel begunec, popolnoma ra^ nilo. "Pretekli teden se mi j® P"!'. petilo nekaj nenavadnega. P ■, v. , .v „ qfq# sem doživel resnično »l" Pravzaprav sem stavkal sam. Ali si lahko predstav kaj bi bil dobil za to doma? set let ječe. Tu pa sem centov na uro več! V stavke sem bil ves na ^ misel mi je prišlo vse, kar so o stavkah v Ameriki pravili jetski vzgojitelji: kako dela ^ razženejo in kako jih zapro. . prišlo je več avtomobilov s F cijo. No, sem si mislil, zdaj po meni. Policisti pa so P"® ^ kali z avtomobilov, se med delavce, govorili z nj'®' se celo šalili. Prišli so saW to,