Glasnik SED 48|1,2 2008 86 Poročila Simona Govednik* * Simona Govednik, univ. dipl. etnol. in kult. antrop.; študentka 1. letnika magistrskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1385 Nova vas, Fara 15. E-naslov: simona.govednik@gmail.com V prvih decembrskih dneh leta 2007 je potekala mednarodna konferenca z naslovom Pripovedovanje zgodb na spletu: teo- retska refl eksija o medijih v digitalni dobi, ki jo je v sodelova- nju s pedagoškima univerzama s Tirolskega in iz V orarlberga ter s Centrom za pripovedovanje zgodb na spletu organizirala raziskovalna skupina Oddelka za medijske študije v Inns- brucku. Projekte in raziskovanja z omenjenega podro čja so predstavili številni doma či in tuji avtorji (iz ZDA, Velike Britanije, Rusije, Nem čije in Italije). Vsem predstavitvam ni bilo mogo če slediti, saj so predavanja in predstavitve zaradi številnih prispevkov potekali hkrati v dveh sklopih, in sicer eden v nemškem, drugi pa angleškem jeziku. Pripovedovanje je ena najstarejših in stalno prisotnih praks v človekovem razvoju. Zgodbe ali pripovedi so del njego- ve preteklosti in sedanjosti, najbrž bodo tudi del prihodnosti. Vloga pripovedovanja v zadnjih desetletjih nepri čakovano postaja vse aktualnejša tudi na podro čjih psihologije, peda- gogike, kognitivnih znanosti, teorije medijev, literature in fi lozofi je. Širjenje informacij na spletu in komunikacijskih tehnologij postavlja nova vprašanja o medializaciji pripoved- nih oblik. Kljub temu da se s pomenom, z vsebino in na čini pripovedovanja v vsakdanjem življenju ukvarja veliko ved, je skoraj nemogo če oblikovati nek celosten pregled. Vsebina konference je bila raznolika, saj so teme obsegale pripovedo- vanje zgodb v virtualnih okoljih, pripovedovanje v organi- zacijah, medializacijo in oblikovanje identitete, medsebojno delovanje ustnega, literarnega in digitalnega, nove pristope k teoriji pripovedovanja v literaturi, procese pripovedovanja v kontekstu posredovanja in spremembe medijev ter raziskavo pripovedovanja v izobraževalnih procesih. Po pozdravnemu nagovoru organizatorjev Thea Huga in Till- manna Märka je teoretsko ozadje raziskovanja pripovedni- štva predstavil Sigfried J. Schmidt. Poudaril je pomembnost interdisciplinarnega raziskovanja in pripoved defi niral kot »najbolj elementarno operacijo komunikacije«. Sledila je predstavitev temeljnih vidikov pripovedi, kot so pripoved kot spomin, funkcije pripovedi in posledice njenega pomanj- kanja. Sledil je prvi sklop predstavitev pripovedništva v po- vezavi z novimi mediji in izobraževanjem. Zanimiva je bila raziskava italijanskih raziskovalcev Giancorrada Barozzija in Maria Varinija v okviru projekta Etnolab, ki sta posnela pripovedovalko Berto Bassi in posnetke naložila na spletno stran z namenom, da bi se lahko ve č ljudi u čilo njene tehni- ke pripovedovanja. Tako sta združila dva na čina naracije, in sicer ustni in virtualni. V ospredje sta postavila problematiko obstoja »virtualnega telesa«, ki obstaja le v virtualnem (npr. na spletu), ne pa tudi v fi zi čnem svetu. V naslednjih angleško govore čih sklopih predavanj so bile predstavljene tekstualne zgradbe pripovedništva v digitalnih medijih (Hans Joachim Backe), strukture pripovedi v mno- ži čnih medijih (Christer Petersen), primeri rabe že uveljavlje- nih oblik medijskih pripovedi v digitalnih medijih (Alexan- der Schwinghammer) ter mladinske individualne zgodbe z versko vsebino, ki so dostopne na spletni strani (Ursula Nies- sner). Zadnje skupno predavanje prvega dne je bilo na temo projekt nih skupnosti, predaval pa je Manfred Faßler. Drugi dan konference je za čel Daniel Weinshenker iz ZDA, ki je zaposlen kot direktor podružnice Centra za pripovedo- vanje zgodb na spletu v Denverju. Predstavil je delovanje omenjenega centra in javne delavnice za vse generacije, na katerih sta poudarjena u čenje pripovedovanja in raba digital- ne tehnologije. Udeleženci delavnic po vsem svetu se u čijo, kako s pomo čjo osebnega ra čunalnika posneti in urediti fi lme o klju čnih življenjskih prelomnicah. Predstavil je srednje- šolsko delavnico iz ZDA in pokazal nekaj njihovih izdelkov. Med bolj zanimivimi rezultati omenjenih delavnic je poseben, na spletu javno dostopen zemljevid, na katerem so ozna čene posamezne zgodbe. Ogled zemljevida je mogo č na naslovu http://storymapping.org. Sledila sta dva vzporedna sklopa predavanj na temo strukture pripovedovanja zgodb in njegove rabe v izobraževalne name- ne (Grete Jamissen). Knut Lundby je spletne pripovedi pred- stavil kot kratke multimedijske osebne zgodbe, povedane iz srca. Poudaril je, da z novo obliko medija vsebina pripovedi postaja bolj dinami čna. Tema zadnjega skupnega predavanja je bila arhitektura v po- vezavi z digitalno tehnologijo (Mark Rakatansky). Veliko je bilo govora o t. i. virtualni identiteti in njenem nastajanju. Predstavljen je bil primer virtualne identitete rusko govore čih imigrantov v Izraelu (Inna Weiskopf). Eno od predavanj je poudarjalo oblikovanje identitete skozi religiozne pripovedi v digitalni obliki (Mary Hess). Zanimivo je bilo razmišlja- nje Claudie Schwarz o lastništvu pripovedi na primeru novic. Kot ugotavlja, se je v zadnjih letih v ZDA razširil trend, da množi čni mediji vzpodbujajo prebivalce, naj sami prispevajo k njihovemu oblikovanju in širjenju. V zvezi s tem se poja- vljajo vprašanja o socialni in eti čni lastnini. Zbornik, ki naj bi izšel sredi leta 2008, bo nedvomno nepo- grešljivo čtivo pri raziskovanju navideznih svetov v etnologiji in antropologiji. Za boljši vpogled v dogajanje na konferenci je na voljo elektronski naslov: http://www.uibk.ac.at/medien/ storytelling/. MEDNARODNA KONFERENCA DIGITAL STORYTELLING: MEDIA-THEORETICAL REFLECTIONS IN THE AGE OF DIGITALIZATION University of Innsbruck, Innsbruck media studies, 3.–4. 12. 2007