Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prijema«:
ia
celo leto naprej 26 K — b
pol 'eta četrt »
mesec
18 » —« 6.50» 2 » 20 »
V upravnlitvu prejema«: za
celo leto naprej 20 K — h p ol leta » 10 » — » četrt »
mesec
1.70.
Za poSiljanjenadom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlna In Insarite sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitni-jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vranjo, cefrankovana pisma ni vsprejemajo.
Uredništvo je t Seme-niSkib ulicah It. 2, J., 17
Izhaja vsak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 177.
V Ljubljani, v ponedeljek, 3. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Svedrci tu in tam.
Iz Milana.
Za pouk v kmetijstvu skrbi deloma že država, katera pofiilja potujoče učitelje po deželi (cattedra ambulante). Ti učitelji raz širjajo tehnično znanje kmetijstva. O kakem podobnem razmerju, kakor je med »Gospod, zvezo« in »C. kr. kmetijsko družbo«, tu ni govora. Naj bi se tak potujoč »ravnatelj« ali »tajnik« drznil reči besedo čez »kon-sume« ali »klerikalno falitno organizacijo«, bi se mu slabo godilo. Njegova »cattedra ambulante" bi postala »cattedra corrente«. A to tudi pametnemu učitelju na misel ne prihaja, ker socialistične ideje so v narodnogospodarskih ozirih že globoko segle v mišljenje ljudstva, in s tem se ni šaliti. .
Poleg tega so tu »društva za razširjanje znanja modernega poljedelstva".
A velika moč ni nikjer v teoriji, ampak v društvih, ki praktično segajo v življenje. In ta rastejo zdaj, kakor mlada drevesa po celi deželi v obliki gospodarskih zadrug.
Ako danes pregledamo latifundiarno gospodarstvo po celi Italiji, moramo reči, da je mogoča pomoč samo zadružnim potom, in sicer v tako energični obliki, ki se skoro približuje socialnodemokraškim Bredstvom.
Kdor je opazoval kmetijstvo med Milanom in Turinom, mora priznat', da je tu individualno obdelovanje majhnega posestnika postalo že nemogoče. Tu more konkurirati samo veleposestnik z armado suženjskega proletarijata, ali pa dobro organizirana družba. Rižna polja n. pr. morajo stati dva meseca pod vodo. Tu so pa z ri-žem obsojane pokrajine, večje kot cela gorenjska stran. Kako more kmet, ki je posestnik majhne krpe zemlje, regulirati pri tok in odtok vode? To more samo velika zadružna organizacija, ki dela enotno z ve likimi sredstvi, ali pa mora kmet prodati zemljo in iti za delavca k veleposestniku.
Kanonik Portaruppi v Trevigliu je začel organizirati kmete v tem smislu. Skupni nakup, skupno obdelovanje s stroji in Bkupna prodaja — to je geslo teh velikih produktivnih zadrug, s katerimi izkušajo dvigniti katoličani propalega malega posestnika zopet do one gospodarske moči, da more živeti kot svoboden človek. Središče te organizacije je sedaj v Trevigliu s filialo v Milanu in po drugih mestih, kjer stavijo kmetje svoje pridelke na veliki trg.
Konsumna društva so prodrla v tukajšnje pokrajine iz sosedne Tirolske. Trentino je klasična dežela »svedrcev«. Tu so ustanovili prvo konsumno društvo leta 1890, prvo raiffeisenovko pa 1. 1891. Stvar je napredovala kakor ogenj v slami, in koncem leta 1902 je bilo v tridentskem delu Tirolske že 155 konsumnih društev in 122 kreditnih zavodov. Zdaj imajo v Tridentu veliko osrednje skladišče in centralno banko, tako da je centraliziran promet blaga in denarja. Ta organizacija pride na 489.000 pre bivalcev. V konsumnih društvih je sklenjenih tam 20.000 rodbin s približno 100.000 konsumenti.
Izračunali so, da je ta zadružna organizacija ubogemu prebivalstvu koncem leta 1901 prihranila l'/4 milijonov kron. Sveto-kriški župnik Lovro Guetti (f 1898) je prvi prišel na to misel.
A denarna stran ni poglavitna pri teh zadrugah. Njih smotri so: organizacija proizvajanja in prodaje; omejevanje izseljeva-
nja; izkoriščanje velikih alpskih vodnih sil za zadružna industrialna podjetja. V resnici se v alpskih deželah že producira mnogo elektrike zadružnim potom. Najživahnejši agitator za to gibanje je sedaj Lsnzerotti.
V milanski nadškofiji je doslej devetdeset konsumnih društev, ki skoro vsa izvrstno prospevajo. In sicer so največji in najelegant-nejši svedrci — častniki in višji uradniki, ki pa ne spadajo v »klerikalno organizacijo". Častniki cele Italije imajo namreč zvezo »Unione militare«, katera ima po garnizijah svoje prodajalnice. Videl sem take prodajalnico v Veroni, Milanu, Turinu. To bo elegantne palače, v katerih dobi častnik vse, kar rabi — od oprave do soli. In te prodajalnice so javne — vsakdo sme vstopiti v te salone in kupovati, jeli član društva ali ne.
Italijanski zakon namreč razločuje dvojna konsumna društva: Tafca, ki omejujejo prodajo na svoje člane, in taka, ki so hkrati javne prodajalnice. Seveda snujejo povsod društva druge vrste. In ta konsumna društva so v resnici nevarna malemu trgovcu, ravno tako, kakor veliki trgovec, ki s svojo konkurenco uničuje maihnega prodajavca.
Mislil sem si: Kaj bi pač naredil proti temu voditelj kranjske »inteligence«, ki tako preganja majhne, z revščino se boreče kon-sume ubožcev, a nima niti besede proti velikim tujim konkurentom, kateri duše njegove obžalovanja vredno volivce ? Moj sklep je bil: Tu bi on sam bil svedre!
Gotovo je, da so taka društva mogoča le na podlagi napačne liberalne obrtne in kupčijske svobode. Kakor imajo konsumenti popolno pravico, da si skupaj nakupujejo, karkoli hočejo, tako je pa tudi krivično, ako take zveze s svojim večjim kapitalom nastopijo v javni, Bvobodni konkurenci proti malemu trgovcu. Seveda liberalizem, kateri brani le svobodo, mora priznati tudi tem društvom popolno svobodo, saj so — delniške družbe!
Uprav tipično je obnašanje tukajšnjih trgovcev proti tem društvom. S tisto vnemo in kratkoumnostjo; kakor marsikje drugod, so vlekli triumfatorski voz liberalizma. Kjer se je ustanovila kaka loža, bo trgovci večinoma vsi vstopili v njo in zabavljali čez „klerikalizem", da je odmevalo. Čez velike konsume častnikov in drugiti .gospodov" se niso upali nič reči. A ko se je izvedelo, da je tuintam kak »klerikalec« začel tudi že vrtati, so poslali deputacijo k nadškofu z zahtevo, da naj »klerikalcem« prepove, snovati konsumna društva. Kardinal Ferrari jim je odgovoril, da on v to vprašanje ne more segati, ker prebivalstvu katoliškega mišljenja ne more zapovedati, kje naj kupuje. Naj skrbe gospodje, da javno postavodajalstvo, do katerega cerkev sedaj nima nobenega vpliva, uredi obrtne razmere.
Bil je to edino pravi odgovor. TrgovBtvo bi našlo edino pomoč na podlagi krščanBko-socialnega programa, ki zahteva varstvo malega trgovca in obrtnika pred konkurenco velikega kapitala. A pri sedanjih italijanskih razmerah ni misliti, da prodre tak zakon — in Bvedrci bodo vrtali veselo dalje.
Volitev novega papeža.
Tudi volitev v soboto popoludne je bila brezvspešna. Ob 6. uri zvečer je bilo zbranih na trgu sv. Petra 10.000 ljudi. Stvari, katere bo BpuBtili v konklave, so jako skrbno
preiskali. Celo ribe so preiskali, predno so jih oddali v konklave. Ostanke kosil so razdelili mej reveže. Ob 6. uri v soboto zvečer je videlo občiiMfcm iz dimnika nad sikstinsko kapelo vzdfgnftf štf teman dim. Včeraj v nedeljo dopoludne in popoludne ste bili zopet volitvi, a novi papež tudi včeraj ni bil izvoljen. Vsak dan ste dve seji, ena ob 10 uri dopoludne, ena ob 4 uri popoludne. Vsaka seja traja dve uri.
Razna poročila.
R i m. Listi poročajo, da se ameriški kardinal Gibbons poteguje za kardioala M a r-tinellija, katerega priporoča kot kompromisnega kandidata. Listi računajo, da je dobil pri prvi volitvi Rampolla 17, Vanu telli 29 glasov, 14 glasov je bilo razceplje-Ijenih. Francoski kardinali so baje vsi glasovali proti Rampolli. »Giornale dltalia" hoče kakor po navadi vse vedeti in pravi, da so razcepljene glasove dobili Oreglia, di Pietro, Cipecelatro, Gotti, A g 1 i a r d i in SvampB. Drugi listi zopet ugibajo, da je bila prva volitev Bploh neveljavna, ker se razven Oreglia kardinali niso udeležili še nobenega konklava in lahko kako formaliteto opuste. Tudi volitev danes dopoludne je bila brezvspešna.
Rim. V vatikanskih krogih menijo, da se konklave ne bo raztegnil preko srede.
Rim. Na trgu sv. Petra je bilo včeraj oeli dan silno živahno. Nasproti poročilom raznih listov se trdi, da se kardinal Lange-nieux dobro počuti. Glasom poročila „Vcce dolla Verita" so došli že obilni darovi za spomenik Leonu XIII.
Rim. Listi poročajo, da so se mnogi zunanji kardinali izjavili proti Rampolli, češ, da je njegova politika proti Franciji bila preveč prizanesljiva in prejenljiva.
Prišlo je do accessa.
Rim, 2. avg. opoldne. Ob 11. uri 20 min. dopoldne se je dvignil danes dim iznad strehe nad sikstinsko kapelo. Kmalu nato se je pokazal nov dim, kar pomenja, da je prišlo do accessa.
Kardinal Herrera obolel.
V	konklavu je obolel kardinal Herrera in mora ostati v svoji celici v postelji. Trije kardinali hodijo po njegov volivni listek. Kardinal Herrera je star 68 let.
Število oseb v konklavu.
V	konklave je došlo 365 oseb, med njimi 62 kardinalov, 62 konklavistov, 62 mož nobelgarde, 62 komornih služabnikov, dalje 40 nadškofov in škofov, ki bodo oskrbovali konklavska opravila, 14 kuharjev in 20 delavcev. K tem so se pridružili še drugi funkcionarji konklava.
Nagrada zdravnikom.
Kardinali so priznali trem zdravnikom Leona XIII. 50 000 lir honorarja.
Zopet madjarska zmaga.
V	soboto so se vršile daljše konference mej ogrskimi in avstrijskimi miniBtri glede rešitve prepornega sladornega vprašanja. Posvetovanj sta se poleg Korberja udeleževala oba finančna ministra. Pred Bklepnim dogovorom je bil ogrski finančni minister v avdienci pri cesarju, ki je, kot se zatrjuje v ogrskih politiških krogih, povsem pritrdil stališču ogrske vlade, ker je L u k a c s naglašal, da Be predlogi, ki jih v svrho poravnave razpora stavi avstrijski vladi, ne dotikajo ne nagodbenega zakona in ne Koerber-Szellovega dogovora. V resnici pa menda ne bo tako, ker poučeni du najski krogi odločno trdijo, da pomeni taka rešitev prvo razpoko v nagodbenem dogovoru in naravnost nasprotuje členu prvemu carinsko-trgovinske zveze. In vkljub temu se je udala avstrijska vlada in daneB ali jutri se v dunajskem uradnem listu objavi oe-sarska naredba na podlagi § 14, s katero se odpravlja takozvani kontingentni zakon. Madjari so si torej na račun Avstrije zopet priborili novo zmago, ki bi se je brezdvomno veselilo vse ogrsko vladno časopisje, da Khuenova vlada ni zapletena v nove silno
kočljive afere. — O odstopu finančnega mi nistra Bohm Bawerka listi doslej še nič ne poročajo.
Vedno lepše.
Z znano umazano afero Dienes-Papp se ie v petek popoldne jela pečati posebna, iz 15 članov obstoječa parlamentarna komisija. Predseduje jej poslanec Rohon*y. I z prvo seje se poročajo naslednje podrobnosti : Po obširnem poročilu poslanca opozic. P a p p a je bil zaslišan bivši reški guverner grof S z a p a r y. Ta je oddal naslednjo izjavo : »S tem naznanjam cenjenemu odeeku, da denar, ki ga je izročil Dienea, izhaja od mene. Podrobnosti mi niso znane in jih tudi ne želim izvedeti. Storil sem pa to radi tega, da se stori konec po mojem mnenju usodnemu ex lex stanju, (kaj ga neki to briga!), dalje pa tudi zato, ker sem prijateljsko udan ministerskemu predsedniku. Izjavljam pod častno besedo, da ministerski predsednik o tem mojem koraku absolutno nič ni vedel (?) ter da sem postopal popolnoma po svojem lastnem preudarku, ne da bi vlada sploh kaj vedela zato. Vsled dogodkov v seji poslanske zbornice dne 29. julija sem o tem obvestil ministerskega predsednika ter mu obenem naznanil, da odlagam mesto reškega guvernerja. Dovoljujem si izreči obžalovanje nad tem dogodkom, ker se je po tej moji napaki žalila čast zbornice. Gospoda moja, s tem sem povedal vse.« To je znameniti zagovor Szapaiyjev v prvi seji preiskovalne komisije. Izjava je seve sestavljena popolno v sporazumu z vlado. Predsednik komisije je stavil nato na Szaparyja več vprašanj, na katera je pa lo deloma odgovarjal. Na mnoga vprašanja sploh ni dal odgovora. — S tem je bila zaključena prva zaninMva razprava.
Se večja presenečenja so prišla na dan v drugi sobotni seji. Pričela se je dopoldne ob 11. uri ter s presledkom dveh ur trajala do 10. ure zvečer. Zaslišani so bili najprej Szaparyjev upravitelj Henrik R i 11 e r ter poslanca O 1 a y in F a y in nekaj uradnikov deželne centralne hranilnice. — Poslanec Polonyi je najprej vprašal predsednika, zakaj Dienesa že niso prijeli in mu le hočejo dati priliko, da pobegne. (Se je že zgodilo!) — Poslanec O 1 a y izjavlja, da te komisije ne priznava za kompetentno ter bo zadevo spravil v inkompatibilitetni odsek, kjer bo nastopil s štirimi pričami, ki bodo dokazale, da je grof Khuen vedel zato podkupovanje ter da ae jeizvedlo po njegovi krivdi. Če Khuen že prej ne odstopi, bo poslanec v tem odseku sam stavil zadevni predlog. Poslanec Polonyi hoče koncem seje dokazati, da je vlada sama pripomogla Die-nesu do bega. — Tudi iz naslednjih pojasnil poslancev Olay in Fay sledi, da je ministerski predsednik bil prav dobro poučen o vsej aferi.
Nato je bil zaslišan poslanec baron K a a s. Ta je povedal novost, da se je na Reki občno govorilo, da postane S z a p a r y trgovinski minister. Szapary je bil pred kratkim na Dunaju in ondi govoril z vodjo socialnih demokratov dr. A d 1 e r-j e m , ta pa je potem priporočil ogrskim sodrugom, naj se dogovarjajo s Szaparyjem. Ta jim je zagotovil za slučaj dosege svojega namena večje koncesije, mej drugim odpravo socialistom sovražnih naredeb ter več materialnih koristi. Kaj takega, pravi priča, grof Szapary ni mogel obljubljati kot zasebnik. Izvedelo se je tudi, da je bilo pripravljenih Bkupno tristotisoč kron za p o d -kup petnajst poslancev. — Ob 3. uri je bila razprava prekinjena ter se je nadaljevala ob 5. uri popoldne. Predsednik komisije je mej drugim naznanil, da ni dobil v uradu niti Khuena niti pravosodnega ministra P 1 o s z a in da je prvi naznanil pismeno, da ne pride k tej obravnavi, češ da ima posla drugje. Poslanec Polonyi je povedal, da sta bila poleg Dienesa v tej aferi kot agenta neki Stoli in D e a k , ki sta bila opetovano pri grofu Khuenu. Ta jima je neki rekel, naj se v bodoče dogovarjata le s Szaparyjem. Die-
n e a je bil v eredo maj aejo v parlamentu v zbornici in dobil od nekoga 1 0 0 . 0 0 0 goldinarjev za beg. Dotični gospod pa ni bil S z a p a r y. Komisija sklene za ponedeljek povabiti še imenovana dva agenta, obenem pa predsednik naznanja, da je znani R i t t e r neznano kam izginil in je prišlo povabilo iz Reke nazai. — Poslanec Lovaszy je v svoji izpovedbi citiral naslednje besede brata poljedelskega ministra, ministerialnega svetnika D a r a n y j a : „Konec obstrukcije ni veo daleč. Opozioijaje bila plačana. Le škoda, da že preje nismo pričeli delati z denarjem.« Zadevne priče so povabljene za danes.
Nadaljnja priča V e s z i je pripovedoval o celi vrsti novih podkupovanj. Omenjal je pred vsem Khuenovo nakano, podkupiti njegov opozioionalni list » B u -da p. Naplo« z naročilom 1000 do 2000 izvodov in nakupom za 50 do 100.000 gld. akcij, potem pa popolno uničiti njegov list. — Nadaljni tek razprave je pokazal de več zanimivih poizkusov, s katerimi bi se pridobile gotove osebe in podjetja. Poslanec S e-r e s je nato obširno popiBoval pripravo Die-nesovo za beg ter njegovo pripovedovanje o Khuenovi skrbi zanj in za njegovo rodbino. Posredoval je pri njem Khuenov svak. Dienes je bil obveščen o celem Khuenovem načrtu, ki je obxtal v tem, da se pridobi vsa najhujša opozicija in njeno časopisje. Posebno globoko je Khuenu ležal v želodcu poslanec Nessi, ki ga je hotel imeti za vsako ceno. Zaslišanih je bilo na to še nekaj prič, ki pa niso izpovedale nič novega. Obravnava se je prekinila na danes.
Odstop ministra za Hrvatsko.
Pred kratkim imenovani minister za Hrvatsko in Slavonijo Tomažicjev soboto zvečer podal demisijo. Dotično prošnjo je izročil ministerskemu predsedniku. O povodu za nenadni odstop se iz Budimpešte porcča sledeče: V petkovi seji inkompatibi-litetnega odseka je bila a petimi proti trem glasovom sprejeta resolucija pcslanca Ku-bika, v kateri se daje ministru graja radi tega, ker povodom imenovanja za ministra ni odložil državnozborskega mandata in se še enkrat podvrgel sodbi volivcev. Poročevalec v napominanem odseku je sicer po vladni želji zastopal popolno drugačno stališče, a je ostal v manjšini. To je dalo To-mai:ou povod, da je odstopil V cgrskih parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da je demisija !e gola formalnost. Čudno je pri vsem le to, da zadeva že prej ni prišla v razgovor in da se je pojasnila ravno sedaj, ko je prišlo na dnevni red znano podkupovanje.
Atentat na ljudsko voljo.
Berlinski socialno-demokraški list »Vor-warts« prinaša v svoji predzadnji številki naslednjo senzačno vest: Osnovala se je tajna organizacija, v kateri so razni veiein-dubtrijci in številni zastopniki vladnih liberalnih strank, ki delujejo v popolnem soglasju z vlado na to, da se odpravi splošna volivna pravica in s tem zada na eni strani socialni demokraciji, na drugi pa tudi centru občuten udarec. Javni voditelj te akcije je dr. A. G i e s e b r e c h t na Bavarskem, ki razpošilja na milijone najrazličnejših tiskovin in brošur, s katerimi naj bi se javnost pripravila na to presenečenje. V laž|0 dosego namena se hočejo poslužiti predloga za uvedbo dnevnin državnim poslancem, ki bi bila bržkone nekaka koncesija za uslugo vladi. — No, razmerje v nemškem državnem zboru je Bedaj že tako, da ta atentat ne bo lahko izvedljiv, razun če se to zgodi po razpustu državnega zbora.
Chamberlain grozi Burom.
Te dni je Chamberlain odgovarjal v angleški zbornici mej razpravo o proračunu na razna vprašanja tičoča se južne Afrike. Priznal je, da so navstale v južni Afriki nekatere potežkoče, za katere se ni moglo prej vedeti. Dejal je pa, da te niso pro-vročene iz razmer mej Angleži in Buri samimi. On je skušal na vse načine, da bi te razmere zboljšal in da je sicer tudi, ako-ravno še ne popolnoma, vendar deloma nekoliko dosegel. Chamberlain je dostavil, da je neobhodno potrebno, da se da trans-vaalskej vladi na razpolago jako in številno vojaške moč. Ako Be bo videlo, da pomirjevalna politika ne izda nič, potem se bo treba poBlužiti orožja in treba bo izgnati iz domovine agitatorje in motilce miru. — Torej s topovi in bajoneti se bo tešil bur-ski prazen želodec!
Iz brzojavk.
Kdo bo Khuenov naslednik? Opozicionalno ogrsko časopisje javlja, da Khuen ne bo čakal razsodbe parlamentarne komisije. Naslednik mu bo baje A p p o n y i ali pa W e c k e r 1 e. — Odpuščanja morajo prositi y ogrski zbornici poslanci R a t k a y , Hentaller, F a y , P o s s g a y in Nessi radi dogodkov dne
29. julija — Socialisti in Khuen Hedervary. Glasilo ogrske soc. dem. stranke izjavita, da Be soc. vodje Khuenu niso dali podkupiti, čeravno je Szapary pritiskal na nje na vse načine. — 8 i n o v i kralja Petra so danes odpotovali iz Petrograda. — Rusko-nemška trgovinska pogodba. V soboto so odšli ic Ilerolina v Petrograd člani komisije, ki bodo vodili z Rusijo pogajanja glede revizije trgovinske pogodbe. — R u s i j a i n Kina. Ruski vojni minister je izjavil ne kemu dopisniku pariškega »Figaro«, daje Rusija voljna odpoklicati iz Mandžurije vse čete razun onihobželeznici in bo Kini dovolila od slučaja do slučaja naseljevanje tujoev 30 vseh krajih, kjer ne bo ruskega vojaštva. Japonci in Amenkanoi so baje s tem zado voljni, ne tako pa Angleži, ki še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah. — Položaj v Perziji je vsled hujskanja mohame danske duhovščine silno kritičen. V Insdu so ubili 120 babistov. Uporniki hočejo deželo podiarmiti nultanu.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 3 avgusta.
Zlato mašo obhajal bode v nedeljo, dne 9. avgusta ob 10. uri v kapiteljski cerkvi visokočastiti gospod kanonik Frančišek P o v š e. Da bi ljubi Bog gospoda zlato-mašnika ohranil čilega in zdravega na duhu in telesu še mnogo mnogo let, žele prav iz srca gotovo vsi, ki poznajo ljubeznivega in blagega gospoda kanonika.
Promoviranje. Gosp. Ferdinand T e r -k u č , notarski kandidat, ki je nedavno na višjem sodišču v Trstu napravil notarski izpit v vseh deželnih jezikih, s prav dobrim vspehom, bil je na graškem vseučilišču pro-moviran doktorjem prava.
Dijaška ustanova L 1875 na Črnučah umrli župnik č. g. Jožef S u p i n je zapustil kapital, o katerem je določil, da pripade dijaški ustanovi, kadar umre oseba, ki je imela do svoje smrti vžitek iz dotične svote. Sedaj bo znesek 10 000 kron oddan za dijaško ustanovo.
Presentiran je na faro Poreče ob vrbskem jezeru čast. gospod župnik Anton Ž a k.
Umirovljen je podpredsednik dež. bo-dilča v Celovcu dr. O. H e i s s.
—	Imenovan je ravnateljem na dekliški meščanski šoli v Celju gosp. Otmar P r a ž a k , učitelj na ljudski šoli v Mariboru.
—	Šolska vest. Definitivna učiteljica v Polhovem gradcu gdč. Roza Pirkovič je imenovana za učiteljico v Ljubečnem na Stajarskem.
—	Ii ljub. škofije. Naučno minister stvo je odobrilo sistemiziranje tretjega meBta duhovnega pomočnika v Skocijanu na Dolenjskem, katerega dotacija bo vzeta iz sredBtev Metelkove ustanove.
—	251etnica čitalnice v Šiški se je praznovala včeraj jako slovesno na natlačeno polnem Koslerjevem vrtu ob nazna-. nieni udeležbi društev. Peli bo zbori .Slavca", .Ljubljane" in šišenske čitalnice, ki je nastopila z močnim zborom, v katerem se je posebno odlikoval gospod Be tett o s krepkim svojim baBom. Kakor čujemo, namerava »Dramatično društvo" poslati gospoda Betetta izobrazit bo za opernega pevca. Šišenske rodoljubke, na čelu jim plemenita gospa Juvančičeva, so okrasile zastavo čitalnice s krasnim trakom, katerega so iz-gotovile Hrvatice v Zagrebu. Občinstvo je velezaslužni gospej Juvančičevi prirejalo burne ovacije. Slavnostni govor je krasno govoril gospod Josip Res man, povdarja-joč, da čitalnica ni bila parada in plesišče, nego delo za narodno omiko in splošni kulturni napredek. Bal Bog, da bi govornikove besede: „Šiška je trdnjava slovenskemu imenu", bile tudi vedno resnične in da bi se Slovenci v Spodnji Šiški že skoro zganili proti nameravani nemški šoli, da ne bo ob 251etnici čitalnice pričela se germanizacija na pragu Ljubljane 1 — Mladi šišenski „So kol" je nastopil s svojo mlado četo. Zvečer so prižigali umetalni ogenj. Dolgo časa so se glasile v noč vesele slovenske popevke.
—	Umor in samomor. Strašen dogodek se je pripetil v bližini Maribora. Od svoje soproge ločeni Jakob Zivko, ki je poprej v Mariboru skupno s svojo ženo prodajal perutnino, sešel se je blizu mestne meje s svojo soprogo Margareto, pri kateri sta se nahajala tudi njen vnuk in zet. Mož in žena sta takoj prišla v hud prepir. Slednjič je potegnil soprog iz žepa samokres in ustrelil na svojo ženo ter jo smrtno ranil v prsa blizu srca. Potem je streljal tudi na vnuka in zeta, ki sta zbežala nazaj in pustila ranjeno žensko samo brez pomoči. Na Bvojem begu sta srečala orožniškega po-stajevodjo Ljubšo in nato v njegovi družbi
šla na kraj nesreče. Ko je morilec zagledal orožnika, ustrelil se je v glavo, pa ae ni zadel dobro, in imel je še toliko moči, da je bežal do brega Drave. Prav ob robu brega sprožil je še enkrat samokres proti sebi in ker se je bil postavil tako, da je moral pasti v reko, odneBli bo ga valovi Drave, v kateri je izginil brez Bledu.
—	Kmetski nemiri na Hrvatskem V S t u b i c i so se pojavili veliki kmetski nemiri. Iz Varaždina je s posebnim vlakom došel eskadron ulancev. V okolici Varaždina je na mnogih krajih gorelo, tako v Kelemenu, Jerovcu in Jalzabetu. V poslednjem kraju je baronu KuSeviču zgorela vsa zaloga žita. Sumi se, da je bilo nalašč zažgano iz oolitičnih motivov.
—	Ustrelil se je včeraj popoldne na travniku kakih pet minut od gostilne »pri cestnem Jožeku« v Vrbnem blizu Št. Jurija ob Tabru zastopnik zavarovalnice »Janus" Franc Kavčič. V imenovani gostilni se je tedaj vršila veselica in občni zbor podružnice družbe sv Cirila in Metoda. Udeleženci, ki jih je bilo do 3000 bo čuli, strel in videli Kavčiča, ko je padel na tla. Vzrok samomoru ni znan.
—	Občni zbor »Siidmarke" bode letos dne 6. septembra v Slovenjem Gradcu.
—	V Beljaku se bo 5. t. m. porošil g. dr. M a t k o Potočnik c. kr. profesor na učiteljišču v Mariboru z gdč. Julko L a p u š.
—	Povodenj v kamniški okolioi.
Iz občine Gojzd Be nam piše: V petek, dne 31. julija t. 1. zjutraj je potok Črna vsled hudega naliva tako močno naraatel, da je raztrgal svoje tesne bregove, tu odnesel kos zemlje, škarpo in polovico ceste, podsul njive, odneBel hlode, riže in jezove ter podrl tri mostove in vse brvi. Obenem pa so se vdirali od obeh strani plazovi zemlje v dolino in odnesli seboj drevje, njive z žitom in travnike. Tudi eno kašto za žito je odnesel plaz posestniku Matiju Kuhar v buncah. Žalosten je pogled na razdejano dolino. Stari ljudie pravijo, da je bila pred 50 leti ravno o Binkoštih enako huda povodenj. Ubogi ljudje! Največjo škodo imata eba Smrečnika, potem Logar in Jurček, Podlomšeki in Žagarji. Sploh pa so poškodovani vsi več ali manj.
—	Umrl je v Celovcu bivši župan, hišni posestnik in lekarnar Anton R u p -p e r t. Zadela ga je kap.
—	Železnica Celje-Velenje. V železniškem ministerstvu se je vršila v soboto konferenca radi prevzetja železnice \-elje-Velenje v državno upravo.
—	Sedem dni brez jedi. Iz blaznice v Celovcu je pobegnil umobolni Jakob Ober-rossel. Dobili so ga skritega v senu. Sedem dni ni nič zavžil.
—	Poboj mej bratoma. V Langen-faldu na Štajerskem se je zidarski pomočnik Jožef Marot spri s svojo materjo, ker mu ni hotela izročiti zidarskega orodja njegovega očeta, ki se je nedavno pri Podsredi ubil. Ker je Jožef Marot hotel mater tepsti, prišel je materi na pomoč njegov brat Franc. Jožef Marot je Sel nad brata a sekiro, a udarec je zadel mater na roko, ki je stopila mej brata. Franc Marot je udaril nato Jožefa Marota po glavi z železnim ročem s toliko silo, da se je vrč razletel v drobne kosce. Jožef Marot je nevarno ranjen.
—	Gledališča v Trstu. Posebna komisija je določila, da sme odslej v gledališke »Politeama«, kamor je doslej smelo 2800 oseb, sedaj samo 2300. V gledališče Fenice sme Bedaj samo 1800 oseb, prej 2000. Uprave gledališč se bodo proti temu pritožile.
—	Pogrešanega pismonoša Rustija iz Trsta so že dobili. Nahaja se na opazovalnem oddelku bolnice za umobolne na Reki.
—	Irredenta. Tržaška občina se je hotela vdeležiti razstave v Vidmu na La škem kot sekcija »Venezia e Julia.« Ker bi se s tem naslovom proglašala za italijansko posest, je tržaško c. kr. namestništvo prepovedalo tržaški občini vdeležiti se razstave. Namestništvo tudi ni odobrilo novega društvenega znaka laškega telovadnega društva v Trstu, ker bo bile v znaku barve Italije rudeče, belo, zeleno.
—	Delavec ponesrečil. Čujemo, da je poneBrečil neki delavec na cesti med Bačo in Knežo
—	Rajhenburški dijaki priredijo v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. ob Vi8. uri zvečer v restavraciji »Unschuld« veselico. Igra se: 1. »Pravica se je izkazala«. 2. »Enouro doktor«. Po igri prosta zabava, ples, šaljivi prizori itd.
—	Stajerčevi pristaši, nameravajo svojo gnjilo stranko odslei imenovati »slovenska ljudska stranka". Tako je »Štajercu" svetovala celjska »Deutche Wacht", ki meni, da se bo tako več slovenskih kmetov vsedlo na nemškutarske limanice.
—	Razpisana je služba ravnatelja na tukajšnjem učiteljišču. Uloge do 25. t. m. — Razpisano je mesto poštnega odpravitelja na Bohinjski Beli.
—	Poroka. Dne 5 avgusta se poroč g. S t j e p a n V u k o v i <5, obč. blagajnik v Samoboru na Hrvatskem, z gospico Dragico Gostiševo, hčerko trgovca g. Mihaela Gostiša v Gornjem Logatcu.
—	Slovenoi! Odbor družbe bv. Cirila in Metoda nam piše: Vabimo Vas k XVIII. veliki Bkupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek 6. avgusta t. 1. v Litiji. Odhod iz L ubljane ob 6. uri 14. min. zjutraj. Začetek Božji službi ob '/,10. uri, začetek zborovanja v salonu g. Oblaka ob l/,ll. uri. Po zborovanju skupni obed, za kateri naj Be udeleženci do 4. avgusta t. 1. zglase pri odboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert brez vina 3 K. — »Skupščinarji", ki se hočejo udeležiti skupnega obe-e d a 6. avg. naj takoj to sporočijo odboru litijske podružnice družbe bv. Cirila in Metoda.
—	Za trg. pomočnike ali trgovce. V nekem kraju na Kranjskem hi sposoben in podjeten trgovec lahko prevzel trgovino. Dober obisk trgovine mu je zagotovljen, ako bo postregel s poštenim blagom. Več pove uredništvo »blovenoa«.
Ljubljanske novice.
Občni zbor trgovske bolniške blagajne. — Magistratni zastopnik slovenski večini pokazal vrata!
Včeraj dopoludne se je ob veliki vde-ležbi trgovskih pomočnikov vršil občni zbor trgovske bolniške blagajne. Slovenci so imeli tričetrtinsko večino. Slovenski trgovski pomočniki so krepko pokazali svojo zavednost in le obžaluiemo, da kaj takega ne moremo reči o slovenskih tr-govoih v Ljubljani. Mnogi, ki imajo sicer v strankarskem oziru vedno veliko besedo, so — pobegnili iz Ljubljane. Imena te pogumne gospode o priliki objavimo. Izmej nemških tvrdk se je s svojo navzočnostjo posebno odlikovala tvrdka K a s t n e r, ki si naj nikar ne domišljuje, da jo bomo pardonirali, ako se bo vedno tako silila v ospredje narodnega boja. Gospodje pri tej tvrdki naj bi pomislili, da žive od slovenskih kramarjev in da zato nimajo povoda ovirati, da bi prišla slovenska večina v trg. bolniški blagajni do svojih pravic.
Občni zbor je otvoril društveni predsednik 1. C. M a y e r. Letno poročilo je občni zbor odobril. Iz letnega poročila posnemamo: Bolniški zaklad je znašal koncem 1. 1902 89.451 K 46 v., podporni oddelek pa je imel koncem 1. 1902 143.910 K 88 v. L. 1902 je došlo 781 dopisov. Koncem leta je bilo častnih članov 6, podpornih 26, rednih 520, vajencev 2 skupaj 574. Tekom leta je prijavilo 152 članov svoje obolenje. V 143 slučajih se je zahtevalo povračilo zadevnih stroškov. Skupni stroški za bolniško podporo in za pogrebnino znašajo 12.736 K 48 v. Tekom leta so umrli štirje društveniki.
Občni zbor je nadalje odobril mesečne podpore onemoglim društvenikom. Zvišala se je podpora g. Vogtu na 50 K. Nemška nestrpnost se je pokazala posebno pri predlogu o podpori bivšemu trgovcu Nemcu g. Karingerju, ki je prišel v tako žalosten položaj, da mu je treba društvene podpore. Odbor je predlagal, naj se mu takoj da 50 kron na mesec. G. T r č e k je predlagal, naj se tudi Slovencema gg. Tribuču in Petanu da po 50 kron, ako se mesečnih 50 kron da Nemcu. G. Tre ven je zagovarjal odborov predlog, češ, da je g. Karinger mnogo storil za društvo pri plesih, drugi pa za društvo niso nič storili. Gosp. H 1 e b 3 je prav umestno povdarjal, da se vender pri takem dobrodelnem društvu ne sme razločevati, kdo ima več zaslug, ampak merodajno mora biti, kdo je potreben. G. P e t r i č je toplo podpiral predlog g. Trčka, katerega pa ni dal predsednik na glasovanje, češ, da se je za podporo g. Tribuču in g. Petanu že prej glasovalo. Ta nestrpnost nemškega predsednika je povzročila, da je predlog odborov o podpori g. Karingerju v toliko propadel, da bo g. Karinger dobival mesečno samo 30 kron. Zahvali naj Be za to nestrpnosti nemških društvenih odbornikov, ki niso privoščili dvema onemoglima Blovenakima članoma podpore v isti visočini.
Pri samostojnih predlogih je g. V r t n i k osvetlil krivico, katera ae mu je storila, ko je poslal v društveno pisarno račun o stroških svoje bolezni. V pisarni je društveni uradnik bil skrajno surov in je trdil, da ni zadostno, da se je javil ustmeno, ker bi se moral javiti pismeno, a tega pravila ne zahtevajo. Uradnik ga je v pisarni p s o v a 1. Nadalje je osvetlil postopanje odborovo napram g. P o 1 a k u, knjigovodji pri g. Čudnu, ki je meral 3 mesece čakati za sprejem. Dolgo časa je odbor »proučeval«, ali je g. Čudna prištevati trgovcem ali ne. Ko je že imel g. Polak zdravniško zatrdilo, da je zdrav, poslali so ga še k enemu zdravniku, na dotični listini pa so naredili v društveni pisarni znamenje za zdravnika. * Govornik je končno šibal dejstvo, da odbor
ni sprejel v društvo uslužbencev kreditne banke, enega uslužbenca Mayerjeve banke pa je sprejel, ker je Nemec. Predlagal je: Sedanjega društvenega uradnika n»j s« odslovi, uradnike kreditne banke naj se sprejme in predsednik naj pove, kaj pomeni ono znamenj« zdravnika.
Predsednik je dejal, da je gosp. Vrtnik pred 8. dnevi poslal odboru samo nekoliko skicirane svoje predloge, ni jih pa definiral, zato jih ne da na glasovanje, ker jih v po pravilih določenem roku ni izročil definira ne odboru. Gosp. predsednik je razpravljal, da njegov zavod ni banka, o znamenjih zdravniku pa se mu ni zdelo vredno niti reagirati, ker po mnenju sedanjega vsega-mogočnega odbora menda noben član na občnem zboru nima pravice zahtevati pojasnil. Dajal je, da je vsa stvar odborova, kakor tudi zadeva z društvenim uradnikom. Zaman )e bil ugovor, da se v pravilih glasi, da je tudi delokrog občnega zbora sklepati o predlogih, katere stavijo društveniki.
Zastopnik magistratne obrtne oblasti dr. Zamik je dejal, da predlogi niBO bili pravilno naznanjeni odboru, zato se sedaj ne more o njih glasovati; ker pa pravila govore, da ima občni zbor pravico se tretjino glasov določiti, kedaj in kje se razpravlja o tem, lahko občni zbor danes določi razpravo in glasovanje. Predsadnik tega ni hotel razumeti in ga je moral poučiti g. Luckmann. Pri glasovanju je veČina določila, naj se zadeva takoj razpravlja, a na glasovanje pa predsednik predloga le ni hotel dati. Predsednika je v tem podpiral g. Luckmann, češ, da ima občni zbor le določiti, kedaj naj se vrši nov občni zbor, ki naj izvrši glasovanje. G. Treven je šepetal z dr. Zamikom in g. Zarnik je naenkrat spremenil svoje mnenje o interpretaciji besedila, da ima občni zbor „zu bestimmen ob und wann der Antrag in Veihind-lung zu nehmen ist", ter se je izjavil, da je pri sestavljanju pravil g. Treven mislil, kakor pravi g. Luckmann, zato prekliče svojo prvotno interpretacijo dotičnega pravila! Zborovalci so začudeni gledali tega zastopnika obrtne oblasti, kateremu ni merodajno besedilo paragrafov, ampak mnenje nem-škutarskega g. Trevna! be Nemci so se čudili g. dr. Zamiku, da se prostovoljno tako blamira!
Izjava g. dr. Zamika je seve kakor nalašč prišla predsedniku. Slovenski člani so hrupno protestirali proti takemu postopanju G. Svetic je nato predlagal, naj se rešitev predlogov prepusti novemu odboru, kar je bilo sprejeto.
Omeniti moramo še, da je tudi gosp Baumgartner jako srdito zastopal ono interpretacijo, katero sta razlagala g. Luck mann in Treven, in je nesramno nahrulil slovenske člane z »junge Elemente kar je vzbudilo precej viharja. G. Baumgartner je zopet pokazal svojo skrajno nemško zagrizenost. G. Treven je opravičeval postopanje odborovo, ko je pa g. P. M a g d i č mu hotel odgovoriti, mu je vzel predsednik besedo in upil: »Novih predlogov se sedaj ne stavi!« Nič ni pomagalo, da je g. Magdič zatrjeval, da hoče le g. Trevnu odgovoriti in da ima isto pravico govoriti na občnem zboru, kakor g. Treven, predsednik je ostal pri svoji n a s i 1 n o s t i.
G. Trfiek je izrekel ieljo, naj se zopet prirejajo trgovski plesi eno leto v »Na rodnem Domu«, eno leto pa v kazini. G Terček bi si lahko prihranil predlog, na Slovenci hodijo plesat v kazino. Nevtralna tla so n. pr. »Mestni Dom«, kamor naj Namci pridejo na zabavo, ako hočejo, ali naj pa ostanejo doma.
Na to se je pričela volitev. Sijajna slovenska večina je bila zagotovljena. Nemški skrutinator g. Elbert je nervozno stopical sem in tja. Nakrat se zopet dvigne g. dr. Zarnik in izjavi, da volitve ne smatra za veljavno, ker ne more vedeti, ako ni kdo oddal dve glasovnici. Opomniti je, da je dr. Zarnik lahko gledal, da se to ni zgodilo.
Navzoča slovenska večina je protestirala. Nemci so se hvaležno smehljali dr. Zamiku, ki je nato jecljal, »da bi se člane moralo z imenom klicati k volitvi«. V ta namen pa bi se lahko z volitvijo počakalo toliko časa, da bi iz društvene pisarne prinesli društveno knjigo, kar bi lahko g. dr. Zarnik uredil že začetkom občnega zbora. G. R e b e k je predlagal, naj se ime vsakega volivca zapiše, nakar se lahko pozneje konstatira, da se volitve udeležujejo res samo člani. G. dr. Zarnik ni hotel nič vedeti o tem, da bi se volitev takoj izvrSila, in predsednik je hitel izjaviti, da na predlog dr. Zamika zaključuje občni zbor in da bo za volitev razpisal nov občni zbor. Mej slovenskimi člani je nastalo nepopisno ogorčenje. Dr. Zarnik je klioal Slovencem: »Sedaj je občni zbor zaključen, odstranite se iz dvorane«.
Tako je bil razbit včerajšnji občni zbor, na katerem so Slovenci imeli veliko sigurno večino, po krivdi zastopnika ljubljanskega magistrata. Noben heilovBki zastopnik ne bi tako postopal,
akor dr. Zarnik. Na vemo, kaj je dalo povod dr. Zamiku iti tako na roko Memcem in nastopiti proti slovenski večini na način, kakor se niti Nemci niso upali, ^lemci so sami bistro gledali, da bi sa ne zgodila od slovenske strani nobena nepra vilnost in umešavanje dr. Zamika je bilo popolnoma nepotrebno. Ko so Nemci zado. voljno stopicali od občnega zbora, dejali so, da bodo sedaj poklicali k volitvi člane iz Celja in iz drugih nemških mest ter da bo odbor sprejel veliko število novih nemških članov.
Takim spletkam proti slovenski večini e odprl pot zastopnik magistratov I Slo venski odborniki naj pazi|o, da prekrižajo nemške namene, in naj tudi sklifeio nemški odborniki sejo v nedeljo popoludne, kakor nameravajo v nadeji. da v nedeljo popo-udne slovenskih odbornikov ne bo k seji. Slovenski trgovski pomoč-3 i k i na deželi pa naj se p r i • o r a v i j o na pot v Ljubljano,da na novem občnem zboru Slovenci pokažejo, da hočejo biti gospodarji v svojem društvu, ne pa hlapci par zagrizenih nemškutarjev, n so tako predrzni, da si upajo na občnem zboru Slovence psovati! — Imena nemških iandidatov bomo priobčili, da bode občin stvo poznalo ljudi, ki slovenski večini ne privoščijo pravice.
Poročil se je včeraj g. Jožef G o s t i n-čar star. z gdč. Katarino Brate. Muogo sreče!
Samomor Anton Fijavs, prostak pri 8 kompamii brambovskega pešpolka št. 27, se je včeraj popoludne v vojašnici na Poljanskem nasipu ustrelil. Vzrok samomora še dosedaj ni znan. Ustrelil se je na ta način, da si je nastavil puško pod brado in jo sprožil z nogo. Krogla je prodr a skozi glavo, nesrečnež je bil takoj m r t o v. Vojaki so slišali strel, a niso mogli takoj v sobo, ker se je bil Fijavš v sobo zaklenil, Morali so vrata s silo odpreti. Doma je bil Fijavs v Ločah pri Konjicah.
Koncerti. Društvena godba koncertuje danes 3. t. m. v restavraciji g. Perlesa. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Koncert godbe na lok pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Majcena vrši se danes ob 8. uri zvečer na vrtu restavracije »pri Fantini ju«. Vstop prost.
Tatvina. Včeraj popoludne med 4. in 7. uro je bilo uradniku g. A. S. iz njego vega stanovanja v Ključarskih ulicah št. 3, II. nadstropje, ukradenih iz zaprte omare 28 kron denarja. Tat je moral biti s hišnimi razmerami dobro znan
Iz gostiln. Gostilničar g. Avg. Zajec se je preselil na R msko cesto št. 24 Opo zarjamo na dansšiiji njegov inserat. — Bivšo Vospemigovo restavraciio v Gosposkih uli cahv sta prevzrla gospa Ana M i h o 1 i c in g. Štefan Miholic.
Napad na cesti. Ivan G merman, posestnik v Slapah prepeljal je danes ponoči neki ljudi v mesto. Domov grede sta ga na Po-ljauski cesti vstavila tesarski pomočnik Peter Anžič iz Stepanove vasi in neki pleskar in zahtevala od njega, da ju pelje v Stepanovo vas. Ker Cimerman ni hotel tega storiti, ga je začel Anžič pretepavati in ga je tudi vrgel na tla da se je na glavi poškodoval.
Na električni železnici se je v soboto popoludne pripetila nesreča Mariji Hrastar; šla je po hodniku po Poljanski cesti tik proge električne cestne železnice, ko se je bližal električni voz. Hrastarjeva je stopila tik pred vozom s hodnika in voz jo je vr gel na hodnik nazaj, da je padla in se na levi roki in na čelu poškodovala.
S steklenico po glavi. Karol Konc, hlapec v gostilni pri kroni je b'l včeraj zvečer pri nekem pretepu v s>p. Š ški nad desnim očesom ranjen. Neki Reininghausev hlapec vdaril ga je z litersko steklenico po glavi.
i Nemirneži. Dolenčevi hlapci v Prečnih ulicah št. 4, delajo ponoči in po dnevu na dvorišču tak nemir, da se vsi okolica te hiše pritožuje. V noči od sobote na nedeljo so hlapci celo noč kričali in se pretepavali med seboj, včeraj dopoludne pa sta se spet prepirala in pretepavala hlapca Franc Podr-žaj in Alojz Rikar. Sosedi so poklicali policaja, da je naredil mir in pretepača odvedel v zapor.
Vol splašil. Na Poljanski cesti se je v soboto popoludne posestniku Francu Brezo-varju iz Bizovika splašil vol električnega voza. Vol je dirjal z vozom po Poljanski cesti in je Brezovar padel z voza in se na glavi in na levi roki poškodoval.
V Ameriko. Dne 1. t. mes. odpeljalo se je 110 oseb v Ameriko, dne 2. tega mes. pa 54/
Na kolodvoru najdeno. V minolem tednu so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene: 2 palici, '2 dežnika, 1 črn trd mošk klobuk, 1 kukalo, 1 bel žensk klobuk in škatlja s cigaretami.
Tatvina. Hlapcu Petru Cernetu na Marije Terezije cesti št. 16 je včeraj skušal neznan tat ii sobe vzeti, kjer spi, denarnico, v kateri je imel 30 kron.
Izgubljeno. Josipina Čuden, žena hišnega posestnika in urarj", je izgubila na poti od Mestnega trga po Špitalskih in Prešernovih ulicah do Dunajske ceste briljant, vreden 80 kron. — Urednikova žena Franja Slabel, stanujoča na Dovozni cesti štev. 2., je izgubila 1. t. mes. neznano kje v mestu zlato verižico z obeskom. — Jera Rogelj iz Spodnjega Bermka je izgubila včeraj popoludne na poti po Frančiškanskih ulicah, Miklošičevi cesti, Predilnih ulicah in po Du-naiski cesti do topničarske vojašnice denarnico, v kateri je imela dva bankovca po 20 kron in nekai drobiža.
Tatvina pred 28. leti. Prodajalka slaščic Hilena Ne.tnec je dobila včeraj popoludne pri svojem štantu na Marijinem trgu zavitek, v katerem je bilo 1 K 20 vin. denarja. Na listku je zapisal pošilmtelj, da jej je pred 2 6. leti vkradel 60 krajcarjev in da ga je sedaj začela peči vest in da jej pošilja vsled tega denar nazaj. Mož se je pozno skesal.
Tujci v Ljubljani. Meseca julija došlo je v Ljubljano 2325 tujcev (45 več kot prejšnji mesec in 425 več kot v istem mesecu preteklega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu: Pri »Slonu« 702, pri Maliču 460, pri Lloydu 288 pri južnem kolodvoru 200, pri Štruklju 145, pri »Bavarskem dvoru" 50, nri Grajžarju 37, pri »Avstrijskem cesarju« 103, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 340 82 izmed teh tujcev je bilo iz zunanjih držav.
kajpak ves obupan. Janez Komidar je bi 30 let star, neoženjen, doma iz Markovca» fara Sturi trg.
§ Slovenski župnik — delavec Listi v Čikagi navdušeno proslavljajo ondotnega slovenskega župnika Janeza Kranjca, ki se je s toliko gorečnostjo zavzel za zidanje ondotne slovenske cerkve, da je s tem dal vsem najlepši vzgled. Župnik Kranjc je sam opravljal težaška dela za zgradbo slovenske katoliške cerkve. Siromašna cerkvena občina mora štediti s streški za zidanje. Tu je pa šel župnik sam s krampom, lopato in samokolnico knpat obsežno zemljišče. List »Illinois Stea/s Zeitung« objavlja pesem, v kateri proslavlja župnika Kranjca. Angleški listi so objavili sliko čast. gosp. Kranjca.
§ Velikanska nesreča v Ameriki.
Iz Ne\v Yorka poročajo, da se je v Portlandu zgodila strišna nesreča. Množica ljudi je na mostu preko reke Villamette gledala nekeg« moža brez rok, ki je plaval v vodi. Most se je podrl in nad 100 ljudij ie padlo v vodo. 50 oseb pogrešajo. 25 oseb je težko ranjenih.
Hazne utvari.
Najnovejše od rasnih strani
Povodnji na Bavarskem. Iz gorovja, vzlasti iz vzhoda in jugovzhoda, prihajajo vesti o povodnjih. Na velikem Achenu in dotokih hiemskega jezera je jako hudo. Vodovje nosi debla in les. Mnogo potov in cest je razdrtih. V Passau naraščata Donava in Aniža jako naglo. — Italija mirovni sodnik. Obmejenje kraljestva Barodse, radi katerega sta v prepiru Anglija in Portugal, je prepuščeno mirovni razsodbi Italije. — Nesreča na železnici. V Tiflisu je skočil s tira tovorni vlak vsled zlobnega odstranjenja jedne tračnice. Dve osebi ste bili ubiti, tri ranjene.— Velik štrajk v Barceloni. 66 delavskih društev v Barceloni, med temi organizacije plinovih delavcev, težakov v pristanišču in železniških uslužbencev, je iz dalo do delavcev poziv, naj z 2. avgustom stopijo v štrajk in se udeleže velikega tabora, ki bo dne 2. avgusta. Vlada je prejela od prefektov v Cordove, Cadix, Sevilie in Coruna neugodne vesti glede generalnega štrajka. Vzlasti za Barcelono so določene jako ostre odredbe. — Velik p o -ž a r. V občini Poto!8 na Ogrskem je požar vpepelil 20 hiš s stranskimi poslopji. V plamenu je zgorela tudi neka stara žena. — O velikih povodnjih se poroča iz Solnograškega. V raznih krajih je voda odnesla hiše. Na raznih krajih je voda razdrla železniški tir. — O b e b i 1 se je v Vidmu bivši duhovnik Biasutti, kateremu je škofij-stvo prepovedalo brati mašo, ker se mu je mešalo. — Mascagni izdeluje sedaj štiri opere: »Marija Antonijeta", „Frou Frou",
„Vestilia tili
in „Stella". — Potres so ču-26., 27. in 28. julija v Albanolu provin-cija Granada. — Roparji so v Maroku napadli trgovsko družbo iz Tnata, oropali 50 velblodov in 12 članov družbe ubili. — Sava narašča v Zagrebu. ObldBt je odredila varnostne naprave. — R u -munski kralj Karol, ki pride dne 8. avgusta v GaBtein, bo 9 in 10. avgusta pri našem cesarju v Išlu. — P r e t e n -dent Bu Hamaraje, kakor se poroča iz Tangerja, podlegel ranam, katere je dobil v boju. — 150 oseb ranjenih. V Perthu so imeli tekmovanje cricket igralcev. Neki oder z igralci se je podrl. Ena oseba je ubits, 150 ranjenih. — Brata zastrupila. V vasi Rivica na Hrvatskem je kmetioa Kosana Ciril zastrupila svojega tri mesece Btarega brata, ker ji je bil radi dedščine na poti.
Novice iz Amerike.
§ Slovenec nbodel Slovenca Iz
Clevelanda se poroča: Aopet se je izvršil med nami zločin, ki je na sramoto celi slovenski koloniji v clevelandu. Na Keiper St. pred gostilno J. Jenca je Franko LeBkovic zabodel rojaka John Komidarja v srce, da je bil takoj na mestu mrtev. Prepir se je pričel v zgoraj omenjeni gostilni. Gostilničar J. Jene je prepiralcem pokazal vrata. Ko je Komidar prišel skozi vrata, ga je Leskovic zagrabil in z jednim ubodljajem umoril. Zločinec in njegovi tovariši so nato zbežali, umorjenega Komidarja je pa gostilničar par minut pozneje našel na cesti mrtvega. Policija je takoj pričela iskati morilca ter ga je našla skritega v neki hiši na voglu Mea-dow in Main Sts. Nesrečni rojak Komidar je stanoval na 36 Keiper St. Bil je v Ameriki še-le dobro leto. Edini brat umorjenega je dve uri po pogrebu prišel v Gleveland iz stare domovine in k sreči vsled preobilega dela ranjki še ni bil pokopan na grobišču ter ga je mogel še preje videti. Brat je bil
Naš cesar odstopi?
Ameriški listi poročajo: Iz dobrih virov se trdi, da namerava cesar Franc Jožef odstopiti. Položaj Be je v Avstro-Ogrski jako poostril. Vsled obstrukcije na Ogrskem jo ministerski predsednik Khuen-Hedervary zahteval od cesarja, da naj razpusti ogrski zbor. Casar se je temu odločno uprl. Pri-dejal je, da odstooi, če se težkoče v dveh tednih ne rešijo. Velika resnoba, s katero je poudarjal te besede, priča o njegovi neomah-ljivosti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Volitev novega papeža.
Rim, 3. avgusta. Včeraj v nedeljo je ob 10. uri 40 minut gost črn dim iz dimnika nad sikstinsko kapelo ozna-njeval, da je bila tretja volitev brez-vspešna. Zvečer ob 6. uri 27 min. je bila tudi četrta volitev brezvspešna. Z ozirom na to je dejal neki član italijanske vlade, da se da iz tega sklepati, da sedaj ne bo izvoljen kak kardinal, ki je pri prvih volitvah dobil veliko glasov. Sedaj je po zatrdilu tega diplomata skoro izključeno, da bi postal papež Rampolla, Oreglia ali Vanutelli. Kardinali se bodo morali zediniti za kakega kompromisnega moža, kateri je Di Pietro ali Capecelatro.
liim, B. avgusta. Pogled na trg sv. Petra je bil včeraj proti večeru veličasten. Množica nad 50.000 oseb je popolnoma napolnjevala trg sv. Petra od cerkvenih vrat preko stopnjic do cest, iz katerih so prihajali še vedno ljudje. Množica je bila mirna ter se je razgovarjala z vojaki, ki stoje na trgu sv. Petra na straži. Posebno živahno so ljudje razpravljali o Vanutelliju, Grot-tiju in Sartu, ki so ljubljenci Rimcev.
liim, 3. avgusta. Današnji opolu-dnevni listi zatrjujejo, da je dobil pri prvi volitvi Rampolla 24 glasov, pri drugi 19, pri tretji 15. Po zatrdilu listov je njegova volitev izključena. Vanutelliju se glasovi jako počasi množe in je tudi skoro izključena njegova izvolitev. Včeraj je baje dobil Kardinal Agliardi 14 glasov.
Rim, 3. avg. (C. B.) Ob 11. uri 16 min. dopoldne se je dvignil iznad strehe sikstinske kapele črn dim. Na trgu sv. Petra je bilo zbranih do 2000 ljudi.
Rim, 3. avgusta. Listi poročajo, da se je Lapponi izjavil, da sta kardinala Langenieui in Herrera že ozdravela. Kardinal Cretoni je boln na močni nevrasteniji. Po noči je na vsak način hotel iz konklava. Le s težavo so ga pregovorili.
Zlata sveta mafia pred. g. kanonika Ant. Hajfiek.
Slov. Bistrica, 2. avg. Kdo more prešteti roke, ki se urno gibljejo, da bi spravile cerkev, župnišče in cerkveni trg za jutrajšnji slavnostni dan v praznično obleko! Od vseh strani že prihajajo p. n. gostje preč. g. zlatomašniku čestitat. Pevci se vadijo za nocojšnjo podoknico in za jutrajšnjo svečanost. Za slavnostni obed se kinči 26 m. dolga
in 6 m. široka utica, z zelenjem ople-tena in s prepomenljivimi napisi in orjaškimi venci odičena. S zvonika se sliši milo pritrkavanje jasnih zvonov, z griža nad cerkvijo pa mogočno gro-menje topičev vabi župljane in njihove sosede na jutrišnji praznik v Slovensko Bistrico. Po današnjih pripravah in po došlih naznanilih je soditi, da bode jutri tukaj praznik, kakoršnega slovenski Štajar še ni videl.
Slovenja Bistrica, 3. avgusta. Pri sijajno vspeli slavnosti Hajšekovi je pridigal kanonik Voh; prisotnih 82 duhovnikov, med njimi trije prelati, bisernomašnik Zabukovšek, trije zla-tomašniki. Vlado je zastopal komisar pl. Lorang. Iz celega okraja nebrojno ljudstva, ki časti osivelega narodnega in dušnega voditelja svojega.
Budimpešta, 3. avgusta. Hrvatski ban grof Pejačevič se je včeraj mudil tu.
Budimpešta, 3. avgusta. Splošno se sodi, da je Khuen Hedervary do-gospodaril. \Veckerle in grof Tisza sta poklicana v Išl k cesarju, kar je znamenje, da demisija Hedervarvjeva ni več daleč. Opozicija zahteva, da grof Szapary odloži čast kraljevega tajnega svetovalca.
Zagreb, 3. avgusta. Pred sodiščem se je vršila obravnava proti uredniku .,Prijatelja Naroda" Teodorju Crnkoviču, ki je bil tožen prekršenja tiskovnega zakona. G. Crnkovic je oproščen.
Petrograd, 3. avgusta. Iz Perzije se poroča, da je bilo v Jepahanu izgnanih 3200 babistov, ker so se oblasti bale, da jih bo prebivalstvo pobilo.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad moriem 306.2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm
1	Ca« opazovanja	Stanje barometra, v mm.	Temperatura - po Celsiju	Vetrovi.	Nebo	»M .5 t n ► o! *	R ; "S 35 ». *
1 | 3. zve6. | 738-fi 16'0 | brezvetr. j jasno j						0-0
_ 1 7. zjutr * 2. poool.		740 3 737 7	11.6 24-8	si. jug si. jzah.	megla jasno	
*	9. zve<5.	/3n-3 | 17'3 | brezvetr.				o-o
3	7. zjotr. 2. popol.	7348 732 1	14 0 I si. sever 25-6 | sr jzah.		» pol obl.	
Srednja temperatura sobote 15-8°, normale 19-7" Srednja temperatura nedelje 17 normale 19-9"
Učenec
se sprejme takej v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz a v Ljubljani, Rimska
cesta št 16.	987 3—3
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre
harmonije
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264
Vajo se tudi na obroke! Na ziiliternnjo se pošiljajo ceniki brezplačno.
1068 i—i zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom bolezni prerano mi umrle soproge gospe
Karoline Franz
roj. Jutrad
isti z obiski in tolažili olajševali bridko trpljenje, izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Ob jednem se zahvaljujem za darovane vence in za spremstvo k zadnjemu počitku ranjkiaem vsem udel^žnikom z asti pa čast. damam, gg uradnikom, meščanom, c kr. orožnikom, c. kr. finančni straži, slavni požarni brambi, in slavni mestni godbi.
Mesto vsake druge zahvale.
Metlika, dne 30 julija 1903.
Jakob Franz.
iSlužba
10q6 1-1
Podpisano vodstvo išrte fensko. katera bi bila sposobna: za učence in posle kuhati, kruh peči, v mlečni kleti in svinjakih gospodariti. Znati mora slovensko dobro pi sati in tudi dobro računati Na pom.č sta jej dve dekli, kuhin ska in hlevska. Plača znaSa 40 kron na mesec. Služba je nastopiti s 1. septembrom 1.1. Dotične prošnie pošl|ejo naj se podp sanemu vodstvu dc 15 avgusta t I
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Rudolfovem,
dne 27. julija 1903.
Dečka
12—14 let starega, sprejme v trgovino z mešanim blagom
1000 3-1
I. Kranjc p Borovnica
t>cbrc tipcljaoa
restavracija
Rosenbuchl
je zaradi rodbinskih r*zmyr takoi naprodaj pri Čonžeku. k 02 1-1
TV^Iadcnic
v 23. letu starosti išče službo orga-
Ilista in ako je potrebno, prevzame tudi
službo cerkvenika. 1008 1-1
Več sa izv6 v upravaištvu „Slovenca".
Učitelj
na deželi, ki ima manj plače nego stroškov, želi si v počitnicah kaj prislužiti. Zi en mesec sprejme vsako dostojno opravilo naj rajše vendar mesto učitelja v kaki boljši hiši na deželi.
Ponudbe z naslovom: Jan Slovan, poste restante Ljubljana.	1007 2-1
prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega sklada bivšega trgovca g. fflatlje Menlč, iz Šf. Jarnejč) na Dolenjskem se proda celotno skladišče trgovinskega blaga, obstoječe i* specerij skesa, galanterijskega in manufakfurnega blaga, toda brez jamstva konkurzne mase.^ Zaloga cenjena je sodno na 8970 K 64 v in se proda en bloc tistemu, kateri bode največ ponudil, toda ne pod cenilno vrednostjo.
Kupci naj blagovolijo podati svoje ponudbe do
1004 2—1
8. avgusta 1903
dopoldne ob io. uri, pismeno na roki dr. Josipa Kušarja, odvetnika v Ljubljani, Vegove ulice št. 6 kot sodno izkazanega zastopnika upravitelja konkurznega sklada.
S ponudbo je položiti varščino 900 K. Konkurzno upraviteljstvo si pridrži pravico ponudbe v 8. dneh odobriti ali odkloniti.
Inventarni zapisnik je na odled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici oziroma pri podpisanem v Ljubljani, Vegove ulice št. 6.
Dr. Josip Kušar.
žiži&ia&ažiiži^
s:
- • •• £••211
Slaznemu občinstvu si usojam naznaniti, da se preselim z dnem 5 avgustom t. I. iz dosedanje gostilne pri „ZajCU" na Rimski cesti
SteV. 4 na	1001 g—*
ltimsUo cesto {sitev, 24
to je na vogalu Rimske-, Blehveisove- in Tržaške ceste nekdaj pri „Jagru".
Ob tej priliki se najprisrčnejše zahvaljujem vsem častitim mojim gostom in °5),em?!(-'era PO«ebno mojim stalnim blagim gostom kakor častitemu omizju na »Kliniki« »Glazbencj Matici«, »Sokolu«, .Merkur-ju«, »Slavcu" itd., ter jih uljudno prosim se za nadaljni obisk ozir. odjemanje in se splošno priporočam slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost, ker se bodem po celej zmožnosti potrudil v moji popolnoma na novo opremljeni restavraciji z najboljšo postrežbo poslužiti, kakor z najboljšim pristnim vinom razne vrste, izbornim pivom, gorkim in mrzlim jedilom po najnižji ceni. Na razpolago bodem imel več pripravnih sob za Klube, društvene seje i. t. d. v zabavo tudi billard ter vse druge dovoljene igre kakor tudi prijeten senčnat vrt.
Točilo se bode sledeče vino:
Istrijansko rumeno........liter
Bizeljsko rudeče.........
Dolenjski cviček.................."
Goriška rebulja.................."
Refoško........................"
Zavriško......................"
Jeruzalemsko iz leta 1895 ....."
Ljutomersko iz leta 1887 .....\
Klosterneuburško štiftsko, belo ...	„ Vsa ista vina oddajam tudi v sodcih po najnižji ceni.
Nadalje imam na razpolago naslednja vina v butiijkah: Kahlenberško .... iz leta 1968 (ieiviirztraminer . . . » » 1882
Franzhiiuser.....„ v 1882
Klosterneuburško in konventno vino vsa iz samostanske kleti Štift v Klosterneub.
Nadalje imam: Ljutomerski biser . . iz leta 1887 Jeruzalemsko .... iz leta 1895 Vipavski »Zelen« Voslovsko, Grumpoldskirchško Lissa belo, Grško črno iz sušenega grozdja Pelinkovec, Champanjec i. t. d.
Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec
restavrateiT.
32	kr.
36	„
48	„
"8	„
48	,
60	„
80	„
80	»

Naznanilo!
V zvezi z izborno zmožno tvrdko sem v položaju
dobre in pe ceni
prodajati konfekcijsko blago za gospode in gospe.	1005 3-1
Vabim torej p. 11. občinstvo k obilnemu nakupu
O. Bernafovič.
0000000000000, 0000000000000
jOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOI
000000
000000
OOOI—1
0001 000 000 000 000 000 000 000 ooo 000 000 000 ooo 000 000 ogg
000 000 000
OOO-
0000 0000 —
000000__
00000006000 00000000000 00000000000
1 looooooooooooo
J ^ jOOOOOOOOOOOOO
I"oooooo 000000 000000
IOOO IOOO
000
Pri Črnem orlu.
P. T.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vospernikovo" restavracijo v Gosposki ulici št. 3, katero bom nadalje vodil pod imenom
Restavracija Pri črnem orlu
Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Reinighaus v Gradcu, dalje pristen čviček iz Gadove peči, Ljutomerčana, Refoško, Rizling i. t. d.
Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo.
K mnogobrojnemu obisku vabita najuljudneje
991 6—2
Ana in Štefan Miholič.
v
Pri Črnem orlu.
0000000000
Haknp ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Fromese za vsako Irebanje. Kalan tna isvriitev naročil na boril.
Menjaribna delniška družba
„11 EBCV
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobeloasse 2.
6«
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kunnih vrednostih vseh ipeknlaoUaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvfttl za dosego kolikor je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti nalotenth
fflavnlo.	134 227
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.