e*

U K t D N I 5
N

GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Leto X. itev. 2 (476)
TRST ■ SOBOTA, 18. JANUARJA 1958
Posamezna itev. 25 Lir

jžidar ;
Tatjan'
nika,
PARTIJA
ečko
reljko
ilko
■nimir
IN SLOVENCI
-
iiininiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiijiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiHiuniiiiii
jprst je bil vedno ob me j- zastavami proletarskega j. — —T" ™	i nternacionalizma.
Nobenemu protikomu-
''v P no mesto. Tu je vedno 'n surovo razsajal nacionalizem. Po letu 1919 je me-
nistu, renega tu ali nacio-
!to spoznalo fašizem v naj-1 nalistu, ali oboje skupaj.
olj divjih reakcionarnih ka unpi rasističnih oblikah. Da-
higie4es
v položaju, ki je iz pesmi. °gih vidikov dramatika - nen, je še vedno na prepi-v d;rau nacionalizmov, ki d.Uodrani Prepirajo.
zgodba Delavsko gibanje se ni kl dn^oglo izogniti nacionali-
a!vl Etičnim vplivom. Vsa zgodovina stare tržaške socia-istične stranke, je zgodo-vztrajne borbe proti eto vplivom.
Spominjamo se epizode agnini iz leta 1919 in sta.
ska o' iz sto
Glasbjina :i zboi
:o zeli dram: člaiji, ni m1
c
fanta^*0 nacionalistično, proti-
protisovjet-
se
portu rua odvetnika Puecherja, Političnega in ideološkega nkoVn^eta današnje PSDI, ki je
ke naHovansko in ldjelkiko.
Brand Omenjena stranka, ki >nata plicuje na socializem ra-; Kakfa pozablja na razredne, nentarternacioilal*stiene in tr-lorenl8^6 tradicije Pittonija, ej. a8terega ne smemo zame-p°	z istoimenskim, ki se
lajše j °dpovedal svoji stranki, - 20.3Ca je lahko obdržal stol-e - 2!f'ek na pokrajini, llturnl ,p.	.
ielovsi., tisti, ki so branili tra-ilišča{icije stranke «Hrvata» U-
ni p4l,
r
tracii|°m
ekarja in «Slovenca» Pit-
ržaškl°n0a smo m* komunisti, ola if* smo ostali zvesti nače-
razredne borbe in
Antoiproletarskega intemacio-alizma.
ozici! nn ii
la kl| ,^e danes slišimo kričalo nacionalizma, kot pred isben^kaj desetletji, ki nas je i moiyfeganjal za časa fašizma verza 9 pozneje kot «slavo-co-"oven-tlUniste)>- S Ponosom se pretetPominjamo borbe, ki so "°d if> vodili v teh krajih združil?1 JtaiiJanii Slovenci in Dvatje, bratstva med Slo-po žeVenci in Italijani, ki se je •eludjPrekalilo v trdi borbi propinili fašizmu, v ječali, pred Miha °Sebnim sodiščem, na o-o metokih, v izgnanstvu, v o-prireSvoEodiijjj borbi, v vsako-Cevnih razrednih borbah.
s
kitroji'
«li smo bili in smo re-partija Srebrniča in ^alalana, Pinka Tomaži-in Božidarja Kolariča,
__ ‘Wije Bernetičeve m Ru-
'ja NVilhelma Danes bi nekateri hote-i i.jtob da se pozabi na to ju-S°th,r*^° dediščino naše par-uzzeli^" Tega ni lahko poza-***, ker gre za tradicijo pnovi^Disano s krvjo in trn-Car» jenjem s]<ozi dolga leta
ne bo uspelo izbrisati iz spomina slovenske skupnosti, da je bila Komunistična partija edina, ki je bila vedno na svojem mestu borbe v obrambo njenih pravic.
Prav iz tega razloga je tisoče Slovencev vpisanih v Komunistični partiji in volijo za komuniste.
Danes, bolj kot kdaj koli, v tej naši kampanji rekrutacije, na predvečer velike bitke, kot so politične volitve, polagamo na srce slovenskim tovarišem: obiščite vsako slovensko hišo in vsako slovensko družino, govorite o naši partiji in njeni sijajni zgodovini, o njenih borbah in njenem programu. Pridobite nove člane za partijo in komunistično mladino. Širite «Delo», in priporočajte Slovencem, delavcem, kmetom, obrtnikom, uradnikom, intelektualcem in profesionistom, ženskam in moškim, naj se pripravijo za volitve in naj oddajo svoj glas komunistom, kajti komunisti so tisti, ki so se vedno borili proti vsaki obliki narodnega zatiranja, za bratstvo
Trst hoče pravično rešitev
spora v CRDA in Arzenalu
elavci C HI) A in Arrenala se hočejo predstaviti
na sestanku v ministrstvu za delo v Mirnu, ki bo v torek, enotni, močni in ne šibki; prav imajo.
Ni mogoče in ne sme se podcenjevati osem dolgih mesecev trde borbe in žrtev ter pravic-nih zahtev, ki jih je podprlo vse mesto. Dolga, težka toda pravična borba mora privesti do ugoditve zahtevam. Če bi tega ne bilo, to je če bi se doseglo negativen rezultat, bi imel ta žalostne in nevarne posledice za vse delovne kategorije Trsta.
Zavedajoč se važnosti vprašanja in dobro poznavajoč sposobnosti ki jih imajo KD in ministrstva za zavlačevanje, so zainteresirani kovinarji, spričo predloga za začasno ukinitev a-gitacije takoj reagirali. Prizadeti delavci so smatrali, da bi bila taka ukinitev nevarna in bi lahko prejudicirala dober izid spora.
Dovolj je če pogledamo, kako so se stvari odvijale zadnjih deset dni. Ravnateljstva podje. tij so ukazala vodjem posameznih delavnic naj pripravijo načrte, da bo delovna sila imela čimveč dela, tudi v izrednih urah. Predvsem je šlo za 21. ja. nuarja, dan začetka pogajanj v Rimu. Ravnateljstva so verjetno že računala, da bodo delavci ukinili stavke in zopet začeli delati tudi izven urnika, ker je bil prav to predmet razprave na skupščini, ki jo je sklical za naslednji dan sindikat kovinarjev Delavske zbornice-CISL. Ravnateljstva so se dejansko
21. t.m. sestanek na ministrstvu za delo
Sklep DZ-CISL in razvoj dogodkov pred skupščino
Pravilno stališče nove DZ-CGIL
med narodi, proti vsakemu pripravljala, da razderejo vse.
nacionalizmu in za družbo osnovano na napredku in socialni pravičnosti.
VITTORIO VID ALI
kar so delavci dosegli z borbo v zadnjih treh mesecih in da vnaprej preprečijo takojšnje negativne posledice, ki bi nastale za podjetja, če bi se — v
primeru negativnega izida pogajanj v Rimu — zopet začela agitacija. Negativne posledice bi bile gotovo take, da bi bila podjetja 1R1 prisiljena ugoditi zahtevam delavcev.
Istočasno je določeni tisk pripravljal vzdušje za začetek pogajanj v Rimu s tem, da je začel postavljati kot predpogoj začasno ukinitev agitacije, kar bi moralo biti dokaz «dobre volje» s strani delavcev. Ravnateljstvom tovarn, ustanovi 1R1 in ministrstvu za državne udeležbe pa se niso postavljali in se tudi danes ne postavljajo s te strani nobeni pogoji. Postavili niso niti vprašanja, ki bi bilo povsem logično: na kakšni podlagi so pripravljeni začeti pogajanja?
Posreden odgovor na vsa gornja vprašanja je dal sklep raznih sindikalnih skupščin in tudi odsotnost Krščanske demokrati-je na sestanku desetih strank.
Zato ni nič čudnega, da je bil dr. Novelli v svojstvn tajnika Delavske zbomice-CISL v vidni zadregi na zadnji skupščini njihovega sindikata kovinarjev, ki je nato —1 z razliko 19 glasov od kakih 500 prisotnih — sklenil, da se agitacija začasno ukine.
Vsakdo se bo vprašal, ali ni skušala KD kar se da ublažiti | borbo delavcev CRDA in Arzenala, da bi nato morda celo
zavlekla rešitev? Nahajamo se v dobi, ki je prepletena z dogodki ne samo v nacionalnem, marveč tudi v krajevnem merilu: politične volitve, upravne volitve v Trstu, težak gospodarski položaj, vzpostavitev obvez, ne vojaške službe itd. Jasno je zato, da skuša KD čimbolj omejiti probleme za katere nosi do. ločeno odgovornost pred volivci in vsem prebivalstvom.
Povsem drugačno je stališče nove Delavske zbornice-CGIL in FIOM, kot sta ga izrazili Glavni svet sindikatov in skupščina v sredo zvečer.
Nova Delavska zbornica še vedno trdi in vztraja na stali-šču, da borba delavcev ne sme ošibeti, marveč jo je treba te okrepiti in da mora delegacijo, ki bo šla v Rim, spremljati obveza Vseh delovnih kategorij in solidamóst vsega prebivalstva, ki so pripravljeni energično reagirati, če bi se tudi tokrat ne rešil pravično sindikalni spor. V podkrepitev te obveze je nova DZ predlagala za ponedeljek splošno stavko, ki naj bi tra-jala eno uro in veliko enotno manifestacijo na kakem me-stnem trgu. To je bil predlog Glavnega sveta DZ.
Odbori volilnih sedežev orodje mobilizacije in propagande za volitve
vztrajne borbe za pravice ^tirane manjšine, za zdru-
oj n *itev Slovencev in Italija-idrfll0V Poc* nepremagljivimi
T) ližajoča se volilna bitka na-laga komunistom, da že sedaj zastavijo vse svoje sile v pripravah na to borbo, predvsem za veliko kampanjo ljudskega posvetovanja, ki jo name. ravamo voditi okrog dokončne sestave našega volilnega programa. Osnutek programa objavljamo na 2. in 3.* strani.
Organizacijsko orodje te mobilizacije iij propagande bodo morali biti odbori volilnih sedežev, sestavljeni iz 5 do 7 tovarišev. Je odbore morajo vse sekcije ustanoviti že sedaj.
Odbor volilnega sedeža, ki je pod vodstvom partijske sekcije ima nalogo mobilizirati vse naše sile zato, da stopi v stik z volivci. Tako bo odbor lahko spoznal posamezna politična stališča volivcev in različne interese poedinih kategorij in na
tej osnovi bo lahko vršil razli-kovano propagando. V tej fazi začne odbor volilnega sedeža dejansko razgovor z volivcem in volivko, z družino, kar mu daje možnost bolje spoznati volilno skupnost svojega sedeža.
Obor volilnega sedeža ustano-vi sekcija. Kjer tega sekcija ne more napraviti, bo poskrbela federacija.
Okrog tovarišev, ki sestavljajo odbor volilnega sedeža je treba mobilizirati čim večje število aktivnih tovarišev in simpatizerjev. Napačno bi bilo, če bi se odbor zaprl vase in o-mejil delo samo na nekaj tovarišev.
V odboru bo najmanj pet tovarišev, ki bodo na osnovi volilne sekcije ter po navodilih celice in partijske sekcije skup.
«Ko Com( ima) 1. ri: s<
Plesal ezrla' e trs
enee’’
) pr'' Boe 20.30
b D'
zbor-
lorn”
obvc žnic' 1 lO
nu.
don”1
•e J'
ižnj*-
Odgovor dr. Palamari
\f ladni komisar je sklical tiskovo konferenco, na kateri je govoril o * «stalnem izboljšanju» gospodarskega stanja Trsta.
Resnica pa je
—	da je odstotek brezposelnih v Trstu večji od povprečnega odstotka v vsedržavnem merilu;
—	da je trgovinski promet porastel za 6%, medtem ko je v drugih italijanskih lukah porastel povprečno za 12 odstotkov (v Genovi za 18 odstotkov). Na Reki je porastel za 13 odstotkov:
—	da je industrijska proizvodnja v Trstu padla v enem letu za 7,8 odst., dočim se je v vsedržavnem merilu zvišala za povprečno 8,5 odst.;
—	da v Trstu naraščajo menični protesti in posojila v zastavljalnici.
V CRDA in Tržaškem arzenalu so izgubili delavci zaradi agitacije, ki traja nad osem mesecev, nad dva in pol milijona delovnih ur za skupno 600 milijonov lir.
Položaj se je v Trstu še poslabšal zaradi poviška tarif ACEGAT cene tobaka
trošarinskega davka (na osnovi zakona 703)
TRST ZAOSTAJA V PRIMERI Z DRUGIMI MESTI in NJEGOVA GOSPODARSKA KRIZA JE POSTALA ŽE KRONIČNA, KER VLADA NIMA ORGANIČNEGA NAČRTA ZA OBNOVO TRSTA VLADNI KOMISAR NI NA TISKOVNI KONFENCI SPLOH OMENIL NAČRTA, KI GA JE VLADA OBLJUBILA ZA TRST ŠE PRED TREMI LETI
no sestavili načrt konkretnega dela.
Odbor volilnega sedeža bo moral imeti tesno povezavo s sekcijo in celico.
1.	Naše sekcije in torej odbo. ri volilnih sedežev si morajo takoj preskrbeti volilne sezname. Odbor volilnega sedeža bo moral nato napraviti prvo analizo seznama svojega volilnega sedeža.
2.	Čim se bo delo odvijalo, bo odbor v stanja razdeliti vo-lilpo skupnost tako, da bo lahko ugotovil kateri so naši volivci, nasprotniki in volivci, ki še oklevajo. S tem seveda ni rečeno, da se moramo odpovedati široki akciji za usmerjevanje in pridobitev družin ali posameznih volivcev, za katere je znano, da niso nikdar in verjetno tudi tokrat ne bodo volili za komuniste. Prav pri teh si je treba prizadevati, da se začne razgovor in stik, ki naj bo stalen.
3.	Izvršena analiza volilne skupnosti nam bo v veliko pomoč za inteligentno in razliko-vano propagando. S tem se bomo izognili posplošeni akciji in širjenju propagandneg mate. riala med določene kategorije in volivce, ki jih n. pr. nekateri argumenti ne morejo zanimati.
4.	V okviru svojega delovanja bo moral odbor volilnega se-deža še posebno skrbeti za delovanje med ženami in mladino.
Prisotnost tovarišic v odboru ne pomeni, da morajo delo med ženami vršiti samo one. Tudi tovariši bodo morali posvetiti temu delu veliko skrb in prizadevanje, ker je poglavitne važnosti.
Za mladino se postavlja vprašanje novih volivcev, to je tistih, ki bodo šli prvič na volišča. Postavlja se torej vprašanje, da jih pridobimo za naše ideale in naš program.
Prva faza dela odbora volilnega sedeža nam bo dala več ali manj točen vpogled o volilni skupnosti določenega sede. ža. Naj tej podlagi bo šlo delo naprej in nam omogočilo razvijati podrobno in razlikovano de) zanje, od družine do družine.
Tovarišii in prijatelj našega tiska!
Proslavite 37. obletnico KPI z vašo udeležbo v akciji izrednega širjenja komunističnega dnevnika «l’Unità».
Jutri, v nedeljo 19. januarja vsi na delo, da dobimo nove bralce za «l’Unità», ki je slavna zastava in nenadomestljivo orodje borbe komunistov, vseh delovnih slojev in vseh demokratov.
Širjenje komunističnega tiska je ena izmed poglavitnih nalog slehernega komunista.
Kupite, čitajte in razprodajte čimveč izvodov «l’Unità» od 19. januarja !
FIOM pa je predlagala drugemu sindikatu — spoštujoč voljo delavcev — referendum med 6000 delavci CRDA in Arzenala, ki naj bi izrazil njihovo mnenje glede začasne ukinitve agitacije.
Referendum je bil zavrnjen, kar gotovo ne more koristiti večjemu razvoju demokracije in večji enotnosti med delavci, ki ne bodo gotovo imeli nič od tega, če obstojata dve stališči.
V ponedeljek bo odpotovala v Rim delavska delegacija, ki jo spremlja solidarnost vseh delavcev in vsega mesta. Dobro bi bilo, da bi DZ-CISL sprejela predloge nove Delavske abomi-ce-CGIL. Toda tudi če do tega ne bo prišlo, naj se v merodajnih forumih zavedajo, da ves Trst zahteva ugodno rešitev spornega vprašanja. V nasprotnem primeru so Tržačani vedno pripravljeni reagirati.
Volilna borba
je v polnem razmahu
tt olilna bitka je v razmahu. Listi jo cele stolpce vestem o zborovanjih, manevrih, volilnih pobudah. Radio je postal bolj kot kdaj koli strankarski in sektaški glasnik klerikalne stranke, korita so zopet napolnili. Feniani in Zob podrejata vse probleme klerikalnim načrtom za politične volitve in trdovratno zavračata vsak predlog za razpravo o vprašanju miru, atomske nevtralnosti ter sta še bolj hlapčevsko razpoložena do a-tl antske skupnosti in njene politike. Prav tako sta še zaostrila svoj srditi protikomunizem. V Trstu pa ima dr. Paiamara tiskovno konferenco o... izboljšanju gospodarskega položaja.
Bitka se je torej začela. Naša partija je predložila v glavnih obrisih vsemu italijanskemu ljudstvu svoj volilni program. To je naš program, ker je od njegove uresničitve odvisna tudi gospodarska in politična obnova Trsta. Od izvajanja politike, ki jo nakazuje program, od sestavitve večine, ki bo dala vlado, sposobno izvajati tako politiko je dejansko odvisna rešitev temeljnjih tržaških problemov, od deželne avtonomije do proste cone, od okrepitve prog in pomorstva do načrta Vanoni. Vse je odvisno od nove zunanje politike, ki bo znala navezati dobre miroljubne od.
polnem. noše z vsemi deželami in torej posveča- razviti trgovske odnose in izmenjave, pri katerih bo lahko prišla v poštev naša luka. Odvisno je od nove notranje poli. tike, ki naj spoštuje in izvaja republiško ustavo, za gospodarski in demokratični razvoj dežele, za velike reforme ustroja, za okrepitev IRI, ki naj postane gonilna sila italijanskega gospodarstva, prav posebno tržaškega.
Zato nameravamo dati največ ji doprinos zmagi progra. ma partije za politične volitve, ker smo prepričani, da je to ve. like važnosti za obnovo Trsta. Obračamo se torej in se bomo obrnili do vseh dobrih Tržačanov, vseh demokratov, delovnih ljudi in do drugih proizvajalnih slojev, do Slovencev in Italijanov zato, da se udeležijo te volilne bitke in jo podprejo.
S kampanjo za novo politiko, za demokratično izbiro, ki jo je postaviti proti ambicioznim načrtom klerikalnega totalitarizma, združujemo tudi našo bor-
bo za nov občinski svet v Trstu, da preneha komisarski režim. Izid te bitke — kot druge in sploh vse pravičnih zahtev — je odvisen od akcije ljudstva, od masovnega protesta in neposredne udeležbe vseh državljanov. Brez splošne ljudske akcije na zakonitem in juridičnem terenu za dosego uresničitve še tako pravičnih zahtev, tvegamo, da bomo na žalost naleteli na velikansko pregrado vsemogočne birokracije.
Prav zaradi tega nismo in ne bomo opustili nobene poti in se bomo vedno usmerjali na akcijo ljudskih množic, enotnost prizadevanj v čimbolj energični in odločni borbi, da pridemo do cilja in prisilimo KD na spoštovanje zakonov in demo. krati je.
Volilna bitka bo pomenila pospešitev borbe in bo odločujoč moment akcije za mir, proti smrtonosnim izstrelkem, za vzpostavitev demokratičnega ozračja v Trstu in ta njegovo gospodarsko obnovo.
V vseh sekcijah
KP in krožkih mladine novi člani
"VT a četrti strani objavljamo J-v podrobnejše pobude sekcij v okviru kampanje rekrutacije. Medtem pa smo bili obveščeni, da so sekcije Šempolaj, Bolju. n ec, Boršt, Magdalena in Rocol dosegle 100 odst. v obnavljanju partijskih izkaznic za 1958.
Sekcija Skedenj je vpisala 4 nove tovariše, Rojan 3, Opčine 2, Kolonkovec 2, Magdalena 1. Rocol 1, Boljunec 1.
Tudi krožki komunistične
ški mladi komunisti se seveda ne mislijo zadovoljiti s tem rezultatom.
V	teku praznika razdelitve partijskih izkaznic, ki je bil v Podlonjerju, so mladi komunisti pridobili 6 mladincev in mladink.
V	Rojanu je šla na delo «bri. gada», ki so jo sestavljale tovarišice iz okraja in članica federalnega komiteja. In rezultat ni izostal. Pridobile so za Z KM
mladine so začeli kampanjo re- Ì 1® mladincev in mladink.
krutacije na čast 37. obletnice ustanovitve Zveze komunistične mladine Italije.
Lep uspeh je že v začetku dosegel krožek komunistične mladine v Salcžu, kjer so v nekaj dneh vpisali v organizacijo 11 mladink in mladincev. In sale-
Dober uspeh beleži kampanja tudi v Rocolu, kjer so po zaslugi nekaterih tovarišev pridobili v teh dneh za ZKM 15 mladincev in mladink.
Štiri nove člane ima tudi mia-dinski krožek pri Sv. Jakobu in dva krožek pri Magdaleni.
Apel vsem tovarišem
za kampanjo rekrutacije
"VT a zadnjem sestanku,
-L’ bil v soboto sta federalni
ki je
komite in kontrolna komisija odobrila naslednji poziv vsem tovarišem:
Tovarišice in tovariši !
Zbrani na sestanku za razpravo o mobilizaciji vse partije za organiziranje volilne kam-panje, se člani federalnega komiteja in kontrolne komisije obračajo do vas vseh s še posebnim apelom, tik pred začetkom velike kampanje rekrutacije za partijo in komunistično mladino, ki jo je organizirala naša federacija.
Obvežimo se za to važno akcijo vsi, v slehernem organu federacije, v sekcijah in celicah. Začnimo povsod z delom prepričevanja, navežimo stike s prijatelji, bralci našega tiska in našimi volivci ter jih povabimo naj stopijo v naše vrste, za u-speh naše in njihove bitke !
Pridobivajmo nove sile, da bomo napravili iz naše federacije vedno močnejšo množično komunistično organizacijo. S tem bomo prispevali, da bodo izpodleteli reakcionarni načrti klerikalnega integralizma ; prispevali bomo h zmagi na političnih volitvah demokratične iz. bire, ki jo je naša partija nakazala v uveljavitvi levičarske večine, katera bo sposobna izraziti vlado delovnih razredov.
Na ta način bomo najdostoj-neje proslavili 37. obletnico u-»tanovitve partije, ob začetku
leta 1958, ki mora postati važna I delitve izkaznic sekcije Sv. Ja-etapa na poti socialnega napred- kob. Tovariš Vittorio Vidali bo
ka dežele in Trsta.
Federalni komite in federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPI
Prazniki razdeljevanja izkaznic v sekcijah
Danes, v soboto od 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 praznik raz-
prinesel pozdrav federacije. Popoldne bodo pa v Ljud-
skem domu, v ul. Madonnina svečano razdelili izkaznice to-varišem celice ladjedelnice Sv. Marka.
Miljska sekcija KP priredi danes, » id» od 19.30 dalje v Ljudskem domu v Miljah praznik razdelitve izkaznic in obenem proslavo 37. obletnice u-stanovitve KPI. Na sporedu je nagraditev tovarišev, ki so se odlikovali pri obnavljanju izkaznic in pridobivanju novih članov, koncert in ples.
Isti dan bo zabavni večer z razdelitvijo novih izkaznic na sedežu sekcije Rocol. Pozdrav bo prinesla tovarišica Marija Bernetič.
Tov. Giancarlo Pajetta bo 26. t. m. v Trstu
tt se tovariše, simpatize-’ rje naše partije že da-
nes obveščamo, da bo v nedeljo 26. t. m. prišel v Trst tovariš Giancarlo Pajetta. Komunistični poslanec in član vodilnih organov naše partije bo imel
ta dan v Trstu osrednjo proslavo 37.obletnice ustanovitve Komunistične partije Italije.
Osrednja proslava bo v kinodvorani «Arcobaleno» v Trstu, ul. S. Francesco.
Kako brani
Komunistična partija pravice Slovencev
Lucijan Padovani
J£er smo partija delavskega razreda, je naša dolžnost, da branimo pravice delovnih množic in vsega naroda. To je naša obveza, ki jo partija izpolnjuje v vsakodnevni borbi proti kakršni koli diskriminaciji. Ker živita v Trstu dve narodnostni skupini, se KPI bori tako za koristi Slovencev kot Italijanov. Nedvomno smo uspehov, ki jih doseže partija deležni tudi mi Slovenci. Partija se je poleg tega vedno zavzemala za konkretne probleme vseh Slovencev, ki živijo v Italiji. Komunistični po-lanci (Banfi, Lozza. Beltrame) so še pred leti nastopili v parlamentu za pravno priznanje šol s slovenskim učnim jezikom. Ohranitev materinega jezika je namreč gotovo jamstvo za našo bodočnost. Našo partijo vodijo načela bratstva in prijateljstva med vsemi narodi, načela proletarskega intemazionalizma, ker smo markislična partija.
Alojz Markovič - Zvonko :
^ivimo v Italiji, to je republiki, ki ima svojo demokratično ustavo, v kateri se prit. navaja enake pravice vsem državljanom, ne glede na njihovo narodnost. Tržaškim Slovencem se na žalost te pravice ne priznavajo. Ni nam n. pr. še dano, da bi lahko govorili v javnih uradih v materinem jeziku. Komunistična partija je najmočnejša levičarska stranka v Italiji. V njenih vrstah so se borili in se borijo naj-doslednejši borci, kot je bil Srebrnič, ki se ni ustrašil fašističnega terorja, marveč je v italijanskem parlamentu — kot slovenski poslanec KPI — odločno nastopil v obrambo narodnih in socialnih pravic Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Tudi v novih pogojih široke socialistične fronte, je Komunistična partija naj-doslednejša v obrambi narodnih pravic. Okrepiti to partijo pomeni za nas Slovence na Tržaškem in Goriškem, imeti večje možnosti za priznanje vseh naših narodnih in socialnih pravic.	1
Jelka Gerbec:
omunistična partija je naj večji branitelj
vseh koristi slovenskega ljudstva in dosledni pobornik njegovih socialnih in narodnih teženj.
Svoje prizadevanje v tem oziru je KP vedno dokazala z odločno borbo, ki je terjala celo pretakanje krvi in človeške žrtve, ne le za bodočnost miru, svobode in dela vsega prebivalstva, za dosego novih družbenih odnosov v socialistični družbi, temveč tudi za pravice slovenskega jezika, šolstva in kulture. Prva je postavila in se borila za dosego zakonske ureditve slovenskega šolstva, za njegov obstoj in bodočnost, za njegov razvoj in enakopravnost. Odločno vodi borbo za uradno in dejansko priznanje slovenskega jezika, za okrepitev in razvoj slovenske kulture v znamenju enotnosti slovenskih kulturnih naprednih sil ter dokazuje, da so omenjene težnje dosegljive edini io na podlagi združitve med slovenskim in italijanskim ljudstvom in na osnovi spoštovanja načel proletarskega internacionalizma.
Zato se Slovenci čutimo ponosni, da smo njeni člani. In vsi, ki še tega niso storili, naj se vpišejo v KP, ker bodo le s tem pripomogli h okrepitvi komunistične družine in obenem stvarno in neposredno prispevali v borbi za socialne in narodne pravice našega ljudstva.
OSNUTEK VOLILNEGA PROGRAMA
za bodoče politične volitve, ki ga Komunistična partija
Italije postavlja v diskusijo vsem delovnim ljudem.
rfukoj
"VT OLITVE 1958 se bodo vrši- j pride do mednarodne pomiri-1 le r kočljivem trenutku. tve. Diskusija se vodi v svetu, za usodo miru in bodočnost nase dežele. Atomsko in jedrsko
orožje je doseglo strahovito moč. Število atomskega orožja in obsežnost njegove učinkovitosti sta že tako narasla, da grozita z uničenjem človeškega življenja na prostranih področjih zemeljske oble in postavljata v nevarnost moderno civilizacijo, ki jo je človek zgradil v teku tisoče let. Nevarnost, ki jo danes tvega človeštvo, ni nikakor mogoče primerjati s tem, kar je tvegalo v prejšnjih svetovnih vojnah in tudi v najbolj vročih časih «hladne vojne* zadnjega desetletja. Izbruh splošnega spopada bi zavzel danes že od vse-
med narodi, med diplomacijami. Italija mora biti za pogaja, n j a, za sporazum, za razorožitev. Italija more in mora zavrniti možnost, da bi postala arzenal ameriškega atomskega o-rožja. To je prvo vprašanje, ki stoji pred volivci.
Ponovna oborožitev, hladna vojna, tekma v atomski vojni so že danes «tragično razkošje» za narod, ki ima dva milijona staL nih brezposelnih, dvanajst milijonov revežev in dva milijona izseljencev v desetih letih. Slednji lahko postanejo v bodoče u-sodno breme. Če noče ostati odrezana iz velikanskega procesa obnove, ki se odvija v tako veli.

Proti klerikalnemu totalitarizmu in nevarnosti atomske vojne, zal demokratično izbiro miru, dela in napredka
žavno akcijo, ki naj strogo zadene monopol zemlje in bogastva, ki naj da zaleta zatiranim proizvajalnim silam in pokliče delovne ljudi v vodstvo nacionalnega življenja, kot je zapisano v ustavi.
Kdor v resnici hoče ta program, kdor je za tako moderno in svobodno Italijo, mora hote. ti, da se zlomi nadoblast klerikalne stranke, ki je deset let o-virala izvajanje ustave, teptala
ga začetka katastrofalen obseg, i kem delu sveta, je Italiji nuj- j demokratične svoboščine in je
I - 1-	-	1 1	1 • 1 I — _   — « 1   . 1	-----__________ ™-,	n I „1 .. », — er I mri f nn AVAZI 1 z*
ki bi ga verjetno sploh ne bilo mogoče več ustaviti.
Bitko za mir je treba torej bojevati in zmagati danes, jutri bi bilo lahko prepozno. Postav. Ijeni so bili novi predlogi, da
no potrebno, da osredotoči vse ! že postala poglavitno orodje svoje vire v program političnih reakcionarnega velekapitala in in socialnih reform, ki naj jo re- vojnega imperializma. Ofenziva šijo množične brezposelnosti, klerikalnih sil grozi danes vsem revščine in zaostalosti- Komuni-I slojem prebivalstva. Te sile bosti iščejo oporo volivcev za dr-1 čejo doseči absolutno večino za.
to, da bi odpravile vsako mejo j volivcem. Komunisti predlagi
in kontrolo nad svojo oblastjo. Odkrito podpirajo zahtevo Vati. kana in cerkvene hierarhije, ki bi hotele voditi vse življenje dežele. Imajo že itak preveč, toda imeti hočejo v rokah vse.
7. junij je bil za njihove totalitarne načrte dejansko zastoj, ni pa bil še dovolj za preokret. Treba je napredovati in zadati klerikalnemu monopolu odločilen udarec s tem, da se pomaga
jo v proučitev volivcem svoj osnutek programa za bodočo zakonodajno dobo. Komunisti nameravajo organizirati okrog teh predlogov — v mesecih, ki nas ločijo od volitev — najširšo in odprto debato in vabijo vse državljane naj o osnutku razprav, ljajo, iznesejo svoje predloge, kritike, zahteve. Komunisti bo-do vzeli v pretres te predloge, naj prihajajo od kogar koli, za-
napredovanju levice in njene to da bo dokončni program, ki
poglavitne sile, Komunistične partije in sicer na tak način, da ne bo več mogoče odlagati spre-menitve politične smeri dežele.
To je osnovna politična izbira, ki jo komunisti postavljajo
bo KPI predložila volivcem na predvečer volitev, sad širo-
ga
kega posvetovanja z ljudstvom in da bo neposredno in natančno izrazil težnje, potrebe in borbeno voljo delovnih ljudi.
L - Za mir, neodvisnost in varnost Italije
OBSTANEK štirih velesil, ki je bil v Ženevi v poletju 1955, je prvič v desetih letih privedel do zmanjšanja mednarodne napetosti. Od takrat so imperialistične vlade Zahoda zavestno delale za uničenje rezultatov te konference. Sistematično so zavračale sovjetske predloge za suspendiranje jedrskih poskusov in prepoved a-tomskega orožja. Sabotirale so sporazum o razorožitvi.
Klerikalne vlade naše dežele, ki jim je bila ženevska konferenca kot dim v očeh, so se pridružile tej politiki. Podpisale so sporazum o evropski zahodni zvezi in skupnem evropskem tržišču in s tem poslabšale podrejenost Italije imperialističnim
skupinam in tujim velemonopo. lom. Sprejele so «Eisenhowerje. vo doktrino», ki škoduje pravi. à arabskih narodov do nèod-visnosti in samoodločbe. Podpi. hovale so celo za vojno, da bi s tem pomagale kontrarevoluciji in provokacijam imperialistov na Madžarskem. Na konferenci NATO, ki je bila decembra lani, so se pokazali kot najbolj slepi pristaši tez skrajnežev in so napravili iz italijanske politike nič drugega kot odmev naj slabših in najbolj ponesrečenih ameriških stališč.
Izkazalo se je, da so bili ti računi varljivi. Socialistični svet je onesposobil napad in provokacije imperialistov, utrdil je svojo enotnost, njegov vpliv in ogled je narastel med vsemi narodi in narasle so sile, ki se borijo za mir in emancipacijo od imperializma. 1957 je bilo leto «sputnikov», ki je odprlo človeštvu dobo poletov v vsemirje in je — ob 40.obletnici Oktobrske revolucije — podčrtalo pred svetom zmage in premoč socialističnega sistema. Socializem gre naprej, protislovja kapitali. zma se poslabšujejo. Osvobodilno gibanje azijsko-afriskih dežel je močnejše kot je bilo včeraj in je s podporo Sovjetske zveze nagnalo napadalce iz Egipta in Sirije. Raztegnilo se je v svetu področje sil, ki so za mirno sožitje in predstavljajo danes mogočen branik proti nevarnosti vojne. Klerikalne vlade so se izkazale popolnoma nesposobne presoditi to stvarnost, ki se premika, in celo glasove, v atlantskem taboru, ki danes zahtevajo pogajanja s Sovjetsko zvezo.
Za izhod iz nevarne slepe u-lice, v katero so te vlade privedle italijansko zunanjo politiko, predlagajo komunisti naslednje točke :
tomskih oporišč, za ukinitev jedrskih poskusov in prepoved atomskega orožja, za vzpostavitev pogajanj s Sovjetsko zvezo za pomiritev in razorožitev.
Obstojajo predlogi Sovjetske zveze, ki nudijo trdno podlago za pogajanja in sporazum. Obstoja načrt Poljske za področje atomske nevtralnosti, veljavnost katerega so priznali tudi vodilni krogi kapitalističnega Zahoda. Obstojajo nasveti, ki so jih dali v Kairu zastopniki poldruge milijarde ljudi. Vplivni glasovi za pogajanja so še dvignili v Angliji, Nemčiji, Franciji, Ka nadi, v skandinavskih državah in celo v Združenih državah
Nepojmljivo je, da je italijan- j mi narodi. Italija je globoko za »ka vlada sovražno razpoložena 1 interesirana za osvoboditev, po-
in da noče pristopiti k pogajanjem. Tudi tisti, ki se strinjajo, da ostane Italija v atlantskem paktu, se lahko in se morajo strinjati s tem, da si Italija prizadeva v korist pogajanj, pomi, ritve in razorožitve.
9 Politika podpore stva-
* ri neodvisnosti in svobode arabskih narodov, ki naj ima kot trdno točko izrecno obsodbo vsake o-blike kolonializma in torej tudi Eisenhowerjeve doktrine.
Italija ne more biti nevtralna med imperializmom in arabski
polno neodvisnost in napredek arabskega sveta, od katerega pride lahko samo pospešitev plodnega prometa našega gospo darstva, predvsem na Jugu Vsak poraz imperializma na Sredozemlju je zmaga za Italijo Komunisti so naklonjeni, da se Alžiru in Cipru prizna pravica popolne neodvisnosti in samo-
drugih socialističnih dežel.
Nesrečna diskriminacija, ki se izvaja proti tretjini človeštva, ki je danes najnaprednejši in najbolj razviti del, je služila samo napadalnim namenom imperialističnih skupin, služila je samo zato, da smo ostali izven stikov in srečanj, ki so življenj, ske važnosti za naše gospodarstvo, kmetijstvo, za našo kulturo. V interesu naroda zahte-
odločbe. Komunisti so za spora j vajo komunisti, naj se navežejo
zum velesil za Srednji vzhod, ki naj ima kot podlago nevme-šavanje.
4.
Opustitev sleherne diskriminacije in sovra-
novi odnosi prijateljstva in sodelovanja z ZSSR in socialističnim svetom. Predlagajo naj se vplivna italijanska delegacija pogaja z Moskvo za rešitev še nerešenih sporov in sklenitev
dalnosti med obema deželama. Zahtevajo naj se prizna Ljudska republika Kitajska ; zahtevajo naj se prizna Nemška demokratična republika in se izjavi za združitev Nemčije, ki naj se izvede preko sporazuma med obema državama, ha kateri je danes razdeljena.
Ti Akcija borbe v okviru v. ______ i vr a
organov CECA, skup-
nega evropskega tržišča m Evratoma proti prevladovanju mednarodnih vele-monopolov, za zaščito skupnih koristi delovnih ljudi šestih dežel, ki pripadajo tem organom, za dosego revizije klavzul, ki so neugodne za italijansko gospodarstvo in njegovo obnovo, za preprečitev, da bi se ti organi izrabljali za poglabljanje prepada, ki razdvaja Evropo.
Italijanska delegacija mora na sestankih teh organov zastopati vse dele italijanskih volivcev.
demokracije v tovarni mora biti vsakodnevna naloga državnih organov in mora biti zajamčena z uveljavitvijo novih zakonskih ukrepov. Komunisti predlagajo :
Politiko dela, ki naj za-/ gotovi spoštovanje zakona in svobodo v tovarnah, ki naj okrepi organizirano silo delovnih ljudi in favorizira uveljavitev oblik delavske kontrole, tudi preko novih načinov intervencije delavskega razreda ne samo glede mezdnih vprašanj, marveč tudi glede proizvodnih smeri. V ta namen zahtevajo komunisti, naj se zakonsko potrdijo: obvezna in splošna ve-
d)
lja
Znižanje delovnega urnika ob isti plači, ki predstav-danes ukrep civilnega napredka, vzpodbude za gospodar, stvo, materialnega in kulturnega dviga delovnih razredov.
4.
Organizirati neposredno akcijo države za industrializacijo Juga in jo obenem z agrarno reformo postaviti za podlago njegove prereditve in prenovitve njegovih civilnih naprav. Komunisti predlagajo :
tj\ Štiriletni načrt za indù-sirijski razvoj Juga in oto-kov; jamstvo, da bodo podje-
6.
Žne politike do ZSSR in | pakta prijateljstva in
nenapa-
Energična zaščita pravic in dostojanstva naših delavcev v inozemstvu, z uresničitvijo udeležbe italijanskih sindikalnih organizacij pri sklepanju konvencij in pogodb za izseljevanje ; z zagotovitvijo spoštovanja teh pogodb, predvsem kar se tiče minimalnih mezd, življenjskih pogojev in demokratičnih pravic delavcev ; z jamčenjem enakosti v skrb-j stvu in socialnem zavarovanju za izseljence in njihove druži-Ine; s prizadevanjem za ustano-| vitev italijanskih šol za otroke izseljencev.
Ameriška “darila“
italijanskemu ljudstvu
2. - Za moderno Italijo brez bede, brezposelnosti in zaostalosti
p RED DESETIMI LETI — z "*■ izgonom delavskih strank iz
1 Atomsko nevtralnost Italije.
Le se bo Italija prilagodila služiti za oporišče izstrelkov in skladišče ameriškega atomskega, orožja, bo od tega trenutka naša dežela usodno postala prva tarča morebitne atomske vojne: postavila bo svojo kandidaturo za uničenje. Italija mori izjaviti, da ne bo sprejela teh oporišč in uresničiti mora potrebne sporazume, da ne bo postala žrtev atomskih represalij. Ameriški izstrelki so nevarnost za fi. žični obstoj našega ljudstva, Komunisti zahtevajo, naj se, pred-no se napravi kakršen koli sklep o vprašanju izstrelkov, vpraša preko referenduma za mnenje ljudstvo.
2 Podpora Italije za u-stanovitev v središču
Evrope področja brez a-
vlade, z 18. aprilom —- so stopili na pot kapitalistične vzpostavitve, s povrnitvijo gospodarske nadoblasti velikim monopolom in privilegiranim skupinam, ki so privedle. Italijo do fašizma, vojne in poraza. Po desetih letih težijo posledice te reakcionarne operacije, ki so jo izvršile klerikalne vlade a pomočjo tujega imperializma, kot moreč objem nad vsem nacionalnim življenjem. Množična brezposelnost je ostala nedotak. njena. Socialne razdalje, ki so bile v naši deželi že prej zelo resne, so se povečale namesto da bi se zmanjšale. Neuravnovešenost med Severom in Jugom se je poslabšala. Oblast velikih monopolov je ponovno uvedla despotizem v tovarne, razširila se je na deželi in nalaga potrošnikom nova, težka bremena. Ta nenormalni razvoj, ki boleha na ostrih neenakostih, se je negativno odražal na vseh de-lih družbenega telesa. Italijansko kmetijstvo je vstopilo v dobo kriz in globokih nasprotij. Celi sektorji našega gospodarstva — kot gorati predeli — resno propadajo. Množice delavcev, tudi visoko kvalificiranih, so izključene iz tovarn in prisiljene iskati rešitev v začasnem in postranskem delu. Široke plasti mestnega in podeželskega srednjega sloja, področja italijanske province so na pragu propada in — v negotovosti za svojo bodočnost — izražajo svoj dramatični protest, kot je prišlo do izraza pri uporu v Sulmoni in pri dogodkih v Pugli. Zaosta. li smo pri znanstvenem raziska-vanju in pri ustvarjanju moder-ne italijanske kulture; na področju jedrske energije, ki je od-ločilno za bodočnost smo na ničli. Pod barvo napredne države je Italija dežela, ki je ostarela, ki zaostaja, ,kjer so maloštevilni «otoki» industrijskega napredka v nasprotju z obširnimi področji, ki životarijo v stagnaciji, v veliki bedi, v pravi degradaciji.
Vse to je potrditev tega, kar so komunisti vedno trdili: da namreč niti povečanje industrijske proizvodnje in narodnega dohodka —. ki je bilo v znižanem obsegu zabeleženo v teh letih — samo po sebi ne pomeni socialnega in civilnega na-
predka. Odloča vprašanje kdo ima v rokah gospodarske vzvode, kdo usmerja uporabo proiz-vedenega bogastva, kdo uresničuje, določa razdelitev dohodka: katera sila torej usmerja vso državo. Za graditev moderne Italije je potrebno odvzeti vodstvo velikim monopolom in klerikalnim skupinam, ki so gospodovale v črnem desetletju, ter dati novo mesto v vodstvu dežele delavskemu razredu in silam dela, ki so organsko zainteresirane pri odpravi starih monopolističnih in priskledni. ških ustrojev. Prvi korak, ki ga je treba danes storiti je spreme-nitev smeri in vodstva političnega in gospodarskega življenja, s pristopom k najnujnejšim reformam družbenega ustroja in uresničitvijo načrtne akcije države, ki naj bo sposobna usmerjati investicije, določati novo razdelitev dohodka ter vzeti tam, kjer so sredstva, ki so potrebna za napredek in obnovitev.
Bistveni cilji, v katere morajo biti usmerjene v bodoči zakonodajni dobi strukturne reforme in državna načrtna akcija, ki se morajo povezati in nasloniti na borbo velikih delovnih množic, so naslednji:
1-.X Zakon preosnove kmetij.
skih pogodb, ki naj potrdi trajen upravičeni razlog, razši-rjen tudi na stalne mezdne dni-narje in soudeležence, ki naj za 60 odst. poviša delež spolovina. rjev in v odgovarjajoči meri de. leže kolonov in soudeležencev ; ki naj občutno zniža najemnine zemljiških najemnikov in zajamči udeležbo obdelovalca pri vodstvu posestva v pogodbah spolovinarjev, kolonov in soudeležencev,
logu, ki so ga že postavili komunisti v parlamentu, da se o-mogoči razvoj sektorja atomske in jedrske energije in prepreči, j da bi se zasebni monopoli polastili tega ključa slehernega bodočega napredka.
Poseben statut za obrani-v/ bo in razvoj kmečkega posestva in lastnine, izpopolnjen s skladom narodne solidarnosti za nadomeščanje škode in izgub zaradi naravnih nesreč ali izrednih vremenskih neprilik, po zakonskem osnutku, ki so ga že predložili parlamentarci Vse. državne kmečke zveze.
Likvidirati zemljiški monopol, zadeti monopol industrije in mest-nih zemljišč.
Komunisti menijo, da so se splošna agrarna reforma in določena podržavi jen j a današnja neodložljiva naloga in mera osvoboditve vsega gospodarstva ter preizkusni kamen politike napredka. Pozivamo milijone delovnih ljudi in potrošnikov, ki jih v njihovem delovanju iz-koriščajo in dušijo staro breme zemljiških dajatev in breme no. vih industrijskih monopolov, naj podprejo to zahtevo. Komunisti predlagajo:
n \ Razširitev agrarne refor-/ me na vse državno ozemlje z omejitvijo zasebne lastnine na ne več kot 100 hektarov, z razdelitvijo razlaščene zemlje med dninarje in male kmete z malo zemlje ter z vrsto razčlenjenih in postopnih ukrepov, da se zemlja dà tistemu, ki jo obdeluje. Komunisti si osvajajo osnutek zakona, ki sta ga v ta namen sestavili Confederterra in Vsedržavna kmečka zveza.
d X Politika usmerjena v zni-
/ žanje cen kemičnih gnojil, v omajanje pozicij in profitov monopola na tem sektorju iu ki naj ima v načrtu podržav-Ijenje podjetja Montecatini, ki predstavlja danes eno največjih ovir na poti napredka na deželi.
Te ukrepe smatrajo komunisti za temeljne zidove politike spreminjanja in moderniziranja kmetijstva, obrambe zemlje, ozdravitve goratih predelov.
p\ Podržavljanje sektorja je.
drske energije; podržav-Ijenje električnih monopolov, začenši od onih, ki poslujejo na Jugu in na otokih. Kontrola vi-rov energije je odločilna za raz-voj modernega gospodarstva. Ta vpliva na vse stopnje gospodarstva: od velike osnovne industrije do obrtniške delavnice, življenja občin in potrošnika. Zato ne more ostati v rokah zasebnih trustov ali na milost in nemilost tujih imperialističnih skupin. Kontrola mora biti v rokah skupnosti in zaupana državi: medtem je treba preklicati koncesije vsem električnih družbam, ki ne izpolnjujejo pogodb. Komunisti predlagajo ustanovitev odbora virov e-nergije, ki naj bo podvržen kontroli parlamenta in naj na tem področju zagotovi deželi enotno politiko. Predlagajo tudi čimprejšnjo odobritev zakona o jedrski energiji, po pred-
f1 X Določitev omejitve zaseb-/ ne lastnine mestnega zemljišča in ustanovitev občinskih domen, da se zadene vedno širše špekuliranje z zemljišči za gradnje in zajedavska teža zemljiških dohodkov in razvije politika stanovanjskih gradenj, ki naj bo v korist ljudstva.
Za doprinos k izdelavi proti-monopolistične politike smatrajo komunisti kot koristno ustanovitev stalne komisije, sestavljene iz predstavnikov parlamenta, delavskih sindikalnih organizacij in gospodarskih kategorij in katera naj ima široka pooblastila za preiskavo in kon. trolo v zasebnih podjetjih monopolističnega značaja.
vlogo v akciji za obnovitev gospodarstva.
Okrepitev javnih podjetij
(državnih, deželnih, ob-
činskih) za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije, z desetletnim programom investicij, ter javnega sektorja la-dijskih gradenj in upravljanja pomorskih prog.
2 Okrepiti in demokratizirati sektor državnih podjetij, javnih podjetij in ustanov kot orodja upravljanja gospodarstva v interesu skupnosti.
Komunisti so trdili in trdijo, da se nekatere oblike državnega kapitalizma — v določenih trenutkih — lahko izkoristijo kot orodje demokratičnega napredovanja in obnavljanja, kjei jim akcija in borbe množic u-spejo dati pozitivno smer napredka. Danes obstaja v Italiji mogočen vzvod: sektor državnih javnih podjetij. Ta sektor se lahko in se mora uporabiti kot krmilo za usmerjanje izbire investicij za osredotočanje naporov v ključne sektorje, za pobijanje vpliva in oblasti velikih zasebnih trustov. Zaradi tega komunisti zahtevajo razvoj in demokratizacijo tega sektorja, zahtevajo neposredno kontrolo parlamenta nad podjetji, ki ga sestavljajo in nad njihovimi proračuni in programi, zahteva, jo, naj se za usmeritev teh pro. gramov določi sodelovanje sindikalnih organizacij. Posebno pa predlagajo:
pX Razvoj organ ičnega načrta v/ gradenj, uresničenih po u-stanovah in zavodih, ki delujejo v sektorju ljudskega stavbarstva z razširitvijo tndi udeležbe občin, ter demokratična kontrola nad temi ustanovami, bodisi glede politike stroškov, bodisi dodeljevanja stanovanj, s ci. Ijem, da se odpravijo nezdrava in preobljudena stanovanja, v katerih živi velik del prebivalstva in da se zniža visoka raven najemnin.
,3X Demokratična reorganizaci-v/ ja pokrajinskih kmetijskih konzorcijev in ustanove Feder-consorzi, konzorcijev za bonifi. kacijo, ustanov za reformo in drugih kmetijskih zavodov in ustanov preko priznanja pravice kmeta, da postane član teh organizmov, združeno z odpravo pluralne volilne pravice in uvedbo volilne pravice po posamezniku.
\ Demokratično preosnovo «7 podjetij IRI in ENI, ki naj pristopi k revizji njihovih programov in jim da vodilno
^ Dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi z okrepitvijo njihove pogodbene moči in vzposta-j vitvijo demokracije na deloviščih.
Brez razširitve notranjega tržišča ni perspektive zdravega in solidarnega razvoja. Izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi je torej delo pravičnosti in potreba narodnega gospodarstva. To je treba doseči ne samo s pomočjo neogibno potrebne akcije države, marveč tudi z zaščito in razvojem samostojne , sposobnosti borbe in pogodbene moči delovnih ljudi. Danes se v tovarnah žalijo najosnovnejše demokratične pravice, zanikuje se svoboda vesti, gospodarji neprestano kršijo zakonodajo dela, zakonita akcija sindikatov in notranjih komisij je podvržena najbolj sovražnemu preganjanju. Potrebno je, da republiška ustava, ki je ostala izven tovarn, vstopi s polno pravico na delovišča. Obramba
Državniki ZDA razpolagajo z vrsto izstrelkov na daljši in krajši domet, ki bi jih hoteli blagohotno podariti Zahodnim državam. Na stroške teh držav bi zgradili številna izstrelišča, ki bi jih v primeru spopada uporabili za napadanje socialističnega sveta z atomskimi raketami. Italijanska demokristjanska vlada je bila med prvimi, ki je pripravno in brez premisleka sprejela predlog, da na svojem ozemlju zgradi raketna oporišča, brez ozira na vse možne težke posledice. S tem bi postavila v veliko nevarnost vse italijansko prebivalstvo in zlasti tisto, ki živi v bližini izstrelišč. Tudi Trst bi v tem primem prišel v isto nevarnost, ker se nahaja v bližini krajev, kjer mislijo postaviti raketna oporišča. Zaradi tega imajo tudi Tržačani dolžnost, da pri bodočih političnih volitvah odrečejo svoj glas ljudem, ki vodijo takšno nevarno politiko in ga dajo Komunistični partiji, ki se odločno zavzema za mimo sožitje in sodelovanje med vsemi narodi.
(javnost kolektivnih delovnih pogodb ; pravica delovnih ljudi, da se pogajajo za vse odnose dela (mezde, akordno delo, ritmi itd.); juridično priznanje notranjih komisij, z razširitvijo njihove oblasti in obveznostjo njihove izvolitve v vsakem podjetju, z jamstvom njihovega u-činkovitega delovanja in njiho. ve zaščite ; ureditev pravilnikov in omejitev začasnih odnosov (delo na domu, dela v zakupu, pogodbe z določenim rokom).
L-.X Zakon za «upravičeni raz-' log* pri odpustih z dela, po katerem je lahko odpust ve. ljaven le iz vzrokov «upravičenega razloga», določenih po tem zakonu ter nova disciplina za-poslevanja, ki naj urejanje zaposlitev zaupa organizacijam delavcev. To je neogibno potrebno v deželi, kjer je dva milijona trajno brezposelnih in kjer je izsiljevanje zaradi lakote eno glavnih orožij diskriminacije v rokah gospodarja, prevladujoče stranke in klerikalnih organizacij. pX Dvig ravni prejemkov tu ž di s pomočjo določitve vsedržavne minimalne mezde za vse, revizija plač in juridičnega položaja uradnikov, odobritev juridičnega položaja za kategorije javnih uslužbencev, ki ga že nimajo.
tja, ki jih kontrolira država dejansko investirala 40 odstotkov kapitalov južnih predelov; intervencijo države, da se velike monopolistične skupine prisili na investiranje v južnih predelih.
KX Razvoj Juga pri iskanju ' in izkoriščanju rudniških virov (petrolej, premog, žveplo, neželezne kovine) na pobudo podjetij pod državno kontrolo.
Mezdno izenačenje med 'z Jugom in Severom, d \ Petletni načrt za izgrad-U/ njo 50.000 šolskih učilnic in milijon prostorov v okviru politike izboljšanja civilnih naprav na vsem Jugu.
J) Razvijati politiko kreditov, cen in davkov, ki naj prizadene velike dobičke in bo v korist pasivnih področij, tistih, ki žive od svojega dela, produktivnega srednjega sloja in zadružništva.
Komunisti zahtevajo:
n\ Da se radikalno spremeni / sedanji krivični davčni si stem, z odpravo velikega dela posrednih davkov, ki bremenijo potrošnike, in pred vsemi trošarina na vino in davek na poslovni promet (IGE).
L\ Da se nov davčni sistem M/ naslanja predvsem na nekatere osnovne neposredne dav.
ke in na kriterij postopnost tako da plača reč kdor več im1 Da se r ta namen ustanovi p stopni osebni davek na doho1 | ---e, ki naj nadomesti večji d' * ^ sedanj ih neposrednih davkt
(dopolnilni, dohodninski, dav» na zemljišča in poslopja, re<p|
strska in zapuščinska taksa), V
postopni davek na premožen j S tem bo mogoče zadeti velijj^1
jaokr
teč x
bogastva, ki se danes povi z lahkoto utajijo.
Da se ustanovijo nekatej*vo
davčni monopoli (sladko|Q j’* uvoz sladkorja in kolonialne^ v blaga), ki naj omogočijo odpr6a^ai vo zasebne špekulacije na ter® j° področju istočasno pa tudi ui^*ne sničenje znižanja cen in določ”lJast nega državnega dohodka. , Vi
'‘«me:
AX Da se izvedejo ukrepi lost‘-v korist krajevnih financ, T'en‘ naj v prvi vrsti določijo podred sanje udeležbe občinskih del1!®?13 žev pri državnih dohodkih, vr9tlja čjo možnost, da se zadenejo dVeč 1 čji dohodki in oprostijo ma#ftac'j ši ter konec režima superkoi91® ti tribucij.	lavne
pX Da se vodi politika dal1 a / nih olajšav in kreditov v^..? korist zadružništva, neposre- CJl nih obdelovalcev zemlje, obrt« ‘ k
kov, malih in srednjih podi 0 J y	Podv
tij : predvsem na Jugu. Ta pa-j JV, namenu, da se favorizira dot«. , L
denarja v tiste sektorje in	n'
dročja narodnega gospodarstf(j 1' ki ga najbolj potrebujejo in ji-^' r najbolj duši prevladovanje	1
nopolov in ki morejo občuti > prispevati k razvoju narodnej. ..™ gospodarstva.
Da se parlamentu dodelsluča ’ jo določilne funkcije, lali jih im« sedaj medministrski of»anfe bor za cene, zlasti glede izkljtiledi čne pravice parlamenta pri dstran ločanju cen električne energij’dalo vseh energetskih surovin, cinipe menta, jekla, železniških tariIBbe da se izvede demokratična Cpogo organizacija odbora za ce»dosei (CIP) in razširijo njegove funi riali« cijc preiskave in kontrole, Ves namenu določanja politike zoduj0, žanja cen v odnosu s povištiatei njem storilnosti.	Ota
rasnc
{j Uvesti v Italiji sisteJveni socialne varnosti, \ 'oliš] na j se razširi na vse drža1 b(,vn ljane in dvigne na rave'rika civilizirane dežele.	plač£
V modemi državi sociali tulis1 varnost ni dobrodelnost, marv<nju ■ je sredstvo, katerega se posl1
žuje država za boljšo razdelit« A g bogastva in za obrambo naro' v
nega premoženja, ki ga predsVvteči vljajo zdravje, integriteta in v1 deja, drost državljanov, zlasti najbdproti siromašnih in bednih. V Italije v so klerikalci ponižali social» Vmit pomoč v orodje pritiska na Z' vne , vest in nadaljnjih neenakosti icd p so iz nje istočasno napravi blein kraljestvo državnega skopuštv' nek0 nereda, korupcije in diskrin**a n nacije. Ne zadostuje torej klicem, s no malenkostno izboljšanje »8tova ravni pokojnin ali odškodni' Acg: ali pa nakazil, marveč mora i' -,
boljšanjc pokojnin, podpor :	.
naprav izhajati tudi iz orga» | ,njC zacije splošnega sistema, ki 1 sedaj ni. Zaradi tega komuni» -	1
predlagajb :
o\ Ustanovitev ene edine v# | “v državne zdravstvene siti * be, ki naj zagotovi pomoč p’^ISt; kateri koli bolezni za vse d' Uslai lovne ljudi in državljane, ki « Prav tega potrebni, in v vseh oblik»'n ci (zdravniška pomoč, ambulanti Slliči splošna, specialistična, lekar» tQn,): ška, bolniška, preventivna !*Velj Vsedržavna zdravstvena služi p bo morala ne samo združiti r»1 11 k ne današnje birokratične usf P°ki nove in organizacije, marveč 1Je morala predstavljati tudi rad s<up kalno preosnovo sedanjega skr! ra h stvenega ustroja z absorbid ***ši njem raznih bolniških zavad e,6. valnih zavodov in ogromnef st števila nstanov, ki delijo p°* e. poro, ter predajo njihovih fuO' cij deželam, pokrajinam in o* ^ činam, kot določa ustava. R , .r lavci, ki imajo svoje tovat» - 1
Škf» VZfllAmnn L1 : I Irt I «
ške vzajemne blagajne bodo 1 L-, hranili prednostne pogoje ' *	'
bodo mogli prejemati dopoln* 1,1
vene usluge.
Priznanje pokojnine ka|f q
gorijam, ki je še nintijf (gospodinje, obrtniki, ribi«’ -. kramarji); ustanovitev pokoj»1 iQ Z£ ne za pisatelje in umetnik^ (Jk I Nadaljevanj e na 3. strani!
|a
Nadaljevanje osnutka volilnega programa ki ga predlaga Komunistična partija Italije
(Nadaljevanje z 2. strani)
fiznanje premične lestvice in Enajste mesečne plače vsem u-'okojencem.
A
Izboljšanje pokojnin zavo. da za socialno skrbstvo izhajajoč iz najmanj 10.000
lir mesečno), revalutacija vojnih pokojnin, prilagoditev državnih pokojnin ; odprava krivičnega nesorazmerja pri skrbstveni službi za kmetovalce.
vx Priznanje mesečne podpo. **/ re starejšim delavcem brez
pokojnine, kot je že določila sicilska dežela in izboljšanje pomoči potrebnim.
\ Povišanje podpore brezpotij selnim na vsaj 50 odst. zadnje prejete plače delavca in razširitev trajanja te podpore
od 180 dni na eno leto.
f) nje pomoči detinstvu in šolskega skrbstva, z združitvijo in izročitvijo raznih obstoječih zavodov in služb pokrajinskim upravam; z razširitvijo mreže stalnih kolonij, zavodov za pre-
| ventivno zdravljenje, materin- I postaviti jiti pod kontrolo ministrstva za javno vzgojo.
Reorganizacija in izboljša- ; skih in otroških posvetovalnic, otroških ambulatorijev, otroških jasli; z dokončno dodelitvijo vse imovine bivše GIL (ne- , , ,	.	,	,
premičnine, naprave) deželnim, solsko izobrazbo, pokrajinskim in občinskim u* pravam.
O Reorganizacija univerz in zavodov za višjo
3. - Da se zavrne klerikalni totalitarizem in zgradi nova država, kot jo hoče ustava
topnost več im1 aovi p doho ečji df davki)
'a ^reJV ACRT MODERNIZACIJE j dredbe in nezakonite prepovedi csa 1 V Itabje in socialnega na- I glede svobode tiska, manifesta-noženjfire^*ta Je Pr08ram borbe proti j cij, sestankov, potnih listov, bi-i veliflvilegiranim skupinam in po- vanja v Italiji.
..Jrebuie. kot kruha široko de-
Uveljaviti in braniti je treba laičnost drža-
a
,in C
darstv1
povečifcbuje’ kot kruha široko demokracijo, ki se ne boji mar-teč vzpodbuja mogočno inicia-nekatel‘vo in ustvarjalne vire množic sladko'11 jih s polno pravico vključu-nialnejf6 v življenje države. To jasno 3 odpr°akazujc republiška ustava, za na te/° j° velike kapitalistične sku-udi ur*llne i° klerikalci smatrajo za določ"Past“’ zato s° )° izkrivili in i Pokvečili. Naša dežela ne živi *ianes v režimu ustavne zakoni-krepi ‘»«ti. Temeljno načelo ustave nane, Enakopravnost državljanov jo potf^d zakonom — je vsak dan ih deliziano ne samo zaradi poslab-kih, Canja razredne neenakosti, mar-nejo <|Več tudi zaradi prakse diskrimi-o mačBacijc. Samovolja in korupcija iperkoi*ta torej postali dnevni pojav v lavnem življenju.
ta dat ^ajb°lj groba plat tega na-■ditov ®adanja ustave je danes vedno «posredi' Poseg cerkvene hierarhije obrit klerikalnih organizacij v vod-odj S*V° Orzavo, v akcijo vlade in -p ["'dvladi- in celo v najbolj ob-a “doti1 ^4*Te sektorje civilnih in za-^bnih pravic. Italija tvega, da potisnjena nazaj za sto let, o in ii'*'1 najb°lj grobih oblik pape-n e	na(loblasti, proti katerim so
občut»*6 dvignile v borbo tudi najbolj , -Plemenite in trezne zavesti ka-r0dnefoliškega sveta.
Tega ni mogoče smatrati kot dodehlučajno, ali samo za napako cije, lali pretiravanje neprevidnih raki o'tanfedistov. To je namreč po-: izkljj'ledica borbe proti delavskim pri d1 strankam in mesta, ki sc ga je mergijdalo v naši deželi vplivu tujega fin, diniperializma in velekapitala, h targhe navedeni sili — v sedanjih ična fpogojih Italije in upoštevajoč a cetfiloseženi razvoj ljudskega in so. ve funbialističnega gibanja — imata troie, Ves interes, da obstoja prevla-ike z»dujoča klerikalna organizacija, povis1 matere vodilna skupina je z nji-^*3 tesno povezana in je isto-a®sno sposobna zaplesti obnovit, sistelveni zalet, ki prihaja tudi iz ka-ti, ) ,0liških množic. Vsiljivost du-držalhovnika in klerikalnega podrep-ravel lika je torej cena, ki je bila Plačana protikomunizmu, kapi-sociaR lalistični vzpostavitvi, prodira-marv<nju inip,.rjnj]{zma : posl*
zdelit« A E SE HOČE ODBITI kleri-naro< kalna ofenziva, je treba od. predst1 »reči v morje —- načelno in z a in V'dejanjj — umazano prtljago najb Protikomunistične diskriminaci-Itali je v vgaEi njeni obliki in se' social» vrniti k režimu popolne usta-na z	gaEonitosti in neodvisnosti
kosti >ad tujca. To ne more biti pro. apravi Mem kake besede, vnesene v Dpuštv nek0 vladno izjavo, kar služi iskril» <a metanje peska v oči volivci k» cem. JQerikalne vlade niso spo-anje » Rovaio niti poslanice republi-škodn«' ’kega predsednika, nora •'	-r, ,	. ,
Ipor ) • 1 rel,a ie začeti s polnim izva-orgai#]®niem ustave v vseh njenih de-ki ( *“ ln začeti s politično refor-muni* ’>l<> države, ki je postavljena v
Palavi.
ine v»1 f ^ Kot podlago take pote sl» litične reforme komu-noč p'htstj smatrajo , z vse di Ustanovitev dežel, ki naj od-i, ki 1 pravi stare strukture zatiralnc oblika P centralizirane države in ure-ulant» Sniči avtonomije in udeležbo lekar» ^Požic v javnem življenju, kar ntivna Prijavlja ustava. Ukiniti je tre-služl a prefekte ; oblast intervencije žiti ra1 *P kontrole, ki jo imajo danes e ust* ^krajinski upravni odbori, rveč t ^ treba predati izvoljenim li rads Upščinam. Naloga države mo. ra skl)ta biti, ne da ovira, marveč da sorbi»1 !?*širi in ščiti avtonomije ob-zavad 'P- pokrajin in dežel s poseb-omnef 1 statutom, jo p0* (\
h fuoi 6. Treba je izpolniti u-in <d k; stavne institucije, va. D1 , ,n 150 bile še uresničene za-tovar» (l1 sabotaže demokristjanov; bodo 1 | ,tedvsem institucije kontrole in ;oje * jPdske pobude, kot je referen-opol»' ***'
3, Ukiniti je treba staro ie ka1'	n fašistično zakonodajo,
nirnai' kQ e^ela mora dobiti nov za-ribb' ^°n 0 javni varnosti, ki naj slu-iokoj»' ;n Z® zaščito pravic državljanov
ve,
Z izključitvijo vsakega posega cerkve v politično življenje, delovanje vlade, izvrševanje volilne pravice s strani državljanov, zahtevajoč od cerkve spoštovanje konkordata in prav posebno členov, ki prepovedujejo organizaciji «Azione Cattolica» in vsem od nje odvisnim organizacijam vsakršno politično dejav. nost. Ustava je zakon za vse, tudi za duhovniški stan.
F) Voditi je treba energi-* čno akcijo proti škandalozni korupciji, ki jo je klerikalni režim uvedel v podvlado in javno življenje,
z okrepitvijo kontrole parla, menta nad izvršno oblastjo, tudi preko raziskav in posebnih poizvedb in s kaznovanjem tistega, ki podreja upravljanje javne imovine interesom skupin ali strankarskim namenom.
JTOMUNISTI smatrajo, da Je naloga za zagotovitev enakopravnosti pravic žena, sestavni del politike za izvajanje u-stave in demokratičnega režima, ki ga slednja narekuje.
Emancipacija žene od pogojev podrejenosti in izkoriščanja, ki ga še danes trpi, ni samo dolžnost, marveč tudi korist italijanske demokracije, ki potrebuje polno in aktivno udeležbo milijonov italijanskih žena. Zato komunisti ne podpirajo samo vse ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev žene — kot pokojnina gospodinjam, zaščita dela na domu, skrbstvo za detinstvo itd. — marveč sma.
a)
trajo za neogibno potrebno zakonodajo, ki naj doseže:
Ukinitev prepovedi, ki o-nemogočajo ženam dostop v določene javne kariere.
V\ Priznanje moralne in ju-ridične enakopravnosti zakoncev.
Juridično zaščito otrok rojenih izven zakona.
Novo ureditev primerov razpusta zakona (dovoli naj se razpust, če je eden izmed zakoncev obsojen na petnajst in več let ječe ; če je eden izmed zakoncev poskušal umoriti zakonca, ki zahteva razpust; če je eden izmed zakoncev zapustil zakonsko streho za nepretrgano dobo petnajstih let in v vsakem primeru nepretrgane ločitve nad petnajst let; če je eden izmed zakoncev duševno bolan ali v umobolnici nad pet let ; če je eden izmed zakoncev,
c)
d)
kot tuji di zavij an dosegel v inozemstvu razpust zakona, ki je bil sklenjen v Italiji).
Omenjeni novi pogoj enakopravnosti za italijansko ženo bi ostal nepopoln, če bi se po zakonu ne zagotovila ženi pravica do dela in enake plače za enako delo, kot se danes izvaja v vseh modernih in civilnih državah, kot zahteva mednarodna obveza (konvencija št. 100 Mednarodnega urada za delo) ki jo je podpisala tudi Italija.
Komunisti so za to, da se v celoti zajamčijo civilne in politične pravice slovenske in nemške manjšine, kar je edini način za učinkovito pobijanje separatizma in šovinizma in za uresničitev trajnega pristanka etničnih manjšin Italijanski demokratični republiki.
Komunisti so za to, da se zagotovi svoboda veroizpovedi za vse državljane katere koli verske pripadnosti.
ikvirU njihove avtonomije — ureditve, učnih načrtov, diplom in izpitov za strokovno usposobitev in pri-i lagoditvijo njihovih struktur (organiki, oprema, itd.) potrebam, tako da se bo zvišalo število državljanov z višjo šolsko izobrazbo.
A Ojačanje znanstvenega raziskovanja,
z ohranitvijo glavnega centra na
univerzah in z energičnim ter I menta nad RAI-TV, ki ne sme odločnim podpiranjem usmerje- biti več orodje v službi Krščan-vanja množice študentov h teh- , ske demokracije, ničnim in znanstvenim speciali-
zacijam.
0.
Ukinitev neustavnih odredb cenzure, ki še obstojajo za predstave. Reforma v demokratičnem smislu in okrepitev vseh kulturnih struktur dežele, od knjižnic do kulturnih in razvedrilnih krožkov, glavnih organov na področju kinematografije, liričnega in dramskega gledališča, upodabljajoče umet nosti; dejanske kontrola parla.
tt OMUNISTI, ki se borijo za -“. Italijo, katera naj bo sposobna zagotoviti stalno delo novim pokolenjem, bodo podprli vse ukrepe v pomoč študiranju sposobnih in zaslužnih mladincev (sistem predhodnih mezd, ustanovitev državnih zavodov), profesionalni kvalifikaciji, ak-livni in demokratični udeležbi mladine v šolskem življenju in v krajevnih izvoljenih skupščinah (občinski zbori volivcev, juridično priznanje predstavni-
ških univerzitetnih organov). Komunisti so za znižanje vojaškega roka od 18 meseeev na leto dni. Delovali bodo na tem, da postane vojska center dem»-kratične in domoljubne vzgoje novih pokolenj, v kateri naj se ohranijo ideali odporniškega gibanja in duh ustave.
Komunisti zahtevajo naj ae razširijo športne in razvedrilne naprave tako, da bodo na razpolago mladini. Te naprave naj se izročijo občinam, pokrajinam in deželam, da se tudi na tem področju zlomi nezakoniti monopol klerikalnih in delodajalskih organizacij.
5. - Za demokratično izbiro,
za enotnost demokratičnih in socialističnih sil
K°,
4. - Za laično in moderno šolo za obnovo italijanske kulture
etnik» tj", nc za teptanje teh pravic.
»Biti je treba fašistične o-
ranil
tx EMOKRATIČNA OBNOVA aJ italijanske kulture, obstoj laične šole, ki naj stopa s časom, niso zasebna korist intelektualcev in niti ne zadeva, ki bi zanimala samo nova pokole-nja. To so pogoji za napredovanje vse družbe, za izgradnjo demokratične Italije.
Klerikalni režim ne jamči da-nes vsem italijanskim otrokom niti minimalne osnovne izobrazbe. še v letih 1956-57 je v Italiji približno 30.000 otrok preseglo 14. leto starosti, ne da bi bili sploh kdaj v šoli ; kakih 38 odstotkov šolarjev, ki so obi-skovali prvi razred osnovne šole ni prišlo do petega razreda. Po zelo previdnih računih manjka vsaj 41 odstotkov potrebnih u-čilnic in kar 10.000 četrtih in petih razredov osnovne šole. Medtem ko so univerzitetne strukture in za znanstvena razi. skovanja med najbolj zaostalimi v svetu (Italija uporabi skupno za znanstvena raziskova. nja 0,10 odst. nacionalnega dohodka) in so docela nezadostne
za današnje potrebe vpisanih L.X -visokošolcev, je število strabo- w/ vito omejeno; število dijakov ne doseže v Italiji 4 odst. mladinskega prebivalstva univerzitetnih let.
Obramba laične šole in j vezne in brezplačne šole prilagoditev usmeritvi na- do 14. leta, cionalne kulture povezani z razdeljene na tri cikluse (otro-
Tak položaj je nastal zaradi organične nesposobnosti sedanjega italijanskega vodilnega razreda, ki ni kos problemom razvoja nacionalne družbe, zaradi podrejene vloge, ki jo je ta razred pripravljen dati Italiji v okviru takoimenovanega «za-padnega sveta», zaradi spoved-niškega duha, ki daje pečat vsej šolski in kulturni politiki demokristjanov, ki je prišla do vrhunca v predrzni ofenzivi proti državni šoli in njenemu laičnemu značaju.
KPI postavlja tej politiki na. sproti načrt demokratične obnovitve kulturnega življenja v de-
retorično koncepcijo humaniz ma — ter njena prilagoditev zahtevam gospodarskega, socialnega in političnega razvoja dežele.
Reorganizacija sredstev in v/ centrov vodstva kulturnega in umetniškega življenja, da bo jamčila najširšo svobodo razvoju in primerjanju vseh struj umetnosti in misli.
KPI smatra, da je treba v ta namen pripraviti načrt finansiranja, s katerimi naj se v petih letih rešijo problemi šolskih stavb, šolskega patronata, šol. skih štipendij, organične ureditve učnega osebja. Zato predlaga naj sc v bodoči zakonodaji
želi, ki naj ima naslednje cilje: i «dobri vr^a zakonov in ukrepov, ki naj uresničijo:
a)
Dejanska uresničitev pravice do izobrazbe in kul-ture za vse državljane.
1 Ustanovitev in praktično uvedbo enotne, ob-
ški vrtec, osnovna, nižja srednja). Taka enotna šola, osnovna in oblikovalna mora razviti pri učencu vse vrline, ki so potrebne za življenje in delo v moderni industrijski in kmetijski družbi ter da se bo čutil državljana laične in demokratične države, zgrajene na delu, kot je država, ki jo predvideva republiška ustava.
O Reorganizacija tečajev za strokovno usposobitev,
povezano z reformo zakona o vajeništvu, da se tečaje prilagodi zahtevam moderniziranja nacionalnega gospodarstva in potrebi odstranitve obstoječih nesorazmerij med deželami. V take tečaje mora mladinec vsto. piti ko je izpolnil šolsko obveznost do 14. leta. Tečaji morajo imeti državni značaj, koordinirati jih je treba iz centra in
POSTAVLJAJO TE PREDLOGE, predlagajo komunisti program, ki odgovarja duhu ustave, je v interesu velikih množic in se ga lahko uresniči. Komunisti se zavedajo, da so za izvedbo tega programa potrebna velika finančna in go-spodarska sredstva, veliko prizadevanje v delu, smelo in odločno izkoriščanje nacionalnega bogastva- Vedo pa tudi, koliko stane državo sedanja reakcionarna smer, prevladovanje velikih nonopolov, klerikalna korupcija. Samo v Padski nižini je pomanjkanje izvedbe o-brambnih in bonifikacijskih del v petih letih povzročilo izgubo 300 milijard bogastva. Politika oboroževanja stane deželo več kot 500 milijard letno. In vsako leto se izgubi delovtia sposobnost dveh milijonov Italijanov, ki so trajno brezposelni. Komunisti vidijo, kaj vse se odvzema deželi zaradi pomanjkanja izkoriščanja naravnih virov, zamude v razvoju znanosti in tehnike, prevladovanja zajedavskih sil. Komunisti vedo kaj lahko dà deželi ustvarjalni napor vsega ljudstva, združenega v prepričanju, da dela zase in ne za skupino privilegirancev. To je račun stroškov in dobičkov, ki ga je treba napraviti.
Boreč se za uresničitev takšnega programa, hoče Komunistična partija postaviti nasproti monopolu KD, gospodovanju velikih kapitalističnih skupin, perspektivi atomske katastrofe, demokratično izbiro, ki naj u-stvari pogoje za nastanek demokratične vlade delovnih razredov in za napredovanje v socializem. Ta pot je možna in jo olajšuje danes uveljavljanje socializma v svetu ter je edina, ki lahko oddalji od naše dežele vihar jedrske vojne in popelje v izgradnjo moderne Italije.
Komunisti se zavedajo, da za določitev te demokratične izbire ne more danes zadostovati v naši deželi delo ene same stranke. Zaradi tega so komunisti za
mi silami, ki se sklicujejo na socializem in demokracijo, katero pa naj nobeni od njih ne odvzame lastne avtonomije in fiziognomije. Kdor obljublja poživitev demokracije in zmago nad reakcionarnimi silami brez lega sporazuma in sodelovanja, ta vara in slepari ; kdor pridiga rovarske in sektaške ločitve, ta pomaga klerikalcem in kapitalističnim skupinam.
Komunisti vedo, da danes ni pogojev za enotno fronto vseh sil, ki jih ograža premoč KD. Vendar pa smatrajo, da hi imela skupna borba proti klerikalnemu totalitarizmu večja jamstva uspeha, če bi vsaka od teh sil, za svoj račun in v popolni avtonomiji, predložila volivcem in izjavila, da sprejema minimalni program za bodočo zakonodajno dobo, ki naj bi zlasti poudarjal naslednje točke:
ma in prevladovanje politike vojne.
Kar je oviralo in še vedno ovira stičnost in sodelovanje miroljubnih demokratičnih sil je protikomunizem, diskriminacija de levičarskih strank. Protikomunizem je bil zastava, pod katero se je vodila katastrofalna politika tekme za atomsko vojno in hlapčevstva do ameri-| škega imperializma. Protikomu. nizem je orodje, ki se ga je po-služila klerikalna stranka za ši-bitev demokratičnih in socialističnih sil in za ohranitev svojega monopola.
Da zmaga stvar enotnosti in miru, je treba torej poraziti protikomunizem; in najbolj ja. sno sredstvo je, da se glasuje za Komunistično partijo Italije
1.
odklonitev sleherne o-blike politične in verske diskriminacije;
9 državni načrt naj večje zaposlitve, splošne a-grarne reforme, obnove juga, borbe proti monopolom;
obramba laičnosti države proti vsakemu vmešavanju duhovništva;
3.
a aktivna politika miru, za prepoved atomskega orožja, za začetek pogajanj o razorožitvi, za sporazum med Vzhodom in Zahodom.
Komunisti so pripravljeni razpravljati o teh predlogih in njihovi vsebini s strankami in silami, ki jih predlogi zanimajo. Opozarjajo na te predloge tudi katoliške množice, ki jim isto tako kot drugim grozi — v njihovih upih po napredku in njihovi politični avtonomiji
sporazum, za sodelovanje z vse- zmaga klerikalnega totalitariz-
Tovarisi ! Prijatelji) Da bo dokončni volilni program KPI čim vernejši izraz teženj vsega ljudstva, pošljite nam svoje predloge za njegovo izpopolnitev.
in njen program. Z okrepitvijo KPI volivci potisnejo na levo ves politični položaj, zadajo najbolj učinkovit udarec klerikalnim reakcionarnim silam, pomagajo uveljavitvi demokra-ličnih sil v vrstah drugih političnih razvrstitev, pomagajo dozorevanju politične krize, ki se je začela 7. junija in je že privedla do razpada stare centri-stične koalicije.
in v tej borbi so bili komunisti v prvih vrstah. Italijani vedo, da čim večje bo število komunističnih poslancev v parlamentu tem več bo vlada prisiljena dati delovnim ljudem.
Komunistična partija je bila in je najbolj enotna sila. Branili smo politiko akcijske enotnosti tudi takrat, ko so tovariši socialisti dvomili o taki politiki. Prvi smo pozvali na razgovor s katoliškim svetom in nikoli si tega nismo zamišljali kot spletko na vrhu, marveč kot konkretno akcijo v deželi za srečanje in sodelovanje s katoliškimi množicami in organizacijami na terenu obrambe nacionalnih in razrednih interesov. Kljub protikomunističnim preganjanjem, z doprinosom in odobravanjem socialdemokratskih in republikanskih poglavarjev, smo vedno, v občinah in pokrajinah, kjer smo bili večina ali manjšina delali za sporazum s socialdemokrati in republikanci. Smo pionirji in zastavonoše sindikalne enotnosti. S tribune VIII. kongresa smo predlagali širšo in konstruktivno platformo enotnosti socialističnih in demokratičnih sil.
Vedno smo bili in smo sila miru, ki je iskala lastno pot napredovanja k socializmu, zvesto svojemu nacionalnemu poslanstvu in proletarskemu inter-nacionalizmu, ki so stvari, katere se tesno prepletajo. Kot si. la italijanskega delavskega razreda zahtevamo našo povezavo s socialističnim svetom. Smo sestavni del gibanja, ki je dale svetu Oktobrsko revolucijo, prineslo osvoboditev milijardi ljudem, ki so danes branik miru
V teh letih je bila KPI naj-,	’ " ?	“““
doslednejša sila opozicije
oblastnosti klerikalcev in vele-monopolov :	ni se razkropila
pod napadom sovražnika, ni se vdala iluzijam, združila je s pravilno usmeritvijo organiziranje množične borbe. Vse kar so v teh letih dosegli delovni ljudje — na področju mezd, skrb. stva, agrarne reforme, demokra. ličnih svoboščin — je sad borbe
veški razum in znanost nista še nikoli prišla. S tem, da bodo volili za komuniste, bodo italijanski volivci glasovali za napredovanje teh idealov v naši deželi in v vsem svetu.
CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
2 avgusta
"Vf amesto da bi šel na kako predstavo, ki jih je vsako uro polno -k» na vrsti, me Livio zmoti, da grem z njim v mesto. Tudi Ugo si namerava nekaj kupiti in se nam pridruži. Pravi, da je izvrsten pri sklepanju kupčij in da Liviu nima nič kaj zavidati. Dobro. Avtobus 82 je vedno poln. Na «Bielo-ruskaji» pa smo prisiljeni vprašati mlado uslužbenko, na kateri strani odide vlak v središče. Vedno se motimo.
«Pažalosta. Ploščat Revoluciji.»
«Eto, tovarišč!» in nam pokaže z roko.
To vprašanje je na dnevnem redu. V Gumu se Livio po enournem izbiranju odloči, da si kupi črno rusko kučmo.
«Če si nanjo pripnem še rdečo zvezdo, je v enem dnevu Trst moj ! » reče hudomušno.
' Stopamo ob hotelu Moskva v najbolj prometno ulico Ohotnji Riad. Tu kraljuje mogočna stavba Doma ministrskega sveta ZSSR. Vprašamo neko žensko, kje je magazin za ctroke in ta nas spremlja do Gledališke ulice. Značilna ruska Ujudnost in dobrosrčnost. Ta magazin je v pravem nasprotju z Gumom. In to ne zaradi tega, ker se v njem prodajajo predvsem stvari za otroke, temveč zato, ker je modernejši, udoben magazin kakor si ga mi predstavljamo. Kupcev je vedno polno v vseh nadstropijh. Rad bi kupil balalajko, a ni denarja. Po obiskih v raznih magazinih in trgovinah ugotavljam, katere stvari so tu v Moskvi najcenejše : živila predvsem (tukaj ljudje mnogo jedo), televizijski aparati, katerih cena se suče od 700 do 2000 rubljev, torej enomesečna plača navadnega oz. specializiranega delavca. Letnih taks na te aparate ni, kar smatrajo televizijo kot sredstvo za širjenje kulture, katera mora biti vsem dostopna. Kar stane malo z ozirom na plače je še : električni hladilniki, knjige, fotografski aparati, sesalci prahu, gramofonske plošče itd.
S tem ni rečeno, da so sovjetski ljudje slabo oblečeni, seveda ne oziraje se na modo, katere smo navajeni zahodnjaki, predvsem v Italiji. Rusi imajo zelo radi glasbo in balete. Knjigarne so vedno polne. Vsàk poba pozna motive iz Čajkovskega Labodjega jezera in nemalo ljudi pozna narodne plese. Zato je tudi sovjetski človek zelo kulturen, poln humanizma, navdušenja in optimizma za bodočnost.
Vrnemo se «domov» ko smo kosila močno potrebni. Naša dekleta nas povabijo k svoji mizi. Z njimi se vidimo samo v menzi, drugače redkokdaj. Med hoteli je vedno živahno vrvenje. Prava Babilonija.
Na Sverdlovljem trgu me pridno čaka Ljuba. Napotimo sc v nočno razsvetljen park Sokolniki, kjer na plesišču napovedovalec na odru naznanja mazurke, ruske valčke in polke in v moje veselje tudi večkrat tengo.
Drago
Sedmak:
Od Križa do Moskve
(Vtisi udeleženca Moskovskega festivala)
3. avgusta
T7"daj pa si boš obril brado? Kaj misliš postati Tolstoj, a?» Nf-Ck-iJči ima prav. Odrežem si iz listnice bon za britje in hajdi v hotelsko brivnico prvega razreda. Tu moram čakati v vrsti sedeč. Zelo zanimivo stvar so mi povedale te vrste. V Moskvi je namreč tole: kjer koli je treba ljudem čakati, na pr. na avtobus, v trgovini, pred kioskom s sladoledom itd, se ljudje lepo postavijo v vrsto, in to sami, brez policaja. In tudi kregajo se ne nikdar. Nam se je zdelo čudno, ko smo videli v Gumu vrsto čakajočih ženic, ki se je vila od enega do drugega nadstropja. A tudi mi smo se morali temu kmalu privaditi.
«Postriči ili pobriti?» nekako tako me vljudno vpraša brivec.
še živ dan nisem imel tako gladke brade in moja misel je poletela v tisto vas pri Trstu, se spomnila njenega brivca in se razžalostila...
Livio in jaz sva neločljiva prijatelja. Pravi, da se mo-
rava danes fotografirati po mestu. Cilj je seveda Rdeči trg, zanimive stavbe, vodnjaki in kipi. Vsega tega je polno v Moskvi. Po trgu, kjer je bil leta 1671. usmrčen kmečki upornik Stepan Razin in kjer so leta 1917. divjali boji za sovjetsko oblast, stopa veselo mladina vsega sveta. Pred katedralo Sv. Bazilija strmi v množico spomenik Kuzme Minina in Dimitrija Pojarskega. Bronasta kipa sta iz leta 1819. in pred-stavljata ruskega domoljuba Kuzmo Minina, trgovca iz Novgoroda, ko vabi kneza Pojarskega, naj osvobodi Moskvo poljskih napadalcev. Livio ne pozabi slikati.
Promet je zelo živahen. Po širokih ulicah drvijo kolone avtomobilov in kamionov. Ni veliko raznovrstnih prometnih sredstev. Poslopja so zelo različna : stara, nova, lepa in grda. Ljudje živijo povsod, kjer je količkaj prostora, tudi v kleteh. Tega je kriva velika stanovanjska kriza, ki je značilna za mesta, ki se hitro razvijajo. Gradnja novih stanovanj je nenehna; zidajo podnevi in ponoči. Z nebotičnika je Moskva videti en sam kompleks žerjavov. Vendar je sovjetska gradnja slaba z ozirom na dejstvo, da daje prednost lepoti prej ko udobnosti in manjšim proizvodnim stroškom.
Popoldne nas je petero povabljenih na veliki ples v Kremelj. Rdeči trg je prazen, ker miličniki zadržujejo vsak vstop brez vstopnice. Glavni vhod je skozi Spaski stolp. Tržačani se držimo skupaj, rečemo, da smo iz Trsta in napovedovalci kličejo v notranjost:
«Delegacija Triesta! Delegacija Triesta!»
Mi strumno stopamo in notri nas množica komsomolcev obsuje s šopi cvetja. Potem se smejemo, ker smo napovedovalce potegnili z že pokojnim Svobodnim tržaškim ozemljem.
Po vseh kotih Kremlja so razkropljeni, orkestri. Mene pa tiščijo čevlji in mi ne preostane drugega, kot se s črnci, Kitajci m Rusi igrati mačke in miši, nato pa kmalu domov.
4. avgusta
V sredini kremeljskega trikotnika se dviga slavna Uspe na ka katedrala kjer so nekoč kronali ruske carje.
-rx ežuje. Zato pa je v hotelu vse živo. Eni poslušajo radio, V' drugi pišejo svojim staršem, tretji se lovijo po sobah. Tudi bolezen je prišla. Ta ali oni je prisiljen ležati z mrz-lico. Izpred hotelov prihaja in odhaja ambulanta. Pravijo, da razsaja nekaka azijska influenca, a da ni nič hudega. Med
delegati krožijo novice, češ da v Italiji pišejo, da smo vsak dan lačni in vedno pod policijskim nadzorstvom. Nekateri pošiljajo domov brzojavke in celo telefonirajo: Bodite brez skrbi! V naše sobe prihajajo dekleta; Bruna in Eda se vidno redita.
To jutro se nas ena skupina zmeni, da gremo gledat ju-goslovansko predstavo. Spored se vrši v dvorani nekega tovarniškega kluba. Koncert izvaja zbor beograjskih študentov «Branko Krsmanovič»; ki poje predvsem srednjeveške pesmi. Nam je dolgočasno, ker koncertov nismo vajeni. Srečamo tu nekaj znancev, ki smo jih spoznali v Domu sindikatov. Občinstvo predstavlja razne narode.
Za festival so predvsem značilna srečanja med raznimi delegacijami, ki pripomorejo k bližnjemu spoznavanju med mladino raznih držav. Vendar so tudi taki, kot Livio, ki se udeležijo teh srečanj samo zato, da dobijo kakšno darilo: iz dobičkanosnih razlogov torej. Danes popoldne ima pa z Bob gari smolo. Skupen shod je na verandi restavracije pred živinorejskim paviljonom na Stalnem razstavišču. Spored je vedno enak: govori o večnem prijateljstvu, zdravice, ples in nova spoznanja. Slabo pa je to, da malokdaj vemo, če mi gostujemo ali oni. To je ena izmed napak našega glavnega stana.
Danes je nadaljevanje velikega plesa v Kremlju. Bruni mi reče proti večeru :
«Zdaj smo pa me na vrsti. Vstopnic ni več!»
Livio pa jih stakne še preveč. To pot si ne obujem novih čevljev. Kremelj je močno razsvetljen. Imamo isti sprejem kot včeraj. Po vrtovih je polno kioskov založenih a jedačo in pijačo. Do vrha griča je položena dolga preproga; gori nam nekaj lepotic maha z robčki. Komur uspe priti do vrha je ena od lepotic njegova.
«Dajmo, fantje,» predlaga Doro. «Vzpenjajmo se do vrha! To se bomo smejali!»
Kdo bi si mislil, da bodo tržaške vragolije prišle celo v Kremelj?
Točno ob devetih se upihnejo vse luči in reflektorji obrnejo svoje svetlobne žarke v katedralske stolpe od koder sc zasliši veličastna melodija fanfar. Med množico vozi počasi avtomobil, okrašen s cvetjem in na njem nam neka lepotica daje znak za tišino. Luči se prižgejo in glavni orkester zasvira dunajski valček. Povsod je gneča... Kamor se ozreš, je polno orkestrov. Pred carskim topom plešejo v svojih nošah donski kozaki. Nekje drugje svira črnski jazz orkester. Mi se kretamo sem ter tja, dokler se jaz ne ujamem v neko študentko, ki pravi, da se imenuje Nina, in z njo plešem do polnoči, ko začnejo obsipavati Kremelj čudoviti umetni ognji. Krasen prizor.™
(Dalje prihodnijii)
'
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Lii
za«
O pokojnini in bolniškem
zavarovanju kmetov
TZ ot za povišanje ' pokojnin socialnega skrbstva, je krščanska demokracija tudi za pokojnuine kmetovalcem uprizorita veliko špekulacijo v upa-nju, da ji bodo kmetje verjeli, da sta samo ona in demokri-stjanska vlada, na lastno pobudo, dodelili pokojnino kmetom, medtem ko so bili komunisti baje proti temu. Poleg propagandističnega hrupa preko tiska, lepakov, radia, župnišč, sta KD in vlada v tem cilju organizirali prejšnjo nedeljo v raznih italijanskih središčih svečanost razdelitve pokojninskih knjižic kmetom, ob prisotnosti ministrov in podtajnikov.
Volilni cilj je v teh naporih KD in vlade očiten. V resnici in kljub propagandističnemu hvalisanju se zelo bojijo, da bi italijanski kmetje pri bodočih državnozborskih volitvah glasovali proti vladi in proti KD, in to prav zato, da obsodijo zadržanje demokristjanskih voditeljev pri zadevi pokojnin.
Resnica je, da pridobitev pokojnine ni nikakor zasluga pobude demokristjanov, marveč je bila uresničena po akciji kmetov, ki so se združeno borili pod vodstvom levičarskih organizacij. Prav ta akcija je porušila ovire in strla odpor vlade in KD. Isto moramo reči glede vsebine zakona o pokojninah. KD in vlada sta hoteli priznati pokojnino kmetom šele od leta 1973. dalje in sta predlagali — kot za dninarje — naj «poteče vsaj 15 let od začetnega datuma zavarovanja».
Zavrnjeni
predlogi
Le po zaslugi poslancev naše partije in drugih levičarskih strank imajo danes kmetje pokojnino z veljavnostjo od 1. januarja 1958. Poslanci KD, MSI, monarhisti in celo socialdemokrati so glasovali proti predlogu komunistov, da se prizna pokojnina moškim od 60. leta da. lje in ženskam od 55. leta dalje ter vsilili 'ria vse starostno dobo 65 let. Tudi ostale predloge komunistov za priznanje pokojnine tuberkuloznim, invalidom od 1. januarja, vdovam in sirotam brez omejitev, kot jih imajo drugi delovni ljudje, so demokristjani in vladna koalicija zavrnili.
Demokristjanska in vladna
propaganda, pa naj bo še tako spretna, ne more prevarati kmetov našega področja, Slovencev in Italijanov, kajti vsakodnevna izkušnja dokazuje, da je bila vlada in je še vedno popolnoma neobčutna za njihove živ-ljenjske potrebe. Naj med drugimi omenimo izostalo razširitev na naše področje zakona od 22. 11. 1954 št. 1136 o zavarovanju proti bolezni. Po več ko treh letih vlada še ni poskrbela, da bi uveljavila tudi na našem področju ta zakon, ki bi zagotovil zdravstveno pomoč našim kmetom, kot jo uživajo njihovi kolege v drugih pokrajinah. Na. ši kmetje nimajo še vedno nobenega bolniškega zavarovanja in so zato prisiljeni v primeru bolezni prenašati težka finančna bremena.
Borba naše partije
S tem v zvezi je precej znana akcija nase partije za zadovolji, tev te osnovne potrebe kmetovalcev našega področja. Komunistični občinski in pokrajinski svetovalci so neštetokrat postavili ta problem v občinskih in pokrajinskem svetu ter zahtevali raztegnitev zakona tudi pri komisarju Paiamari. Naš tisk je neprestano razkrinkoval nerazumljivo negativno zadržanje vladnih oblasti. Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza sta tudi ponovnokrat intervenirali pri vladnem komisarju, večkrat celo v spremstvu delegacij
kmetov. Toda doslej je bilo vse •	,
ivn • i j , - . naJ vstopijo zaman. Kil m vlada skusata
premamiti naše kmete, toda dobro še pazita, da ne bi sprejeli njihovih zakonitih zahtev.
Vse sekcije na delu
za uspešen izid
kampanje rekrutacije
"V" zadnjih dneh so številne partijske sekcije sporočile svoje namene in načrte za uspešen izid kampanje pridobivanja novih članov v počastitev 37. obletnice ustanovitve KPI.
Tako so tovariši iz Milj sklenili organizirati sestanek aktivnih tovarišic, ki bodo pripravile akcijo za rekrutacijo žena ; sklicali bodo sestanek sloveni skih žena pri Sv. Harbari, poseben sestanek v Žavljah, na jutrišnji praznik razdelitve izkaznic so povabili tudi simpatizerje, katere bodo pozvali naj vstopijo v našo partijo. Sestavili so tudi poseben seznam naših simpatizerjev, s katerimi bo. do govorili tovariši, ki so za to najbolj primerni
Tovariši ladjedelnice Sv. Marka so si prevzeli konkretne naloge za razpravljanje z svojimi delovnimi tovariši; prepri-
Podrobnejši načrti posameznih sekcij Osebni razgovori so najbolj učinkoviti
V dova Rošlinka,,
v Križu
v prid stavkajočim
ZA TEDEN DNI
30
■*
Jutri, v nedeljo 19. t. m. bo sto Košuta in je ob prvi upri-skupna dramsko družina zoritvi dosegla najlepši uspeh. «Vesna» in «A. Sirk» ponovila j Ponovitev bo v novem Ljud-
v Križu Golarjevo folklorno komedijo v treh dejanjih »Vdova Rošlinka», ki jo je zrežiral Ju-
šnji razpis volitev.
Sekcija Curiel je tudi razpravljala o kampanji rekrutacije in tovariši so že dobili prve stike z bralci našega tiska, demokrati in delavci ter pripravljajo poseben letak za pristaniške delavce in nameščence Splošnih skladišč.
Sekcija Magdalena je pripravila 5 skupin po dva tovariša, ki bodo osbiskali bralec našega tiska, bivše partizane in politične preganjance; v petek so imeli javno zborovanje tovarišev in simpatizerjev o izidu katerega še ne moremo poročati; prihodnjo soboto bodo pa imeli praznik razdelitve izkaznic na katerega bodo tudi povabili na-
čani so, da se bodo mnogi de- se prijatelje in jih povzali naj lavci odzvali njihovemu vabilu. I vst0pij0 v naše vrste.
Kmetovalci našega področja se morajo še bolj strniti okrog svojih organizacij in nadaljevati borbo proti KD, za vlado delovnih razredov, če hočejo, da bodo pozitivno rešeni njihovi problemi, vključno z raztegnitvijo zakona o bolniškem zavarovanju.
Borbo je treba voditi skupno j kmeti Italijanske republike, kajti po uspehu glede načelnega vprašanja zavarovanja proti bolezni in starostne in invalidske pokojnine, bo treba še izboljšati te zakone, ker vsebuje-jo preveč resne omejitve, ki so jih vsilili demokristjanski in vladni parlamentarci.
ERNESTO RADICH
Sekcija Barriera je začela VČC' raj obiskovati bralce naših ilustriranih tednikov v namenu, da jih z diskusijo in prepričevanjem pridobi za vstop v našo partijo, dočim bo v nedeljo o-pravila to delo s široko razprodajo « l’Unità ». Ob koncu meseca bodo priredili javno partij, sko zborovanje s proslavo obletnice ustanovitve in obrazložitvijo političnega programa KPI ter s povabilom simpatizerjem, v naše vrste.
Sekcija Pončana je pa sprejela pobudo, da pošlje vsem svojim članom pismo s priloženima dvemrwi tVtll» pošnje za vpis v partijo in s priporočilom naj vsak član pridobi za partijo vsaj dva nova tovariša ; posebno skrb bodo posvetili tudi re-krutaciji mladine.
Tovariši Sv. Ivana ■ Podlonje-rja bodo javno proslavili 37. o-bletnico, priredili popoldansko konferenco za žene. posebno akcijo med bralci našega tiska, dočim se je vsak član obvezal, da bo obiskal vsaj štiri naše simpatizerje in jih prepričal, da vstopijo v našo partijo. Vse delo bo povezano s posebnim jutrišnjim širjenjem «l’Unità», od ka. terih nameravajo pri Sv. Ivanu razprodati 250 in v Podlonjerju 180 izvodov ter z nabiranjem podpisov na zahtevo za takoj.
V Sv. Križu so se tovariši na posebnem sestanku voditeljev partije in množičnih organizacij obvezali, da bodo do 20. januarja, v počastitiev obletnice ustanovitve naše partije, pridobili 40 novih tovarišev.
Nepoboljšljivi
šovinisti
Nove pristopnice
Zveze demokratičnih žena
Nekaj lepakov o vojaškem naboru letnika 1937 tiskanih tudi v slovenščini in uradna vest o nakazilu večje vsote za gradnjo novega poslopja za slovensko višjo srednjo šolo, je dalo povod običajnim šovinističnim krajevnim trobentam, da so se zopet oglasile. Prvi se je seveda postavil v obrambo «ita-lijanstva Trsta» Alessijev «.Piccolo», bivši zagovornik Mussolinijevega režima in pozneje Reincrjevega «Adriatisches Kii-stentando». Seveda ni smela izostati druga trobenta-MSl in še par že pozabljenih bojevniških združenj. Za te nepoboljšljive šoviniste je bil storjen velik zločin, ker so dali slovenskim fantom, ki bodo služili v italijanski vojski, končno možnost, da preberejo ukaz v materinem jeziku.
Ne morejo se pač sprijazniti j z mislijo, da je doba napisov j «qui si parla italiano» že dav-
Potreba okrepitve organizacije ki se bori za žensko emancipacijo
TJ novim letom je Zvesa de- ; organizacija mogla doseči priz-^ mokratičnih žena pripravi | nanje njihovih zahtev v družbi, la pristopnico, s katero bo obi-
skala svoje članice in jih prosila, naj ponovno potrdijo svoje zaupanje organizaciji, šla bo tudi med vse druge žene, da doseže njihovo podporo in razumevanje.
ZDŽ se predstavlja tržaškim ženam z visoko pozitivnim o-bračunom, ki izpričuje njeno neutrudno borbo v obrambo pravic žena.
Vztrajno *in dosledno je Zveza demokratičnih žena širila in vzbujala pozornost okrog raznih ženskih zahtev tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu. Med temi naj zlasti omenimo bilko -za pokojnino gospodinjam in za enakost plač. Vodila je tudi protestno akcijo proti draginji in v podporo borbi de-lavcev GRDA in Arzenala organizirala zborovanja in delegacije, ki so protestirale pri o-rdasteh. To akcijo je zaključila s pobudo za združitev vseh trža-kih ženskih gibanj in iz te enotne akcije je izšel Odbor žena delavcev v borbi, ki je prispeval svoj doprinos agitaciji.
Organizacija je izvršila dobro delo, toda še več bi bilo treba in je mogoče napraviti. Zaradi tega potrebuje Zveza demokratičnih žena mnogo članic in prijateljic, potrebuje njihovo čeprav skromno pomoč. Vse demokratične žene naj zato zahtevajo letošnjo pristopnico in odobrijo izvršeno delo Zveze.
V ženskem svetu je mnogo in zelo resnih ciljev, ki jih je treba doseči. Želimo pa podčrtati, da bo le čvrsta in močna ženska
Novačenje
tržaških
mladeničev
V
sredo so se začeli v vojašnicah v ul. Rossetti pregle-di nabornikov tržaškega področja. Kot je znano, je bila po petnajstih letih pri nas ponovno uvedena obvezna vojaška služba in prvi so na vrsti mladeniči rojeni leta 1937.
Pregledi nabornikov so tako razporejeni, da so v sredo in četrtek pregledali mladeniče iz miljske občine, ki jih je 137. V petek je prišlo na vrsto 66 nabornikov iz občine Devin-Nabrcžina. danes v soboto pa 52 mladeničev iz občin Dolina, Zgonik in Repentabor. Za slovenske nabornike, ki bi se morebitno težko izražali v italijanščini, ima komisija pripravljenega tolmača.
V’ ponedeljek se bodo začeli pregledi rojenih v tržaški občini. Pregledali jih bodo približno 60 na dan in predvideva, jo, da bodo z delom zaključili 19. februarja. Na vsem tržaškem področju je skupno 2.115 vojaških obveznikov.
Vojaška služba, ki je nove generacije Tržačanov niso poznale, je zanje novost, ki jih nič preveč ne navdušuje, vsaj kot je bilo videti pri prvih prihodih v vojašnice. O njej se je v Trstu mnogo pisalo in najbolj so se zanjo ogrevali tržaški nacionalistični krogi — na čelu
z bivšim županom — ki so celo napovedovali, da bo to rešilo težko gospodarsko krizo našega mesta. Vladni komisar je takoj poskrbel za raztegnitev vojaške službe na naše področje, tota pozabil je, da je za ozdravitev našega težkega položaja potrebno vse kaj drugega.
no za nami in se kljub njihovim pobožnim željam ne bo več vrnila. Sicer so celo v rimskih poluradnih krogih postali bolj trezni in zmerni. Umerjen odgovor, ki ga je dal na njihove proteste dopisnik tržaškega radia v Rimu, je nekaka mrzla prha za nepoklicane branitelje «itafijanstva» Trsta. Celo v Ri-m u so . trezno presodili, da par lepakov v slovenščini prav gotovo ne postavlja t) nevarnost «italijanstva», pač pa je samo dokaz — čeprav šele v povojih — spoštovanja londonskega spo-
Sekcija Tomažič ima v načrtu tijo. S temi osebami bodo lova'
vpis 10 novih članov v partijo in 5 novih mladincev v Z( -MI.
Sekcija Nabrežina se je obvezala obiskati simpatizerje in bralce našega tiska, v cilju da razširi svoje vrste.
Sekcija Sv. Ana ima v načrtu aktiv komunističnih žena ter je že pripravila poseben seznam oseb, ki jih bodo najboljši tovariši sekcije obiskali.
V Barkovljah nameravajo to. varisi poslati posebno pismo nekaterim osebam, ki jih bodo povabili, naj se vpišejo v par-
riši diskutirali v nedeljo ob priliki posebnega širjenja nedeljskega tiska.
To so obveze in načrti vrste sekcij, ki dokazujejo, da so se tovariši lotili dela z navdušenjem in vso dobro voljo, ker se zavedajo velike važnosti, ki jo ima sedanja kampanja rekrutacije, ki se vrši napredve-čer volilne bitke, ko se mora naša partija čim bolj okrepiti, da bi mogla kljubovati vsem svojim neštetim sovražnikom in nasprotnikom, ki so obenem sovražniki delovnega človeka.
Proslave 37. obletnice partije
skem domu. Cisti dobiček bo dodeljen stavkajočim tržaškim kovinarjem v borbi proti nečloveškim delodajalcem, ki za pošteno delo nudijo le tako plačo, da morajo delavske družine stradati.
Pridite ter podprite pravično stvar trpina-delavca, obenem pa se boste ob zabavni igri od srca nasmejali.
Začetek ob 15.30. Dvorana bo ogrevana.
Sobota, 18. - Sv. Petra std Pelko
Nedelja, 19. - Marta, Mara
(mlaj)
Ponedeljek, 20. - Fabijan, Zivojln
Torek, 21. Neža, Janja Sreda, 22. - Vincencij, Vinko Četrtek, 23. - Rajmund, Rajkv Petek, 24. - Timotej, Miloslavi
7
V torek 21. t. m. bo tov. Vi- J dali v Barkovljah proslavil 37. j obletnico KPI. Isti dan bo imel ; proslavo zgodovinske obletnice v Trebčah tov. Šiškovič.
Poleg gornjih bo imel tov. 1 Vidali proslavo 37.obletnice j KPI v petek 24. t. m. v Čampo- ' rah in v soboto 25. t. m. pri Magdaleni. Ob tej priliki bo go- : voril tudi o konferenci komuni- * stičnih partij v Moskvi.
Jože Cesar razstavlja v občinski galeriji
D o nekaj letih molka se nam
®	»z»	,, /onori L- L - ■ iimofni L- ml. L- r, «-
3 T >1
RADIO
Peroni!
ODDAJE !*•*.
--	----M<> gi
izboljšanje tržaškega gospodarskega stanja je samo na papirju
XT ladni generalni komisar dr Paiamara je imel prejšnji petek svojo tiskovno konferenco o... izboljšanju gospodarskega stanja v Trstu. Zato je tudi takoj opozoril, da bo odgovarjal prisotnim —- novinarjem in raznim tržaškim osebnostim — izključno na vprašanja gospodarskega značaja. Ni pozabil tudi opozoriti, da je v sedanji konjunkturi važno le to, da sc ne gre nazaj. In po komisarjevem mnenju. Trst ni nazadoval. Toda vsi vedo, kaj se dogaja ko nekdo stoji nepremično ali pa gre počasi naprej : drugi ga prehitijo in on zaostane. To je pri. mer Trsta.
Če bi za rešitev zadeve zado stovalo prikazati statistične po. datke ter mobilizirati radio in televizijo, da prikažeta vse v rožnatih barvah — kot se je zgodilo tokrat — tedaj bi bila tudi tržaška kriza že za nami in ne bi potrebovali drugega Za bolnika je kaj malo tolažilno če mu kdo reče, da je njego-vo okrevanje še daleč, vendar se je pa njegova vročina znižala od 41 na 40.1 stopinj. Tako je v Trstu: ni važno, če je pri nas tisoč brezposelnih več ali manj, ko jih je pa na vsak način več kot 17.000 stalno brezposelnih. Tudi glede pomorskega prometa, kaj pomaga če smo imeli par sto ton več prometa, ko so pa druga pristanišča zabeležila neprimerno večje rezultate.
Dejstvo je, da se v vladni politiki za Trst ni prav nič spremenilo. Pred tremi leti so obljubljali Tržačanom organični načrt ukrepov «da bi dali Trstu obnovljeno življenjsko silo in iz njega napravili osvnovni element nacionalnega gospodar-skega razvoja». Toda o orga-ničnem načrtu za gospodarsko obnovo Trsta ni hilo v teh treh letih ne duha ne sluha.

Dr. Paiamara je na tiskovni konferenci prikazal napredek, ki ga ni
Dokler ne bo primerne politike za Trst, bomo vedno zaostajali
| " je slovenski umetnik slikar Jože Cesar pokazal s svojo razstavo v občinski galeriji na trgu Unità v Trstu. Razstavlja. 31 del, sama olja in scenografije, i ki so vzbudila precejajo pozornost med slovenskim in italijan-j skim občinstvom, zato je razstava prav dobro obiskana, nekatera dela so tudi že prodana.
Cesar se je s to razstavo predstavil v novi luči, ki pomeni precejšen korak navzgor. Njegove slike so psihološko razglabljanje, svojstveno gledanje in svojstven stil ter pomenijo izraz in vsebino onega, kar nam hoče Cesar povedati. To se posebno očituje v njegovih portretih, a tudi v pokrajinah, kakor «Kraška cesta», «Koper», «Ladjedelnica», «Trebče», v mari-
SOBOTA: 11.30 Brezobve . * no-drobiž od vsepovsod in ,l,cle «Pismo iz današnje Japonske 80 * -	1*6. Radijska univerza:	»au
zdravstvu in higieni del: 'klovi «Zdravje in delo v kovinski 7 dustriji» - 16.15 Pevci lahk m in glasbe - 17. Slovenski narodiištva. motivi - 18. Oddaja za naine)0 , mlajše: «Deklica iz začarany;,jj;nc ga gozda». Napisal Dušan Pe^ ■
it Tora in člani Rnrli	J*1
izvoj
ljuds
te» Confindustrie, kot so bila doslej.
Toda, da bi vse to dosegli, je treba zmagati v bitki za novo politiko in mi Tržačani lahko prispevamo v tej bitki svoj velik doprinos prav sedaj, ko se bomo prvič udeležili političnih volitev.
Nekaj podatkov iz conskega proračuna
Na svoji petkovi tiskovni konferenci je dr. Paiamara v zaključku naštel vrsto podatkov iz področnega proračuna, ki jih navajamo kolikor nam prostor
dopušča : celotni izdatki znašajo 22 milijard lir in med njimi je predvidenih 4 milijarde 740 milijonov za osebje vladnega generalnega komisariata, 466 milijonov stroškov za urade, 2 milijardi 244 milijonov za socialno skrbstvo in 9 milijard 177 milijonov za javna dela. Prispevek pokrajini in občinam bo ostal približno enak kot lani. Za javna dela v okviru svojih gospodarskih načrtov bodo prejele: pokrajina 455 milijonov, od katerih bo 180 milijonov uporabila za gradnjo slovenske višje srednje šole, tržaška občina 670 milijonov, milj-ska 49 milijonov, devinsko-na-brežinska 74 milijonov, dolin-ska 30 milijonov, repentabrska 9 milijonov in zgoniška 14 milijonov.
nah «Jugo», «Dragonja» itd. Po. sebna značilnost je tudi v njego- pesmi lirilke: «Pomladne vih silno poudarjenih barvah, srni» (Vinko Beličič) - 22 ki dajo slutiti njegovo pot iz [ Čajkovski:	«Hrestač», ori
realizma k nadaljnjemu razvo-1j stl a'na su‘ta'
ju. Vsekakor je Cesar najmočnejši v portretih in inscenacijah, ki predstavljajo pravo posebnost te razstave. Najboljši so portreti igralcev Nakersta. Baloha in Cmohorija, a najzani. mivejša inscenacija plaketa Goldonijevih «Primorskih zdrah», ki jo je Cesar pripravil za predstavo SNG v Trstu. Škoda le, da ni pokazal tudi kaj iz socialne motivike, ki je je v življenju danes pri nas žal zares prepolno.
Izgleda, da je Cesar s to razstavo odločno stopil v vrsto tržaških slovenskih raprezentativ. nih slikarjev, za kar mu od srca čestitarno. Razstava bo odprta še do ponedeljka 20. t. m. od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Priporočamo obisk!
—«to
tot Igrajo člani Radijskega <^(. dra - 19.15 Sestanek s posluša krmi -	21.00 Dramatiziran
zgodba: Edgar Allan Poe: «K<U -nec Usherjevine». Igrajo člafl1®*0 Radijskega odra - 22. Komp^red sl zicije romantičnih skladat«# socia ljev.	M 37
NEDELJA." 9. Kmetijska oddicn ° P ja - 10. Prenos maše iz stolni1 nast ce sv. Justa - 13.30 Glasba p/°gt"am željah - 16. Slovenski zbori eh v 17 F. S. Finžgar: «Divji loUnjšiu. vec», komedija v 4 dej. Igrajln^,.,,. člani Radijskega odra - 20.34);: Zvočni mozaik . 21.16 Mozart,, . 5. Simfonija v C-duru - 22. N*, .m ” delja v športu - 22.10 V svet« )c V1< jazza - 22.35 Melodije iz r«*8 P« vij.	IMega
PONEDELJEK:	13.30 GIa<L?j 1,1
bena fantazija - 18. Smetani«? ara* Godalni kvartet v »-molu «M<U?Vneč je življenje» - 18.55 Iz slovel)■' n»š skega folklornega zaklada 'Movi 19.15 Radijska univerza: Kakija v< nastane dnevnik: «Resnica ifielova legenda o časnikarju» - 2«d tu Športni komentar - 20.30 Giurili Ito Viožzi: «Allamistakeo», 4nìstièn pera v I dej - 22.16 Raztreseni £iv ^
kilo c
komi •vice na v
Partijsko življenje
Podporne
znamke
TT kampanji za znamko 1958
Treba je menjati politiko
Nedavna javna produkcija Baletne šole Slovenskega narodnega gledališča je bila tako ljubka, da je res vredno pohvaliti vse, učitelja in plesalce. Zato so tudi vsi nastopajoči, starejši in mlajši, navdušili občinstvo In želi obilo odobravanja. Tudi plesalke na našem posnetku Leban Maja in Nadja, Pavlič Nataša in Šaule Milojka iz Gorice, ki so izvedle Straussove «Pripovedke dunajskega gozda», so bile deležne vsega priznanja.
To je osnovni razlog zaradi katerega Trst zaostaja in njego. va gospodarska kriza postaja že kronična, z največjim odstotkom brezposelnih, s povečanjem prometa, ki je nižje od povpre. čja vseh italijanskih pristanišč z industrijsko proizvodnjo, ki upada dočim statistike za vso republiko beležijo širok razmah itd.
Pomanjkanje organičnega načrta, ki so nam ga neštetokrat obljubljali, prejudicira sleherno pobudo in možnost razvoja našega gospodarstva,
Zaradi tega naše mesto zaostaja in njegova gospodarska obnova je žal še zelo daleč. Da bi se ji približali, bi se morala spremeniti politika vlade. Zato je potrebno pospešiti borbo zn deželno avtonomijo, za inte. gralno prosto cono, za dejansko okrepitev prometa in naših pomorskih prog, da bi podjetja IRI, ki predstavljajo tolikšen del naše industrije, postala gonilne sile našega gospodarskega razvoja in ne bi bila več sedeži aa protidelavske «eksperimen
podporno je sekciji «Curici» nabrala znesek 71.500 lir (cilj 70.000); sekcija Sv. A-lojz 9.700 (cilj 7.000); sekcija Barriera 32.000 lir (cilj 30 tisoč); sekcija Tomažič 35.000 lir (cilj 35.000).
Poleg teh sekcij, ki so pre-egle cilj za leto 1958, naj navedemo še naslednje sekcije: Sekcija Milje je nabrala skupno 43.350 lir na 90.000 cilja ; sekcija Sv. Ivan-Podlonjer 16.900 lir na 20.000; sekcija Kolonkovec 12.600 lir na 15 tisoč: sekcija Trebče 4.500 lir na 6.000; sekcija Rojan 3.500 lir na 8.000 lir cilja.
Naprošamo sekcije, naj pospešijo nabiranje prispevkov s pomočjo podporne znamke, da hi naši partiji dobavili več finančnih sredstev, ki jih potrebuje za borbe, ki jih neprestano vodi.
Dolina; sekcija Sv. Alojz; celice «Trije heroji», «Prvi maj», «Beloyannis», «Mazza rol», «Marsič-Maver» sekcije Kolonkovec; celica ladjedelnice Fel-szgi, ACNA, občinskih name-ščencev, ženska celica Sv. Roka in vse moške in ženske celice sekcije Milje.
Vemo, da so tudi druge celice dovršile izterjevanje članarine za leto 1957, zato pozivamo sekcije, naj rezultate sporeče osrednji upravi. Ostale celice in sekeijske komiteje pa poziva-mo, naj poskrbijo, da sc nabiranje zaostale članarine čira-prej zaključi.
Dva uspela praznika
P re j sn jo soboto je bil v dvo• * rani PD «Zvezda» v Pod•
Partijska
članarina
y vseh sekcijah in celicah so tovariši na delu, da bi izterjali vse zaostale članske prispevke za leto 1957.
Številne celice so že poravnale vso članarino, in sicer: ce-lice «Maganja», «Lutman», «Facchini», «Tedeschi-Kneip», sekcije Tomažič; celica «Zol» sekcije Pončana ; celica v Kro-gljah in moška celica sekcije
lonjerju praznik razdelitve izkaznic za sekcijo Sv. Ivan-Pod■ lonjer. Udeležilo se ga je lepo število starejših in mlajših tovarišev s svojimi družinami. Na veselici je bilo nabranih 8.000 lir v podpornih znamkah. Sedem novih mladincev je bilo vpisanih v Zvezo komunistične mladine. Tovariš Tonel je prinesel pozdrav federacije in je v svojem govoru obravnai'al sedanje naloge, partije ter govoril zlasti o bodoči volilni kampanji.
V nedeljo popoldne so bile pa razdeljene nove izkaznice tovarišem sekcije Rojan, ki so s svojimi družinami do zadnjega kotička napolnili prostore sedeža. V teku zabave so trije simpatizerji zaprosili za vpis r našo partijo. Svečanost je otvo-
ril tovariš Mozetič, sekcijski se. kretar, ki je opisal delovanje partije in zlasti naloge komuni, stov pri bodoči volilni kampanji. Pozdrav federacije je prinesel tov. Crevatin Lino. Tovariši so nabavili podpornih znamk za znesek 3500 lir.
TOREK: 13.30 Glasba po žel
Dah -.18.30 Pisani balončki, rsj
19.16 Zdravniški vedež - 20.3« *®»uiš Od melodije do melodije - 23#1® p Italijansko-slovenski kulturnega i stiki skozi stoletja: «SodelovW>so\el nje na področju glasbe», ponti» ze ča dr. Janko Jež - 22.30 Str4òbot|j vinsky: «Zgodba vojaika», sui p ta za orkester.	-,0 za
”nJa «
SREDA:	173-30 'Priljubijetifni ni
melodije - 13.50 Tommasini.iečm,,,, * ve in Mangiagallijeve komp<tva|r'“ zicije - 18. Violinski mojstri t0 19.15 Soia in vzgoja: «Ločitev nas zakona in otroci» - 20.30 Koito*® ’ 1 cert za klarinet in orkester *. * pi A-duru - 21. Branko RozmafMiko «Roka za steno», drama v *‘*ki p dej. Igrajo člani Radijskega ^8skeg dra - nato orkester MelaehT*rj; j no.
Pobuda, ki jo je posnemati
Q ekcija Pončana je te dni izdala notranji bilten «Nova Pončana». V njem je objavljeno besedilo zaključne resolucije 1. sekcijskega kongresa z raznimi obvezami ter članek, posvečen volilni kampanji, v katerem su opisane vse borbe, ^ ki smo jih vodili in zaradi katerih se je ugled in vpliv naše partije povečal. Članek sc zak-ljučuje s pozivom, naj tovariši s pridobivanjem novih članov okrepijo in razširijo partijo, da bo mogla kljubovati bodočim borbam, kajti čim močnejša bo naša partija, tem učinkovitelj-«n bo njena borba v obrambo našega mesta in prebivalstva.
ČETRTEK:	13.30 Orkeste^^^^
Roger Roger - 18. Roussel: Pa) kova pojedina - 18.30 Sirim6 obzorja: prof. Tone Penke Znamke govore: «Med znaiH kami Liberije» . 18.55 Koncer* violinista Oskarja Kjuderj» pri klavirju AJeksander Vodv „ pivec - 19.15 Radijska univef za: Izumi v zgodovini civiliz* cije: «Stroji, ki mislijo» - 20.31 Iz nemških oper - 21.40 Pri d<* . ® mačem ognjišču - 22, Mnenj* ®atk preteklosti in sedanjosti: «Jo ^rje van Vesel Koseski ali nezaslti io : žena slava je kratkotrajna* baše poroča prof. M. Jevnifcar 19. t
22.15	Respighi: Rimski bori. p,
PETEK: 13.30 Glasba po V Prod Ijah - 18. Chopin: Koncert 51 kot 1 v*e-molu op. M za klavir i* delt orkester - 19.15 Utrinki iz zn* nosti in tehnike - 2030 Od m< je lodile do melodije - 21. Ume! v p nost in prireditve v Trstu C-
21.15	Velika dela slavnih m» -strov - 22. Dr. Janko Jež: U vodno predavanje v prtitij Pi «Danteljeve Božanske kemed' PO£ le» - 22.30 Borodin: Simfonij* dalj št. 3 v a-m^ u «Nedokončana"
in «Princ Igor» - uvertura.
Porcelan - Keramika
Jedilni pribor nerjaveč
Vse za dom in kuhinjo
K
erze
Trg San Giovanni 1
Slovensko narodno gledališče
v Trstu
V soboto 18. t. m. 20.30 na Kontovelu
A. P.
CEHOV
"Ulva..
•žvo
Sc
100
Sc
Uvo
Se
•zvo
Sc
t*Vo
V •i 71 N; Vod(
___________
KINO
iidel°
v' n-i
S,8tiči
Prosek
Sobota, 18. jan. ob 1930: «Pr*8oiiCl kleti dan» (Giorno ma'j sitey detto); barvni film MGN Zag( Nedelja, 19. jan. ob 16. uri: ;Wa , ponovi.	, °vnt
Sreda, 22. - jan. ob 1930: «Kfl!u>nljh orlov» (Il grido delle ad^ti s
•ki
le); film Lux.
6*1