Stev. 33.
Maribor, dne 16. avgasta 1906.
Tečaj
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in t Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 S, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijski dežele 6 K. Kdor hodi sam poig, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležnike -Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se nt vračajo. — Upravništvo "koroška cesta štev. 5, vap-jema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserata s« plačuj« od enostopca petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglas«
primeren popast. Inserati s* sprejemajo do sred« opoldne. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste.
VOLILCI
BREŽIŠKEGA, SEVNIŠKEGA IN KOZJANSKEGA SODNEGA OKRAJA!
V	torek dne 21. avgusta 1.1. se bo vršila v sodnih okrajih Brežice, Sevnica, Kozje nadomestilna volitev za deželni zbor na mesto prerano umrlega dekana Žičkarja.
Volilci! Izbrati si Vam je treba moža, ki bo po svojem čistem značaju, po iskrenem rodoljubju, po vestnem delovanju in neomejeni ljubezni do kmečkega stanu zares yreden naslednik Žičkarjev.
Zaupni možje iz vseli treh okrajev so na zaupnem shodu v Rajhenburgu dne 10, avgusta t, 1. kot takega moža-naslednika po vsej pravici spoznali in imenovali vsem Vam dobro znanega gospoda
dr. Franca Jankovie
okrožnega zdravnika v Kozjem.
Volilci! Od Vaših zaupnih mož izbrani kandidat ima vse lastnosti, ki so nam porok, da bo vreden naslednik Žičkaijev in najboljši zagovornik Vaših želj v deželnem zboru. On je globokega katoliškega prepričanja — vroče ljubezni do slovenske domovine — vesten delavec, kamorkoli ga je postavilo zaupanje ljudstva — dober poznavalec celega volilnega okraja —g z duševnimi zmožnostmi bogato obdarjen mož — izboren, duhovit govornik — plemenitega in usmiljenega srca do ubogih in zatiranih. Zaupni shod ne bi mogel izbrati boljšega moža za kandidata, nego je gospod
dr; Frane Jankovie,
okrožni zdravnik v Kozjem.
Volilci! Pričakujemo torej od Vas, da boste dne 21. t. m. vsi prihiteli na volišče ter tamkaj soglasno izbrali svojim deželnim poslancem g. dr. Franca Jankovie.
Kot zdravnik je v vedni dotiki z vsemi stanovi volilnega okraja. Vsak stan bo v njem našel moža, do katerega se lahko z zaupanjem obrne in od katerega sme pričakovati, da bo ga tudi vestno zastopal.
Posebno skrb pa bo posvečeval novi kandidat kmečkemu stanu, če ga izberete svojim poslancem. Njegov program v tem ozira je:
Na noben način se ne smejo zvišati deželne doklade, da bi zadele kmete. Dežela mora dovoljevati vinogradnikom obilne podpore v vsaki obliki. Uravnava Sotle, Save in različnih potokov v volilnem okraju se mora najhitreje izršiti. Železnica ob Sotli iz Rogatca v Savsko dolino je nujna potreba, da pridelki kmeta lažje pridejo med svet. Kmečke stanovske zadruge se morajo upeljati, da dobi kipet stanovsko zastopstvo kakor drugi stanovi in postane gospodar svojih pridelkov. Dežela mora skrbeti še bolj kot dosedaj za kmečki stanovski pouk s potovalnimi učitelji in kmetijskimi šolami. Lovski zakon se mora spremeniti kmetom v korist. To so nekatere glavne točke kandidatovega programa.
V	narodnem ozira stoji dr. Jankovie na najodločnejšem stališču ter je njegov končni vzor: Samoupravni Slovenski Štajer!
Volilci! Motijo Vas zopet nekateri nesrečneži z lepo donečimi besedami ter Vas hujskajo zoper kandidata, ki so ga izbrali zaupni možje. Ne verjamite tem sladkim bese-lam, ampak brez obotavljanja volite moža, ki ga ni treba z lažmi povzdigovati, ampak kojega sami poznate kot mo/.a-poštenjaka, kot vzor rodoljuba, kot svojega prijatelja, to je gospod dr. Franc Jankovie.
Volilci! Dne 21. avgusta torej vsi na volišče z volilnim listkom, na kojega napišite ime:
Dr. Frane Jankovie,
okrožni zdravnik v Kozjem.
Vsi na volišče in zmaga je naša!
Kmečki volilni odbor.
Na katoliški shod v Ljubljano!
V dneh 26. do 28. avgusta 1906 bode v Ljubljani slovenski katoliški shcd. Priprave za-nj so velikanske. Udeležba bo brez dvoma ogromna; od obali Jadranskega morja pa gori do temnozelene More na severni meji slovenske domovine hitele bodo navdušene množice v belo Ljubljano, da se udeležijo velevažnega shoda.
Premili slovenski rojaki štajerski! Pojdite tudi Vi v kolikor mogoče obilnem številu na shod! Naj bode naš Spodnji Štajer častno zastopan! Vaše narodno in versko prepričanje, katero ste že tolikokrat na sijajen način pokazali, nam daje trdno poroštvo, da bodete temu pozivu tudi sledili.
Letošnji katoliški shod bode posebne važnosti. Obravnale se bodo na njem narodne, verske in gospodarske razmere našega ljudstva. Mili naš narod, mal sicer po številu, a bogat vsled naravne krasote svoje domovine, se mora za isto kruto boriti z zunanjimi in deloma tudi notranjimi sovražniki. V takem bojn je treba izobraziti junaško krdelo značaj-nih mož, ki so zmožni, z bistrim umom in z ne-omahljivim prepričanjem braniti pravi narodni blagor in s tem zagotoviti ljudstvu srečno, zlato bodočnost. Spoznali razne krivice, ki se narodu godé, opozoriti na nevarnosti, ki mu prêté, ter podati sredstva ugodne rešitve — to je namen katoliškega shoda. Odlični govorniki, ki -bodo na njem sodelovali, nam dajejo zagotovilo, da se bode namen tudi dosegel v polni meri; ono junaško krdelo značajnih mož se bode povečalo in navdalo z ognjenim navdušenjem in brezmejnim pogumom v boju za svete narodne pravice.
Kviško toraj, slovenski rojaki, na katoliški shod v Ljubljano ! Kjer bodo zbrani tisoči zavednih, katoliških narodnjakov, tam bodite častno zastopani tudi Vi!
Politični ogled.
Deželni zbori. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, se bodo letos sklicali deželni zbori le za dva ali tri dni, da dovolijo začasae proračune.
Poljedelsko ministrstvo. Kakor poročajo poljski Usti, se je ponudilo mesto sekcijskega načelnika v poljedelskem ministrstvu poljskemu profesorju Ostarzinskemu. Ta je baje odklonil.
Kmetje na razstavi. Na nemški razstavi v Reihenbergu na Češkem imajo kmetje naslednje posebne oddelke: ribarstvo, mlado perutninarstvo, pitovno perutninarstvo, sadjarstvo, sočivarstvo, vinarstvo, poljski pridelki, osobito ječmen in hmelj. Torej se vidi tudi na razstavah, da se kmetje vedno
LISTEK.
Ne kradi!
(Resnična dogodba. J. K. Tyl.)
Sedel je torej na vrtu v senco, da bi malo počil, morda le pride kdo, ki se ga bo usmilil.
Nad vrati pri gostilni je visela tabla z napisom: vsak dan sveže pivo. Zraven je bil naslikan poln vrček v živih barvah. Pavel je željno ogledaval to steklenico in mislil si je, kako bi si ugasil pekočo žejo, če bi imel steklenica piva. Zbral je ves svoj pogum in šel v gostilno z namenom, da bi dobil malo vode. A videč pri mizah nekaj moških, ki so pili pivo, ga je postalo nekako sram in ker je imel v žepu desetico, je tudi on naročil steklenico piva. Prijazna gostilničarka mu je takoj postregla in mu rekla naj se usede. Pavel je rad ubogal in pivo mu je prijalo nad vse. V kratkem je bila steklenica prazna do dna. Okrepčal se je dobro, a treba se je bilo tudi ločiti od desetice. Gostilničarka mu je dala dva krajcarja še nazaj.
Veselo je korakal dalje, žeje ni čutil več in npal je, da bo kmalu v trga, kjer ga bržkotne gospod sodnik ne bo odslovil čisto praznega. V tej Bladki nadi je daroval zadnja in edina dva krajcarja siromaku, ki je ob cesti prosil miloščine.
Bližalo se je poldne. Solnce je palilo z vso močjo, Pavla je zopet začela mučiti žeja in glad. Ves vroč in utrujen je slednjič prišel do svojega cilja.
Sodnik se je čndil, da mu Loboda tako daleč
bolj zavedejo svojega stanu. Na Slovenskem še kmečka zavednost ni dovolj velika, da bi se dale take razstave prirediti.
Turški sultan je nevarno obolel. Njegov naj-starši sin Selim je rojen 1. 1870. Sultan ima 13 otrok, sedem s:nov in šest hčeri. Prestolonaslednik bi moral biti sultanov brat Mubamed Rešad efendi.
Sedanja ruska revolulicija končana. Vsa poročila soglašajo, da je ponesrečena po judovskih listih tako bahato napovedana ruska revolucija. Delavci niso hoteli ubogati svojih usiljenih jim tako-zvanih voditeljev. Nesporazumljenje se je pojavilo tudi Med socialističnimi, socialno revolucionarnimi voditelji. Celo na Kavkazu je baje mirno. Močna roka ministra Sto!ypina je baje zmagala. Če ostane zmaga tudi trajna, pokaže podočnost. V sedanjih revolucionarnih pojavih je nastopila ruska vlada res s tako brezobzirno strogostjo, da niso take pričakovali niti v Rusiji.
Razne novice.
*	Ljudski shod v Mariboru, zaradi volilne pravice, se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 10. uri predp. v Narodnem domu. — Slovensko društvo je za ta shod razposlalo sledeči oklic: Ze stoletja nas trpinčijo do krvi; zatirajo nas povsod. Sedaj nam hočejo še vzeti pravico, da se pritožujemo o krivicah, katere trpimo; oropati nas hočejo primernega zastopstva v drž. zboru. V veliki nevarnosti smo, da nas Slovence na Štajerskem in Koroškem zadušijo za vselej. Še je čas, da se oglasimo proti tem krivicam! Dne 23. a v g. 1906 ob 10. uri popoldne se bode vršil v Narodnem domu v Mariboru velik zaupni shod štajerskih in koroških Slovencev. Na shod so vabljeni vsi slovenski dež. in drž. poslanci štajerski in koroški, posebej še gg. poslanci dr. Šusteršič, Plantan in Gabršček. Govorilo se bode o krivicah, katere nam hočejo zadati pri pr eosnovi volilne pravice na Štajerskem in Koroškem. Ker je stvar zelo važna, vdeležite se zanesljivo shoda in pripeljite seboj v,se svoje znance in prijatelje. Čim več nas bode, temveč bode izdal naš glas!
*	Osebne vesti. G. dr. Ivan Vuk, c. kr. sodni avskultant, je predstavljen iz Maribora k okr. sodniji Litija na Kranjskem. To je v kratkem času drugi štajerski uradnik, ki mora na Kranjsko. Ako bo šlo tako naprej, ne bo čez 10 let na Spodnjem Štajerskem nobenega slovenskega uradnika več.
*	Duhovniške vesti. Č. g. Gregor Potokar, provizor v Št. Janžu na Dr. polju, je dobil novoustanovljeno župnijo Bočno. Župnija v Št. Janžu na Dr. polju se je nodelila č. g. Fr. Škorjanc, do-sedaj župnik v Št. Florijanu na Biču.
pošlje čevlje na dom, a vesel je bil, da jih je prijel. Takoj jih je primeril in plačal.
Pavel je zavil denar v papir in ga spravil v žep. Spomnil se je pri tem na dolgo in truda-polno pot, ki jo bo treba premeriti v popoldanski vročini. Zato je nekako plaho pogledal zunaj na pragu po cesti. Sodnikova gospa je to zapazila: „Gotovo si lačen in žejen, revček, čakaj, ti bom dala malo mleka."
Pavel si ni dal dvakrat veleti. Usedel se je k mizi v veži in dekla mu je prinesla skledico mleka in kos kruha, kar mu je prav dobro teknilo. Zahvalil se je uljudno in ubral spet pot pod noge.
Hodil je zdaj počasi. Vroče je bilo kot v peči, cesta ravna kot miza in prašna, ob strani nikakega drevesa niti grmička. Čez dalj časa šele je prišel do košate lipe, ki je rasla malo strani na travniku. Vlegel se je za par trenotkov v senco in zaspal. --
Ko se je zbudil, se je silno prestrašil. — Zdelo se mu je, da stoji solnce že nizko. Kdo ve, koliko časa je spal? Huda lakota, ki se je zopet oglašala, je pričala, da bržkotne precej časa. Skočil je po koncu in začel stopati, kar se je dalo hitro, da bi nekoliko popravil, kar je zdaj zamudil. Pot mu je tekel kar v curkih s čela, a ni se menil za to. Bal se je, da ne bi zjezil mojstra in posebno ga je še skrbelo, kaj bo rekla žena, ki čaka na denar, kot na edino rešitev.
Kot obstreljeni zajec je pribežal do gostilne, kjer Be je bil dopoldne ustavil. Ves utrnjen je sedel v gostilni za mizo kot zjutraj. Hotel si je samo malo odpočiti, toda komaj se je usedel, se mu je
*	Podpore iz ustanov cesarja Franca Jožefa I., do katerih imajo pravico dijaki in nčenci katerekoli šole in so pristojni v okraje Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko, oddaja ravnateljstvo podpisane hranilnice. Nekolekovane in z ubožnim spričevalom, domovnico in spričevalom zadnjega šolskega leta obložene prošnje je vložiti do 1. septembra 1906 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju.
*	Slovenskemu katoliškemu srednje- in visokošolskemu dijaštvu! Letos, ko bo slovensko katoliško ljudstvo v Ljubljani na III. slovenskem katoliškem shodu sijajno manifestiralo, letos smo se ojunačili tudi mi zavedni katoliški abituri-jenti in sklenili, da obhajamo na preddan III. slovenskega katoliškega shoda, to je 25. avgusta, prvi katoliški abiturijentski sestanek. Našemu vabilu so se odzvali tudi letošnji hrvaški katoliški abiturijenti, ki pridejo takrat v Ljubljano po svojih zastopnikih in nam omogočijo prirediti I. jugoslovanski sestanek katoliških abiturijentov leta 1906. Ne bojmo se ne truda, ne mogočih napadov, da pokažemo omenjenega dne — v že precejšnjem številu — svojo katoliško zavest, da začrtamo pot svojemu prihodnjemu delovanju in sklenemo trajno prijateljstvo, zvezo in medsebojno pomoč jugoslovanskim katoliškim dijaStvom v prihodnjem akademičnem življenja ter v delovanju kot bodoča narodna inteligenca. Natančni program se bo še pravočasno objavil, za sedaj prosi le podpisani odbor slovensko dijaštvo, da se obrne, če želi kakih informacij, na predsedstvo pripravljalnega odbora (abit. Fr. S. Dernič, Radovljica), ki bo drage volje na razpolago. — Za odbor za prireditev I. jugoslovanskega sestanka katoliških abiturijentov leta 1906 v Ljubljani: Fr. S. Dernič. — H. Božič. — Stanko Masič.
*	Spravljanje in razpošiljanje pečkna-tega sadja na Štajerskem. Tako se glasi naslov knjigi, katero je c. kr. kmetijska drnžba tudi v slovenskem jeziku izdala. Razposlala se bode udom vseh kmetijskih podružnic po Štajerskem. Ako jo kdo želi, ki ni pri nobeni podružnici, si jo lahko naroči pod naslovom: C. kr. kmetijska družba, Gradec. Stane 50 v, s pošto vred 10 v več.
*	Šolski zdravniki v Avstriji. V naučnem ministrstva so izdelali predpise za vpeljavo šolskih zdravnikov. Ti zdravniki bodo imeli nalogo, med letom šolsko mladino preiskati in se prepričati o njenem zdravstvenem stanju. Istotako bodo odločali ob vstopu v šolo pri učencih in učenkah, če jih treba oprostiti telovadbe, petja ali ročnih del. Šolski zdravnik bo imel od vsakega razreda 40 K nagrade. Tako bo odstranjeno mnogo bolezni, ki se vkoreninijo v šolskih letih, kakor kratkovidnost, sklučenost itd.
*	Škofijska sinoda v Mariboru. Pretočeni teden se je obhajala v Mariboru od ponedeljka do petka škofijska sinoda, to je zborovanje duhovščine cele škofije pod vodstvom škofovim. 235 duhovnikov se je pri tej priliki zbralo krog svojega nadpastirja, da se posvetujejo o zadevah, ki Be tičejo časne in
zdelo, kot bi imel noge polomljene. Hotel je vstati in iti dalje, a pred očmi se mn je delalo črno in ves se je tresel. Bal se je, kaj bode rekel mojster. Šinila mu je v glavo misel, da bi si dal prinesti kaj za jesti in piti. S tem bi se nekoliko okrepil in dospel potem srečno domov. Plačal bi z mojstrovim denarjem, ki ga ima pri sobi. A spomnil se je, da bi bila to tatvina, ker mojstru ne bi mogel povrniti potrošenega zneska. Da bi ušel skušnjavi, je planil na prosto in se vlekel po cesti dalje, kar ae je dalo hitro.
Jokaje je hitel dalje komaj kake četrt nre in že se je začelo mračiti. Žeja in glad sta se oglašala vedno močneje in skoraj popolnoma preglasovala opomine vznemirjene vesti. Ob cesti je stala zopet gostilna. Skoraj nevede, kaj dela, je vstopil, se vsedel za mizo in željno pogledoval na krožnik, s katerega je bližnji gost slastno pobiral okusno večerjo.
„Še meni kaj takega", dejal je Pavel gostilničarju s precej boječim glasom.
„Imaš denar?" vprašal je ta nezanpno.
„Imam," pokimal je Pavel in čez par minut je imel tudi on poln krožnik pred seboj in zraven steklenico piva. Ni veliko pomišljal, kako je prišel do tega, temveč jedel je in pil, da je bilo veselje. Ko je bil nasičen, je vprašal za račun, ki je znašal ravno krono. Zlekel je iz žepa petkronski novec in ga pomolil gostilničarju. Drobiž, ki ga je dobil nazaj, je skrbno zavil v papir in odšel.
Telesne utrujenosti ni čutil več, toda oglasila se je slaba vest. Kakor skala mu je leglo nekaj na dušo. Nekaj ga je hotelo takorekoč tlačiti k
večne sreče duhovnikov samih in ostalih vernikov. Na omenjeni sinodi so prevzv. knez in škof zbranim duhovnikom v treh nagovorih dajali koristne nauke in jih prisrčno opominjali, naj zvesto izpolnjujejo dolžnosti svojega svetega poklica, naj potrpežljivo prenašajo težave mašniškega stanu, naj neumorno delujejo v čast božjo in zveličanje neumrjočih duš. Ti višopastirski nagovori in pa premišljevanja, ki so jih imeli veleč. g. dekan Jakob Hribernik, so bile nekake duhovne vaje, po katerih so se dušni pastirji ntrdili v pobožnosti in gorečnosti. Kazen tega so se v skupnih sejah, katerih je bilo v vsem osem, razmotrivala razna vprašanja, n. pr. kako naj katehet deluje v soli, da bo dosegel vkljub neugodnim šolskim postavam povoljne uspehe v krščanskem nauku, kako se naj podpirajo dobri časniki, kakšno naj bo cerkveno petje, kako bi se moglo izboljšati gmotno stanje organistov, kako odvračati razne napade na sveto vero in njene resnice itd. O vseh teh važnih vprašanjih je že izdelanih 41 jasnih in primernih določb, ki bodo tekom časa tiskane v posebni knjigi, in ki bodo duhovnikom in drugim vernikom Lavantinske škofije zanesljivo navodilo, kako naj uravnavajo svoje življenje in delovanje. Na sinodi zbrani duhovniki so že v ponedeljek zvečer brzojavno pozdravili sv. očeta papeža PijaX., presvitl. cesarja Franca Jožefa I. in prem. nadškofa solnogra-škega, kardinala Eatschtalerja. Od vseh treh Btrani so dobili drugi dan brzojavni odzdrav in zahvalo. Tndi so na sinodi izmed navzočnih duhovnikov bili izvoljeni udje cerkvenega škofijskega sodišča, izpraševalci za tiste, ki hočejo postati duhovniki ali župniki, pregledovale! in ocenjevalci novih knjig, i. dr. Vsi ti so morali slovesno priseči, da bodo svojo službo vestno izpolnjevali. Istotako so vsi navzoči gospodje ponovili veroizpoved ter vpričo Boga in na evangeljsko knjigo v roke svojega nadpastirja svečano prisegli, da se bodo vsegdar trdno in neločljivo držali svete katoliške vere in naukov, kakor nas jih uči sveta katoliška cerkev. Bil je toginljiv prizor, to očitno spozianje svete vere. Najslavnejši dan cele sinode je bil pač petek, na god sv. Lo-vrencija, ko so po slovesni bv. masi prevzv. nad-pastir ganljivo govorili v slovo, in ko so vsi siio-dalci iz njihovih rok prejeli angeljski kruh, kruh močnih, na to slovesno ponovili obljube zvestobe in vdanosti do vladike ter slednjič sebe in celo škofijo iznova posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu in pre-čistemu Srcu Marijinemu. Navdušeni za vse, kar je dobro in sveto, so se gospodje dnhovniki v petek predpoldne zopet razišli vsak k svoji duhovni čredi na dom, da jo pasejo na duhovni paši svetega evangelja po navodilih, ki so jih dobili na škofijski sinodi. To zborovanje bo gotovo ostalo v trajnem spominu vsem udeležencem ter v zvezi z božjim blagoslovom prineslo obilo dobrega sadu za staro-častito Lavantinsko škofijo.
* Svarilo izseljencem. Neka parobrodna družba Zino razpošilja vabila, v katerih dela za izseljevanje v državo San Paolo v Braziliji. Pri tem se slikajo kmetom, rokodelcem in drugim delavcem tamošnje razmere kakor posebno sijajne in zlasti še
tlem, kakor težek svinec mu je leglo na Brce vprašanje: kaj bo pa doma? Začel je gorko plakati in premišljati, kako bi se mojstru opravičil in ga potolažil. --
Čim bolj se je bližal mestu, tem tesneje mu je bilo pri srcu. Slednjič je dospel do vrat mojstrovega stanovanja, a ni imel poguma pritisniti na kljuko. Šel je par korakov po česti dalje in se zopet vrnil, a strah in s'aba vest sta se oglašala vedno huje. Konečno je šel do bližnjega ogla in sedel na obcestni kamen.
Bilo je že precej tema in videlo se je komaj par korakov dalje. Svetilnice bo bile posejane precej poredko.
Cez nekaj časa se približa Pavlu počasnih korakov neznana moška postava in ga ogovori:
„Kaj pa čepiš tukaj na cesti? Gotovo si napravil kaj nepoštenega, paglavec. Le čakaj, bo že prišel policaj in te spravil v luknjo."
Besedi „policaj" in „luknja" ste spravili Pavla spet na noge. Prestrašil se jih je, da ni vedel kam bi se dejal. Nameril je korak zopet proti domu, a pri vratih mu je vpadel pogum, da ni mogel naprej. Tresel se je kot trepetlika in v duhu je videl in slišal, kako mu grozi mojster, da ga pretepe in spodi.
Tu je pristopil k njemu zopet oni človek in mn začne prigovarjati, naj mu razloži, kaj se mu je zgodilo.
Pavel je boječe in nezaupno pogledoval neznanca in zdelo se mu je, da mora biti to kak potujoči pomočnik. Pogum mu je začel rasti in
oni izseljencem, ki Be hočejo v San Paolu naseliti kot kmetje, obeta prosto vožjo po morju in po kopnem do določenega kraja. Ker vsebina tega vabila ne odgovarja resnici, svari ministrstvo za notranje stvari najodločneje pred temi vabili.
*	„Slovenski znak" obBtoječ iz lipovega peresa s cvetjem v naravnih barvah, le eden cvet s tremi glavicami je belo-modro-rudeč, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah. Znak je jako okusno izdelan v email. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Eien znak stane 1 krono, pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič in Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci! Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pritiskajo, tuji naval grozi preplaviti nase pokrajine. Bolje nego dosedaj moramo ponosno povdarjati vsepovsod „Slovenec sem!" Pokažimo se Slovenci vsepovsod, s slovensko govorico, s slovenskimi šegami, s slovenskimi znaki! Segajte pridno po slovenskih znakih; nosite jih ob vsaki priliki, zlasti na potovanju! Odborzaslovenski znak.
*	Fr. Kimovec: „Venček gorenjskih za mešani zbor". Tukaj nabrane pesmi — 7 po številu — so nam Štajercem razen dveh bile doslej neznane — vsaj s temi napevi jih nismo peli. Torej nekaj novega! Pesmice so čisto priprosto harmoni-zirane, le zadnja (Pozdravljam te, gorenjska stran) je za šolo in za tri- do šestero- ali celo sedmero-glasni zbor. Venček se dobi pri č. g. izdajatelju, kapelanu v Predosljah pri Kranju. Cena 50 v, 10 izvodov 3 K 50. Ker je čisti dobiček odločen za nove orgije na Bledu, zasluži tembolj priporočilo.
razložil mu je odkritosrčno vse, kar se je pri-godilo.
Neznani prijatelj ga je pazuo poslušal in dejal:
„A tako, seveda zdaj domov ne moreš in ne smeš, slaba bi ti predla brez dvoma. Mojster bi te pretepel, da di cvilil kot mačka, ki ji stopiš na rep, in slednjič bi te dal še zapreti."
„Za božjo voljo", vskliknil je Pavel v smrtnem strahu, „kaj pa naj počnem ? S čim pa sem si hotel ugasiti žejo in utolažiti lakoto, ker nisem imel niti krajcar svojega denarja pri sebi?"
„Ali si tu v mestu doma?"
„Ne."
„Dobro; slušaj, kaj ti povem. Tudi jaz ne vem, kam bi se dejal čez noč, oba bova pa že dobila kako prenočišča. Zjutraj pa jo mahneš domov, poveš odkritosrčno Btarišem, kaj se ti je zgodilo, dali ti bodo potrebai denar in vse bo v redu".
Prestrašenemu Pavlu se je ta svet dopadel in sklenil je, da se bo ravnal po njem, samo da odide sramotni ječi.
Šel je torej s tujim prijateljem v neko gostilno, kjer je prenočišče jako poceni, kot je zatrjeval njegov spremljevalec.
Soba, kamor sta prišla, je bila zelo zakajena in skozi goste oblake tobakovega dima si je Pavel le s težavo malo ogledal navzoče goste, ki so bili nenavadno glasni. Bili so v precej zamazanih oblekah in sumljivo hudobnih obrazov.
Pavel ni bil take druščine nič kaj vesel, vendar je dobil polagoma več poguma, zlasti ko je videl, da so njegovega spremljevalca dobro poznali in z veseljem vzeli v svojo sredo. Tudi iz zadrege,
in dva podrl na tla, a poškodoval ni nikogar. Potem je zbežal iz mesta v okolico.
m V Ribnici na Pohorju se bo na cesarjev rojsten dan blagoslovil nov tabernakel, katerega je jako ukusno napravil pozlatar Bati v Kostrivnici.
m Političen shod v Slov. Bistrici bo dne 2. sept. ne 9.
m Sv. Rupert. Marsikateri bralec naših časopisov se je menda že večkrat čudil, da ni slišati nič o bralnem društvu pri Sv. Rupertu, dočim se druga društva v Slovenskih goricah zmiraj oglašajo s kakimi veselicami, igrami i. t. d. Vsakdo bi lahko mislil, da isto spi spanje pravičnega. Da, bilo je do sedaj temu nekako tako, a sedaj seje i pri nas začelo daniti. To je pokazala veselica dne 8. m. m. Bila je sicer priprosta, a vspela je vsekako dobro, in nadjamo se lahko, da bode prihodnja že veliko boljša; saj so vsi igralci na odru pokazali svoj talent: igrali so, kakor da bi bilo njih vsakdanje opravilo gledališko igranje, ne pa težavno kmečko delo. Želimo, da bi jih prav velikokrat videli na odru; in kakor se sliši izza „kulis", se bode to bržčas prav kmalu zopet zgodilo. Ls vrlo naprej! Ti pa, slovenska mlndež, se trdno okleni bralnega društva, da bode isto lahko procvitalo v blagor mile naše slovenske domovine. Zajedna pa izrečemo hvalo vsem našim ljubim sosedom od Sv. Bolfenka, Lenarta, Barbare i. t,"d., kateri so nas v tako obilnem številu posetili. Da se v kratkem zopet vidimo!
m Nesreča. V občini Črmlenšak župnije Sv. Ruperta v Slov. gor. sta dne 2. avg. t. 1. mož in žena Peter in Marija Simonič orala. Vola sta ušla, žena je prišla pod plug in črtalo ji je nogo tako razrezalo, da je takoj omedlela in na mestu umrla.
kaj bi si naročil za večerjo, je tovariš reiil Pavla s tem, da je naročil za vsakega kozarec žganja.
Pavel se ga je v začetku branil na vse kriplje, češ, da ga ni pil še nikoli, a vsi so hvalili tako izborno kapljico in ga silili, naj vsaj pokusi. Pavel je pokusil in pil, žganje mu je kmalu začelo stopati v glavo, postal je živahen in zgovoren, naročil je še in še pil. Kmalu mu je pričela glava omahovati in vse se je vrtelo okrog njega. Prijatelj ga je prijel za roko, ga vedel ven na svež zrak, šla sta nekaj časa po ozki ulici in prišla do pokošenega travnika. Tu je omahnil Pavel na kup pokošenega sena in v hipu trdo zaspal.
Drugo jutro ga je prebudil osoren neznan glas. Prestrašen je skočil po koncu. Solnce je stalo že precej visoko na nebu. V prvem strahu Pavel ni vedel kje in kaj se ž njim godi. A hitro se je domislil na dogodke včerajšnjega dne in grozen strah ga je obšel, ko je zagledal pred seboj finančnega paznika. Spomnil se je besedi svojega „prijatelja" o policaju in ječi in jokaje je padel pred finančnega paznika na kolena, meneč, da so ga gotovo poslali ponj policaji, in ga prosil:
„Za božjo voljo, ne zaprite me, saj je bilo samo par grošev in stariši bodo to radi povrnili."
„Glej, glej, zdaj se mi pa zdi, da sem naletel na prav zdravega ptička. No, ker ga že imam, ga je treba pa držati. Bajd, fante, z menoj v mesto!"
Pri tem je pogledal Pavla tako divje, da je ta kar strepetal in se spustil v glasen jok.
(Konec prihodnjič.)
Mariborski okraj.
m Deželno sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru je obiskavalo v minolem šolskem letu 37 Slovencev in 17 Nemcev.
m Katoliško delavsko društvo v Mariboru je priredilo dne 12. t. m. veliko poletno veselico na vrtu Taferne. Pri izvajanju sporeda so nam ugajale posebno slovenske pesmice.
m Jezik pregrizla si je pekova soproga gospa Kugler v Mariboru. Ko je šla v sredo 8. avg. po Gosposki ulici, ji je priletela 8 hiše št. 2 na glavo z vso silo strešna opeka, ki jo je zunaj hudo poškodovala. Udarec je prišel ravno v trenutku, ko je imela jezik med zobmi in je bil tako močan, da si je jezik pregrizla. Opeko je vrgel po neprevidnosti neki delavec, ki je streho prekrival.
m Leiteršperg. V ponedeljek 13. t. m. sta obhajala v Freideku zakonska Andrej in Marija Golob zlato poroko.
m Bik ušel. V Mariboru je predzadnji torek zvečer ušel bik iz Wurzerjevega hleva. Odtrgal se je od jasli, razbil vrata, prišel na cesto ter dirjal po mestu. Ljudstvo je bežalo pred divjo živaljo, tako da se ni zgodila posebna nesreča. Zaletel se je pač v oddelek domov se vračajočih kaznjencev
Ptujski okraj.
p S šole. Za začasne učitelje so imenovani v ptujskem okraju gg.: F1 e r e Pavel pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., potem učit. kandidati oz. kandidatinje: Kotzmut Marija v Majšpergu, Vezjak Ana pri Sv. Vidu, Čeh Ivan pri S?. Marjeti, FriedlAdolf v Seli, Z i h e r Alojz pri Sv. Marku, Lešnik Miroslav v Zavrčah, Šel Ivan pri S?. Lovrencu na Dr, polju.
p „Stajerc" je prezgodaj vriskal. Dobro se se spominjamo, kako je „Stajerc" poskakoval, ko je bila Marija Tašner iz Drstenika pri Sv. Urbanu v Slov. gor. obsojena na denarno kazen, oziroma na 24 ur zapora, ker je raztrgala eno številko „Štajerca" in s tem po mnenju nemškega sodnika v Ptuju storila prestopek proti varnosti lastnine po § 468 kazenskega zakonika. Bilo je takoj jasno, da ta sodba nemškega sodnika v Ptuju ne bo držala, ker lastnik dotične številke ni imel no-beneae škode, kakor je sam izjavil kot priča, ker je list že prebral. Sicer so potrdili to razsodbo tudi sodniki v Mariboru, vendar se s tem stvar ni bila končana. Generalna prokuratura je izvedela za te čudne obsodbe, dvignila je ničnostno pritožbo v obrambo zakona in najvišje sodišče na Dunaju
je sodbo razveljavilo in oprostilo Marij o Tasner krivde in kazni. Sijajno zadoščenje je sicer s tem dobila Marija Tašner, vendar kdo ji povrne vse stroške in odškoduje za razburjenje in dnševne mnke, katere povzroči vsaka obsodba. Država je dolžna, da sedaj popravi vso škodo, katero so prizadeli njeni nradniki enemu izmed državljanov!
p V Krčevinah pri Vurbergu je dne 9. t. m. strela ndarila v bišo mizarja Tomaža Nerat. Strela je šla skozi prednji zid, v katerem se vidita dve luknji, v podstrešje. Iz podstrejša je šla v sobo, kjer je na omari vžgala venec okrog podobe Matere božje. Podoba Matere božje in drugi kipi okrog so ostali nepoškodovani. Razdrla je še en predal pri omari in zopet zginila. Hvala Bogu, da se kaj hujšega ni zgodilo!
p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 31. julija ob 6. uri zvečer je umrla vdova Gera Dominko v Ločiču, ob 10. uri zvečer pa 22 letni mladenič Alojz Pihler po domače Tomažov. V bolezni je bil večkrat previden za umirajoče, dne 30. julija slednji-krat ter je bil tako dobro pripravljen na smrt. Rajni mladenič je bil priden, ponižen in ubogljiv svoji materi vdovi. Bil je pri svojem velikem trpljenju vdan v voljo božjo. N. v m. p.!
p Sv. Lorenc v Slov. gor. Zvečer 9. avg. bila je huda ura pri nas, ter je strela ubila na potu iz toplic Marijo Bec iz Sakušaka; bila je v Marijini družbi in živela tako, da je bila pripravljena nagle smrti umreti. V nedeljo zjutraj so jo belo oblečene tovarišice Marijine družbe slovesno spremljale k počitku, zapevši njej v slovo ginljivo žalo-stinko; tudi č. g. pridgar so se primerno in tolaž-Ijivo spominjali Marijine hčeri V miru počivaj!
Ljutomerski okraj.
1 Dirkalsko društvo v Ljutomeru. Pro-pozicije za jesensko konjsko dirko 1906. V nedeljo dne 2. sept. ob 3. uri popoldne. I. V o ž n j a s prvenci. 350 K od teh dal 300 K vis. staj. dež. zbor in 50 K dunajsko dirk. društvo. Za 3 do 6 letne na Štajerskem rojene in izrejene žrebce in žrebice, ki se pri nobeni dirki tekmovali niso in so v lasti kmečkih posestnikov. Daljava 2000 m. Triletnim 50 m, štiriletnim 25 m ugodnosti. 120 K in zastavo prvemu, 80, 60, 40, 30, 20 K. Vloge 6 K. Neob-darovanim 4 K nazaj. II. Državno darilo. 500K dalo vis. c. k. poljedeljsko ministrstvo. Za 3 do 10 letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki so v lasti kmečkih posestnikov. Daljava 2660 m. Za vsakih doblenih 100 K po 15 m do-klade, toda ne čez 450 m. Triletnim 50 m dozvo-ljeno. 200 K in zastavo prvemu, 100, 80, 60, 40, 20 K. Vloge 6 K. III. Dopolnilna vožnja. Pet častnih daril v vrednosti 300 K. 01 teh dalo badensko dirk. društvo 150 K in ljutomersko dirk. društvo 150 K. Za 3 do 8 letne cisleitavske kobile in žrebce. Prvoobdarovanci v prejšnjih dveh današnjih vožnjah od te vožnje izključeni. Daljava 2000 m. Za doblenih vsakih 100 K po 25 m do-klade, toda ne čez 350 m. Triletnim 50 m, štiriletnim 25 m ugodnosti. En gyg prvemu, amer. vprego in eno uro drugemu, amer. vprego tretjemu, rumene dvojne vskrižne vajeti četrtemu, rum. vskrižne vajeti petemu. Vloge 5 K. Neobdarovanim 3 K nazaj. Občna določila. Prijave je pošiljati z vlogo in natančnim dokazom plemena g. M. Semliču v Ljutomeru. Tudi barve dressa, v katerem hoče voziti, je natanko označiti. Vsi prijavljeni morajo dne 31. avg. ob 5. uri zvečer svoje konje na dirkališču živinozdravniku v pregled postaviti. Ob dveh popoldne si mora vsak vozeč na dan dirke po številko in program priti. Vspored vožnje določi društvo. Od daril se odtegne 10% v korist društvene blagajne. V obče veljajo pravila dunajskega dirk. društva. Dirkališče vozcem zadnjih 8 dni na razpolago, Za dirk. društvo Jos. Mursa, predsednik.
1 Umrla je v Stročji vasi pri Ljutomeru soproga veleposestnika Jožefa Vršiča.
1 Cesar je podaril „Prostovoljni požarni hrambi v Dragotincih" 150 K.
1 Radenci. Vesela novica! Poštar P ase h je prestavljen^ od nas v Mislinje.
1 Iz Ščavniške doline. Tukaj pri nas bijemo hud boj z našimi bračkijanci. Ta boj se kaže zlasti pri volitvah. Lansko leto smo imeli dvakrat občinske volitve, pri ,katerih smo vedno zmagali Slovenci. Prvič so bile volitve 1. julija. Z našo zmago nem-čurji niso bili zadovoljni. Na njihovo pritožbo je okrajni ljutomerski glavar pl. Rainer volitve razveljavil, na kar smo se sešli na volišču dne 28. dec. drugič. Bračkijanci so napenjali vse sile, da bi prodrli. Pa ni se jim posrečilo. Šli so iz volišča kot bi jih 8 kropom polil. Spet pa se sliši, da so tudi te volitve razveljavljene in treba bo znova iti v boj.
Zato pa, slovenski kmeti-volilci, združimo se in vsi na volišče! Ne dopustimo, da bi zdaj, ko smo zmagali že dvakrat, zmago tretjič zgubili. Nasprotniki bodo napeli vse moči in porabili vsa dopustna in nedopustna sredstva, da nas porazijo. Bodimo oprezni, stanovitni 1 Naj se volitve udeleži vsak, ker v številu je moč!
Slovenjegraški okraj.
s Političen shod v Slovenjgradcu se bo vršil v nedeljo dne 19. t. m. popoldan v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Govorila bosta: državni in deželni poslanec Franc R o bič in dr. Franc Ros i na, odvetnik v Mariboru.
s C. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu ima se vedno samonemški pečat, dopisuje s trdoslovenskimi kmeti edino le v nemščini, pošilja strankam plačilne naloge v slovenskem jeziku še le tedaj, ko se nemške vrnejo. Žalostno, da si moramo takim potom vsak košček svojih pravic posebej izvojevati. Poslanci, ne pozabite na Gofala.
s Iz Šaleške doline. Knjiga „Mučeniki", ki jo je spisal g. Anton Aškerc, se ne priporoča katoliškim družinam, čeprav jo nekdo ponuja poleg Biagovestuika v Velenju, češ, po tem nauku se bo dajala odveza kar s prižnice in ljudje bodo šli še bolj pobožno k sv. obhajilu: Kar tresli se bodo. „Verjamem, da se bodo tresli", odvrne priprost kmet, „jaz bi se tudi tresel, če bi brez spovedi pristopil k sv. obhajilu". Modrijani so na to utihnili.
s Slovenci, zahtevajte na velenjski pošti vselej slov. tiskovin, ker g. Goli je pozabljiv, ako se ga vsakič posebej ne opomni. On je vstrajen, bodimo še mi.
s Šaleška kmetijska zadruga pridno deluje in bo kmalu ustrezala svojemu nameiu. Šteje že 75 udov.
Celjski okraj.
c Ministrski predsednik med Slovenci. Ministrski predsednik baron Bak Ee je mudil par dni na svojem gradu Plevni poleg Celja. Zadnji petek se je vrnil na Dunaj.
c Pomiloščenje. Cesar je pomilostil k smrti na vešalih obsojenega Pavla Arzenšeka, ki je leta 1903 z mišnico zastrupil svojo ženo, kateri zločin pa je šele čez tri leta prišel na dan, na 20 letno težko ječo.
c Na Bregu pri Celju je sezidala soproga vpokojenega deželnosodnega svetnika Sokola nqvo hišo. Ko jo je m;noli teden dokončala, je izobesila nemško trobojnico. Ljudstvo je bilo zaradi tega izzivanja razburjeno in bilo se je bati izgredov. Zato je dala občina okolice celjske frankfurtarico odstraniti. Tako izzivljajo nepristranski (?) sodni nradniki!
c Obiranje hmelja se je začelo danes dne 16. t. m. Plačevalo se bode 14 v za škaf in obiralci dobivajo dvakrat na dan običajno hrano.
c Dobrna. Krajni šolski svet z načelnikom, ki ni ud krajnega šolskega sveta, se ne nahaja kje bodi. Na Dobrni ga imamo! Pintar iz Zavrha! Kedaj hodeš zapustil mesto, katero ti ne gre? Sedaj res ne vemo, je li „načelnik" Pintar iz Zavrha tako neveden v postavah ali pa šolsko vodstvo ali pa oba skupaj, drugače si ne moremo tolmačiti, da bi nosil naslov „načelnik" človek, ki je bil pri c. kr. okrajnem sodišču celjskem obsojen zaradi prestopka tatvine po § 460 kaz. zak., in je tako zgubil volilno pravico, s tem pa tudi pravico biti voljen v krajni šolski svet Pintar iz Zavrha! sedaj pa le poberi šila in kopita! — Na tihem bodi povedano, da je Pintar iz Zavrha že dvakrat volil za „Nemce" z volilno pravico, katere — nima!
c Hrastnik. Novo šolsko poslopje, jako lična stavba, bo kmalu dovršeno. Ljudstvo zahteva, da bodo napisi samosloveaski.
Brežiški okraj. Slovenski kmetje 1
V torek dne 21. avg. nas kliče dolžnost zopet na volišče 1 Voliti nam je med zdravnikom dr. Fr Jankovičem in posojilniškim tajnikom B. Kunejem. Voliti nam je med kandidatom vseh zavednih kmetov iz celega okraja in med kandidatom časti željnih sorodnikov, ki bi radi jednega izmed svojih kot poslanca. Voliti nam je med možem, ki vse svoje moči že od nekdaj posvečuje kmečkemu ljud-
stvu, in med možem, ki je že davno hrbet obrnil kmečkemu stanu in se za kmeta nikdar ni resno brigal, voliti Vam je med možem, ki poseduje odlične duševne zmožnosti in vsestransko znanje v gospodarskih zadevah, in med možem, ki si mora že navaden govorček dati sestavljati od svojih bolj sposobnih prijateljev. Voliti nam je slednjič med možem, ki ima resno in globoko katoliško prepričanje, in med možem, ki je strasten pripadnik kmetu sovražnega kranjskega liberalizma.
Kandidat neodvisnih, katohško-zavednih slovenskih kmetov je in ostane gospod
dr. Frano Jankovič,
zdravnik v Kozjem.
Njega bomo volili, njegovo ime bomo zapisali na volilne listke!
Nasprotni kandidat je odposlanec kranjskega liberalizma med nami, njegova naloga je, razcepiti naše vrste, zanesti bratomorni prepir tudi med štajerske Slovence. Mi štajerski Slovenci pa potrebujemo sloge, trdne in neomajene sloge, da sj tem lažje priborimo od močnejših narodnih nasprotnikov svoje gospodarske in narodne pravice. Za to pa je naš kandidat g. dr. Franc Jankovič, zdravnik v Kozjem, kojega načelo je: Složno na krščansko delo za slovensko ljudstvo!
Dr. Jankovič je čist značaj, mož poštenjak, cel okraj ga časti in spoštuje. Izkažimo mu tudi sedaj pri volitvi svoje zaupanje in oddajmo soglasno zanj svoje glasove!
V torek dne 21. avg. vsi na volišče!
Živio nas kandidat
dr. Franc Jankovič,
zdravnik v Kozjem.
Slovenski kmetje 1 Neustrašeno naprej do zmage.
Neodvisni slovenski kmetje.
b Kdo bo naš poslanec? Zaupni shod v Rajhenburga je postavil za kandidata vrlega g. dr. Franc Jankoviča, zdravnika v Kozjem, kandidaturo g. Benjamina Kuneja pa je zavrgel. Ta zaupni shod je pa glas ljudstva. Ljudstvo torej hoče imeti dr. Jankoviča za deželnega poslanca, ne pa Kuneja, zato je prav napad na ljudsko voljo, da Kunej vzdržuje svojo kandidaturo. Kje pa je narodna disciplina, g. Kunej?! G. Kuneju in liberalcem g. dr. Jankovič ni po volji, ker je g. dr. Jankovič veren mož. Samo za to ne sme biti g. dr. Jankovič dež. poslanec, ker ima, dasiravno je gospod, vero kmeta, se je ne sramuje, jo očitno kaže in spoznava. Pa poleg dru-gih lastnosti ravno to priporoča g. dr. Jankoviča v očeh vernih volilcev. Ker nam jo vera sveta reč, liberalna nevera pa stud in gnus, zato je naša dolžiost, glasovati le za g. dr. Jankoviča.
b Hinavsko! Celjska „Domovina" je zopet prišla v hude škripce. Zaupni shod v Rajhenburgu je postavil z večino glasov g. dr. Fr. Jankoviča kandidatom, a njenemu liberalnemu srcu je bližji Kunej, ki na shodu ni dobil večine. Po navadi iz starih slovenskih časov so slovenski listi priporočali istega kandidata, katerega je postavila večina na shodu zaupnikov, držali so se discipline. „Domovina" pa ravna v zadnjem času drugače, ona priporoča kandidata, kateri je bolj liberalen, kateri je njenega naziranja, — in mi moramo reči, da ima prav! Tudi naša ljudska stroja bo odslej morala ravnati tako, tako je dosledno, tako je značajno — le to povdarjamo, da mi nismo z-ačeli rušiti Bloge, ki je potrebna v narodnostnem oz>'ru in da odklanjamo odgovornost za vse posledice na narodnem bojišču. Nekateri celjski gospodje so bili tako dolgo „složni", da so pod plaščem sloge odirali kmečko ljudstvo, sedaj je ljudstvo začelo spoznavati svoje pijavke, in celjski gospodje so nastopili pot, ki jim ga narekuje prepričanje. Prav je tako, in mi ne zamerimo niti celjskim gospodom, da so obrnili hrbet slogi, katero je naš kmet moral tako drago plačevati, še manj pa „Domovini", če se ogreva v zadnjem času le za liberalne kandidate. Toda to se nam zdi hinavsko in nemožko, da
se „Domovina" vedno ne upa odkrito izjaviti, da plava v liberalni struji in da presoja vse le iz tega stališča. Tudi glede Kunejeve kandidature se hi-navsko-smešno zvija takole: „Ker sta oba kandidata narodna, je prepuščeno (zelo milostno! Zakaj pa so, slavna celjska gospoda, zaupni shodi ?) volilcem, za katerega se odločijo, osobito, ker je večina kmečkih zaupnikov glasovala za Benjamina Kuneja." Posebno v zadnjem odstavku o „kmečkih zaupnikih" je „Domovina" dosegla višek hinavstva, kajti njej je deveta briga za „kmečke zaupnike", če bi se tudi vsi „kmečki zaupniki" izrekli za dr. Jankoviča, „Domovina" bi bila za Kuneja. Le odkriti bodimo! Vrhutega pa še res ni, da bi se večina kmečkih zaupnikov izrekla za Kuneja, ampak nasprotno! Tndi naša ljudska struja bo morala kmalu razviti svojo zastavo, kakor je to storila že liberalna v Celju, a v boj ne bo šla s hinavščino, ampak z odkritostjo in poštenostjo.
b Brežice. Shod zaupnikov iz kozjanskega, sevniškega in brežiškega okraja je postavil dne 10. avgusta v Rajhenburgu kot kandidata v deželni zbor g. dr. Jankoviča, občepriljubljenega in slovitega zdravnika v Kozjem. Pred in po shodu smo imeli priliko nekoliko spoznati ožje prijatelje protikandidata, g. Benjamina Kune j. Takih surovin in bogokletnežev ne bo lahko na celem Slovenskem najti. Sramota za nekdaj pošteni Rajhenburg! Čestitamo g. Benjaminu Kunej in njegovi žlahti za tako dične somišljenike. Krasna družba to! Zato pa, kmetje, navdušeno 21. avgusta na volišče v boj za našega g. kandidata dr. Jankoviča. Pošteni in zavedni slovenski kmet ne bo nikdar dal svojega glasu takšnemu kandidatu, katerega priporočajo takšni „možje", katere smo v Rajhenburgu imeli priliko videti in slišati.
b Iz Brežic. Tiskarju Šeku zdaj cvete pšerrca. 6. Benjamin Kunej je ob dnevn, ko se je zaupni shod v Rajhenburgu izrekel proti njegovi kandidaturi, naročil pri njem nebroj letakov. Drugi dan so že bile hiše liberalcev v brežiškem in sevniškem okrajn obite z letaki za Benjamina. Enako pokojnemu Rebekn — Bog mu daj dobro — se sklicuje tudi Kunej na ljudsko voljo, dasiravno se je ista v Rajhenburgu na zaupnem shodu izrekla zoper njega. No g. Kuneju ne bodo pripomogli do zmage vsi Djegovi lepaki in letaki, vsa njegova žlahta in liberalci. V kratkem bo katoliško ljudstvo izreklo svojo obsodbo nad njim, kakor je svoj čas nad Hribarjem in Rebekom.
b Iz Rajhenburga. Pobil ae je g. poštar Franc Kacjan. Agitiral je v Koprivnici za svojega svaka Kuneja, a ker ga je zraven tudi kozarec pil, se je po naklučju sladko ginjen prekucnil prek neke škarpe. Želimo, da že skoraj okreva in z bratom Tončekom nadeljuje agitacijsko potovanje ter žanje ob svojem času blamažo 8 svojim svakom.
b Od Sotle. Kmetje pozor! Za deželnega poslanca se vriva nek Benjamin Kunej, kateremu pa noben pameten volilec ne more dati svojega glasu. Zakaj pa ne? Zato ne, 1. ker je Kunej liberalec od pete do glave. On povsod nastopa proti verski katol. stranki, njegov evangelij je „Slovenski Narod", ki vse blati, kar nam je svetega. Iz hvaležnosti tudi ta list piše za Kuneja in ga priporoča. — Pa, krščanski kmet liberalca ne voli, on bo nasprotoval temu, kar ti je najdražjega — sv. veril 2. Ne voli zato Kuneja, ker nima potrebne učenosti za poslanca. Bil je nekdaj zelo slab študent, najslabši v svojem razredu. Tak poslanec ne bi imel nobene veljave, ti ne bi mogel ničesar koristiti, hodil bi le sedet in molčat v Gradec. 3. Ne voli ga, ker ga bodo volili Stajerčijanci. Štajerčijanec in prijatelj nemškutarjev Cetin iz Sel dela na vse pretcge za Kuneja. To je zelo sumljivo, da se je toliko prikupil stajerčijsnski stranki, zato pa slovenski volilci ne morejo biti za njega. 4. Na zaupnem shodn v Rajhenburgu se je učiteljstvo razdelilo. Verni učitelji so bili zoper Kuneja, liberalni pa za njega. Liberalni učitelji delajo torej za Kuneja. Za kogar pa dela liberalno, „narodno" učiteljstvo, ta ni kmečki prijatelj, ampak nasprotnik verske šole. 5. Nemški list „Deutgehe Wacht" očita ravno zdaj g. Kuneju neko goljufijo iz dobe, ko je bil oskrbnik na Hrvaškem. G. Kunej trdi, da je nedolžen in mora tožiti nemški list. Recimo, da je g. Kunej res nedolžen, ne dvomimo nad tem, a do zdaj še g. Kunej ni opran pred javnostjo madeža, ki mu ga podtika „Deutsche Wacht". Zato ga noben slovenski volilec ne more voliti, dokler ne izkaže svoje nedolžnosti. Da celo sramotilno bi bilo za volilce, če bi mu oddali glasove, predenj se g. Kunej opere. Nemci bi nas Slovence sramotili in zasmehovali! Torej, slovenski kmetje, pozor, ne
volite g. Kuneja, ampak oddajte vsi svoje glasove za kmečki stan zasluženemu, vernemu in narodnemu g. dr. Francu Jankoviču!
b Političen shod v Št. Petru pod Sv. gorami bo v nedeljo dne 19. t. m. po večernicah. Govoril bo državni poslanec g. dr. Korošec o državnem zboru. Kmetje, udeležite se tega shoda v obilnem številu.
b Slavnostna otvoritev novega mostu čez Savo in Krko pri Brežicah se vrši dne 25. t. m. Slavnost priredi mestna občina Brežice; udeležita se je namestnik Clary in deželni glavar Attems, povabljeni bedo tudi vsi župani brežiškega okraja. Mestaa občina je že iz Celja in drugih nemškutarskih gnezd naročila trumo hajlovcev, ki bodo pomagali kazati nemški (?) značaj Brežic; tudi se bodo hiše na mestne stroške okrasile s franktur-taricami, protiavstrijskimi zastavami. Za časa stavbe mostu 8e je Slovence kolikor mogoče šikaniralo, ako je kdo šel čez most, kar je bilo seveda nem-škutarjem dovoljeno; 3 Sloveici so bili radi tega aretovani, eden je bil od policaja celo teško poškodovan. Poživljamo vse župane, občinske odbornike in zasebnike, da se ne udeležč te velenemške slavnosti, kjer bi morali le v kotu stati; tu ni mesta za nas. Pregrešili bi se zoper svojo narodno čast, če bi pomagali poveličevati nemškutarijo v Brežicah. Ostanimo doma, to mora biti geslo vseh Slovencev! Kdor se bode usiljeval, tega ime se bode javno pribilo.
b V Savo je skočila v Sevnici neka 45 letna žena. Hišni prepir jo je gnal v smrt. To je opazila 17 letna gdč. Oberster, ki je skočila za njo in jo potegnila na suho, čeravno se je žena branila rešiteljice.
b Mati in hči v enem grobu. V Pavlavasi, župnija Pišece, je 5. t. m. padla s slive 19 letna deklica Marija T ran ki er. Njena mati Uršula ji je stregla z vso materino ljubeznijo. Ko je pa videla, da bo ljubljena hčerka morala umreti, je to njeno blago srce tako preaunilo, da je tudi ona zbolela. V četrtek 9. t. m. ob 4. popoldan, ko je še pol ure poprej postregla svoji hčeri, je izdihnila svojo blago dušo. Komaj pa je mati umrla, začela je umirati tudi hčerka. Nekaj minnt po smrti matere je tudi hčerka mirno v Gospodu zaspala. Smrt je zjedinila dve duši, ki sta se v življenju tako ljubili. Obe dobro pripravljeni na smrt počivate zdaj v enem grobu.
b V Bojsnem je bil 12. t. m. zvečer umorjen na cesti pošten mož Mihael Rožman. Storilec in tisti, ki ga je k temu hudodelstvu našuntal, sta zvesta pristaša „Štajerca". Morilec je oženjen, toda živi ločen od žene. Hudobnež je planil na Rožmana, pri katerem je bil tudi njegov 16 letni sin, ter mu z velikim nožem tako hudo vrat prerezal, da je bil v par trenotkih mrtev.
Drobtinice.
d Štirikrat se je ustrelil v Ljubljani neki 61 letni knjigovez Josip Novak. Vsakokrat pa se mu je tako roka tresla, da je vedno krogla sfrčala mimo glave.
d Črnogorski drobiž. Iz Cetinja poročajo, da se novi črnogorski novci že izdajajo. Novci so od bakra in nikla; po 10 in 20 par iz nikla, kakor avstrijski drobiž. Ta drobiž pride kmalo v promet. Za sedaj Črnagora ne bo imela še srebrnega in zlatega denarja. Novi drobiž je lepo izdelan, skovan je baje v dunajski kovalnici.
d Najsrečnejša občina v Avstriji je Rudeča Tremožna v okraju IIof'ce, obstoječa iz 78 hiš in 427 prebivalcev. C slih petnajst let v to občino ni sodni sluga prinesel niti kake tožbe, niti eksekucije. O srečni kmetje, srečni kmetje, srečna vas!
d Strahovito ime ima neki Grk, ki živi v Milvaukeju (Amerika). Imenuje se Pappatheodoro-kummundurogeotopulos. Ker je avtomobilist, ima seveda mnogo opraviti s policijo in sodnijo, a policaje in sodnike je vprav strah, kadar imajo ž njim opraviti, ker nobeden ne more izgovoriti ali zapisati njegovega imena. Nedavno je moral portir v nekem restavrantu poklicati čudnega Grka k telefonu, a mož ni razumil dolgega imena ter je za-klical v obedovalnico: Ali je tukaj neki papa Teodor?
d 3600 kron za jedno rožo. Znano je, kako ljubijo nekateri meščani cvetlic3. Zato se v deželah, v katerih je več velikih mest, mnogo ljudi bavi edino le z gojenjem cvetlic. Tu se prirejajo razstave, ki privabijo odlične poznavalce cvetlic. V
nedavno prirejeni razstavi cvetlic v Frankobrodu v Nemčiji bo razstavljalec, čigar cvetlica po spoznana za najlepšo, dobi! 3600 kron nagrade.
d Čudna požarna bramba. Požarna bramba, ki bi rada pri požaru pomagala, pa ne sme, je res čudna. Saj pa tudi ena sama taka, in sicer v Carigradu. L?ta 1887 je začelo v bližini sultanove palače goreti. Gasilci so bili kar najhitreje na mestu nesreče. Sultan, ki je vedno v strahu za svoje življenje, je slišal trobiti, čul je ropot vozov, upitje in klicanje ljudi in takoj mu je sinila v glavo misel, da je izbuknila zarota zoper njega. Abdul Hamid je v grozi in trepetu pričakoval, kaj bo iz tega. Ko pa je zvedel, da je ves ropot in krik povzročila samo požarna bramba, ga je pograbila taka jeza, da je takoj ukazal društvo prostovoljnih gasilcev razpustiti. Drugi dan je prišel načelnik k sultanu in ga prosil, naj svoj ukaz prekliče. Sultan se je po dolgih prošnjah udal, a obenem ukazal, da morajo gasilci vsakokrat, predno gredo gasit, prej njega prositi za dovoljenje. In ta njegov ukaz je še v veljavi. Da poteče precej časa, predno se dobi potrebno dovoljenje, ko je čas tako silno drag — je umevno.
d Samoumor v vulkanu. Nedavno je skočil neki Japonec, kakor poročajo iz Jokohame, v žrelo vulkana Azamajame. Svojim starišem je pisal prej, da je že več mesecev ves obupan, daje pobegnil zato od doma in bo skočil v žrelo Azamajame. Pisal je, da bo tako njegova smrt sijajna in da se bo dvignil v vulkanovem dimu v novo in lepše življenje onstran neba. Pravijo, da so na Japonskem taki samo-umori precej navadni.
Najnovejše novice.
Nagla smrt je pokosila dne 12. t m. Franca Staneka iz Murščaka. Bil je priden mož, večleten občinski odbornik. Žaluje 5 otrok in slepa žena.
Političen shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici dne 12. t. m. je bil sijajen. Navzočih je bilo do tisoč ljudi. Drž. poslancem se je izrekla zaupnica. Ustanovilo se je slov. kat. polit, društvo za gornje-radgonski okraj. Natančno poročilo smo morali odložiti za prihodnjič.
Zažgala je v noči od 10. do 11. avgusta hudobna roka gospodarsko poslopje Stan de ker j evo pri Sv. Juriju v Slov. gor. Lepa živina je hvala Bogu, komaj rešena. Nevarnost je bila velika tudi za sosedna poslopja, ki pa so bila vendar ohranjena.
Sv. Anton v Slov. gor. Dne 11. t. m. se je vračal iz Senarske doma sodar Franc Šujen. Na potu ga dobi nevihta in moral je prenočiti na Cafovem hlevu v Brengovi. Ne ve se, kako je padel po noči doli ter si zlomil vrat; našli so ga drugo jutro mrtvega.
f Župnik Josip Ulčnik je dne 14. t. m. na Rečici umrl. Rojen je bil 1. 1843 v Št. Petru pod Sv. gorami. S. i. p.
Ptujske novice. K poročilu v zadnji štev. „Slov. Gosp." o enem možu, ki so ga pretečeni teden našli mrtvega pri Pogatscbnigovi gostilni je še dostaviti, da se piše Planjščak, doma iz Pobrežja, župnije Sv. Vida. Bil je znan ribič, ki je po Ptuju prodajal ribe; v soboto dne 4. avg. se je preveč navlekel v omenjeni gostilni; pijanega so zavlekli v hlev, kjer je kmalu zdihnil nepreviden! Zopet žrtev nesrečnega žganja! Ptujske snopsarije pa vedno bolj procvitajo! Kdo se bo venda enkrat usmilil ubogega ljudstva ptujske okolice? — Novo mestno hišo na Florjanovem trgu že pridno zidajo, dasiravno še staro poslopje (Boškovil) ni celo podrto. Pri podiranju pa se vzdiguje po celem trgu in v vedno zelo obiskani Ungartor- ulici tolik prah in to že tako dolgo, da se ljndje že nevoljni vprašajo: kdaj bo temu vpepeljevanju že vendar enkrat konec? Gotovo bi bilo mogoče to delo bolj pospešiti, ako bi mestni občinski svet le hotel! — Se večja pa je nevolja ljudi, ki gredo ali peljejo iz Sv. Marka, Spuhlja, Zavrča in sploh od hrvatske strane v Ptuj ali iz mesta nazaj, ko morajo pri zatvornicah, ki zapirajo pot čez železnični tir, čakati dolgo in dolgo, kadar prestavljajo ali prevažajo vlake oz. vagGne. Bila bi pač vendar dolžnost južne železnice, oz. mesta, da da napraviti most, ker Bilno trpi promet, ki je ravno na tej cesti jako živahen. Ptujski okoličani, ganite se za to misel!
Slovensko šokolsko .društvo se snuje v Gradcu. Slovenski „Sokol" bo v najožji zvezi s češkim „Sokolom", ki že obstoji v Gradcu več let.
Društvena naznanila.
Lehen pri Ribnici. Veselica, katero priredi podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda v Lehnu pri Ribnici v ne-nedeljo 26. avgusta t. L ne bo, kakor zadnjič poroča no, pri Sevšeku, ampak pri Orozelnu. Začetek ob 5. popoldne. Pozdrav. Godba. Govor. Igri „Bratranec" in „Raztresenca". Prosta zabava. Vstopnina 40 h za osebo, 1 K za obitelj.
Sv. Kiiž pri Ljutomeru. Tukajšnja čebelarska podružnica ima prihodnjo nrdeljo 19. t. m. takoj po ranem opravilu svoje poučno predavanje, pri katerem bo znani strokovni potovalni učitelj čebelarsi/a g. J. Jurančič predaval najpred teoretično v šolskem poslopju, potem pa praktično razkazoval v šolskem, oz. Fr. Bratinovem čebelnjaku. — Pridite torej vsi bližnji in daljni čebelaiji, pa tudi taki, ki se za čebelarstvo zanimajo! Zum, zuml	Odbor.
„Bralno društvo na Dobrni" priredi v nedeljo dne 26. avgusta veselico s petjem in gledališko predstavo. Predstavljala se bode popolnoma nova igra, ki še ni bila nikjer igrana. Obljubljen je tudi podučen govor poznanega strokovnjaka.
V St. Ilju pri Velenju bo imelo bralno društvo dne 9. sept. t. 1. svojo prvo obletnico. Priredila se bo na isti dan veselica z godbo in predstavo šaloigre, koja se bo pravočasno z vsporedom naznanila. Pil isti priliki bota pa tudi gg. drž. poslanec dr. Ant. Korošec in deželni poslanec Ivan Vošnjak poročala o svojim delovanju. P. n. gg. in dame iz Celja in Žalca, koji ste bili pri ustanovitvi minulo leto, in vsi rodoljubi sosednih dolin se že zdaj najuljudnejše vabite na to slavnost. Začetek bo ob 3. uri popoldan na vrtnih prostorih g. Ivana Kranjca.
„Kmečko bralno društvo v Trbovljah" priredi v nedeljo dne 19. sept. popoldan v gostilniških prostorih Andreja Žagarja veselico s petjem, 2 gled. igrama: Kmet-Herod in Eno uro doktor, in diugim zanimivim sporedom. Na svidenje, vsi prijatelji mladega društva!
Listnica uredništva.
Nazarje. Izide v „Našem Domu", ker je ta list predvsem za mladeniče določen. Srčne pozdrave! — Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Ze prej dobili dugi dopis o tej zadevi. Pozdravljeni I — Sv. Martin pri Vurberku: Takšnih dopisov ne priobčujemo, ker mnogokrat tudi ni dotičnim gospodom ljubo. Prosimo, poročajte nam drugih stvarij. Pozdrave! — Planinska vas: Zdi se nam. da bo boljše, če pust'mo celo stvar v miru! — Vransko: Zarad< volitev sedaj nemogoče. Preobloženi smo z rokopisi. — Hoče: Hvala, ob priložnosti! — Dr. M., Gradec: Kakor hitro bomo ?3 volilne borbe, pride na vrsto! Se priporočamo za večkrat! — Šmarje pri Jelšah: Istotako! — Sv. Marjeta ob Pesnici, Veržej, Kamnik, Sv. Jury v Slov. gor., Trbovlje, Gornji grad, Sv. Jakob v Slov. gor., Bkeljsko, Griže, Ljutomer, Središče, Murščak, PLoj, Velenje; Zaradi praznika nismo mogli priobčiti več dopisov, ki so nam došli v torek popoldne. Vse, kar ni zastarelo, pride prihodnjič.
Listnioa upravništva.
Šoštanj: Ni se nam priložila znamka!
Sv. Jurij ob Ščavnici. (Nadaljevanje.) — Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" so darovali kot donesek za goinjeradgonsko podružnico za upravno leto 1905: Sovjak: Ivan Jaušovec 20 v, Lovro Kocmut 1 K, Anton Jaušovec 20 v, vesela družba 40 v, Franc Vuk 20 v,. Jakob Kovačič
2 v, Jernej Matjašič 4 v, Ana in Franca Čagran po 10 v, Marija Prelog 10 v, Ivan Cagran 10 v, Marija Lasbaher 10 v,
Franc Lasbacher 20 v, Marija Golnar 20 v, Janez Golnar 20 v, Franc Holc 10 v, Neža Hribaršek 50 v, Jožef,Vrzel 20 v, Jožef Bajzman 40 v, Marija Kovačič 20 v, Neža Žmavc 10 v, Jožefa Bajzman 20 v, Franc Štefanec 10 v, Jernej Črnel 20 v, Frančika Zabot 20 v, rodbina Horvat 1 K, Ferdo Hrašovec 20 v, Anton Štuhec 40 v, Ivan Golnar 30 v, Micika in Alojz Golnar po 20 v, Ivan Strah 10 v, Zefika Hrašovec 50 v, Marija Rajntaler 20 v, Franc Kovačič 40 v, Frančiška Matekovič 40 v, Trezika in Ana Vučina 1 K, Ivan Vučina 1 K, Martin Hrašovec 10 v, Alojzija Stuhec 20 v, Peter Pressling 10 v, Genovefa Tišlar 20 v, Marija Kurbos 20 v, Ana Vrzel 20 v, Marija Kump 10 v, Uršika Badja 1 K, Micika in Frančika Kegl 40 v, Anton Štuhec 20 v, Katarina Strajnšak 20 v, Marija Horvat 2 K, skupaj 16 K,76 v; nabirala Micika Horvat. — Murščak: Jožef Žunič 40 v, Jožef in Marija Vajs po 10 v, Ivanka in Micika Horvat po 20 v, Ana Horvat 10 v, Martin Slana 20 v, Marija Lapi 20 v, Marija Simonič 10 v, Terezija Moviin 20 v, Katarina Cicek 12,v, Marija Vamberger 20 v, Marija Haložan 20 v, Davorin Zanič 10 v, Frančiška Zunič 20 v, Franc Haložan £0 v, Lapi Ciril 20 v, Franca Kolarič 20 v, Marija Haložan 10 v, Otilija Bibianko 20 v, Ana Bibianko 40 v, Alojzija Gutman 40 v, Jožef Bibianko ,20 v, Marija Strajnšak 20 v, Marija Ajlec 20 v, Ludovik Zunič 80 v, Janko Vajs 10 v, mladina preostanek od darov za sv. mašo 50 v, skupaj 5 K 82 v; nabirala Frančiška Zunič. — Galušak: Marija Fradl, Marija Kreft, Alojzija Golob po 40 v, Marija Kupljen 20 v. Rojkošak: Kat. Budja, Fr. Bogar, Fr. Brumen po 40 v, Marija Horvat 10 v, Franc Neubauer 30 v. Gabre: Josip Miki, Alojzija Strajnšak, Katarina Štuhec po 40 v, Karija Kurbus 20 v, Marija Kocmut 20 v. Julijana Trstenjak 20. Borošak: Ana Slekovec 20 v, Frančiška Anžel 20 v, Gera Zmavc 20 v, Mariia Mlinaric 10 v, Neža Belec 20 v, Vinc. Šek 10 v, Frančiška Senčar 20 v, Terezija Šafarič 1 K, skupaj 7 K 30 v; nabirala Terezija Šafarič. — G r a b š i n c i: Katarina Tišlar 40 v, Marija Krajnc 30 v, Cecilija Šek 80 v, Matilda Meznarič .40 v, Marija Trstenjak 20 v, Marija Vrbnjak 60 v, Genovefa Cirič 40 v, Marija Ritonja 40 v, Julijana Peršak 20 v, Alojzija Škrjanec 10, Marija Kožar 20 v, Terezija Lasbaher 20 v, Marija Horvat 20 v, Marija Šijanec 40 v, Gera Gregorec 80 v, skupaj 5 K 10 v; nabirala Tonika Gregorec. — Grabonoš: Frančiška in Ivanka Bratkovič po 1 K, Janez Rajh 20 v, Franc Trstenjak 20 v, Alojz Trstenjak 60 v, Ivan Stramič 30 v, Martin Veberič 30 v, Franc Kegl 20 v, Franc Kvas in Jakob Šek v po 80 v, Franc TopolH.k 40 v, Franc Lisjan 20 v, Jakob Ceh 10 v, Ana Vrzel 20 v, Marija Prelog 20 v, Marija Borko 20 v, Marija Klemenčič 20 v, Mariin Klajnošek 20 v, Franc Holc 23 v, Uršula Sodeč 10 v, Frančiška Kožar 12 v, Anton in Franc Slogovič po 20 v, Jakob Nrdog 1 K, Ivan L"<:baher 20 v, Jožef Hrašovcc 30 v, An+)n Potočnik in mati 40 v, Tomaž Vrbnjak 40 v, Anton Vrbnjak 60 v, Malika Hofman 20 v, Frančiška Vrbnjak 80 v, Anton Hrašovcc 40 v, Ivan Trstenjak 40 v, Anton Satler 40 v, Katarina Korošak 10 v, Anton Ferenc 40 v, Jurij Kovačič 20 v, Marija Lah 20 v, Antonija M'r 20 v, Marjeta Trstenjak 1 K, Franc Mir 20 v, Marija Mir 30 v, Roza Križan 40 v, Ivana Kreft 40 v, Janez in Alojzija Hrašovcc po 1 K, mlad:na kot preostnek od darov za sv. mašo 40 v, skupaj 16 K 95 v; nabirala Lojzika Hrašovec.
Loterijske številke.
Dne 11. avgusta.
Gradec .... 25, 86, 61, 51, 79. Dunaj .... .25, 77, 51, 49, 84.
Zahvala. Povodom tridesetletnice svojega učitelje-vanja podarila je gospa Nina Ivančič-Deu, učiteljica na Franc-Jožefovi dekliški šoli, tukajšnjemu slovenskemu pevskemu društvu dvajset kron; istotako je volila slavna posojilnica v Ljutomeru temu društvu vsoto dvajsetih kron. Dariteljem iskreno zahvalo! Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru dne 7. avgusta 1906. Josip Velnar predsednik; Erna Razlag blagajničarka.
Tržne cene
v Mariboru od 5. avgusta do 11. avgusta 1906.
Živil»		od		do	
	100 kg				
		K	h	K	h
Pšfnica.....		15	60		
rž.......		14	_	_	_
jačrnan.....		15	—	—	—
		16	_	_	_
		16	50	_	_
proso ......		18	—	_	_
^jda......		16	—	—	—
»•no......		4	80	_	—
slama .		4	40	—	—
	1 kg				
fižola......		—	80	_	_
		_	52	—	_
		_	88	_	_
		—	6	—	—
		_	40	—	—
»urovo maslo . . .		2	40	_	_
		2	60	_	_
Jpeh, svež ....		1	50	_	—
itlje, kislo ....		—	—	—	•—
r«pa, kisla ....		—	—	—	—
	1 lit.				
		—	20	—	—
■metana, sladka . .		—	72	—	—
„ kisla . . .		—	80	—	—
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
		—	7	—	—
Vrli Slovenci!
Na vsako pismo, ki je pišete svojim prijateljem, prijateljicam i. t. d. prilepite vedno
narodni kolek
v korist (lični, naše podpore prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.

ll
Vaaka beseda stane 2 vin.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
Vsaka beseda stane t vin.
Vaaka beseda stane 2 vin.
Vačkratna objava po dogovora.
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor.
Vsake vrsts debla od 4 metre dol/ine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozaijem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—9
Dva viničarjai vsak z najmanj štirimi delavskimi močmi, ki se razumejo na amerikansko trto, pridni in voljni se sprejmejo proti dobri plači. R. Flick, Fram.	495 1
Gostilna v najem. Boljša gostilna v prijaznem kraju v Savinjski dolini, eno minuto od železniške postaje, da se pod ugodnimi pogoji v najem. Več pove upravništvo.	494 1
Novozidana hiša z pribl. dva orala zemlje v Sp. Pobrežu pri Mariboru se po ceni proda. Vpraša se v Spod. Pobrežu 55.	1
100 zabojev, v katerih je bilo manufakturno blago, proda po ceni Karol Worsche, Maribor, gosposka ulica 10.	488 2
Dva učenca, vešča obeh deželnih jezikov, se sprejmeta takoj v trgovino z manufakturnim blagom M. E. Sepeca v Mariboru, Grajski trg 2. 457 1
Krčma se da v najem pol ure od ■ farne cerkve s točenjem vina in žganja pod zelo ugodnim pogojem. Najemnik tudi lahko nekaj zemljišča vzame. Kje pove upr. lista.	457 1
Prav lepo posestvo, meri 12 oralov, najbolj rodovitnih njiv, travnikov s sladko krmo, sadonosnik, vinograd in gozd, vse blizo hiše, ki je lepo zidana, z opeko krita in na čednem, prijetnem kraju; hiSa ima tri lepe sobe, kuhinjo, čumnato in klet: Gospodarsko poslopje s hlevom za 8 glav živine, ker veliko krme zraste, svinjak, škedenj i. t. d. Posestvo je blizu postaje in posebno pripravno za mlekarno. Cena je 6200 gld. Hranilnice ostine 3000 gld. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno št. 42.	479 2
Prodsjalka, izvežbana v špecerijski trgovini, se sprejme takoj proti mesečni plači 24—80 K in dobri hrani ali po procentih pri G. Hinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah.	460 2
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, FlOssergasse št. 6.
809 1—16
Fant od 14—15 let star, lepega vedenja, od revnih starišev, ki bi imel Aeselje do mežnarije in ce-kvenega dela, se takoj sprejme pri Jožefu Bec, organistu v Artičah pri Brežicah. Plačilo po dogovoru.	510 3
Kupim malo posestvo na deželi pod pogojem, da plačujem na leto peti del kupnine. Naznanila z natančnim popisom posestva sprejema „K. Postlagernd Kray A. 73 Rheinland."
473 3
Veliko lepo posestva eno uro
hoda od Maribora, pri dobri cesti, meri 90 oralov, večina travniki s samo sladko krmo, gozdi, njive, sadonosnik in vinograd. Hiša je prav lepo zidana, z opeko krita, kakor mala graščina, ima 3 salone, 4 sobe, kuhinjo, predsobo, 3 kleti, 2 preši, v kleti je 12 polovnjakov jabolčnice, 7 polovnjakov vina, veliko vinjske posode. Gospodarsko poslopje je lepo, veliko s 4 voli, 7 krav, 1 tele, 2 konja, 1 koleselj, 1 lovski voz, 4 vozovi, 4 plugi, mla-tilnica in slamoreznica, vodna samo-sesalka (selbsttätige Wasserpumpe). 1000 centov sena, vse gospodarsko orodje in vBi letošnji pridelki, se takoj prostovoljno proda. Cena 43.000 gld. Hranilnice ostane 17.000 gld. Premičnine s pridelki so same črez deset tisoč gold. v vrednosti. To posestvo je za veliko mlekarno ali živinorejca posebno pripravno, Kdor hoče kupiti, naj se hitro zglasi pri Francu Podlipnik, Tezno št. 42, Maribor.	480 2
Za krojače in šivilje pripo ročam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu.	8
Novozidana biča, 7 sob, 6 kuhinj, lep vrt, sposobna za pekarijo, se proda za 6500 gld., 8000 lahko ostane. Vpraša se v Mariboru, Seitzer-hofgasse 8 v trgovini.	478 2
Vodja žage (vicianska žaga na par) se takoj sprejme. Pojasnila daje Hinko Schwarz, lesna tovarna v Kri-ževcu na Hrvaškem.	486 1
Štampilje
iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št 15. 757 45—44
WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW
Gostilna z lepo hišo, popolno koncesijo, poštno nabiralnico, tik glavne ceste, na lepem prostoru v veliki občini z dobrim prometom; hiša ima štiri sobe, štedilnik ter lepo klet in lep prostor za trgovino, svinjaki in živilski hlevi, zraven je vit s studencem, zemljišča je okoli 3 orale, velika njiva in travnik, se po ceni proda. Kje, pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici.	447 2
Lepo posestvo, zidana nova hiša z 2 sobami, 1 kuhinja, lepa klet in celo gospodarsko poslopje se po zelo nizki ceni proda. Vse skupaj 9 oralov zemlje. Zraven hiše lep vinograd, sadonosnik in polje. Več se izve pri gosp. Fr. Hojnik v Zgor. Hočah. 444 1
Učenec za železnino in špecerijo se sprejme takoj pri g. Jos. Prstec v Mariboru, Tržaška ulica. 466 1
10 odstotkov popusta dovoli na naročJ,a s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Gröden, Tirol". Ceniki, fotografije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 4SI 9
Mlinar iz poštene hiše želi na navaden mlin priti. Naslov se izve pri upravništvu.	485 1
Učenec boljšega zadržanja z dobrimi spričevali se sprejme v trgovini z mešanim blagom F. Kodrič, Fram.
490 1
Hlapeo se sprejme na posestvu zavoda Marijinih bratov, Kirchengasse 1, Gradec. Mera znati dobro dojiti in mora zraven na polju delati. Mesečna plača 16—18 kron.	506 1
Hrana in stanovanje za samske gospode se dobi v Nagygassa 11 od 1. septembra naprej. Oglasila pri
hišnici.	497 2
Pritlična biča s pekarijo, 2 trgovini, 4 stanovanja, hlevi, še davka prosta, na lepem mesiu v Mariboru se proda za 25.000 kron. Izplačati je po dogovoru. Pojasnila daje hišnik v Biirgerstrasse i	474 2
Službe išče kot šafar ali kočijaž pri kaki grajščini v tem spreten, ože-njen mož. Naslov: Alojz Magdič na Gajih št. 81, Sv. Urban pri Ptuju. 498 1
Službo majerja a
želi prevzeti oženjen mož upravništvo.
Ii iafarja
, Naslov pove
504 1
||fl o ž s tremi delavskimi moči želi prevzeti viničarijo pri kakem duhovniku, kjer bi bil samo vinograd in sadonosnik oskrbovati. Razume tudi celo amerikansko delo. Naslov v upr.
487 1
16 letni fant želi nastopiti službo cerkovnika. Naslov: Simon Mlinarič. h. št. 36, St Miklavž pri Mariboru,
503 1
Učenec, |ki je izvršil dva gimnazijska razreda, želi vstopiti v večjo trgovino mešanega blaga. Poizve se pri upravništvu „SI. Gosp.". £05 1
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
y Mariboru.
Motorje za plin In benoin
mlatilnice in stiskalnice proda po nizki ceni Karol Sinkovitsch, ključavničar za stavbe in stroje v Mariboru, Pnffova ulica.	503 3
Službo organista in cerkov< nika želi spremeniti cecilijanec jako izvežban v vseh predmetih z jako dobrimi spričevali in je tudi rokodelec. Službo lahko nastopi takoj. Naslov pri upravništvu.	501 3
Krčma se da « najem ali na
račun v lepem kraju. Naslov pove upravništvo.	2
Brdo, dobro ohranjeno, skoraj popolnoma novo, proda za 40 kr. Alojz Hadner, v Mariboru, Josefinental. 3
Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franca Erajnc, Sv. Martin bi. Vurberga.	3
Hifta s 5 stanovanji, lepim vrtom in pridelkom vina je na prodaj. Več se izve pri posestniku v Studencih pri Mariboru, Lembaška cesta 56. 3
Službo občinskega tajnika
želi sprejeti že več let v taki glužbi se nahajajoči mlad mož. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja".	i
cene primerno nizke. delo solidno in se v teku tedna izgotovi. lišp ni treba odstraniti. za vse v snazenje :: izročene stvari se jamči.::
H. VOLK
76 Šoštam — Štajersko 23 Kemična pra|njCa
nrejena a najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsako-:: vrstnih oblek itd. ::
Slovenci!
Spominjajte se ob raznih prilikah nase (lične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda!
Nova godba!
Požarna bramba pri Sv. Martinu ob Paki si je ustanovila svojo godbo, broječo osem do deset mož (sami domačini). K«r je ta godba izvrstna, se priporoča vsem gasilnim in drugim društvom. — Naročuje se ustmeno ali pismeno pri
Josipu Mihelec, 499 1
gostilničar, pošta Rečica ob Paki.
Za Marijine družbe
je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje.-
Prra štajerska zadruga za uporabljanje sadja
v Mariboru, Reiserstrasse 1
- priporoča izvrstnega in pristnega	~
jabolčnika in hrušovca iz 1904
po jaleo nizki ceni. 1509 8
Bojno veteransko drnštvo Rnše in okolica.
Vabilo
na
cesarsko »lavno*!,
ki se vrši
v nedeljo dne 19. avgusta 1.1.
v gostilni gosp. I. K. Miklauca v Rušah.
Vspored: Ob 9. uri predpoldan slovesna služba božja. — Ob 3. uri popoldne: Začetek slavnosti z raznolikim raz-veseljevanjem ii plesno zabavo.
Igra pekrska društvena godba. Vstopnina 20 v za osebo.
Najuljudneje vabi
slavnostni odbor.
Peter Jagodic
pozlatarski in slikarski mojster y Celju, Gosposke ulice št. 4
ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojništvom in duhovščini kakor tudi občinskim uradom svojo
prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju
in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje
po najnižji ceni, kakor tudi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. nmetno in znano zmožno po nizkih oenah. — Proračuni in načrti zastonj
Za miogobrojna naročila se priporoča
IF. J"agod.ič.
Dražbeni oklic.
Po zabtevanju s teSajnihupnikov v konkurzni zadevi Jožefa in Alojzije Horvat zastopani po oskrbniku stečajne imovine bo
dne 29. vel. srpana I90G dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 8. dražba nepremičnin vlož. št. 188 in 210 katastralne občine Sv. Benedikt. Nepremičnine vlž. št. 188 k. obč. Sv. Benedikt, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 5944 K 70 v., vlož. št. 210 k. obč. Sv. Benedikt pa 669 K 12 v.
Najmanjši ponudek znaša vlož. 188 — 4458 K 52 v. vlož. št. 210 — 501 K 64 v. Pod tem zieskom se ne prodaje,
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji napozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z na-bitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliščn spodaj označene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanu-jočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija Sv. Lenart odd. II.,
dne 9. avgusta 1908.
500 1
Podobice
male in večje, zobčaste in gladke
—— dobite prav po ceni =
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
so v 34 različnih vzorcih na prodaj.
Restavracija
Narodni dom
v Mariboru 496 1
sprejme gostilničarja.
Prednost imajo oženjenci. Restavracija se prevzame
= I. septembra 1.1. =
Ponndbe na zgornji naslov.
II II II II II II Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || || || || || ||
Zanesljivo najboljše poljedelske stroje
kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajke), slamopeznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino „Merkur" P. IMAJDIČ, Celje
ter cenike
I Vlačne grablje ¡
ajuspešnejše poljedelsko orodje, s katerim ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi šest ljudi.....
Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo.
ubera k u h i n j s k e posode iz čistega nikla ¿gSSSi
JT O
3
a
3
(D «
sr
r+>
n
OD O
N Se i—■
O
J?
11 11 Traverze, cement, železo za ce cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave 11
434 6
Tovarniška zaloga
kmetijskih strojev
Konrad Prosch
v Mariboru,
Viktringhofgaise
priporoča - svoje nove izboljiane -
gepelje,
mlatinice rezalnice £ SP7, tfijerje, sekalnice *
======^== Za vse se Jamči!
Slovenske cenike na zahtevo zastonj!
C T ATJEMPTI Zahtevajte vedno in OLUlMU! povsod le najboljše
vžigalice
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.

= Svoji k svojimi =
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo .*.
CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj. ===== Zagreba
glavnega mesta
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in KoroSkem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, KoroSka cesta štev. 9. .*.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713	Štajerske in Koroške.	51—43
mt
fVeleposestvo.
Okoli 300 oralov njiv, travnikov, gozda in pašnikov z lastnim lovom. Tri hiše, dva velika hleva za 50 glav goved in 200 ovac se takoj jako vredno proda. Naslov pove upravništvo Slov. Gosp." 477 2
Trgovci, gostilničarji, pozor!
Froda se po najnižji ceni radi opnstitve podružnice nova in zelo praktična
trgovinska oprava
okoli 400 hI pristnega Jjuto-merčana in večje partije domačega žganja ter konjaka, mlatilnica z gepeljnom.
Franc Seršen
Ljutomer.

i« i«
Želodčne kapljice
(z zaščitnim znakom sv. Marka.)
500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice ("prej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je
izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjene trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz-
nost, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtjem ter pomanjkanju teka.
ZAKONITO ZAJAMČENO.
Izvleček iz prostovoljnih za hvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr.
Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4*— K.	3 ducate (36 steklenic) po II'— K.
5 ducatov (60 steklenic) I7>— K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
853 12—20 Trg sv. Marka št. 68, poleg oerkve sv. Marka.
28 oralov veliko posestvo
fl2
je pod prav ugodnimi pogoji
= na prodaj. =
Cena je 3400 K. Več pove Alojzij Majcen, nadučitelj, Sv. Duh — Leutschach.
Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo
v korist družbe sv. Cirila in Metoda,
katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani".
Slovenci! Slovenke!
Kupujte in zahtevajte povsod odločno
domače blago
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
kot pivo, peresa, svinčnike, svalčične papirčke in ovitke, voščilo za čevlje, šampanjec, cilindre za svetilke, platno, pisemski papir ih pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 V MedjatOVl hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XX rovanja zvonov proti poškodbi ; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju XX za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX XX	Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ZZ -xx
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. M 24-13
Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
1111
mm
Izdajatelj in založnik „Katol. tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.