»7. Hnflta. i I^BpWf ¥ ^^^^W|W nB ninH^I HHi Ul. tati ^^^^^^^m|m ^^^^^^^^^^^^^fc „^^—_^. ---------------------^------—^ ■ j- ■ ---------^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^^B^^^HI^HI^HII^^BBMiVMHVHVHiVPii^BnH^^M^B^B^S^B^^I^BHJ^^^^H^HBB^^^^^^^^H^^^^B^^^^B^^^^^^HHH^BIJ^^^HH^pil^^llBHI^^VPHVHVHi^HH^IBHH^I^^BHHl^lB^^HHB^HHBIHHBH^^r .*lmrfrtl Narod- t*1(« p, p**, a taajt bMh Avctro-Ografce: m NeaOJo: aS^kto J r r r r 1S — M *■«**> ia m drage dežete: ■■ ""*.....550 cdoltls naprej . . . . K 70-— VpraitnJCTigied* froentov m ma) priloži u odgovor dopisnica ft!! mamka. l»VBialMit (fpoda), prttličje, levo). ffnafl«— mlimm iL t, telito *L §0. hmtl at nbuujo po pmblteae« pratfom to afccr 1 mm visok ter 54 mm Urok prostor: enkmt po 12vfaL, itiafciat po UvkL, trifcnt po 10 vis. PoaUao (tMk ptostor) 30 via. p«rte ta obvale (enak pralor) 20 vfaurjev. Pri v«epfa ioaereilah po dogovor«. ■•?» urafalkl aaj p«tf)ej« uretifa* tNm ffj^ pt> —■»!—■?« "90 ■t Mat ptaMM urtete fcrei pMUtve teatrja se ac atna< tffcak*r titrati. „Naroda* Tiskwna« teUfoa *t 9*. .SIovcmU Narod- velja v ftfaalfaBl i tatavljea aa doa aH £e se bodi pooj: odo tete nftprcj . . . . K 58-— I edrt leta naptej . . . - K 15*— pol leta.......»•— I na »esec . . . . . K 5r— Posamezna Itevilfca velja 30 vinariev. Dopisi aa) ae ftanldrajo. Rokoptsi ae nevnčajo. VmJbIMvoi Kmaftova Utot kl(fL aadatr. levo), MefM ŠL 9% . Naš položaj na pariških konferencah. V petek zvećer je naš urednik imel priliko razgovarjati se z gosp. dr. Ivanom M .Cokom, znanim tržaškim političari em, hi se nahaja ze dclj časa v Parizu kot član širšc naše delegacije mi mirovni konferenci, kjer deluje v raznih odšetati* Odpotoval je dne 18. iebruarja zvečer iz Pariza in prišel v Ljubljana v petak popoldne. v soboto zjuiraj pa je odšel v Beograd. V prija-teljskem razgovora o položaju in do-godkih v Pariza mi je dal sledeča pojasnila, ki naj bi slazila samo še v po-polnitev člankov gg. dr. Rybafa in dr. Brezigarja, objavljenih v naši sobotni številki. _ Ne smemo 2apirati oči pred istino. Naš položaj je iz raznih razlogov pre-cej teža veru Ne vem če si držimo vsi točno pred očmi tehniko postopa-ija takozvane »mirovne delegacije«. Mirovna pokajanja se namreč ne vrše v ožjem pomemr besede, marveč je procedura sledeča: Vodstvo ćele mirovne konference in vseh dosedanjih odloči-tev je imel v rokah »odbora desetorice« (»Comite des dix«), v katerem sedita po dva zastopnika vsake velesile, t. j. Amerike, Angtije, Francije, Japonske in Italije. Predsedoval je doslei Wilson, odslej bo pa Lansing. V«aka država iz-ven petih velesiL ki je na kakšnem vpra-šanju direktno interesirana, je po-vabljena ad hoc v ta odbor desetih, ki posluje kot najviš. sodišče, in srne pred njim razložiti svoje stališče. Ponavadi se za vsako sporno vrašanje O5^inje poseben pododbor ali odsek, v katere-K2l. pa pridejo zonet le elani onih petih velfkih držav. Ta pododbor srjomo vprašanje »Stuđirac. Do sklepa ali od-loČirve dosedaj se ni prišlo v nobenem takem vecjem vprašanju. Za nas je situacija v tem pojedu jako kočlifva \z tesra razlojra. ker sed! med zastoiMiiH onih petih sil f'jdi Italija, ki je v na5?ih skupnih soornih vprasan.uh ne le stranka, arm>ak ^di sodnik v lastni zadevi. Pofesr tesra moramo rudi vpo$te-vat!, da sta ravno srlede naših spornih vprašanil An^fljn in Frandja no sloviti londonski pogodbi vezani z Italijo. V ©stalem otx>zartam na \^ebTno poročil frsr. dr. l?ybara in dr. Brezisrarja, zlasti na an^!e§k? desinteresement napram Nemčffi. na zahtevo Francii'e tw od- : šTcodnini od Nemčiie in na boljševičko | Ribariie fer držanje Amerike, kompleks i 4 tock. ki so med sabo zvezane in tvo- ! rijo ono veliko vprašanje mira. reda m \ uovračll, ki so prava vsebina mirovnih kotiferenc. | Pa mislite, da je londonska pogodba res obvezna za velesile? \ To je gotovo. Francoski zunanji minister Pichon je oficijalno izjavil našim zastopnikora, da ne more biti govora o tem, da bi se Anglija in Frandja ne držali z Italijo sklenjene ; pogodbe, („razven za slučaj, da na-stopijo taki dogodki, ki bi spravili • londonsko pogodbo ob veljavo"). ; Ali je bila morda radi tega stav- \ ifena oonndba na arbitražo? \ Ne. Antanta, ki n važu je velike žrtve, ki jih je doprinesla Srbija tekom voje, pa tuđi zasluge avstrijskih Jugoslovanov za pospeševanjer azpada, in ki zlasti nvažuje tndi moČ, ki jo bo zedinjena Jugoslavija v vsakera pogledu predstavljala na izvanredno važni svoji zemljepisni poziciji, od druge strani seveda ne bi hotela, da se zgodi kakšna krivica zavezniški Italiji, ki je tuđi doprinesla žrtve, čeprav ne ▼ istem obsegu kakor mi niti iz istih astih nagibov. Ostale antantine države bi seveda sedaj najrajše videle, če bi bil mogoč kakšen sporazum med nami in Lani. Z ozirom na te razloge in v polnera zaupanju v osebo pred-sednika Zedinjenih držav Wilsona je naša vlada sklenila, sprejeti Wilsonovo arbitražo glede ceiega našega sporae-ga vprašanja z Lahi. Zakaj so pa Lahi tako odločno odklonili arbitražo? Zato, ker nimajo čiste vesti. Vsak pravičen sednik in Wilson boce gotovo biti pravičen, mora priti do zaključka, da se zahteve italijanske vlade glede naših zemelj nikakor in v oobeni obliki ne dajo spravili v sklad z načeli pravice, kakor jih je označil Wilson, da se pa nahajajo naše zahteve vedno in povsod v najpopol-nejšem skladu in soglasju s lemi načeli. Goriška dežela brez Furlanije n Pr- je gotovo bolj slovenska, nego je Rim laški, in vendar jo Lahi, ki so formalno in z besedami izrečno spre-jeli vse Wilsonove točke, zahtevajo zase! Isto velja za Dalmacijo. One se siecer sklicujcjo tndi na strategične razloge, toda to pač ne odgo^arja , Wilsonovim načelom. Će so pa stra« tegične meje res potrebne, potem so pač predvsem potrebne slabejšernu od obeh strank, torej nam. Kaj pravi k temu franeosko javno mnenje? , Fra:iccska publika sicer spremlja z velikimi simpatijami vsak pokret Jugoslovanov. Franeosko časopisje pa, kateremu tuđi sicer ni mogoče očitati psv lošnem, da za nas ne bi imelo prijaznih besed, se v sporu med nami in Lahi dosledno postavlja na Italija« nom prijazno stahsče, istotako franco-ska cenzura. } Kako pa je bilo pri zaslišanju naših delegatov ? Naša delegacija je bila zaslišana 18. in 19. februarja. Jaz sem odšel 18. februarja zvečer. Tik pred odho-doiii sem imel priliko govoriti z delegatom dr. Žolgcrjem. Z zadovoljnim obrazom mi je povedal, da je zasli-šanje po njegovem mnenju izpadlo zelo dobro. Naš pariški poslanik Ves-nić je podal splošni pregled o žrtvah in zaslugah Srbov in spioh, Jugoslovanov v prošli vojni. Dr. Žolger, ki je to pot pri konferenci prvikrat na-stopil kot oficijelni delegat, je nato v širokem in temeljito zasnovanem govoru utemeljil naše zahteve na severni meji, nakar je zunanji minister dr. Trumbić obdelal jadransko vprašanje, odnosno našo zapadno in severo-za-padno mejo. Dr. Žolger je izrečno in z velikim zadovoljstvom naglasil, daje dr. Trumbić krasno in popolnoma v smislu naših teženj izvajal, ter je izrečno dodal: .Zlasti glede Trsta in Gorice je dr. Trumbić tako logično in prepričevalno izvajal, da se je iz vsake vrste videlo njegovo prepričanje in da je dosegel vidno globok vtis, ići ga je njegov govor napravil na prisotne delegate velesil." Tuđi predsednik delegacije, g. Pašić, zavzema vedno in povsod edino pravilno stališče, in to energično. S tem boao, tako upam, definitivno ubite vse bedaste govorice, ki jih morda neinformirani, morda pa slabo misleći Ijudje časih trosijo bo-disi o enem ai drugem v veliko veselje, Lahov zadrego naših prijateljev in našo največjo škodo. Mislite torej, da stoji vprašanje glede Trsta in Gorice dobro? Mislim, da ne. V kolikor je do-sedaj razviden način postopanja mirovne konference, mislim, da samo iz-vestni uspeh naše delegacije ne bo zadostoval. Moje osebno mnenje je, da moramo pokazati, da imamo tuđi moc, da si svojo pravico v slučaja potrebe tuđi priborimo. Na Francijo in Anglijo se ne mo-remo zanašati, ker sta vezani z londonsko pogodbo. Preostane torej samo še Wilson. V kolikor bo Wilsonu sploh mogoče doseći zraago svojim političnim načelom in kakšno stališče bo zavzemal vsled odklonitve našega posredoval-nega pred loga od strani Lahov, pokaže sele bližnja bodočnost Wilson je šel v Ameriko in se baje vrne koncem marca v Pariz. Kakšen vpliv pa ima prihod nar šega prestolonaslednika regenta v Pariz? Najugodnejši. Povsod prisrčno sprejet, ima vedno pred ocrni interes ceiega naroda od Šmohora in Brd do Vardarja. V tem smislu se tuđi udej-stvuje. Pismo Lansinga je uspeh re-gentovega osebnega bivanja v Parizu. Praktično je poleg tega dosegel da smejo^pluti naše trgovske ladje po Jadranskem morju pod pogojem, da imajo na drugem jambom interaliir- sko zastavo, na prvem pa je lahko narodna, kar je doslej bilo prepove-dano. Kdor pozna važnost pomorske plovbe in pomen zastave, ve ceniti ta ogromni uspeli. Ali nas Cehi podpirajo v Parizu ? Cehi danes voJijo predvsem državno in ne narodne politike. Gene-ralisimus njihove armade je Talijan. Na Trstu nišo interesiram, V svojih zahtevah so navedii tuđi zahtevo po internjcijopaliziranju naših železnic. Razmerje med Ćehi in nami nujno zahieva pojašnjenja. S kakšnini štabom razpolaga naša delegacija v Parizu? ima Doniociiiiie in osobje. iniornia-torje itd.; tuđi stan JuKo&lovajibkl odbor be deluje v naprej skupno z iiami in v isti sineri, brez svujiii bivših iuiiKcij, ki so prešle na državo, odnosno vlado iii delegacijo. Nas vseh je okrog 150 oseb. Hrez samohvale moram reci, da se jako pridao dela v raznih odsekih, politićnem, gospodarskem, štaiisuć-acm, zgodo\iiisko - geograiskem itd., itd. Izšlo je že mnogo brošur, spomenic, pojasnil, informacij popravkov, vesti itd^ naj potrebne? še pa je osebno obče-vanje s člani drugih delegacij, pri čemu r skušamo napraviti za našo stvar vse kar mogoče. Ako torej na kratko označite nas sedanji položaj, — kako stojimo? Za enkrat je naše najmočnejše upaiije Wilsoii in načela pravice. Ako to odrečc preostane samo še s a m o-pomoč. Na naši široki javnosti, na vseh, ki so na vladi, na vodstvu strank, žurnalistike, na naših časnikih, na uči-teljstvu in diiiK-všcini. na vseh, bodisi kmet, delavec, meščan, uradnik, župan ali občan, skratka na celem našem na-rodnem društvu in na vsakem posamez-niku brez razlike politične barve leži naloga, da si pojasni vsak sebi in vsem, kaj to geslo pomeni. Odpotujete li nazaj v Pariz? Jutri zjutrai (t j. prošlo soboto) potujem v Zagreb, v nedeljo v Beograd in se v najkrajšem času vrnera preko Ljubljane v Pariz. Prinesel ?;ern s seboi za Ljubijano nad 120 pisem, ravno toliko za Zagreb in preko 20 za Beograd. Če bi kdo v Ljubljani želei, da odnesem odgovor v Pariz, naj izroa pisma v teh dneh v Ljubljani pri Narodnem svetu. Prvi oficijelni ntirt mit nnrou'ov. Cilj mirovne konference ni samo sklepati mir. ampak tuđi zasigurati sve-tovni mir za bodočnost. Temu namenu ki prečega običajno vsebino mirovnih pogodb, naj služi zveza narodov. Konierenca se je takoj lotila tega dela, ter imenovala komisijo z nalosrom, izdeJati nacrt take zveze. Po sklepu konference je vsaka velesila — Amerika, Anglija, rranciia, Italija. Japonska — poslala po dva zastupnika v to komisijo, vse druge države pa skupno 5 zastopnikov. Nacrt pakta, ki ga je ko-lnisi.ia pod predsedstvom Wilsona izde-lala in ki ga je le-ta 15. februarja konferenci predloži!, vsebuje 26 členov, kojih vsebina ie v glavnem sledeča. Ustroj zveze obstoja iz zbora delegatov (Assemblec des dćlćgues) vseh držav. ki so pakt sklonile, potem iz izvršeevalnega sveta (Co-mite executif). v katerem so zastopane le navedene velesile in še štiri druge države, ki jih bo določil zbor delegatov, slednjič iz stalnega tajništva (Sćcretariat preneral) pod vodstvom ge-ne ral ne sca tajnika, katerega imenuje iz-vrševalni svet. Težišče organizacije je izvrSevalni svet, v katerem gospodajejo velesile. To se javno priznava. Tako pravi n. pr. francoski list ^Le Fi^aro« z dne 15. febr. i da je iz mistične zveze narodov postala liga 5 velesi!. Sicer bode vsaka država, : ki je na kakem posvetovanju izvrŠeval-nega sveta interesirana. povabljćna ade- : ložiti *n posveto van ja: sklep bo vezal : le na ta način povabljene drža/e. i Poslovnik si določujeta dele^acU- < ski zbor in izvrSevalni svet sama z ve- : čino Rlasov zastopanih držav. Prvo za- i sedanje skliče predsednik Zedinjenih držav severne Amenke. 1 Države, ki ne skleriejo tega pakta ; in ki se ne bodo v pakta samem vabile 1 da pristopijo. smejo vstciplti v zvezo Ie i tedaj, ako se za to izre^eta "^j"»aqj dve l i tretjini v delegacijskem zboru zastopanih držav. Izključene so nadalje države, ki ne dajo zrdostnega jamstva, da bodo Izvrševale mednarodne obveznosti in da se podvržejo načelom, ki iih bode usranovila zveza narodov glede oboro-žitve. Izvrševalni svet ima izdelati program razoroževania. Vojne sile naj se znižajo toliko, kolikor je neobhodno potrebno za skurno eksekucijo mednarod-nih obveznosti in za varnost države: pri tem :>a naj se vpostevajo geografska Icga držav in druge okolnosti. Izvrševalni svet se ima baviti tudl z vprašanjem, kako bi se da!e prepre-čiti škodljive posledice izdelovanta vojne ga materijala po zasebnikih. Države se bodeio med seboi obvešiale o svo-em vojnem in pomorskom programu ter o industriiah. ki bi se dale ad2ptirati za vojne namene. Te pred piše bo kontrolirala posebna stalna komisija. Zvezi narodov bo nadalje poveriena kontrola tr-Rovine z orožjem in rntiniciio tam, kjer bode to v skupnem interesu potrebno. Vsem državam zveze je garanti ra na teritorijalna integriteta in politična neod-visnost proti vsakemu napadu. Briga izvrševalnega sveta je, da se ta dolžnost izpoininje. Zveza narodov bo smatrala, da se dotika vsaka vojna Interesov zveze, četudi ne preti neposredno državam, ki so sklcnile to pogodbo. Te države bodo podvzele vse, kar se jim bo zdelo umestno. da se mir obrani. Nadalje se zavežejo. da ne bodo segle po orožju radi kakega spora, ki se ne da navad-nim điplomatičnim patom poravnati, ne da bi bile preje predložile ta spor ali iz-vrSevalnem svetu v preiskaro ali pa kakemu razsodišču. fudi po izreku iz-\rševalnega sveta ali r^zsMisča imajo čakati še tri meseze do vojne. Državu ki se bode ravnala po takem izreku, se nima napovedati vojna. Nasvet izvrše-valnega sveta in sedba razsodišča se iz-rečeta v primemem času. Vsak spor. ki bi nastal med signa-tćirnimi državami in ki je po njlhovem mnenju sposoben za arbitražo, se bo le tej podvrjrel, ako se ne da diplomatič-nim potom resiti. Te države se zave-žcto, da bodo razsodbo bona fide iz\t-sile. Ako se pa to ne bi zgodilo, bode stavil izvrševalni svet primeme pred-!oge v svrho izvršit ve. Ta svet bode tuđi izdelal nacrt za ustanovitev stalnega jnternacifonalnega sodnega dvora za arbitražo. Spor, ki ne bi mogel biti raz-sofen na omenjeni način, se bode pred-ložil izvrševalnemu svetu, ki bode za-devo preiskoval in ki lahko publicira za-hteve držnv in ves njemu predloženi materijal. Ako re posreči izvr§^valnemii svetu spravra. »o mora z vsemt potreb-nimi po?asn;li objaviti. Ako se pa spor ne bi dal resiti, nai publicira izvrševalni svet svoje roročilo z nasvetom, ki ga smatra pravičnim. Signatarne države ne bodo začele vojne z oniml državimi, ki se ravnajo po nasvetu izvrševalnega sveta, sprejetem soglasno od vseh čla-nov razun spornih strank. V slučaja da stranke ta nasvet zavrnejo. bode izvrševalni svet predlagal primerne korake. V slučaju nesoglasja ima večina dolžnosti in manjšina rsravico publicirati ono razrešitev, ki k> smatra za pravično in koristno. Na željo ene a!i dnj'r? stranke sme izvrševalni svet predložiti sporno vprašanje delegacijskemu zboru, pri kate-rem se vrši isto postopanje. Država, ki skfene to po&ođbo. in ki bi kršila svoje prej omenjeie dolžnosti, smatrala se bo ipso facto kakor da ie izvršila votni čin napram vsem drtigim državam zveze. Le-te bodo prekinile z njo vsa tnrovska in financijalna razmer-|a ter prepovedale svolim državijanom in tndi državljanom vsake države, bodisi član zveze ali ne, vse ftaandjalne, trgovske in osebne zveze s pripadnik! one države, ki je to posrodbo prelomila. V tem slučaju se bode izvrševalni svet izrazi! o tem, s kakimi vojnim i ali po-n'orskimi silami naj člani zveze pri-spevajo k oboroženi sili, ki bode ščitila sijmatarne države. Le-te se bodo med seboi podDirale glede fina .ičija! ti ih in gospodarskih sredstev. ki jih bodo kakor prej rečeno vporabliale tako tuđi srlede odpora proti vsakemu koraku, ki ga stori uporna država proti katerikoli iz-meć njih. Kadar se pojavi spor med drlavo, ki ie član zveze, in državo, ki nf elan, ali pa med državami, ki nišo člani. bodo te sleđnje povabljene, da v svrho raz-rešitve spora sprejmejo obvernosti čla-nov zvoze in sicer pod posoli, ki jlli bo smatra! izvrševalni svet pra\nčn!m. Ako se pa stranki vabilu ne odzoveta. potem ukrene izvrševalni svet vse potrebno, da se vojna prepreci in sprava doseže. Poseben člen govori o načelih. za kolonije in one teritorije, ki nišo več pod suvereniteto, pod katero so bile pred vojsko in kojih prebivalstvo še ni zrelo za samovlado. Varstvo teh narodov se poverl državam, ki so vsled svoje geografske le-ge, svojih sredstev in svojih izkušenf najbolj sposobne, izvrševati ta mandat v imenu zveze narodov. Misli se pri tem na nekatere dele prejšnje turSke države, na narode centralne Afrike, potem na one južno-zapadne At"rike in otokor južne^a Tihega oceana. V teh krajih bodo za to določene države vodile ali izvrševale upravo na način kakor to za-hfeva stopnja tamošnjega razvoja. Vsaka mandatarna država mora poslati posebni komisiji na sedežu zvtze letno po-ročilo o upravi v teh krajih- Države se zavežejo, uvajat! ta vzdržnti pravične pogoje za moške, ženske in otroške delavce ne le na svojih tt.ritorjih ampak v celem območju njih trgovine in industrije. Ustanovi! s« b* st i Ini delavski urad kot bistven del zvt-ze. Zveza bo garaiitirala svobodo tranzita in pravično ursditev prometa ▼ vseh svojih državah. Vsi obstoječi in v bodoče ustanovljeni internacijonalni nradi se bodo stt-vili pod kontrolo zveze. Velikega pomena so doiočbe glede mednarodnih pogodb, ker ho-čejo uveljaviti povsem nova načela mednarodnega prava. Vsaka taka pogodba, sklonjena med člani zveze* bo vknjižena pri generalnem tajniku m ta jo bode kakor hitro mojfoče pabHdraL Nobena pogodba ne bode obvezna pred to vknjižbo. Zbor delegatov ima pravico od časa do časa po vabiti elane zveze, naj na novo pro-učavajo pogodbe, ki več ne odgovarjaja k; kritizirati. Opozarjal bi za sedaj le na to, da poterešajo Francozi zadostne sankcije, ki bi garantirala izvršitev dolžnosti in pravic zveze. Francoski za-stopnik Leon Bourgeois je že dodatno predlagal, naj se ustanovi stalna organizacija, ki bi imela naJogo skrbeti zm to, da bodo v svrho izvršitve navedenih dolžnosti, posebno v slučaju nnjno-sti, vojne i« pomorske sile takoi na raz- Dr. Leonid Pftamic vseuč. profesor. Pariz, 18./2. 1»19._______________ Izjava JujoslovansUeja Odfflora: Jugoslavenski Odbor konstituirao se je 1. MajA 1915. u Parizu pod pred-sednistvom ugo-islavenskih kolonija Južne Amerike dobio je Jugoslavenski Odbor puimmoć-5e da zastupa te kolonije u savezničkim zemljama stavljajući mu na raspolaganje novčana sredstva potrebna xa njegov rad. Jednako punomoć]e dolio je Odbor na Kongresu 29. i 30. Kov, 1916 u Pittsburgu s ovlaštenjem da zastupa jugoslavenske kolonije se-verne Amerike. Po raznim izjavama Jugoslavenskih narodnih predstavnika i manifestacijama javnesa mišljenja staroslavenskog naroda u Austrougarskoj za vremc rata. Jugoslavenski je Odbor dobio ne sumljive doka-jpe da jugoslavenski narod n Austro-Ugarskoj odobrava njegov program & njegov rad. Na osnovu svega toga Jugoslavenski Odbor smatrao se je ovlaštenim ftfedstavnikom svoga naroda. Još od prvega početka Jugoslavenski Odbor stavio se je u doticaj sa Vladom Kraljevine Srbije na osnovu aakliučka Narodne Skupštine od 23. Novembra 1914. koja je proklamovaki da Srbija vodi rat za oslobodi en je i sjedinjenje cclokupno^ naroda Srba, Hrvata, i Slovenaca te je razvijao svoj politički rad paralelno sa Kraljevom iVladom, kako je u Krfskoj Deklaraciji spomenuto. Usied Koaierendja na kojima su učestvovali ineseca Juna i lula 10! 7. Kraljevska Vlada i predstavnici Na-iodne Skupštine Kraljevine Srbije i izaslanici Jugoslavenskog Odbora donesena je tako zvana Krfska Deklaracija od 20. Jula 1917. publikovana i aaopitena na znanje vladama savezničkih sila sa potpisom pređsednika VU<-bavestenja o pitanjima, koja se odnose na naSe narodne rcvindikacije. Tz plenarne sjednice Jugoslaven-^fcog Odbora. Pariz, 12. Februara 1919. Predscdnik: t Dr. Dinko Tiinajsrić (v. 1.). Houinski presleS. Pravaški z&greb^ki -Hrvat 1 i Slavoniji nema za ntu vise terena. Ni ."vraff za nju ne mari- CM seljačke koli-Tiice do sr^spodsko palaro svak ju pro-"klinie, ier i© osobito za vrijeme rata na gadan način bacilo narod u na iveru nevolju- Ona uvidia, dri će joi prije ili posliie narod sudit;- Svjesna ioga, obukla ie novo ruho. T* bjež' u Sarajevo, edjo ic ljudi no poznatlu ovako s bliza kako iu mi jx>znaiiio. ne bi li pod novom firmom osigurala ma kakav no li ti oki kurs*- Nema dvojbe, da Oo se oko nje okupiti svi štreberi, koii se nnduiu od nove države pomoću koalicije nežto nšiĆariti. Da se održo na vlasti operiram 'kovekakoviiu sresUina, obećaiu narodu ciiobu zemalia, obećaju radnicima socijalnu pravednost, ali u sebi već misle. kako će to sve izicrat'u a onda na dru;ie baciti krivnju- Oni n&maiu druge rto-mjere. ni pri takozvanom riieSavanju fieTarne reforme, ni pri riieiavaniti radničkog lutamo, osini iedne: da nii-hovi ljudi dodju jeftino do novca i «o položaja Nenici pravijo. >wie der Schelm «elbst ist> rfo denkt er aocn von an-derenU V svojji številki od 20- t o. prinaša t»Hrvat«; revolucije, skleniene na se^ stanica stranke prava, med katerimi sloveta št- 3- in 4.: 3- Staroevićeva stranka prava po* bilati 6e centralističku politiku, koja ne uzimlje u obzir naravni razvoj naroda i postojeće prilike tim vide. što se iza ove politike dobrim dijelom kriju elementi starih vladavina. Ovakovom neustavnom i nedemokratskom politikom ne učvršćuju se temelji države, već se uroia oružje u ruke njezinim vaaiekim i wwtamw pgpriiiioliiin* I 4- Starčevićeva stranka w»a •*•* I inti ee na braniku iedinstva naroda I drza\o te će pobijati svaku Ue^emoni--fi«rk'i ili separati-tičku težnju, naela-šnioei uvijek u k'din?tvu naeelo potpune ravnopravnosti- To se pravi: >!i smo eden, a hoćemo biti trije — \>e naenkrat- 1-eoffradskA >= Samouprava« od 17-febniaria piše o pregovor ih Sporazuma z Italijo med dnu:im. kako težko delo io ime! v Petrosrradu svojcas Šupilo, ko ie priscl via opozariat rurko vlado na nevarnosi. ^* proti iuiroslo-van^rvu od ltnlijjtnov. Našel pa ni po-sebnesa zaniraania zato. krr nas Rusi ni«o skoro prav nit poznali, niti te era nišo \p,leli, da ,.e govori v Srbiji in < 'r-ni gori — ii-ii iesik! List obžaluie da m?o srbski politiki. publicisti itd- .skt-beli pravoča^no xa radostno propacati-do wai inod Ku.-i. Ko bi s=e bilo to zfljo-dilo. ne bi bilo nikdar prišlo do londonskoga dogovora. Zasrreb^ka - Riieč SHS-- od 19- fe-:iruaria piše o notranii uredbi naše države pod naslovom: icJan nai'od — jedna država — iodna stranka«: iu pravi: 0 unutrašnjem urodicnin nove di-zči' v proklamovano ie infno i r«lvo-Jimno geslo: CenrraJisiicki vladana. •letcntrali^rir-ki upravljana. 1 ova (c devina, ier io ju^na i lo^rifna, oboriti sva kojekakova inudrovania i teoreiizira-nja. poi=to odgovt'j'a nar-ijonalnom i demokratskom pri ne mu m'ertno- J»eo£rrfldi=ka >Pravda oII»S in pravi: Pozicija nn^ih delegatov na konferenci bo vo.-tala vfled tega ^priznanja, iavia in sAinoza-v^-dT^iša- K**«i i :iz.-- t > :-■-*•>',:j!i-:i \\\(j-dinionega naroda bodo ložje varova li ir. raMopali interese svojega naroda i>rntn >lizali ni^ite uciarro v brat-riki edinosti in v skupnom dehi za skupno državo- * Ljubljanski ^.JSlov«nee od 22- i. m-piše o i)iebi^titu v zavedenom o^er^liu: >Ker nam ie za mir. ker hoćemo pravični mir, ker hoćemo blaeinio vse-z«i <-loveštva. zahtevamo svoio pravico. Zato jsahtev.izno da odlorui f> pvoii iisrxli ljudstvo spjdo! Od loču i brez pri-liska, hre:< šile bnjoneiov. brez podkn-pova-oia in gro ženi — t^vobodno in nro-sto! Pod varhivoni nevtrolnib komisii Pi'edpoiroi pa ie. da se da prilika vsc-mn prrt?ivalsr%*n iz okupiraneg;; ozoni-li-!t naše domovine, vrniti se Tia svoie domove, v svoie roistne kraie. kakor so bili pred — okupaciio in pred voino! Vseni. hre?. iziproft. da silia! To iia^Iašamo takoj zdai. v trenotkn. ko Drinažaio iz Pariza li=:i vest. da Amerika s-lede čeških Nemeev ne stoji na čfali^n Čehov ne-cro da mora ljudstvo po plebiscitu izreci svoio koačno voljo in da roorajo v ta riismon z.i^e^fi oporno ozemlie angospodar-skn< politike, ne^o vide, da su ih i mnogi zastupnici ostavili ili ne barem ne će da zalažu za ovu r-tranne.ku politiku- U Beogradu tak odi er nisu mogli da privuku k sebi srpske stranke, koi« an osim »t&roradikaln sasvim protiv noir mi s ljenja, o svim državu im pitanjima- Kije preostalo dru ero, neeo cmtIo-rlati bb ac.'i savczĐicima izvan Srbiie, a te su naišli u onnj slovenackoi manjini, koi.i ie kod kuće u istoi situariu kao i koalicija i u onoj Grupi dalmatinskih političara, koji su mr svoju ruku sastavili svoiu separatističkTi vladu- Naravno da sa tom stranačkom politikom nisu mogii osnieti ni u Beogradu ni u Zaerrebu ni u Jjjubliani- Naročito sa vidjeli, da ne niocru dobiti srbijanske političare za politiku, koja. ienorira-iući volju naroda, hoće odozgo da Ptva-ra državu, da rt vara narod, da iziera konstihianrn i da utvrdi rvoiu stranačku vlast- Srhiia ie fama crorko iskusila, . Jugoslavenski Lirt« od 18- t. m piše o sarajevskem sestan-ku med drugim: >Naši b-h. klerikalH izjavili su se protiv temelinosr principa nove stranke: centralizma- Zalud oni ističu, da je eaino to razlog, zašto se ne prikliu-čiiiu- Pravi ie razlo«: boiasan ored titanskim korakom novoga doba. koie ne zahtijeva samo slobodu narodne svijesti, nesro i tuna- Sve niihove fraze o naciji, o jedinstvu, o slozi ostaju tek duplje i bezmislene Novoiepečena stranka »Hrvatska Narodna Zaiedni-c*<. koja se preko noć! iz kulturnog društva pretvorila u političko, doživjela je prvim istupom na političko polje fiasko i izgubila ie svoi »raison d'etrec time. Čto ie samo pod novim imenom preuzela na sebe nasliiedstvo blagopokojne >katoličke udruge«. Ona hoće na novo da provadia politiku labavosti i krzmanja* Međiutim skora će bađuć- >2*Wnieac. k*ia vmtL da sa«te»a mm Urrate u Bosni i Hercegovini, ili mt »ii smo od znamenitog sesianka >H-N- Z.< napriied govorili da on* to pravo nena. Mirte U ori liuđi »bOia. da ce ntikova politika ikmiieti korigg hn-atiikeii elementu u Bo^ni? — Hl oni kane, da žrtruiu &*v hrvatski «-vali ovih zemalja magkmtim ideiaaa svoje orkrene, natrašniaćke politike? — Neka snađe H. N- Z c ni iedan napredni Hrvat ovih zemalia doskora neee biti u njezinim redovima- Isto Sto rekosmo za >H- X- Z^ vri-iedno ie. da se kaže i sa erupu oko >\remena<. I niih treba pitati, d> li žele sve rvoio pristaše žrtvovati interesu nekolicine alim i i nekolicine begova. I ova U*, grupa iedn:t vrsta specijalnog b-h- klerikalizma- Uspieb raedjustranaćke konferen-*% inoreio c^oseči"? Samo io. ila bi se uscvaril proti -rbskeraii bloku — ee sploh bo — brvaški in tuđi -U>venčfei- Potcra nsm pa rte preostane nio drusregra kakor da ^e ali raziđemo. n-Ii pa si iwtvarimo plemensko fe-deraeifo- Toka država im ne bi bila nić drusretra kalior pruska Ncnu-na- Tljubljanski ^Xaprt*i^ od 2'2 t. m-piAe y uvodniku o velikih u^p^hih. ka-tere ie dosearla soriialna d'^ninkrariia pri volitvah v.-i nom^ko k/m^tituanto-Nam fc zdi. da list tor-ialisiifnc uspehe nekoliko pretirava- Vsi. ki ^o dane^; £rla;*ovali za ^ocinli^te. cotovo rii.so ?o-cislisti iz preprieania, iinipnk mnoeo \\h ie. ki *o hoteli na ia naT-in. da so volili sociali.-tično. dan Ie izraza svojim o p o z i c i j o n :i 1 n i m ćuv* stvo m . ne da M bili zfito žo vneti bo-(inlisti Mnorro ie f>ri]oc-f»valruaria oštro profetir« i»roti n^tav-lierriu OfiPšiv^jra li.-ta rHrvatska Obrana'- Pravi, da se ne rjahain piti v Iir-vaL«kih -/akonih niti v .-rbski ustavi nNovemu Vremenu<: uiraia!^ ^JnsrftMavenski Kkonomi«ta*- nd 1^. fpbnirria se potosuie za zvi'nnje c^n klavne živine: >Kođ na^ btior^r ki'^isiimenti protiv cijena od 20 K po kiiojrramn za zdravo svježe meso — a Urrliic*. da ne skapain od cla-vi. plaćali ćo lo^e. zn-mrznuio argentinsko meso po 70—SO kron kgr. Oblasti Pako hoće prisiluin! mjerama sniziti t-iiene rae.^a od eesa će š;p*ovnti knnsnmcTit isto tnko. kao i producent- Konsnroent zato ier će cro-snoda ili kriom"inriti stoku, ili će oslabiti sadašniu svoiu prodnkciiu mesa^ a iednr> i dnieo dovesti će onda do ar-cenfinskosr smrznutog mesa po 70 K i do bezine.-nih tfedana- Xa.š^> stočarstvu ne trpi spona Ono so mora slobodno razvijati- Stočari moraiu visoke cijena potican na što Fnažniin i intenzivniju produkritn u interesu nieeovom. vl interesu kon^imA, u interesu akti vi teta trroduk-^iiu. a ne sputavati iu polieainiiu kratkovidnim, efemernim snizivaniem cijena Radnici, obrtnici i freovci. danas voć Tnosm uz svoie dohodJce podnijeti cijenu mesa od 20 K- Jedino tosra ne može činovnik, pak mu rato treba povisiti dohodke i na tai neizravni naćin. snbvenciionirati unapredjeni^ našesra 6toČarsrva-< Xa drucrem raestu v isti številki pa filovito napada ir Markovima, bivšeera poverienika za probrana, deloma z ozi-rom na svoje^^isno ▼ >?lovencu< izišli f'Innek. Seveda ne bo ^Ekonomistova« zahieva ucajrla nobenemu konsiirnon-tu* Bolie bi bilo. »"« bi ekonomist pisal proti navijanju c-en«__________________ Politične ^estL KAJ SE DOG/VJA V ITALIJI? Italija je zaprJa ves promet ob ćeli demarkacijski liniji kakor tuđi ob ćeli švicarski meji. Meia je tako strofo za-prta, da ne piiščajo preko nic niti raznih arneriških, anjclcskih. franeoskih ali čeških komisii, odnosno kiirirjev. vsaj ne Cez demarkacijsko crto. Privatne vesti pravijo. da je izbruhnila ne samo v oku-piranem ozemiju. marveč po ćeli Gornji Italiji in v vseh večjih industrijskih cen-trih ćele Italije generalna stavka želez-nicarjev, kateri so .se pridružili mnogo tovarniski obrati. Ba.ie je prišlo tuđi ponovno do velikih uličnih nemirov in oboroženih spopadov z vojaštvom v Mllonu in Horcnci. Tuđi se govori o velikih neniirih v Trstu. Za enkrat teh vesti ni mogoče kontrolirati. Se mani pa obseg dogodkov v Italiji. Po zanesijivih vesteh. ki so v zadnjih mesecih priha-ialc iz Italije, stoji ta dežela pred približno istim razsulom, kakor ranjka Ay-strija. Kakor tu, so skuhali tuđi v Italiji držati red z orožjem, kar pa ni prepre-čik>, da ne bi bila prišla ljudska volja in nevolja opetovano do izraza. V prihod-njih dneh se bo vedelo, ali so sedanji dogodki pričetek revolucije v Italiji, že doigo napovedane in pričakovane, ali pa so eden onih večjih neredov, ki to revo-lociio Sele napovedujejo. JUGOSLOVANSKE TEŽNJE IN FRANCUA. Italijani zasleduiejo v svojem čašo-irfsju z izredno marljivostjo stalifčc Prancije napram ju^oslovanskcm vpra-šanjo. Prancoski Časopisi zavzcmajo v tem oztm dvojno staHšče, nekateri so z* to, da se ugodi pravičnim zahtevam Jagoslovanov v pobiem obse^u. drmn sopet so ra nekak kompromis in zahte-vajo, da se ustvari nekako prifatelfsko razmerje med Jn^oslavijo in Italija Samo na tak način bo mogoče preprečiti frtJtt za vseiej nemSke imperilalistiCTK saj so veadar sam! Se večtf imperHafistl kakor Nemci. »Corrierc svet«. Mi ponovno izjavijamo. da nam .ie tnkšrte nepotrebne polemike žal, da pa nikakor ne nameravamo molčati na sumničenja in podtikanja in da borno vsak tak poskus enersi^no odbili. Ponovno samo izraža-mo željo po lojalnosti m pričakujemo, da nastane red in da se ne vrnejo stari čaši, — aJi pa smo se motili. JADRANSKI PROBLEM IN ZVEZA NARODOV. >Uuited Press« poroča iz Pariza, da so italijanski delegati rta mirovni konfe-renci podali spomenico, v kateri zahte-vajo. da se uredi jadransko vprašanje v zn-ishi stratejričnih mci. La5ki zastopni-ki pa so bajc temeljito pogorch"; odgovorilo se jim je. da se zveza narodov ne more ozirati na taka militaristička načela. Scdaj pa dementira la^ka »Ajrenzia Stctani« to vest no stari žc znani navadi, da bi zakrila blamažo. Pokrajinske in dnevne gesti. Našim naročnikom in imiat«»liein- Vrleti pomanikania protaoca ra plin i^ mestni | plinarni ncmoffoče proizvaiati dovolj močun plin za kuriavo- V fiskar-ni po v.>Iecl ieza -troii od robote napol-flno ^tali- ^e Ie v t>oiio^ nrit~-ne pc>uk v franco.skem ioziku in sicor v I. državni gimnnziii. Va društvenih izkaznirah so razvidni dnevi in ure vsn1v«*sra člana- Na izk;iznioi dolorene-ea dne in tam določene tire na1 priđe vsak član v I- državno srimnaziio-Knjic ni treba — vsakdo nai prineso >eboi zvezek in svinčnik- Kdor fp ni dvismil dni^tvnno izknznirr. nai priđe iakoi ponio v društveno pisarno v Narodni dom. I. nad.^tronie. Repartriirano nrađni^tra iz Dunafa in drusrih dalinih kraiev Nemško Av-Mriie s?e vabi tem r>otom. da se scstnne v torek 25- t- m- ob 6- uri iv©€er v >Na-rodni kavarnic na skupni pogovor radi preselitve svojih rodbin v domovino- Ođhođ slovenskih poslaneev v Be-ograd, Poverieništv-D za promet tia-snanja gospodom tkh= lancem da odhaia vlak v Beograd v sredo. dne 2& februari a 1919 iz Liubliane glavni kolodvor ob 8- -ari 25 minut dopoldne. V Zagreb priđe vlak ob 12. uri 41 minut popol-dne in odbaia cd tam približno ob 1 uri dalje. Slov. trsovfko društvo »Merkur« v Usblianl vabi ce. člase na XVIII. redni občol zbor, kl bo Jutri, v torefc. dne 25. fe-bruarja ob 7. rrečer v drnftrienib prosto-rfli rča. % iusroslovanskim vpra^aniom- Mo'. -Jonrnal de? Debata«: 6 ozi-rom na rae.ino zahteve mod Italiio in Juiroslaviio se inco<=lovanskim izaf=top-nlkom ne more očitati intransisrenca ali pn pretiraniev ker ^o sami prrdla-sraii razsodiščo- — Konferenea sama je v ©žirom r.n. iucoslovansko vf^rManie razeepliena. PO ATENTATI' NA ClrEMEK-CEAU-A. Oeneve. 22. febru&ria- Iz zafiliba-n.ifl Cottina ie razvidno, da ie strasten boljševik. Javno rjanf*nie se obrača čim đali^ boli proti ^krainiin leričar-skim >ocialistom. FRANCOSKE ZAHTEVE- Geneve. 22. febraarja. > Journal dc Gentvo« od 21- t- m- ohiavlia, na uvod-nem meć5iu članek i^pod pereca W ^fariina. ki Ima notorit-no znane dobre zrezo s frnneosko vlado in ki zaradi teera Zf>Z ozirora na vprašanic. kakšno »talifteo bo zavzola Franeiia na konierenci na-i>ram Nemtdii. vlada velik.i zmođa. Nemei lpeniio. da ho^e Franci ja ozera-lic na levem bre^ni R<»ne in r>a Saarsko dolino anektirati in jx> sklopu mini tmino pridržati v Franciji okoh 20(^.000 vojnih vietnikov. da r»opraviio. kar so Nemci tekom vojne nornSiH« To ie naparno- Nihče v Franriii ne nmli na tako dalekosežne odredbe in zahte-ap razan nekai nepoboli^Iiivib in brez-\ plivnih Sovinijstov- Frnnooska vlada takesra ali slicnecra stališa na konfo-renci nikakor ne no podnirnJa- Franco-?ka vlada i*> zahtevala povrnitov Al-zar'ne - Liorene. potem pa obnovitev rnoi^, kakor ie obstoiala 1. 1&14- všter-?i Srtarbriiekcn in Saarlouis. raosroče tndi Lanđfin. Ce zadniih kraiev ne bo dosejarla. se bo pa zadovoliila z dovolie-Tiimi scaranciiaini za dobavo premoea iz tegra ozemlia. Pač pa bf> zahtevala Franciia. da ostane dostoo na levi brejr Gene nemškim vojakom prooove-dan in da se porušiio obmeine nemske ntrdbei no bo pa zahtevala, da mora Nemčiiu levo obrežie Rene odstopiti. ^!r> pe bo torci za nekako voj&Sko ne-vtraliiMi^ijfo. SENZACUONALEN OOVOR NEM-SKEGA KANCLER. BROCKOORFFA. Geneve, 24. februarja. Po svojem velikem govoru v narodni sJoipšćini ic nemški kaneler Brockdorff v Weinjarju dal uglednemu švicarskemo žurnalista sledeča pojasnila: V svojem govoru sem razložit temelje svoje politike. Ni pa dovolj, če izjavimo svoje teoretično prepričanje, marveč ie treba izraziti tndi praktične predloge. Velepomemben materijal za naš socijalno-ptrfitičen pro-gram nam nudMo konferenee delavskih sostopoikov v Leedsu in Bcrao. Stiri leta svetovne vojne so prvikrat v teh deželah prevalile naj već je žrtve in naj-večje delo na maso proletarcev. Ta Šti-ri leta so najbolj Važni in nairhočnejši argument za socijalno osvobođitev člo-veStva. V nlej vidimo najbHžjo histo-rično naloso svoje bodočnosti. Ddav-stvo celega sveta zahtevam da mirovna pogodba, ki bo končala svetovno vojno, ne bo veČ držana v duhu kapitalizma, marveč da bo tvorila izhodišće za međnarodno ureditev delavskih pravic. Kako močan je pritisk te ideje, vidimo 2e iz tega. đa posloiSa tadi Aottnti Ir 47. štev. »SLOVENSKI NAROD", dne 24. febraarja 1916. Stran 3. 20. členu nacrta za zvezo narodov, da nekako sprejme to idejo... Vrednosti njenih namenov noeem sicer zmanjše-vatu vendar se mi iAu da rtosijo rut >ebi mnotfo preveč viđen znak nevoljne koncesije. Mi se s splošnostmi no-ćemo zadovoljiti, marveč borno stopili r med narodnim delavstvom v diskusijo praktičnih podrobnosti. S tem smo že rriCeli. Smem Vam povedatU da je dr-/;avni nrad za delo s sodelovamem ura-da za zurtanje zadeve v sporazumu z nteresiranimi socijalnim! krogi izdclal račrt, ki vsebute svobodno selitev za delavstvo na celem svetu in ure smione modernih misli socijalizma, On za-rotaviia koalicijsko pravico delavcev j nameščencev brez ozira na državno ripadnost. To pravico nai bi ime! vsa-kdo v vseh deželah. Inozemski delavec •o na.šel isto mezdo in iste delovne popuje, kakor domaćin, na u-melju poso-iJeb, organizacij delavcev z delodaialci. Pritok in odtok tujih delavskih mas se bo uredil po socijalnih vidikih. Vrhu te-^i hoćemo utemeljiti mednarodno dc-; vsko statistiko in jo tuđi doseći. Na jebanje delavcev v nasprotju s prej na-edenimi pogoji se prepovc. istotako se rabrani priseljevanjc na ta način najetih jelavcev. Zavarov:tnje delavccv proti tarosti, invalidnosti in holezni odnosno nez^odam bo obveze u za vse države, :i skienejo to pogodbo. Ravnotako se nora uvesti materinsko zavarovjnie in skrb Z2. preostale svoice. vsi socijalno politični zakoni se razsiriio tuđi na domaće delo. Jnozrcmsko đclavstvo ima s uizernskimi za ćasa svojega bivanja po~ polnoma enake pravice, do povratku v ■jomovino se izplsčilo njihovih rent na-aljujc. Važna točku nacrta je zakon o splošni delavski higijeni zlasti proti ne-7i;odam pri delu in za varstvo zdravja v nedostatno ureienih prostorih dela. To mora biti enako urejeno v vseh pogodbenih državah z uporabo dosedanjih zkustev. Za pomnrsćake se mora do->vei isto z ustanoviivijo posebnoga med-arodnega prava za delavje pomoršča--,c. Mednarodrto se mora urediti trajanje dela, delavska starostna meja, Sur-:i delavnik: za mezdne de!a\ ce nainižja n:e a 14 let. Strokovnc organizacije mo-:Jo izvrsevati nadzorstvo nad delom. ,;rscče žene nišo k delu nripušecne. to-jljl moraio biti oskrbljene. Ustvari ti se Tora stalna mednarodna instanca za •ntrolo in nadalini razvoj inednarodne socijalno političnih izkustev fn naše po-cclavo in oceno celesra prradiva. ki spada v to stroko. Vsakih pet let se mora v Bernu sestati konferenca o tem. — \a vprasanic žurnalista, kako mi^li Nenićija doseći, da bo ta njen nacrt res mednarodno sprejet. Je odgovori! Brockdorff: Ta nacrt ni, kakor navadni zakonski nacrti, marveč sad dol^oletnih ocijalno političnih izkustev in naše poštene socijalne volje, samo razširjen ca mednarodne potrebe. Pričakuiem. da '>as ne bo nikdo krivo razumel. Nas ja-en rutmen je. da dosežemo sporazum vseh razredov in narodov. Vsled tegra sem prepričan, da sovražne vlade ne ^odo mogle ođkloniti razeovorov z na-,n\ o tem predmetu, čim se enkrat use-Jenio h konferenčni mizi ž niimi. njihovi narodi bi tako odklonitev ali pa samo oinejcvanja naših namenov ne razume-!i. pa rudi ne irpeli. Nevtralci bodo naš nacrt priznali, pri tem mislim v prvi vrsti na dežele, kier ie socijalno poliveno Čut dobro razvit, kakor Holand-ska, Skandinavija itd. Tako upam. da nrinese ta vojna trpećim narodom vendar nekaj dobresra. Mi borno zadovoljni, će se z blagoslovim uresničenja tecra nrojekta združi nemško delovanje. — Ta govor in pojasnila nemškega kanc-JLria so uprav senzacionalna. Kamen ni nresničenje socijalno politične zakono-daje, ker te znano, da imajo n. Dr. An-j^leži boltšo in širšo, marveč pomeni ta jjovor, ki se socijalne politike samo nosi u/uje za sredstvo, politično ofenzivo proti Antanti. Da se mora socijalno po-litićen program potom mednarodne za-konodaie hitro in dobro izvesti, je iasno. Toda iz besed nemškega kanc-lerja zveni rolcg skrite ^režnje in na- | migavaiija na atentat na Clemeoceau-a . obvestilo, da Nem^i ne nameravaio do-t brovolino prevzcti brenien vt>jne, mar-\rc da hoeejo fcot enakopravni člani v /vezo narodov. Razvcn teea napove-duje govor novo vrsto nemškcga impe-ri:alizma s socijalno političnim izgovorom: Mase nemškeKa delavstva naj bi odrinile domaće deiavstvo od dela m zoslužka. Telefonska porodila -Stav. S'aročht* iz Zagreba. ZAPRISEGA NOVE SLOVENSKE DEŽKLNE VLADE. I Beosrnut 24- februuria- VCerai oh , 10. donoldne .->ta položila prisefiro pred- j odnik in podnredsednik slovenske de-i:elnc vlade. Ob tei pri lili i -ta predložila tuđi lista svoiih iKtvericnikov. ki bodo ž© v ui'ihodniih dneh uradno imo-novani- Novu olovenska deželna vlada ie se.-tavlien-i sleilree: dr. Janka Breic. nrodsedstvo in Doliedelstvo. dr- Grecur Zeri a v, ;>odi»redsfdFtvf». narodno «osr>o-(hirstvo in .-ociializar-iia i.remozonia, ^Tistav Golia, notranie zadeve, dr V'ln-iljniir K:\vDihur. r»ravo?od -rvo, dr K. \"er.stov«ck, verstvo in solstvo. Antun j Kristan. iavna dela in Albin Prcoehih, ^ociiaina politika- SI«OVEXSKl ŽELKZNIt ARJI V ZAGREUl • Zairreb. 2i* februari a. V Zagreb i© dot^pela skupina slovenskih žalezni-čarjev, nih konfe-renc b lirvatskimi želozničarii- Šlovon->ki žclozničiirii .-o porabili priliko v to da interveniraio v zadevi probrane slovenskih železničartev- Poročila Ijabljanskcza korcs&ondcuinega uroda. AMERiSKI OBISK NA GOREN'JSKUM- Raduvliu-a. 21. februar i a- (L- kor-ur.) Vćeraj i»b 4- noooldne \e do&pel s':*mk;ti z avtomobilom ancleški pol-kovnik e^nerainesra štaba liacker v sprem.^tvu okraicesra Lriavaria dr* Sent-koviča in okraineea crlavaria dr- Vodo-pivca, ua prouči preiiraiiievalne ruz-mere posebno v indusirnskih kraiih na (Toreniskeru. Na i>ovubilo se iim ie ori-družil vod i a okraineea triavarstva v Kadovljiti Mencinsrer. nakar so nada-fjevali pot proti Jesonicazii. kamor so doe>peli ob 5- popoldno. Razgovora o prehranio valni li ra7.morah na Jeseni-c^li so se udoložili itji. «lr. Pavličok. nadzornik deželne vlade za vsa podiet-ia Kraniske industriiske družbe, župnik Kasielic. dr- Kotroi. okrožni zdrav-nik, ieseniski postaji ni oa^tnik, za.-top-nik iecieniške«a postaincira na*Vlstva, kakor tuđi zastopniki konsumnih orea-nizacii nu Jesenioah- Polkovnik Ba-cker ie z zanimanjem poslusal govore pri razpravi \n vzel na znauie. da pri-raanikui^ naJ-im kraiem posebno moke. mastL obleke in obuval- Povdarialo >v ie. da so delavci izmučeni vsled do!trena pomanjkaiiia, da narasla umrliivost otrok in vsled pomanikliive preskrbe nezadovoltnost med delavstvom- Polkovnik Backor ie zahteval statistične podatke o boleznih in delanezmožnosti delavcev kaJtor tuđi o umrliivosti otrok. ki Uh preskrbi se danes radovliiško okraino srlavarstvo- Polko\~nik Backcr ie obliubil pomoć z ozirom na možno>t dobave in uvoza* Po pri?rcnom slove?u se 1e> ob %7. odpelial nazai proti Litib-liani- Na T>ota do Krania ea ie snremil vodia okrainesra srlavarstva v Radov-liiH. FFANCOSKA vtstja NA KORO- Ijjiibliana. 24- februaria. O obisku franeoske milije v Cei ovca se poroča liublian.«kemu kore^pondenčnpmn nra-dn: Dne 20. t- m. prispela sta v Celovec r>o naročila eeneralnosra štaba franco-ske orijentske armade seneralštabni Motnik c- R. Vanlande in er. c!r- Rever-du da se prenrioata n* lien mo>ta o se-drinuh razrnerah na Koroškem- Fran-roza ie spremi ial dr- Josip Rapoc iz Maribora- Ob devetih dopoldne vr.^ifTi so se v pisarni dr- Mtilleria po«vetova-nja o prehrnnievalnih razmrrah med koroškimi Slovenci- Kot zastopniki ko-ro^kih Slovencev i?o se udeležili teiia po sveto vani a: srz dr- Horo var «lr Ph -tar. dr- Roži^. Bandek in kmet Matiia Presekar iz Kotmare vesi. ki ie bil v pis-anii slu^-aino navzoč Po nolurnem r»osvetr>vaniu ie vdrl v pi?axno celov-ški redarstveni svetnik ter v odurnera srlasu vprašal franeoska gospoda, od-kod prideta, kam erresta in kai delata v Celovcu- Francoza sia se legitimirala in iziavila, da odklaniaia vsak odgovor, ker imata od svoiesra povelinietva nalog, nabiraii informacije, ki se iima zde potrebne. Redarstveni svetuik ie na lo tuđi proti navzočim za*topnikom koroških Slovencev na tako tipičen av-citri iibko-policiiski način nastonil. da so vsi prisotni tak^i dobili vtis. da bodo ti neustrašeni zastopniki korožki tak oj 00 odhodu Francozov aretirani in notem izemani Redarstveni svetaik ie ocišel in .-e čez 10 minut povrnil^ v spremstvu Tuaioria Klitnanna. voiaskesa poveli-nišna koroškeca. Maior Kiiniann ie v imenu koroske civilno in voiasko nem-.^ke uprave odklonil vaako odeovomost za varnost vseh ijrifcOtnih- Stotnik Vau- lande ie z mirno doatoinostio in nai-večjo odlo^noaiio opozoril ma tor ja in lCHiar.-tveueea svetuika. da kot fran-r-nokinia in ententnima častnikoma iatu-ciiSk na vaok na^in /a. Oeebno voiiiost vseh uavzočih. M^d tein se ie zbrala okoh iusoslovauakejra av to ino bila. ki ie 8tal ob vhodu v Kramarjevo ulico, divie kričeča drhal. med katero ie bilo videii miioso voiakov Ta drhal ie 11a-polnila ulico, vso vežo in hodnik v or-vem nadcsiropju in prt^l picarno. ter vsak irenotek hotela.vdrrti v pisarni-?ke sobe- Na želio koruških zastoDni-kov sta bila franeoska ča^tnika pri-i»ravliena, epreit-ti dva uemška častni-ka- Izkazalo se \e i>a, da med množico sploh ni nobeneira ča/raika- Ko ie dr-i?c-i»oc pos\ al množi- o nai pošlio dva častnika v posveto\ alnico, sta skočila orivifino vinien mornarski narednik in * n č-otovodia nui>rei ter iziavila. da v Celovcu *edai frovori voiaški svet in da una kot iMana voiažkec.i svota zahte-vaia, da se lahko udeležila pnsvetora-nia e» Ffcincozouia- Franeoska »^ćustnika cl odklonila ^»preieni teh za&topnikov voia>kega .^veta. nakar ^ta podča^tniki r>ama vdrla v prvo pisarniško sobo-Fruacozii sia veled tega izjavila, da uma y teh razmerah ni moeroee. nada-ijevati informarii in da sta o sodaniem polozaiu v Celov.u na podlaeri teh do-trodkov prilično orientirana Na to cta .-o n:imora\ ala poli.*ti v do/e:ni uvorec k poveliniku koroških nemskih cet podpoikovniku liiilcertu da se prito-žita proti nastopu udeleženih oreranov in razsaiaioče ranožico- Ko pa vstouita v avtomohil. znoela ie več sto cla.v bro-\ecji drhal divie kričati: >Nicht weitcr FahroD lassen!« ter obkolila avtoniobil. ki so približno 10 minut ni mogel premalen iti \£. niesta. Končno se ie vendar Ie posrećilo spraviti avtomobil iz irnr-ce- Polkovnik Hiilcert ie na mirne in odločne pritožbe franeoskih castnikov izrazil svoje obžalov.inie zaradi teh do-^rodkov in iih memeliil z nesporazum-1 ioni om. Ljudstvo ie bilo baie rnncni.% da ie dr- Miiller prišel z nekaterimi iu-sro^Jovan^kiini ea.stniki v Celovec in da ie dr. Muiler v Colovcu Depriljubliena osob.t. in da koroška vlada ne more prevzeti nobene odeovornosti za niecro-vc» varstA o- Frnncoza sta to izjavo vze-la v vednost. Koroški vladi ie bil ves doffodek očividno inko nepriieten. kajti eno uro pozneje ie poslala političnesra uradnika dr- "VValteria ni. Marenzelleria k Fraprozcma. Stavil se tima ie v imenu deželneera srlavaria dr- Lemi.scha za nadalinic potovanio po nemški Koroški na razpolaero- Francoza sta se za to po-nudbo dostoino zahvalila, vendar pa io odklonila- 2e med potovaniem na Ko-roško sta so Francoza prepričala, da se?toie t;ikozvane nemške čete iz samih pripadnikov rde6o irarde. kaiti vec-ina voiakov ie nosila rdeče znake- Med voiaki ie bilo rudi več vinienih in ne-razmerno veliko šsevilo r>opoliioma mladih fantov pod 18 leti« Na poli od Labuda do Celovca ie bil avtomobil najmani osemkrat vstavlien- Med nem-?kimi posadkami niti enkrat ni bilo vi-deti nemškoavstrii.skih ča^tnikov Pod-polkovnik Hiilsrert ie poizkiisil eicer. položai vsai formelno rediti, vendar pa ie iz razvoia dofrrulkov bilo iasno raz-videti. da so merod-iini koroški kroiii te demon=?trariie proti Francozom na-lašč uprizorili, ali pa vsai trpeli. da drhal obvlada položai« Francoza sta se že 19. t- m. peljala skozi nemške crte. pre-nocevala sta v Velikovcu in ker imnio Neraci ve?- telefonskih in brzojavnih zvez na razpolaco ni dvoma, da ie bila korofcka vlada že 19- t m* obveš?ena o prihodu Franrozov. Ti docrodki doka-^uiejo popolnoma iasno. kako unravi-čena >o domnevania povelinika slovenskih čet na Koroskem. Nernske tolne so navzh* premirju mapadle naše wy&to-ianke ic vee kot tridesetkrat- Teh tolp častniki ne obvladuiejo in vsak a napada na la^aio pc^t. posrostokrat vod vp li vođi alkohol Pričakovati ie. dfi se bodo ti samovoljni napadi boliševi^ko navdahnieuih tolp z nastoi>om toplei^e-sa vremena zelo pomnožili oko se ko-roška vlada ne prisili epersrično. da v svojem za^iedenem oženili u napravi red-Vsekakor ere koroški vladi naše priznanje, da ie na tako liubezniv nai?in podala dokaz, v kako *ežkih razmerah žive koroški Slovenci ter kako iluzoren in doeela ncmoffoč ie vsak prosti izraz volje nabiti tlačenih koroških roiakov ZASACEM NEMŠKI TITOTAPCI. Manijor, 23. iebruaria. (Li. kor. u.) Nažim obmejnim varnostnim organom se je posrećilo zaslediti obsežno organizirano verižn<» kupcijo in tihotapljcnjc naših konj v Nemško Avstrijo. Biizu ^pili so Zajeli nad 20 koni. ki so iih tu-kaj glasno ?klenili, tla bodo proti nadalj-njim krsitcijem miru ia reda postopali kar najstrožje. Gradec 23. februarja. (Lj. Ic. u.) Dun. kor. urad poroča: Na podlagi policijskih poizvedb se je ugotovilo, da je bilo pri včeraišnjih izgredih usmrćenih 5 oseb in S težko ranjenih. En ranicnec je danes umri v bolnišnici. Gradec, 24. februarja. (Lj. k. 1O Dun. kor. urad poroča: SinoČi so zunaj Gradca ujeli vodjo komunistov Mare-seha ter ga oddali polociji. Gradec, 23. februarja. (Lj. k. u.> Oun. kor. nrad. poroča: Vojaski svet v (Iradcu je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem se na znanja, da so bataljoni ljudske brainbc in delavski pomožni zbor sami vzeli v roke varstveno službo v mestu, orožT^štvo bo imelo službo čuvajev pred uradnimi poslopji, skladišči itd. Nepooblaščcrji ijosilci oro-žja se pozivljajo, da oddajo orožje v teku 24 ur. CEHI CUTIJO LAŠKO NAKLONJENOST. Praga. 23. februarja. (Lj. k. u.) Če-hoslov. tisk. urad poroča: Predsednik dr. Masarvk je danes sprejel Člane ameriške komisije za prehrano, ki so mu poročali o dosedanjih težkočah prevoza ententnih živi! iz Trsta v Pra-go. V Trstu je sedaj 2)2$ vagonov živil, j ki so doloceni za čehoslovaško republi-ko, večinoma maščoba in moka- Misiji je poverjena organizacija prevoza, Živila se bodo prevažala na Češko pod ententiiim nadzorstvom. POLJAK! OD ANTANTE PRIZNANI. London, 23. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Mirovni posvet v Parizu je sklenil. priznati vlado Pa-dereuskega na Poljskem. CLEMEN'CEAU BO KMATJT ZDRAV. Berlin. 23- februaria- CLi- kor- ur V Oehoslov- ti-k. urad Doroča: Clemen-ceau te iziavil, da bo najbrže že v to-rek pripo-tvoval mirovni konferenci- JfITREJE! HITREJE! Pariz, 23. februarja- (Lj. kor. u.) Glasom dun. kor. urada poroca» Echo dc Pariz-: Med Clemenceaujem. Pi-ehonom, Balfourom in Houso so se vršili pogovori, katerih predmet je bil čimpreje priti do prcliminanieg^ miru. Pecali so se posebno z notranjim položajem Nemčije, pred vsem tuđi z var-nostjo Francije. kot najbližjesa soseda Nemčije. Pariz, 23. sebruarja. (Lj. k. n.) Dun. kor. urad poroča: Zastopniki ali-iranih in asociiranih držav so zborovali v soboto popoldne v ministrstvu za zu-nanje stvari. Sklcnili so, da nai se ta-koi vse odredi, kar je potrebno, da se delovanje konference ne zavlačuje. Prihodnja scia bo v sredo popoldne ob 3. uri. f Stranke ki dobtvajo meso pri Lov-setu. se imajo zefasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1.. v torek. dne 25. februar ja. kler dobe nove izkaznice za meso. Prinesti ie ^eboi: 1. staro izkaznico za meso, 2. rum«io ali zeleno legitimacijo za živila. 3. železnićarji: naknpne knjižice. oziroma potrdila o ^tevilu oseb tn 4. kdor im% izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 1?. in popoldne od 3. do 5. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkazntee. Pozor! Jutri dne 25- februaria t- !• ustavimo đonoSIIianje Tisla vsem onim. Ici so zamudili rolc poslatve naročnrnf1-I To naznaninmo v izo^ib reklamacijom, i zakai se ie list nstavil._______________ Izdjjateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastalna rn tisk »Narodne tiskaro*«- tWfl73 iaira v or'g'nalnih zabojih a 9Velu JUJLS 1440 komađov proda po 72 vinarjCT 1 komad pri osebnetn nrevzemanju ali pHčilo naprej Em. Snp-panz, Rogatec Sp. Štajerske. 1434 Rni'nm Hr«a se Pfodajajo v polenih na DUHlffd ttiffd metre In vagone, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg nanrei In se dostavlja o poljubno tuđi na dom. Josip Ptaitkif. Doleajski cesta it 5. 50-slilna Kramar. 7828 PJBjrifli tfj«] Central Bobbin, za kro-u«1 (31 Ili itlU] lače, dobro ohranjen se kup: Istotam se proda skorai novo moškO kolo s staro pnrvrnatiko Poizve se pri Josipn Prešerm, CelOTtt« cesta 82, Sitfci-LjflMjana. 2344 Drfllla fa» ena vcl'l<3 in dve manjše rluttd 5c. slike, risalna miza, mizlca, pernica, posteljna odeja, 2 e'ektrični svetiHki zrcalo in ura s fieuro i dr. ResljOTa cesta 23, IL lavo. 2321 PlSOdiD GOIDT yOZD katerem je 40C seZnjem drv. Tuđi za žago b; se dobilo več lesa. Kdor £eli kupiti naj se zgasi pri Franceta Bore t 6mwrc\ pri Kamoiki. 2V.1 n^rnnaTin s 350bami, kab'netom, ku-lilOlioSflilJc binjo, kopalnico, poseisko sob \ elektr. razsvetliavo in plinom na Danajti se zamenja za ravnotako v Ljubljani. Ponudbe na upravnštvo Stov. Naroda pod .SUaovin je'Mll*. 2336 Zahvala. Za vse mnogobrojne izraze fekrenega sočutja ob prebndki iz-gnbi našega predragega očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta, gospoda Alojzija Weschnig - akr. ml. strižmaistn v p. »zrekamo najprisrčnej&o zaHvala Poseboo se Se zahvaljujemo pnć. duho Ščini, Stacijskema poveJjstvu, prostovolinl legiji, uradniftvu, orolništvu in vsem sorodnlkom, prijateliern in znancem, ki so bU-gega ranjkega spremili k zadnjemu poatku. Radovljica, dne 21. svečana 1919. ialajott MtaB. UĐrtcnega teađiđata ™u^£u 7a nrnnlrn v tfgovini želi priti deklica UJ UIZM1} 7. deželc. Naslov pove upr. .Slov. Naroda. 2325 RflRiann 'n °P'^m!^n^> posteljo išče UlStUOiltf v naiem javni uradnik. Naslov pri upravnistvu Slov. Nar. 2324 Platnena ni8b7&Žs^j£ Mm proda« Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2P37 flfnnhn se sprei-nc v mođao trgovino ULCiiađ Albloe Sam"c, Sf. Petra cesta Biti mora iz poštene hi$e ter dobm v računstvu. 2243 frafliinllfira izurjena in pridna, se flPjllBIIan, ttfte za 4 otroke. Pismene p nudbe na upr. Slov. Naroda rod „Celja 2350"._________________2350 IKnilii ffmii različni sistemi, s slov. rilollll lllUjIt tastataro se tik oj ceno ■rođajo. Ponudbe rod Paltai prtdal 76. 2332 i»liiniii7^ra^ 1200 obratov, malo rabljen, v popoh nom* dobrem stanju. Odiematci naj pišejo pod .ZaMraa cena/2338" na uor. Slov. Naroda. 2338 Zalnrta fcra itnur. ^V- Uaaje 3 sofe, ki M WU laii tearm kaaarica z dobri mi izpričevali ter popolnoma zdrava Plača sa »edaj K 6O—. Brez-plačni polu pod plati eveatuelno ob ttalnem in xvtatem ttufbovan}u brez-plačna obutev. Nastop takoj. Poaodae [ie mogoče s fotografijo) naravnost na Dodptsanea^. Polovico potmh stroSkov noatm jaz, eventualno lađi vse, a' dobriml izpričevaJ BnVOBIlla želi premenltl mesto kot gospodinja, zna delati domaća Ia polje-delska dela. Gre tudl na kak5no gra-ščino. Plača po dogovora. Nalraje grera na Hrv aško. opisi naj se pofiljajo pod „Zore. Sp. Šiika, Jetiejefa ai 206/1 aai. ftftti 4. junmmn natop«, tm u ttnw» im. %9 Wt&* Tovarna klavrUav "" M. ROPAS, Celje, priporota naiflntjSe klat ine ta pMml Edina jugosiovanska tvrdka. Potom javne dražbe » bo r ikladttču Balkan, Đuaijska cesta 33. v aredo, dne 5. suica ob 9. uri dopoldao peoda)ak> nunovrstno predrojno blago zm. moftke In ženske obleke, vecje stevilo tepih, otusno nsrejesfo zimskih sukenj in površnikov ter raznovrstne oblekc za dcifce ia motke. Ker je blago dobro, naj nikdo ne zamuđi ugodne prilike, si n po cenl aabavitU 2352 inr* Naročite ""■*!" aajboljie navodno (recept), kako se napravi dobra domaća pii*?a po ceni; kakor vteo, ribizlievo vtee, vermnt, tabolCnlkin htnUoveo*. Vsak ga lahko dona pije. — Proti plačilu K 6— na moi naslov pošiljarn vsakemu vsa natančna navodila (Kec) 1980 Mprita aćl: ~V9 19* Bo««t sastat«* I Naslov: koml&aa Ubei*_toriJ VINSKA KLET P. W. Pošta: Bt*ra J. t. Svsod Štajersko Mesarske tetitniie l&rhioga lidelka Ima v zpfogl travka KAROLUSAR, Maribor n.D. Grajska ulica štev. 28. ■■ Tovarna vsakovrstnih tehtnic ■■ Cene zmerne. — Popravila tečno in ceno. Štev. 335, ' 2272 Pri osrednjem orado rnontan ističe ih obratov za Slovenijo v t|oWJani je namestiti začasno pisarniškega slugo. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z robnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SHS rn dosedanjem službovanja ter vdravniškirn izpri-^evalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti c§o I. marea 1919. Vojni invalidi i majo prednost v smisiu naredbe deželne vlade «a Slovenijo v Ljubljani z dne 23. novembra 1918, štev. 115. Detelnl upad mont«iist££iiili obratov v Ljubljani, 20. februarja 1919. ■■■■■^■■»■»■IHBg«»aWMHB ■ i----------------------:----------------------\m ■ Bok tzaia zaloga othtalu pod lastno ceno: 5 2 Vermut-vino, " ■ milo „Dob", ■ 2 cikorijo, 2 ■ slivovko, 3332 ■ ■ ■ 2 i ■nm esenoe, brinovo olje lit «*«(, ma- 2 ■J Uobno milo x» pranje iid. J ■ Tvrdka UKUŠLfiN, Ljubljana, ■ pj Karlovska cesta 15. 2 ■1--------------------------------------!■ ■■■■■»■■aB--Wawiaawai ŠL 2234. 2261 Dražbeni razglas. ▼ ponodolfok, dao 3. marca 1019 Ia — po potrokl — Msloda|o dal ob 0- uri dapoldno se bo oddalo ls sklađUta v kocf&ol tovariti ▼ Mostak pri L]nbl|aal na javni dražbi približno 100 raslltolh lodov, 20 hrastovih kvantk kadi po 36 hl, 47 raznih kadi od 5 do 180 hl, loaoaa atoaa £ptegrada), 2000 stoklonlc Izdražiteiji morajo kupljeno blago takoj plaćati v gotovini m odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklicnini ceoami zavmiti, kakor tuđi spekulativne nakupe preprečiti. K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega pre-tifcofcvališča ▼ Ljubljani, ini. Jakob Turk. V Klabllaai, dne 20. februarja 1919. Poverjenlk za JaTna dola Ia obrti _____ S-riL F. Eo—c ». r,________________ —BIV Slavnemu občinstva rtaznanjim, da kupujem kože dhrjafia, Jtakor tuđi polbe in krte le Še do 1. marca po najviiji ceni. Todi spiejemam vse v to stroko spodajoče kože v lastai staoj. Krznar Ufafiek, 9L i99«9 ~ •*i-||w a^^^^a* "^aM pai •aaanL 3^3S tatlfaaM M* Mppodapo tt , ^ "gff.*" n»*W ceni. Polove m aVklalMava cesta tJL 2287 IniMlil "?*** »toveoskefi hr-nHa^HBaV vaikega ia đeloma tu4i Demikcfi jezika, v govora in pisavi, izvrjena v trgo«M s meiaaim blagom želi aedanjo saifbo preiacMti. Nasiov pove opr. Slov. Naiada. 2204 m Stakl attb obleka~ K l^^aHB Ml\ frakom po-polnoma nova. in iportna obleka ter več drugih oblek Blago ntedvoino te cea« praaa. Poizve se: Kaliiejtkt ul. 12, aMlaritneje. Vila Reu. 2114 niPIJcl aaUal? IU, in bukov3^ si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vaeon se naj oaznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-todvorom, Ljubljana. 204* TnjtfiM z KMfl Main Te^ tarjem in blagom vred v piometnem kraju najraje na deželi na Sp. štajerskem vzamem v najem, Pozneiši nakup ni iz-izklmčen. Cenj. ponudbe pod >rNAKUP 2192' na upr. SI. Naroda 2192 lita ilUfil if Olaja 9X12 s ćelo pripravo, a« pnftia. — Istotam se proda lep, lovski MaL 9 mesecev star. Naato? pove opr. Stov. Nar._______________________2215 Maafciiaih aIi P* Anraj ielini vato> IflUnll piti v kakšoo službo z družino vred. Zmažni smo vsega kmeč-kega dela. Vzamem tuđi kakšno ma to kmetijo v najem. Nastov p*ve aprav Slov. Nar. 2141 Mpopolnoma vešč angleSke te , franeoske knhlnjc, s 24 letim prakso, teli prati ariaMraeara »Ud4a setla ? J«xMlavi|i, kot fteja aatela aH retttf-racije oztreeu J« naaM f aajeai. Cenj. ponadbe na upravniStvo .SlovetMke^a Naroda- pod .Kaaar/2238*. 2238 Ju fini ise rrionudbe rod 9JJmdmMUijmt* attatta« Uioćo, ioitaml. 2128 Dfoiaistnpfla m i^zrrT*, romantični soični iegi, pripravna za v-ako obrt. se po zelo ugodni ceni •vrodau Hiša obstojt iz 13 sob, 2 ku-hinj, 3 kleti in prodajalniških prosto rov. Zraven spadata 2 njivi, 1 travnik, ? grozda in lep saani vrt. Resnim kupcem se poSIJe na zabtevo obns hite Po'asmla daje lako« FotMmol« ao-telir aa Bletfa. 2235 Hofiifliliini k dieci- ko^a ! a kući po~ UUA|llllljtUl maže. traii se. Ponude sa slikom, sviedoćbama na satfiavara Pirk-■aier, Tompoje^ci kod Vrtovara, Slavonija Gospodjice# kote zete trajno mjesto, «a znanjem više jezika i glasovra. imadu prednost. Početna plača 80 K m;ese!no sa najboljom obskrbom. Istotatno se traži jedan vjeSt vrtlar (vrtnar) po mocuČnostJ neoženjen. _____________2179_____________ Pravo nuBtao doamac« milo 30 pranje 1 kilogram K 10;— Pri naroCbi 1 škrinjlce okoli 3 in pol kg K 35* franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport SL Jnnker, Zagreb. tL, Petriaj-ska tL % Dl Obenem z naročbo )e poslati polovico Iznosa. Trgovsko podjetie išče v sredini mesia dve ali tri prazne sobe z^ pišamo. Posredovanje se honorira. Nasiov se poizve pri trpr. SL Naroda. 3322 ZaBosam tran-pUka drama %m mtslM !•#• »prttao%m 4oi>r« zastopnika za Jugoslavije Horrcdbt pod .Stickerei K. 6S4S- na Annoacea Exae4rtl*a Haaiaiitaia * Tagkr A. d, Donaj, fWiet). L Schilerttrastfc II. 2354 Išče se lokal ali pa delavnica •lirsnma prssaa c**. * pyrittf6|«> TaaTl ■šarali« ul iikljit—■ Kapi se todi siftflma bata na prometnem kraju. Vse proti itfcrt magrađt. Naslov: Janeiič, ^ IComaiiKlf um iiHca tU se, I. macistr^ MnMJana. Svojo obrt priporoča JOSIP MEKINDA ploskar, sjs3bt>- fok^sllkar 2345 Cesta na Rudolfovo železnico 7, zraven gostilm „NOVI SVET Tudf vajenec za to obrt se sprejme Zadruga trgovaca Xmgreby Ilica 37 Telefon 8-39 udl ttokte bo kal *«!•«•» 33is Baiiaia n SUO+ papiik« UH« Lfital kaavra 128% KrimUimm umšm aiasmisais) •!!• Poklan (stt«Bga) ••! sliv k#l«sm«x mmhm sliv« f(i llasjapaaraki Uf' DoSla je "wmk li •■toaUBlli *«toL t^^bahAVfeaBBlftaBaBBaBB ^BBBBBBBBB^BBaBl I 9bbbbb1 *av^P9Sa|0BBBBaBaBl ■»^^^^■r^BaBaBl • a^Ba^Prl A. Gorec UNa»IM»TM*titK Kemilc, dr. Slofcacc, s Metao arakao v ktm&ab tvornicah, bi prevzei s 1. JaHJem 11. aH po»e|c afimerao, dobro ptafaao alažbo v Ju^oaUviju Cenjcse ponndbe pod gaiaiftttti a* uprav. Slov. Naroda.____________2»* .: Knjigovodja:. (v ksni stroki izvežbana representančna oseba) za prenogokop M sprtta«. Ponadbe pod lflallf»v«4aa na AnonCno plsarno Al. Matelii, Ljubljana, Kongresni trg it. 3 I. nadstr. jm Pozor, županstva in posestniki! Fraaa aa vae tlsoć atatrav bakrene izolirane žice «a •toktrlte« mapraT«. — Kakovost prvovislna, ceaa po dogovora. Pfsaia pod šifro „20C00 poštno leieće v Kamniku. 2250 ] vagone sutaeoa sviniskeaa n tfoau« m ■•■Mrski pr€div«d i fiTOinlcaml Ia iprtoutf^oi da L'nbllano, aađi D'ELIA 1 HOLUJEVIC, Zagreb, Pravado^ićeva vliea *t. 32« 2204 Mastni pogrebni zavod V LJUBLJANI, Prečna ulica 2/11. Telefon SL 15 prevzcma pogrebe vseb vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila ▼ mestu in na dežeH, dalje J2vr3a)e ekshumacije in prepeljave v ia is Ljubljane z vozom ali po železnici. Velika zafega najrazličnejših kovinastih in lesenih krstf na kar se posebej oporarj« a t občinstvo z đežele LEPO POSESTVO v okolici Maribora« 5 minut od državne ceste oddaljeno, obstoječe ti deset oralov zemlje in sicer dva orala novega in dva orala starega vinograda, jako lepega sadonosnika (v količkaj dobri letini priraste 2 vagona sadja) jako lepega starega gorda, gosposke biše in dveh viničarnjf zraven je tadi ena krava, 3 polovnjaki jabolčnice in okoli 20 polov-njakov posode M liK 65.000"— proda. — Vprašati je v upravništvtt .Slovenskega Naroda". 2268 I MILO ,FANIA" I |j] je izvntoo .Bilo* za amtvairje, Id Vam nadomcstl vsako drafo | J B»tosletao nrflo". Najaovefžc inujdba kemijske ntanostj profesorja ff"| dr. Darmstadterfa in dr. Perl«, se dobro peni, lepo dlši in bi ga II a ne smelo manjkati pri noberd hiSi. — Izvrsten predmet za trgovce bJ in gospodtnje. — Blagnaina aatattfa s 36 komaail okaano Ijl iiaisiHaaM K «0-—, 3 *katl|« K S290, S ikataq K 130. |JJ 9 Franko na vse poSte. — bpod eae Skatlje ae ne poSilfa. — HO# III sa tottf« kaam. ■ 3-—, kaj. IO toaa. K 30-— Vzorei se ae dajo, IH [j] nExport Wertheimer", Zagreb, Narovska ulica 16, [jl Stadorftaa, SolTJISJb Busjo klaffo u toasko oklaka. Majko, tauke te otntfo nogmvioe. Motko klaisj. £owdd prodpaaaiki Bokaiioo io rajnodrsajo aaaV nofaktnraio klapo. Se dobi: na f\mem nacijo 11 v Ljubljani po zelo nizkih cenah, dobri in točni postrežbL a« ! PrMl ia ogle| si vsak! rm ______ -. Prata . _,_____i W tolaiaa si aa ttvolh bolna -Wl\ | Je aK»j pnvfcsr UBI spiaf V wttm m «axpravl)a|o amo« iliilinlii-ii Is-fc-lafc mjntćkm, postanka ia Ia6ai|n -vCnfli bolezot ta TjiaVaTi—I I OVMMtt noMJeat vikumai papcinimi zastoj ako pile pooj aa spodaji | naslov. Ns IlaoAa sakmlnik atMam lrpritaje ta neUpodbifaT-fpeh vztnj-| nea~» vestnega rasiskovan}a v kocM trpečenHi aoveitvu. Kdar pripada 2346 I »oMkl mnmmM — ii^oik fcohtfh, »__--____ I ■dar trpi as nsfreseaosli, tssaob^ ^ibeai spoatian, glavoboin ia aarvocao- I «■» pn—ljiniji spsais. aoka)s ielodca, pgdksđ obSrJJIvoatL bolaBash v «-X satoM attTeSl Se—onlabek-ti "ii as (-oit-nea^^taSrfh I ^^^■b ig| g| aavaM BM|9tBlaSBaB lnUUtosi ^^^^^1 Kder |e paao pnba«. te 4oM ■»■—jajnBa pragM«!)«. 4. in^mo asto na-1 w-» pot d» sdmu m