197. številka. Trst, v torek dne 1. septembra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaAa: ra vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za. en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe bres priložene naročnine se upravniMvo ne ozira Po tobakarnab v Trstu se prodajajo posamične §:e vilke po 6 Btot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega Društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plocolo it. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Resnica je le ena! Včeraj smo citirali nekoliko i z zlatega je svoja izvajanja adres ral na adresa dzžavne oprave. Oporekat pa mu moramo najodločneje, da je svoje neuke poslal le na ta naslov. Moral bi se bil spomniti se nekega druzega naslova. Ker ni samo državna uprava, | v nasprotju z resn em, ki jo je napisal j ljenje. To je red, pravi »Piccolo«, ki ga na- v-Vedeljo, naj slovenski otroci zahajajo v rekuje narava. o, kjer jih »v tem, česar ne znajo, pouču- Da, narava. Ali zakon narave je enak atuka, ki ga je napisal »Piccolo* v svoji jejo s pomočjo nečesa, česar ctrjci tudi ne za vse ljudi. Vsi smo ustvarjeni po isti po- številki od minole nedelje. In ni zgrešil, da poznaj >« ! dobi, vsem nam valjaljo isti zakoni' za du- Če pravi »Picc-do« glede italijanskega sevtii in telesai razvoj, vsi smo istega izvora otroka, da zahtevata razum in sploš »o pravo in VBi moramo stremiti po istih poteh do umevanja, opr:a na skušnje, da poučni jezik svojega spopolnjenja, da svojih idejalov in mora biti le materini za posamičnike in cele ciljev. B žja previdnost ni ustvarila zakonov narode, velja menda to tudi za slovenske prirode samo za gotove izvoljene narode, ki grtši proti ja*ni resnici, ki jo je belež 1 j posamični ke in z j naš slovenski narod! Ako ampak ustvarila jih je za vseh. Ti zakoni so »Picc >lo«, ampak grtše istotfcko še nekje | pa reklamira to resnico za-se in jo odreka p »leg pisanih, človeških — fundament drugje, na nekem mesu, kateremu služi ka-j drugim, potam pa le profanira jasno resnico enake pravice za t se ljudi in kor glasilo — list »Picc lo«. Tudi do svoje in pravico, ker jo Btavija v službo krivice in vsa plemena. Ds, zfakon narave veleva, grde Febičnosti. da poleg Itdijana ima pravico do eamosvo- Kar z ob?ma rokanca podpisujemo izrek, jega življenja tudi Si »venec ! da tam, kjer šole niso urejene na podstavi Proti temu svetemu zakonu greše oni materinega jezika, služijj iste drugim name- oblastneži, ki odrekajo nfcšemu narodu v n m, ne pa krepostim, znanosti in splošni Trttu, in ki so tudi v svijem pomankanju naobrazbi. Topase ravno godi v vsacega zmiBla za pravico po velikem delu Trstu pod zaščito »P i c c o 1 a«. Tu krivi, da tudi uprava države odreka slo- morajo slovenski otroci hoditi v šole žučnim venskemu redu v Trstu tisto šolo na pametni jez k m, ki ni njihov materini jezik —ergo : -lužijo tržaške šole, v kolikor prihajajo v poštev slovenski otroci, drugim namenom, ne pa širjenju naobrazbe. To trdimo na podlagi tega, kar je izja* vil »Piccolo«. Katerim namenom pa služijo tržaške šole, namenjene slovenskim otrokom, vi(,° — in ki profanirajo, tirajo tega ne treba praviti. Siuž.jo namenom ugrab- aovražtva sveto resnico io pravico. Ijanja tuje narodne lasti : torej namenom, dijametralno nasprotnim vsakemu etičnemu naziranju, — t'jrej namenom, ki niso v soglasju z javno moia'o. »Picc lo« se sklicuje tudi na državne te-mei ne rakone, na to »magna cana«, kakor stranke bi bilo moralo glasilo s trga Goidoni nasloviti lepe besede. Kajti proti večnoveljavnemu in neizpodbitnemu y>edagogičnemu načelu, kije ntš'o v nedeljski š evdki » *ccola« t li izgovor ne*ra in navdušenega branitelja, ne greše n kjer bolj trdovratno, nego greši ravno stranka, ki gospoduje ra našem tržaškem mag s:rat u in ki vodi tržaško komunalno šolsko p< litiko. A to je le stranka, katere sleherni č n in ukrep z vnemo in žel»-zao-drznim če:om brani in ščiti »Piccolo«. Tako je bilo do sedaj vedno n b j tudi odslej. Na tem ne dvomimo. To je bilo cd nekdaj vodilno načelo glasilu stranke, ki gospoduje na našem magistratu: v toliko, v k1 kor naj boj za pravico in re-sn co donaša korist italijanskemu življu, je »Piccolo« branitelj pravice in resnice z naj-iibranfjo frazeologjo; č:m pa drugi zahtevajo v imenu resnice in pravice to isto, kar zahteva go-podovalna stranka v imenu itali-jan-fcega živi a: tedaj pn v hipu resnica prestaja b ti resnica in »Piccolo« jo zatajuje za srebrnike v obliki strankarske in plemenske koristi, torej v menu nizkega egoizma, kakor je Judež Iškarijot izdal Krista za trideset srebrnikov! N k lo ne more oporekati, da pouk in vzgoja — na to p< slednjo pa se [»osebno ra lo pozablja — moreta bit! vspeAna edino le v materinem jeziku! To je ja na resnica. A ravno zaio, ker je resnica, je splošna, podlagi, katero »Piccolj« toli viharno zahtevo za svoj italijanski živelj ! Tudi mi imairo pravico do svoje šole! To je resnica, ki je le jedna za vseh ! Pred sodni stol svete resnice in pravice kličemo mi njih, ki delajo našemo rodu toli ljuto kri- v nžave Politični pregled. ? Trstu, 1. septembra 1903. Čehi in položaj. Včeraj se je vršilo Pragi zborovanje delegatov čeških strank, pravi. Po pravici se sklicuje. V tem pogledu zastopan h v državnem zboru, da se poraz so na^i državni temeljni zakoni jasni in ne govore o stališču, na katero se je postaviti | &em, da me je vsprejem dopuščajo dvom*. Izrecno povdarjajo in za- Ćebom ozirom na vprašanje vojske gotovljajo vsakemu narodu pravico do svoje so bili predloženi izgotovljeni predlogi, ki šole, od najnižje do najvišje učilnice. A za- veljajo ne le zahtevam Čehov glede vojske grešili bi le banalno f.azo, ako bi hoteli tu in pridržanju letnika 1900pod orožjem, ampak še le povdarjati, da pred zakoni so tudi splošni državni krizi. vsi državljani enaki! A med Zastopnik agrarcev je izjavil, da te temi smo menda tudi mi tržaški predloge predloži agrarnemu izvrševalnemu Slovenci! odboru in da pozneje spi roči o storjenih Če upravi države ni dovoljeno zagrešati sklepih. Zastopnik Mladi »Čehov je izjavil, da ves« lina n velja za vse ljudij in za vsa ple- se proti naravni in pozitivni dolžnosti glede je mladočešsa stranka že zavzela stališče italijanskega naseljenja, — potem ni iz lega v tej stvari in da bo o tem sklepal zbor diktn dopušSen noben drugi zaključek, nego: mladočeških državnih in deželnih poslancev, da uprava države ne sme delati Konečno pa so sklenili, da naj Mladočehi tega greha tudi nasproti slo - svoje sklepe, Btorjeae v tem predmetu, po- venskemu plemenu! prej prijavijo drugim straakam, da pride do Proti zaključku postaja »Piccolo« elegi- skupne akcije vseh čeških strank, čen in poetičen. V materinem naročju — Kralj Edvard na Dunaju. Angležki pravi — prejemlje dete svoje prve utise. Ti kralj E ivard dospel je včeraj, ob 5. uri poda so neizbrisni. In če ti prvi utisi, ki jih poludne na Dunaj. Na kolodvoru ga je vspre- mena ; ob enem pa je isto glasilo najglusneji branitelj njih, ki z brutalno silo gonijo slovenske otroke na pouk v jeziku, ki ni njih materini j e z i k ! »Pccolo« povdarja tudi — in mi mu dajemo prav brezpogojno —, da pouk ne more biti vspešen tuii če otrcci nekoliko umejo tuji u-iljevani poučni jezik. I=ti »Pic- colo« pa je — ako zahtevamo slovenskih šol je prejela nižna duša otročja na materinih jel cesar Fran Josip v družbi nadvojvod in za aloveiiske mestne otroke — najhitreje pri prsih, prihajajo v nasprotje s poznejimi ut si, drugih dostojanstvenikov. Cesar je bil v uni-rokah z izgovorom, češ, da v Trstu mora ki jih dobiva mladenič v šolah na nepravi, znat vsakdo kolikor toliko italijanski in za- n* nenaravni podlagi — to da ga bega vse živ- fjrmi polKovnika angležkega gardnega dra-gonskega polka. Kralj Edvard pa v uniformi polkovnika 12. ogrskega huzarakega polka. Ko je kralj Edvard »topil z vlaka, sta ee oba vladarja prssrčno pozdravila in -objela. Potem stt se v šestsrouprežnem vozu odpeljala ua dvor. Sledili so jima nadvojvode in drogi dostojanstvenik?. Množica je oba vladarja navdušeno p- zdravljala. Sprevod je dospel na dvor ob 5. uri in pol popoludne. — Tam so pričakovale nadvojvodinje, oba mi-nisterska predsednika, mi d. za voanje stvari, grof Goluchowski in drugi dostojanstveniki. Ob 7. uri in pol zvečer bil je v krasno opravljeni ceremonijski dvorani gala obed, katerega so se med drugimi u ieležili tudi vsi avstrijski in skupni ministri ter ogrski mini-eterski predsednik, grof Khuen. Na obedu je cesar spregovoril Bledeco napitnico : »Visoko vzradoščen, da morem Vaše veličanstvo tukaj pozdraviti, vidim v tem obisku jamstvo, da bodo nadaljevali iskreni In zaupni odnošaji, ki že od davna ob-tajajo med najinima rodbinama, kakor tudi med naj'mma državama in ki so toliko trdnejši, ker med nami ni mkakih nasprot->tev v političnih interesih, katera nasprotstva bi mogla te prijateljske odnošeje izpostavljati nevarnostim. V nadi, da tudi bodočnost ničesar ne spremeni na tem, zahvaljujem ee Vašemu veličanst u za mnogoštevilne dokaze prijateljstva, katere ste mi podali o raznih prilikah ter dvigam to čašo na vaše zdravje z vsklikom : Njegovo vel čanstvo kraj Edvard naj živi!« Odgovor kralja Edvarda na to napitnico se je g asil: > Vaše vel čanstvo naj mi dovoli, da se Vam zahvalim na prijaznosti. Lahko Vam re- v tem svetovnem Zboru ' mestu globoko ganil. Vaše veličanstvo ve, da sem se vedno v veliki mari zanimal za Vaše veličanstvo in Vašo hišo. Zagotavljam Vaše veličanstvo, da čutila, katera sem od svoje pokojne matere prevzel nasproti Vam in Vaši hiši, ostanejo vedno najtoplejša. Vaše veličanstvo naj mi dovoli, da danes, ko sem prvikrat gost Vašega veličanstva, imenujem Vaše veličanstvo maršalom svoje vojske. Pijem na zdravje Vašega cesarskega in kraljevega veličanstva. Živelo Vaše vel čanstvo !« Ob 9. uri zvečer odšel je kralj Edvard v svoje pr<'Btore. Kriza na Ogrskem. L;stu »D.eZiit« brzoj*vlj»jo iz Budimpešte, da v krog h vladine stranke smatrajo za gotovo, da ima sedaj bivši ministerski predsednik Aleksander Wekerle (ki je, mimo gredč omenjeno, jeden najortodoksnejih liberalcev) največ nade, da se mu poveri sestava novega ministerstva. — Pogoj, ki ga stavlja AVekerle, da je ta, da se vsi ogrski častniki, ki služijo v Avstriji, premeste na Ogrsko, da se vojaški madjarski budila. Ko je začula, da brat uataja, se je hitro oblekla še ona. »Za božjo voljo, kaj pa je!« Vskiknila je, stopivša v njegovo sobo. On pa je odgo- ni upal v cerkev. voril mirao : »Neka žena je hudo bolna, moram jo prevideti«. »Kaj, sedaj ob tej uri? In gotovo moraš iti v Zahum ? Ah! Kaj bo, ako naležeš ti koze ? ' Moj Bog !« »Kliče me dolžooBt !« In odšel je po stopnicah, vzel ključ cerkve ter Be napotil po Najsvetejše. PODLISTEK. Žrtev dolžnosti. Spisal: I. B. Vesel. Zveziojaena, tiha noč je skrivnostno sanjala nad malo gorsko vas;co. Po\ sod j« vladal pokojen mir. Vaški prebivalci bo se bili že podali k počitku. Votlo so zazveneli iz stolpa udarci kladiva, ki je naznanjalo jedrajsto uro. Tedaj pa je nrkdo hitrih korakov Bpel po beli cesti v vas. Postal je pred neko hišo in je z železom, ki je bilo napravljeno nalašč v to svrho udaril po hisaih dar.h. Micu o je nekaj trenutkov in zasvetila so se < kna v prvem nadstropju. »Kdo je?« — Og asil se je z okna vaški I jokala. Bala se je za brata. Zle slutnje so jej g. kapelan. »Prcsim, j*z sem, iz. bl.ž^je vasi, kjer divjajo koze. Moja žena je z* pri koncu, bojim se, da ne d( živi jutra. Torej vas pro s m : pojts jo sedaj previdit.« H .tro se je oblekel, da stori svojo dolžno« t. O tem §e je bila kaptlacova Beetra pre- Bila je ta dan T»edeija. Popoludne bi imel imeti kapelan molitev v cerkvi. Ali čutil se je tako šibkega, da sa Mučile drugi Sestra pa je bila vsa objokana. bo jo zle slutnje. In ree : brat je moral ostati še dan v postelji. Za nekaj dnij so se že pokazala na njem znamenja... koz. SeBtra pa je hodila obupana in zbegana okrog. Bala se je za brata. Ljubila ga je z vso Za nekaj časa je žvenkijal zvonček po silo sestrske ljubezni, cesti. Kapelan je nesel Najsvetejše k bolnici, Sicer se je se nadejala, da brat okreva, a spremljal ga je mož, k' je nesel zvonček in A ta nada jej je ginila vedno bolj. Bratu se svetilnico. j« stanje slabšalo od dneva do dneva. Doma je pa kapelanova sestra tarnala in * * * Teden je minul. stiskale srce... ' Okna kapelanijske izbe so bila zastrta, Brat se je vrnil še le proti jutru. Bil a skozi zsgrinjala se je svetlikal svit sveč.... je zelo izmučen, ali vseeno je šel še inasevat, ln te sveče so gorele ob mrtvaškem odru, a potem j« del počivat ! kjer je kapelan sredi cvetlic spal nevzdramno Sestra ga je opazovala b strahom. Pre- spanje. Mirno je ležal tam; v najlepši letih bledela je, ko je mislila, da bi lahko tudi je moral leči na mrtvaški oder. njega zgrabi e nalezljive koze. V sobo pa so prihajali ljudje in odha- jali. In prišel je tudi oni mož iz Zahuma, če-gar ženo je bil šel pokojnik previdit onega osodepolnega večera. Mi ž je pokleknil in goreče pomolil za večni blagor mrtvega. V očeh pa ao se mu lesketale solze, ko je opazil pokojnikovo sestro, ki je plakala poleg mrtvaškega odra. Zdelo se mu je, kakor da je on kriv njenih solz... Saj ga je m klical k ženi in tam pri njem ga je zaznamovala smrt svojim! Ali tolažila ga je zavest, da je bila to njegova dolžnost nasproti ženi, ko je kl cal duhovnika k njej. In ta je umrl tudi kakor žrtev dolžnosti... Drugi dan je bil pogreb. Mrtvaški sprevod je bil res velikanski : Zdelo se je, da hoče ta množica skazati veliko zahvalo njemu, ki je bil tak zvest pasrir, ki je p» vzgledu svojega velikega Učenika dal življenje za svojo ovČ:co... * * * Na grobu pa «0 mu postavili hvaležni verniki lep spomenik, na katerem so se vrhu napisa blestele besede: »Umrl je kakor žrtev dolžnosti«. pouk intenzivneje spopolni ter da se na vojaških »cdi&čih uvede madjarščina kakor raspravni jezik. Madjarakega po veljat venega jeziku da \Vekerle ne vsprejme v svoj program. Ker pa ae noče vzbujati videza, kakor da je opozicija 'zmagala se svojimi zahtevami, n»-j bi cesar izdal te odredbe na pcdlsgi svojih veličanstvenih pravic. Na tej podlagi bi bodoči ministerski predsednik stopil pred liberalno stranko in si izprosil nje podporo. Z opozicijo se ne bodo vršila fjrmalna pogajanja. Ako bi se pa opozicija ne zadovoljila s tem, kar bi hotel privoliti cesar in ako bi nadaljevala z cbstruk-cijo, potem bi nova vlada razpustila zbornico. Opozicija pa se že oglaša se svojim : ne! Giasilo Košutovo, »E^vertetes«, oporeka, da bi se kriza rtšila na takov način, tako rekoč z vojaškim poveljem cesarja. Ta način rešitve da bi bil protiustaven. No — pravi poročilo v ,Zeit* — nadejajo se, da opozicija vendar ne bo delala resn h težav vzlic takim kategor čcim izjavam. Sploh da je položaj precej zgubil na r strini in v opcz cijskih krogih da že začenjajo reino razmišljati, p^d katerimi pogoji bi megli ob varovanju načelnega stališča svoje stranke odnehati od obstrukcije. Eh, da: svoje principijelno stališče ho?ejo varovati. To se pravi, da hočejo odnehati le za sedaj in pod pritiskom spoznanja, da stvari še niso dozorele in da treba še nekoliko potrpeti. Pricipijelno stališče Ko-šutovcev pa je principijelno stalšče vsth Madjarov. In s tem stal šijem se obrnejo zopet proti Dunaju o prvi bodoči priliki in se bo to ponavljalo redno in vedno, dokler ne zmaga to njihovo stališče. To uverjenje naše je neomajno, da bo kriza na Ogrskem trajala tako dolgo, dokler bo trajala duvalietiška oblika monarhije — dokler bo imelo madjar-sko pleme prepoderaaco, dokler bo imelo, da si je v manjšini, priliko metati na tehtnico težo namišljene volje in zahtev vse Ogrske ! Madjari ostanejo na svojem stališču, v zmislu tega ttal;šča se bodo zopet in zopet oglasili se svojimi zahtevami, in krize se bodo ponavljale. Tako je in nič drugače : z ustvarjanjem Juvalistiške oblike je prišla nesreča za monarhijo, to je vir neprestanemu zlu. Tega vira ne zamaše nobene koncesije. Ta vir treba le porušiti. Ustaja v Macedoniji O velikem shodu, ki se je vršil v Belemgradu in o katerem smo p sali že včeraj, poroča se nadalje, da so radikalnejši sloji, njim na čelu visokoiolci, protestirali proti preblagi resolucij'. Zmernejši možje so potem zapustili govoru šsi oder, katerega so se polastili viso-kcsolci in predlagali mnogo radikalnejšo re-SOiUC.jo, ki je bila tudi z navdušenjem vgprejeta. Neki Macedonec je z revolverjem v rokt pozival narod, naj p( grabi ortžje. Po škodu je množica pobrala z odra zastave in orožje ter se podala v sprevodu prirejat ovacije ruskemu odposlancu in kralju Petru. Iz Sredca poročajo, da je ravnateljstvo orijeotslske železnice sklenilo opustiti vse ponočne vožnje na progah po ozemlju, kjer je ustaja. Glede izvajanja reform ima Turška svoje posebne pojme. Kajmakan v Malkotrnovem je namreč zahteval od vseh uglednejŠih meščanov, naj po ipisejo izjavo, da so U3tasi po-žigali hiše kristijanov. Dotičniki pa ni*o hoteli pod p sati takega krivega poroči'a, vsled česar jih je dal kajmakan vse poobesiti. O uničenju srbskega samostana Prehov na srbako-turšfci meji poroča se nadalje, da so bile osebe, katere so bile v istem od Turkov poklane, v meniške obleke preoblečeni srbski častniki in podčastniki. V Srbiji, posebno pa še med srbsko vojsko, vlada veliko razburjenje radi tega dogodka. Takoj, ko je dišla tozadevna vest srbski vladi, sestal seje vojni svet pod predsed-ništvom kralji Petra. O knezu Ferdinandu ee poroča, da je prišel s težkimi slutnjami v Bolgarijo. Te dni je pr šla namreč k njemu bolgarska deputacija, ki je zahtevala, naj se povrne takoj v Bolgarijo, ker da se ga si«er odstrani s prestola. Po govoru s to deputacijo imel je Ferdinand rodbinsko posvetovanje, v katerem se je sklenilo, da on sam brez otrok odpotuje v Bolgarijo. Ne upa se pa iti v Sredec, marveč se je za sedaj nastanil v svojem gradu Euksinograd. »Rudeči prapore je v svoji 35. številki odkril nam narodnim pevcem, kakor tudi ostalemu svetu — nekaj zelo »novega«, kar pa je nam že davno znano. Pod naslovom : »O pomenu naših pevskih društev« piše med drugim : »Socijalistična pevska društva imajo po* vsem resnejši temelj kakor pevska društva Ako bi pa skušali vzdrževati to društvo na samolaški podlagi, bo veČina členov, ki so slovent-ke narodnosti, vedela, kaj jim je storiti ! Zahvaljuje se vam v naprej na prijav-ljenju tega pojasnilu beležim Eden členov društva. Izročitev prometa novih železnič- teh ali onih narodnjakov. Propagirati moramo Dih tirov na obrežju Grrumula V carin-vedno in povsodi ! Iz jega stališča niso tudi &kem obsežju tržaškem, naša pevska društva le športne zveze z ed.nim t Danes, dne 1. septembra izročile so se namenom — zabave!« prometu nove železnične naprave na obrežju Ko smo prečitali Članek, smo si mislili : Grumula v carinskem obsežju tržaškem z Kdor zna pa zna! Kar zna že najzadnjt pe- onimi tiri vred, ki že obstoje na pomolu vec med nami in za kar delamo mi starejši »G useppino«. pevci že nad 30 let, pripoveduje »Rudeči Te naprave bodo nadomestovale one na prapor« — kakor nekaj novega! pomolu št. IV., ki je vsprejet v tržaško Mi narodni pevci da pevamo le za — svobodno luko (t. j. v izvencarinsko ob zabavo in sport ! Le radi lepšega vzdržujemo sežje). torej mi nič manje nego 18 pevskih društev Natančneje določbe so v razglasih do- v Trstu in po okolici! Kdo bo verjel temu? tičnh železmčn.h uprav, ki so razposlani c. Prav nič nimamo proti temu, da naši socija- kralj, fi lančnemu ravnateljstvu in c. kr. listi vzdržujejo pevska društva v agitnto- skladiščem v Tr«tu. rične namene. Nam je celo v za loščenje, ako Soaebno se pripominja, da se bo v po- vidimo svoje sotrpine (ne izvzemši socijali lajšanje prehodnega Btadija tekom v«*ga me-stov), da Bi v svoje agitatorične namene iz- 8t-ea decembra na zahtevo tudi one pošiljatve, birajo sredstvo, s katerim delujemo De bodo naslovljene »Obrežje Grumula«, mi narodnjaki že nad 30 let in pošiljalo na obrežje Grumula. ki, blaži in plemeni srca. Od dne 1. rktobra naprej pa sa bodo Oporekati pa moramo, ako piše »Rudeči na obrežju G-umula dostavljale le take, po praper« nekako, kaior da se je le z n ihovim železnici prihajajoče in za ukrcavanje na pevskim društvom jeia pesem navajati k nje pomolu »Giuseppmo« določene poš ljatve, ki velikemu namenu. bodo nosile že od oddajne po*t«je na voznih Saj vemo, da so se oni začeli zavzemati |jetih naslov »Trst S*. Andrej (Obrtž e Gru-za pevska društva še le, ko s> se prepnč.li, mul»).c da so nsša pevska društva ob enem naše Odpošiljalcem se torej priporoča, naj že narodne trdnjave, pevci pa vrlo dobro iz- za žbe. kakor storimo mi to, ako bi se slučajno kaj naučili od vas! Odmevi zadnjili obČ. volitev. Dne 7. srptemora sj bo vršila na tukajšnjem de- »Trst Tržačanom!« Iz interesovanih žalnem sodišču glavna rjzprava proti Co-sani- delavskih krogov nam pišejo : Ozirom na poziv, objavljen v zadnjem ju in 12 soobtožencem radi volilnih slepar j povodom zadujih občinsk h volitav. Sodnemu »Rulečem praporju« v notici pod gornjim j dvoru bo predsedoval predse.lnik deželnega naslovom, odgovarjamo, da se je izjava pred eodsča. g. Mihael Urbancicb. Tržaške vesti. Kadeči prapor« o n*ših pevskih dru Štrih. Iz delavskih krogov smo prejeli : sednika društva trž. deiavcev slabo umela, ker se je mož morda nekoliko nerodno izjavil. On ni hotel reči, da tu nismo v Rus ji, ampak da smo Tržačani, marveč je hotel gosp. Šega reči : Ker nas že sedaj napadajo camoristi in socijalisti, želim, da bi se sedaj razpravljalo samo v laškem jeziku, da nam ne porečejo, da smo ustanovili : nou una societa cittadiaa, ma una societa Russa 1 Res je, da je gospod Z. na te besede zbežal iz dverane, ali — kakor rečeno — le valed tega, ker izgovorjenih besed ni prav razumel. Pri poznava co pa, da Šegove besede niso bile na Bvojem mest i, ker se take stvari ne dajo več uporabljati, kakor se je delalo to pred časom v vseh mestnih društvih, ne iz vzemši pokojno »Cjnfederazione operaia«. Mi zahtevamo, naj se, kdor nas hoče imeti v svojih društvih, ne sramuje kazati tega pred javnostjo, ali pa naj ne vabi Slovencev v taka društva. Sicer pa smo uverjeni, da je gosp. Šegi za stvar, namreč : oni hočejo odklanjati naval tuj h podanikov in skrbeti, da bo prvi delal ! domačin, in ne narobe, kakor je bilo sedaj. Tudi kar se dostaje našega jezika, se nadejamo se vedoo, da bo vladala v društvu enakopravne st. : čila, nego svojo najprisrčnejo zahvalo. Kadar pa boste videli, da našamu okraju žuga nevarnost od nasprotne stranke, tedaj Vas naprosimo v interesu naroda: požuriti se k nam v rodno vas, — da nam boste na pomoč, da ostane naž okraj tudi v prihodnje — last naroda. V Bveeti si, da ostanete tudi zana-prej naš narorini zaščitnik, Vam v duhu nudimo bratsko desnico ter Vam s kontovelj-ske višine doli šejedenkrat enoglasno v slovo kličemo: z B -gom ! Na zdar ! Na Kontovelju, dne I. eept. 1903. Odbor v imenu društva. Zahvala. Podpisani odbor se najiskre-neje zahval uje slavnemu občinstvu, katero je s svojo udeležijo poveličalo nedeljsko veselico našega društva. Posebna hvala gospej in gospicam poštaricam na njih trudu pri p- šti in g. F. Gušiinčiču za prireditev tablic in za njegov trud pri blagajni. Darove so poklali, oziroma preplačali ustopnino, Bledeči gospodje: bi % ši dež. poslanec IV. okraja g. Fran Dollenz 10 K, župnik A. Kju ler 2 K, N. N. 1 K, J. Pertot 50 st. Srčna hvala! Odbor pevskfga društva »Adrija«. Dopolnilo v sobotni številki »E iinosti« objavljen* ga imenika rednih členov mc žke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. Po neljubi pomoti so bili izpuščeni členi podružnic*; gg- Gregorič J >sip, Pintar Jt-rnei, K iav8 Iv., Kuačer M., Ivrižman Iv., Kuatrin Ant, Mahoe Jos., Cergol Iv., Zelen F an, Žgur Ivan. Pokrovitelje in ustanovnike objavimo prihodnji teden. Blagajništvo. Slavnost v Dolini- Pevsko društvo »Zvonimir« v Rocolu na«n javlja, da se udeleži te sla- nosti korporativn \ I-itotako nam javljati pevski društvi >Ad«ija« iz B>rkovelj in »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje, da se korporativno ud«iež ti rečene slavnonti in sicer prvo-imenovano društvo z društveno z stavo. Pevsko društvo »Zvonimir* t Rocolu prirt-di svojo prvo vesel.co dn 27. septembra na vrtu gostilne g. Gre^oriča, »pri dveh cipresah«. O-drom na okolnost da je ta okraj popolnoma spai do nainovejih Časov, a se je sedaj tako lcjo prnbudil. sp nadejuno, da co >en zavedui tržaški S oven^c ne opusti te prilike, da vepodoudi. se svojim obiskom te nove narodne l oje\niie naše. Odbor. Romarjem, ki pojlfjo jutri na Sveto Goro, priporoč -m >, da obiščejo v Gorici kavarno Central na Travniku, last našega rojaku g. Vebo^lava Pečenko. Svoji k spojim ! Vremenski vestuib. Včeraj toplomer >t> 7. z]utra| 20.4 > ■ 2. uri popoludne 27.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.5 — Danes plim* ob 7.43 predp. in oi 6.05 pop.; u^eKtt ob 1.02 predpoiu tu« in oh 0.32 popoludne. Slovo« Društvo »Danica« na Kontovelju se topi v veselju in žalosti. To se m< rda komu čudno dozdeva ps je vendtr resnično. Dan čarji se že v naprej vtstlimo predftoječe veselice, na kateri bomo imeli priliko skupno zabavati se z bratskim društvom »Kolo«, katero nas ta dan razveseli se svojim blagovoljnim obiskom ter b i poveličevalo svojim milim petjem ntšo narodi.o slavnost. To veselje pa se spreminja nam v žalost, ako po mislimo, da društvo >Danica« izgublja sedaj svojega večletnega predsednika in mno^o časa brezplačnega učitelja, g. J. StoKO, kateri se z družino vred v preseli Trst. I o je za ca? ntnadomUttjiva izguba, kajti g S^a ni samo v društvu požrtvovalco deloval ka kor predsednik in učitelj, an pak bil je tudi o volitvah vodja in prvoboritelj. Z hesedo in dejanjem|š ril in povspeševal je narodno idejo med svojimi čorojaki t?r ie marsikakega navedneža iztrgal iz rok političnega nasprotnika privedši ga zopet v narodni tibor. Ne pretiravamo. Z eno besedo: g. J Stoka je bd v naroilnam p giedu mo^an, nepo.-ušen steber naši stvari v VI okraja. Velecenjeni g. S&oka! Vi nas zapuščate, a mi ostanemo — os1 rečeni. Za vse nam iz kazaoe dobrote, za Vaš trud in za Vašo požrtvovalnost, Vam (vsaj mi pevci) ob naj boljši volji ne moremo dati boljšega povra- Vehi* \z ustaša X Razpis učiteljskih slažeb Na mešanih euoraziedu'h ijudaKih šouh v Jursič h in Marčam s hrvtts*iuj učnim jezikom in italijinskim kakor predmetom sti razpisani mesti učitelja ravnatelja. Na mešani dvoraz-reilni ljucUki eoli v Me iulinu, hrvata m učnim in italijanskim jezikom \akor predmetom, je razpisano me^to podučite jice. X Železnica Po reč-Kanfa u ar. V namene tra*irau|a projektirane žf-irznič e črte Poreč-Khnf nar eta d« šla v Poreč inž. Lu-dovik Wi8siafc, a onitelj *ks|>(zture za trasiranje, in inž. Hantor Luzzatti, stavbeni komiepr c. k. državne železnice. Vesti iz Kr^njs * Izredne skrbi kranjske deželne vlade. »Slovenec< piš»- : V petek se |e mudil m -d nam; o iličen ulovanstc g at — g'>3p> dr. Konstantin A.U ksandrovič Borisov Korženev-akij. v-jeučiliški pr. ftHor in čl=;n »Slovannkega občestva« v Moskvi. To je pa izvedela se-vnia tudi naša skrbna vlada, in zato je včeraj zjutrai bi ž po nekem žendarm stražmeštru o i okr. gavnvtva dala na ljubljanski policiji poizvedovat — kje je — »Rus iz M. skve ! Pa ni ga bilo. odšd ji že iz Ljubljana ta »nevaroi Ru-«, in Btrbžmešter in Hein ga msca m< g«a d< biti! Kaj bo zdaj z — Avstrijo?! Naša deže na vlada je dala navod, da Be mora na vsakega Runa najnatančneje paziti. Tako menda hoče pospeševati promet b tujci in poljedelstvu, v čebelarstvu in vrtnarstvu vlada, ki bi morala vedeti, da AvBtrije ni še itd., strokovno tako izobrazi, da se usposo- nikdar rešil noben birokrat, Rusi bo jo pa že večkrat. Radovedni smo, ako je iste odredbe odločila vlada tudi za pruske špijcne in agitatorje iz »Reicha«, katerih je vedno polno v tukajšnji kazini. Naša dežela bo v prvi vrsti imela korist, ako se posreči slovanske turiste pribaviti k nam ; zgoraj omenjene odredbe dež. vlade pa kaj takega ne pospešujejo. Ali v tem tudi znana ljubezen dež. vlade do naše dežele ? * Hrvatsko društvo »Kolo« v Ljubljani. Hrvatje v Ljubljani si ustanovili bijo, vsako kmetsko posestvo srednje ve-likosti umno obdelovati, oziroma oskrbovati ; b) da ljudskim učiteljem in sploh vsakomur daje priliko, poučevati ee v navedenih gospodarskih strokah; c) da po umnem gospodarstvu na vele-posestvu Grmskem, na katerem se nahaja šola, ter v vinogradih, sadovnjakih in na njivah, spadajoč h k tej šoli, prebivalstvo vzbuja k dejanskemu posnemanju, in d) da v deželi razširja dobra sadna in društvo pod imenom »Kolo«. ]Namen novemu tr9na plemena. društvu je gojiti hrvatsko pa slovensko pesem Vea uredba zavoda, skupno stanovanje, in tamburanje. Društvo hoče delovati složno skupna hrana, razdelitev dela in časa, načrt s slovenskimi društvi. Predsednikom je izvo-; P°uka» hišni in poslovni red, vse mora na-ljen t Novak ' vaja^ na ^o, da se učencem uceplja ljubezen Trffovsko bolniško in podporno dru- Jo kmetijstva in da se vzgojč za praktično št to t Ljubljani. Ravnateljstvo tega društva kmetijsko življenje in zistematično delo. preidsega slednji vendar enkrat v slovenske V ta namen morajo se učenci v šoli roke, seje kocst tuiralo. Ravnateljem društva seznaniti z vsemi, umnemu kmetovalcu danje izvoljen veletržec gospod Ivan Knez. danes potrebnimi vednostimi in znanjem. veljnika. Orožniki so streljali, o čemer bo bile tri osebe ubite in več ranjenih. Še le s pomočjo vojaške čete je bil vspostavljen mir. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanitd, št. 6. • Uradne ure (samo ob delavnikikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.— 7. ure. DRAŽBE: v sredo, 2. septembra ob g. uri predp. Pohištvo, krčmarske stolice, bicikel, sodi, fotografični str<>jif bronasti in porcelanasti kipi in vazi, stojala za postelje, ogledala in st-dice z usneno prevleko, železna blagajna. V soboto 5. septembra ob g. liri predp. Poh'štvo, klavir, tehtnice, katunmasto blaero. prti, no^ovice, volnene odeje, zlata veriž ca, vrvi. špaga, predivo, tkanina. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIH Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t", j Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Trati * Preziranje slovenskega jezika na Vrhu tega se morajo pa tudi v š >li privaditi Kranjskem V L ublani sta glavna hotela nravnemu in Pn prostem u življenju, štedlji-oni »pri Ma liču« in »pri Sen*«. Prvi je ™9t1' zmern08tl' delavnosti m Bploh težavam last kranjske stavbene družbe, lastnica dru- j ^met8^eSa 8tanu- ^ . » Tudi glede občevanja in vedenja z ljudmi gega je gospa (jrezda. Ni v enem ni v aru- 6 - J J * 1 ■ u u . 1 -j-. morajo se toliko »»likati, kolikor se v tem gem t*h dveh hotelov ne vidite ne enega sa- J \ , 1 • • . - oziru dandanes od omikanega kmetovalca mega slovenskega napisa — ni v notranjosti j 5 , , l-i zahtevati sme in mora. m na zunanjem dem peslopja! Neki Slo-ventc pa je Dam pripovedoval B. Vodstvo zavoda, ravno te dni kako je bil (nevede kakov duh Šolo in gospodarstvo nadzoruje deželni vlada v prvo imenovanem hotelu) dospevši v odbor, neposredno vodstvo pa ima šolski Ljubljano pozno na večer, parkrat zašel v vodja. restavracijo »pri Maliču«, a ni mogei dobit: C. kr. poljedelskemu ministerstvu pri- nikake p< strežbe, dokler ni začel — govo- staja na šolo upliv, določtn v normalnem riti nemški. ukazu dne 24. marca 1877., št. 3150, tcčKa C.ovek se prijemlje za glavo, ker vse 6/a —d. bi umel poprad nego pa to, da je v glav- C. Šal*ko osobje. nem me*tu naroda takov velik lokal, v ka- j j - « . A , . . .... „, ' , a. Redni učitelji, terem ne morts dobu ne postrežoe ne nrane, i ako govoriš - v j«z ku naroda! Takov Vod> kakor u5ltelj u5i vinarstvo (t. oproščati od šolnine ima deželni odbor. Vsak notranji učenec mora pri ustopu v šolo s Beboj prinesti določeno potrebno obleko in perilo. Raz ven tega si mora vsak učenec, bodi si notranji ali vnanji, v prvem mesecu po vstopu v šolo predpisano šolsko obleko omisliti ob svojem. Za snaženje životnega perila mora vsak učenec sam skrbeti. E. Sprejem učencev. Da se učenec sprejme v šolo, mora dokazati : 1. da pritrdČ vstopu v šolo stariši ali varuh ; 2. da je prosilec dovršil 16. leto; le če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se | tudi po dovršenem 15. letu; kdor je že do | vršil 24. leto, ne sprejme se več v šolo. 3. da je pr «silec z d jbrim vspehom do 1 vršil osnovno šolo, ali, I 4. da je obiskoval kako meščansko ali j srednjo šolo, kar mora dokazati b spričevalom poslednjega ttča;a ; 5. daje telesno sposoben zvrševati >ia-|jgat> &HU * vadna kmetijska dela brez posebne težave, ^ osobit • da ni telesno p< h*bljen ; ££ 6. da je dovolj izobražen, kar je doka j zati z dobrim vspehom dovršenim sprejemnim i ^ izpitom. 1 Pr> Šnje za sprejem je izročati vodstvu, | pf katero jih predluga deželnemu odboru. Svoji k svojim! ZALOGA Prošnji mora priložiti vsak prosilec : Krstni in domovinski list, spričevalo o te lednem zdravju in o cepljenih osepnicah, spričevalo lepega vedenja, šolsko spričevalo, plačujoči pa še tudi svojeročno podpisano izjavo fetarisev ali varuha za?tran plačilnih pi goje v. (Zvišetek pride ) x « * dobro poznane tovarne mmfo zadruge t SoriGi (Solitm vpisane zadruge s omejenim poroStvon J 1 n 4 t* H prej ^tnton Cernigoj g Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosaria) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna paništva primora« se2eit. Solidnost zajamčena, bajti les Be oau5i v to nalašč pripravljenih prostorih 8 ten> peraturo 60 stopinj. — Najbolj udo&ao, ac-L: dernl sestav Konkurenčna cono * 4 Brzojavna poročila. & ,4 8£F Album pohištvi? br»zplač»3a škandal je možen edino le tam, kjer je na-red goiobje krotke narave. Ta narav je naš greh in naša te-reča. j. trtarstvo in kletarstvo), sadjarstvo, zeienja-darstvo in čebelarstvo. Vodja je zajedno oskrbnik šolskega go- Tuli »Sloveneec pravi, daje to škandal. a?cd8«tva v obče in še posebej gledč trtaih Gotovo je. Zato pa bi mi nujno zaprosili j *uhu* (^ogndo^ trtnic), kultur »loven? o prebivalstvo Ljubljane, naj tudi pokaže energičnim nastopanjem, da ne trpi med sabo — škandalov. Najmanja pa, kar se more zahtevati od s eiiernega Slovenca je, da — ne podpira škandala. Posebno obialovht pa je, da tako preziranje nt šega jezika zagrešajo javna podjetja na kat>er;h je intereairana tu ii uprava dtžele. Tako je n. pr. na dolenjskih železnicah škan- in zelenjadakeg£ vrta. 2. Pristav kakor učitelj uči poljedelstvo, ra^tliDarstvo, živinarstvo, uredbo kmetskoga gospodarstva, kmetijsko knjigovodstvo, kmetijsko tehnologijo, praktično zemljemerstvo, ripanje in kemijo. Pristav oakrbljuje po navodil h vodje vae poljedelske kulture (njive in senožeti), hleve za živino in ahrambe za vse pridelke, izvzemši shrambe za vino, Aiifflcžkl kralj na Dunaju. DUNAJ 1. (B ) A Dg U žkt kralj je obi j skal da.-jt-s predpoludne cesarsko grobišče pri kapueinih in je opravd tiho mol tev izlanti ob krstah cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolf«. Tekom predpoludne je kralj o Idal svojo | karto pri tu navz >č.h nadvojvodih in nad- j A ]pl{QO nffPT 1 pi/g 1H 7S vojvodinjah ia se odpeljal potem na dejeuoer | #»IC/IV«Cll ItlCI Luf I Ifllil^l na angležko po-1 ;n štvo. LONDON 1. (B) »Times« piše, da soj obiski vladarjev pri cesarju Franu J sipu v zgovoren dokaz, kako ima Avstro-Ogrska v sudih po 50 tn 100 klg. razpošilja p • ai Mžj c - Andrej JEBAČIN, Štepanj -vas pri Ljubljani. Za d-or.» b go jame. Tovarna pohištva dal, da v vozov.h še danes ni slovenskih na- sadje in zelenjad. Pristav vodi tudi, z vodjo pit-ov, kakor da te železnice ne bi tekle po vrec*» gospodarske knjige in žijimi spojene slovenski zemlji in alužile alovenakemu ljudstvu ! Seveda : tudi na dolenjskih železnicah je mogočen gospjd — prijatelj baron Sahwegel! Razne vesti. račune. 3. Tretji uSiteij uSi slovenščino, spisje, računstvo, geometrijo in geometrično risanje, zemljepisje in prirodoznanstvo (živals&vo, rastlinstvo in rudoalovje), fiziko s klimatologijo in nemščino. Tretji učitelj nadzoruje neposredno učence Posledice grdesa ravnanja z vojaki. V in knjižnico. Kadar treba, mora pomagati Velikem Beč*ertku je netti honvedeti pod- voc^ji v pisarni. <častn k na ne5uveo način grdo postopal z vo- b. Pomožni uSitelji, jaki. Tako je nedavno zlostavljal nekega re- 1. Duhovnik, za verouk in za navodja- servista. Trobentač Ture č ni mogel več gle- nje učencev k izpolnjevanju krščansko-kato- dati tega in je v jezi in ogorčenju stopil iz liških verskih dolžnosti. vr^te ter pograbil za puško dotične ga reser- 2. Učitelj živinozdravilstva. vista in je s kopitom udaril podčastnika po 3. Učitelj gozdnarstva. glavi s tako silo, da se je poslednji zgrudil 4. Učitelj petja. na me^tu ttžio poškod ivan. Vojno sodišče c. Navodniki ali preddelavci je obso lilo trobentača na smrr, podčastnika na praktičnih delih učencev, pa v dva ma&eca jeSe in v degradacijo. Se- 1. Gospodarski opravnik, za navod na daj pa je ce>ar Tnroiču odpustd smrtno ka- delih na polju, v hlevih, žitn cah, mlečni kleti zen in je sod^e privolilo idtemu 2 leti io sirarnici. težke j*Če. 2. V'rtnar, za navod pri Velika slovanska trgovska hiša v Parizu, njadnem in cvetličnem vrtu. Da se e m bwlj utrde trg ;vinsko-industrijalne 3. Vincar, za navod pri zveze med Francijo in slovanskim svetom, gradih. uredili s»o trije Poljaki v Parizu pod imenom 4. Sadjar, za navod pri delih v sadni »Agcnc* F/aaco Polonaise« veliko trgovinsko sejalnici, drevesnici, sadovnjakih, v trtnici hišo, ki skoro odpre tudi podružnice v treh ter vinski in kipelm kleti, državah, kjer bivajo Slovani : v Rusiji, Avstriji in Nemč ji. Prva taka podružnica se ! " cen01-otvori v malo dneh v Kijevu. 1 Učenci so ali notranji, kateri v šoli do bivajo hrano in stanovanje (štipendisti ao vsi notranji učenci), ali vnanji, kateri v okolici stanujejo ter se sami hranijo. Vsak notranji učenec plača za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnica 100 gld. na leto v mesečnih predplačnih zneskih Deželna kmetijska šola na Grmu je po 9 gld. Ustanove se štipendistom ne iz-kranjski deželni zavod in ima nameu : plačujejo na roko, ampak v šjlsko blagaj a) da mladeniče kmetskega s lanu, ali nico. Neštipendist', naj bodo notranji ali one, bi se že!č pečati s kmetovanjem, po do- vnanji učenci, plačujejo po 20 oziroma 40 vršeni osnovni šoli v posamičnih strokah gld. šolnine na leto v polletnih predplačilnih kmetovenja, posebno v vinaistvu, sadjarstvu zneek'h po 10 oziroma 20 gld. — Pravico pomen velečiuitelja v sedanjem položaju in kakova avtoriteta se pripozuava vladarju te driave v mednarodni politiki. Imenovanje v šolski stroki. DUNAJ 1. (B.) »Wi*ner Zedung« javlja: Minister z\ bog č istje in nauk je poda lil profesorju na realki v Trstu dru. Avgu stu Huferju mesto na državne-n gimnaziju isto tam. Dogodki na Balkana. ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nikake konknrence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. CLusrtov&n oenik brezplačno ln fraaco Vdovec 50 let star, z gotovim dohodkom se CARIGRAD 31 (B) Včeraj javljena želi seznaniti v namen poroke z gospo- sprememha vozufg . re ia je preklicana zopet, dieno *ili vdovo od 38—50 ler Staro, tako, da se je z da it š j m večernim vlakom katera naj bi znala šivati, prati- in ku- zopet pr čela navadr.a služba kouvene.jonal- liati. Ponudbe s fotografijo na naslov nega vlaka. Orijeutai e&sure^ni vlak prične svoj obrat z-u^t v sredo. CARIGRAD 1. (B) Tu in po pokrajinah je prtbivaUtvo vznemirjeno radi govo-r c% da kma u pride do vo ne. Obisk italijanskega kralja t Pariza. PARIZ 1. (B.) O■ »idk italijanskega kralja te izviši baje v prvi polovici oKtobia. Datum se določi v prihodnjem minister-tkem dvetu. Boj med karabinijerji in kmeti. CASTELLAMARE Dl SABIA 1. (B.) »F. Ž. 31752« Posre restante Trst. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST delih v zele- delili v vino- V Ponta di S.racco je prišlo danes do spo- ^JJ^^ IVIcllCclIltOn ŠtV- pada med karabinijerji in kmeti radi neke • . . _ rpo zelo nizkih cenah. odrevrntnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadai« čih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za za-tave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. Z odličnim spoštovanjem A.lltOH J. VogriČ. ^ TRGANJE y X KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po-bolezni^V trpotčevega soka in franco' 8 luž i antirheuminega ./\ežka „„^vijanja pri po\lte0a čaja. ce™ „ po*tai«> __ . . . r . ako se denar naprej joSlje mazila. Cen* sfct-kleaic^^^ manjkanju teka, končanju, rezavici ^V gld 1Mm Pri /lieU. 1 ^r in bruhaniu erČe in prenapeti želodec. ^^ reiih boUčinah in s fKJrtnino, »ko . f - . . . . ^^ . . . ,. Bed' r naprej zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^trei« nadaijue . t r o š k e. gid. ^^ ... O O O O zdravi o c o o o o • ^^ i so ^ O ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvfi., 24 stekleničič m Jodn z tuvjć -po '330)Sj03u auzoij fl6njp u; d|nz "aBad auo|os 'o>)oj "30i| bz Jii ~ fdJdrn .map »s 03|-e oainifd ni mo|!poA«n s tn»3 -ofiran oi pod ofti«> O Jim aa »"■TJJ •jfHMi i±Ti\at> bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena lcomtda 1 K 3 komadi 2.50 K, (i komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje »10 st. Povzetje tiO st. več. Glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VII., MariahiIferstrasse 3S. Zaloga v Trstu: L. Naselscliniid, zaloga in — . . Zaloga t Trstu: L. ^agelsclimid, zaloga in Stvu se takoj vsprejme V trgovimo kot prodaja na drobno al. s. Seba-tiano 1.. Ivan An- J 1 J ° 1 .- .r,_____. - TM.1. r........+„ ..J '> upravnik proti kavciji 500 K. Plača po pošiljati na dogovoru. geli, ulica Ca na le :>, Ett. Zernitz ul. Stadton 2, .Jos. Zisron ul. Caserma s, Agenzia ZuIlin, ('oiso Ponudbe ie lT!U1 Cili,» ui- s- Sebastiauo, M. Malellin, J Penita ul. Geppn 14 II. >a Reki: Braća Pava na^ueje II. . . » > 40 > » > 1...»» 44 > Namizno olje.......» » 48 » » » bol e.....=> » 52 > > »iz Ženeve ...» » 48 » > »iz Bari . . . . » » 48 » * »iz Aixa ...» » 60 » » »iz Xice.....» » 68 » M lo za kuhinjo.....od 18—22 nvf\ » » pranje......> 26—30 » Velik izbor toiletnih mil, škroba, sveč kisa, voščila, vžigalic, s^de iu drugih potreb ičin za perice. Pošilja tudi na deželo po pošti ali želez- j niči od 5 kip. naprej. V zmislu ges a: Svoji k svojim! ee priporoča IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia st. 2 Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico-in trijer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile. xxxxxxxxxxxxxxxx Trst, Corso 28. G. DOPLICHER Velika zaloga klobukov in čepic vsake vrste od gld. la50 do 3-50» Poprave in moderniziranje se izvrši najtoenejše. »OObdoK^fflffl KKKKHKKHKKKKKKKK „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI »lnovpiač&ni akcijski kapital = Špitaiske ulice štev. 2. = Podruž^iP^a„Y,SP1Jetu Polnovplačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -dne vzdiga.