POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 21, 21. M OSREDNJA knjižnica ^ TEDNIK ENA 289,00 SIT «Ki,», -c'ski trqilc* *000 5 * JJD7J (sl A 5) JASNA KLEPEC Ne morem se znebiti občutka, da so posamezni podjetniki premalo zainteresirani za izobraževanje ŠTEVILKA ISSN 0351 -8N0 9770351 814014 Vrhunska tehnologija je vredna svojega denarja! Vozite letos. Odplačujete drugo leto. Zadruga Mozirje '***%__ v sodelovanju Zadru^ m„,lr|e z Mercatorjem ------------------ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20^ Železnina Ljub Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina G. G Železnina Luče, tel. 584-40-24 3VKÖ* DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM možnost plačila na več obrokov brez obresti PANTANET Basic Elektrovarjena pocinkana in plastificirana mreža višina 104cm/25m URSUS ZINCALI) U Mreža za ograditev pašnikov je pletena iz jeklenih žic višina 100 cm/8/30/100 m Betonske plošče 40x40 in 50x50, Tlakovci... Vodovodni material, sanitarne garniture, armaturne mreže... Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. POSEBEJ UGODNO! BRAMAC D0NAV - opečno rdeča - rjavo rdeča BRAMAC MARKANT - opečno rdeča CENE KOT JIH ŠE NI BILO! Vse vrste lakov za premaz lesa in betona Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive, Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Keramične ploščice ' Orahovica in Martex Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. BMW Serije 5 je bil v reviji Avtomagazin izbran za najboljši avto leta 2004 v svojem razredu. SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 SKRB ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO - Vsak dan telovadba pod vodstvom izkušenega fizioterapevta - vodna aerobika, plavalna ura - NOVO V LETOŠNJEM LETU: odprtje savna kompleksa Terme Snovik ■ Kamnik d.o.o Molkova pot 5,1241 Kamnik IftJOrtE Uprava tel:01/830 86 02 £MJ jfW Recepcija tel:01/830 86 31 ILr V7 11 Rk Restavracija tel:01/830 86 35 svet termalnih užitkov IZPOD KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP SE V ZELENEM OKOLJU TUHINJSKE DOLINE NAHAJAJO NAJMLAJŠE IN NAJVIŠJE LEŽEČE TERME V SLOVENIJI Terme Snovik Vam nudijo: - kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih ~ vodne atrakcije, vodne masaže ■mphpihmi - različne klasične ročne masaže ~ vrhunske solarije Ergoline w ~ pestro kulinarično ponudbo RP'Sfe'K* /g® restavracije POTOČKA B - organizacija plavalnih tečajev B '\r za odrasle in otroke ■ liS > GRADBENI MATERIAL > BARVE IN LAKI > VODOVOD, KANALIZACIJA, IZOLACIJA,... > BELA TEHNIKA, ELEKTROMATERIAL, ... > KMETIJSKI PROGRAM (GNOJILA, KRMILA, ŠKROPIVA,...) > »Strokovno svetovanje FFS torek in četrtek« mmcnmvcxm > UREA 1/50.....................2.595,00 SIT/VR > PESNI REZANCI 1/30............1.617,00 SIT/VR > MREŽA ZA OVCE 1/100...14.100,00 SIT/ROLA > CEMENT 1/50..................1.150,00 SIT/VR ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! DELOVNI ČAS: 7.00 -18.00, SOBOTA 7.00 -12.00 VABUEMI K NAKUPU! OSRF.OM.iA KNJIŽNICA Tretja stran Kaj pravite na aprilsko vreme v maju? Vam odgovarja? Nisem prepričan, saj v pogovorih z ljudmi praviloma slišim, da bi se hladno in deževno vreme zdaj pa res že lahko nehalo. Upam, da ne bo pokvarilo sobotnega dogodka v Mozirskem gaju, ko bodo v parku cvetja izbirali slovenski par leta. Prireditev bo brez dvoma atraktivna, tako zaradi ambienta kot zaradi nastopajočih, zato si jo velja ogledati. V nedeljo pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji narodnozabavne in zabavne glasbe, saj se bodo v Šentjanžu prvič srečali ansambli oziroma glasbene skupine iz Zgornje Savinjske doline. Obeta se zares prijeten družabni dogodek, če le ne bo vmes s svojo muhavostjo poseglo vreme. Prav s problematiko vremenskih sprememb pa se ukvarja tudi filmski spektakel Dan pojutrišnjem, ki v prihodnjem tednu prihaja v slovenske kinematografe. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se bodo na Zemlji že zelo kmalu zgodile velike spremembe. Lansko ekstremno vroče poletje, ki je samo v Evropi terjalo preko 2000 človeških življenj, naj bi bilo prvi resnejši znak, da je ekološko ravnotežje na našem planetu porušeno. Dodaten dokaz temu naj bi bilo rekordno število tornadov v Severni Ameriki, uničujoči viharji v Indiji... Zaradi globalnega segrevanja naj bi do leta 2050 izumrlo več kot milijon živalskih in rastlinskih vrst. Vse toplejše ozračje bo začelo topiti ledenike, gladina morij in oceanov bo začela naraščati, po svetu se bodo razširile tropske bolezni... Katastrofa! Je vse našteto samo plod človeške domišljije ali pa bi se morali nad stanjem resno zamisliti vsi, ki neposredno ali posredno odločajo o vprašanjih svetovnega gospodarstva in ekologije? Gotovo ste že zasledili v medijih, da gospodarska rast Kitajske z več kot milijardo prebivalcev strmo narašča. Vzporedno s tem se izboljšuje tudi standard ljudi, vse večjih lahko kupi avto. Zaradi tega so Kitajci že zakupili velike količine proizvodnje jeklarn povsod po svetu, kar je hipoma povzročilo skok cenjekla. Zaradi vse bolj množične uporabe motornih vozil raste tudi povpraševanje po naftnih derivatih. Cene črnega zlata na svetovnem trgu naraščajo. Kaj pa onesnaževanje okolja? Alije kdo že izračunal, koliko bolj bo zaradi milijonov in milijonov avtomobilskih izpuhov obremenjeno ozračje? Koliko milijonov in milijonov novih klim bo segrevalo zrak? Takšna vprašanja lahko pustijo neprizadete samo najbolj brezobzirne kapitalistične mogotce, kot je sedanji ameriški predsednik Bush s svojimi podporniki. IZ VSEBINE: 21 Aktualno: SKEI napovedal stavko Dohodnina: Prenovljeni zakon Nova Štifta: Premalo volje za ustanovitev kraja Knjižnica Mozirje: Posodobljeni računalniški kotiček s pomočjo podjetja Engrotuš..7 Pesem pomladi 2004 v Bočni: Na pragu stote obletnice pevske tradicije 10 Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca: Vse boljša kvaliteta sumesnate specialitete............ 3. moto zbor Rdeče armade Razgaljena lepotica popestrila večer v Kokarjah.......1 Na naslovnici: Počitek v Mozirskem gaju ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 21, 21. maj 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. SAVINJSKO-SALESKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Bodo evropska razvojna sredstva neizkoriščena? Ministrstvo za gospodarstvo je tik pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost objavilo prve razpise za pridobitev razvojnih sredstev iz razvojnih skladov. V dosedanjem pripravljalnem obdobju se je pokazalo, da je smiselno koordinacijo za spodbujanje razvoja inovacijskega okolja prepustiti območni gospodarski zbornici, koordinacijo za razvoj turističnih destinacij pa bo izvajala Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Za prijavo na razpise in poznejšo izvedbo projektov bo potrebno doseči visoko stopnjo sodelovanja med ključnimi partnerji, kar ugotavlja tudi direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec. Klepče-vaje prepričana, daje turizem ena od ključnih razvojnih možnosti Zgornje Savinjske doline, zato se bo agencija potrudila, da bodo projekti, s katerimi bodo podprli ključne turistične nosilce, kakovostno pripravljeni. »Evropski skladi bodo sofinancirali posamezne ključne investicije na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomembno vplivale na razvoj turistične destinacije in projekte razvoja organizacijskih struktur na Jasna Klepec, direktorica območne razvojne agencije ravni turističnih destinacij za skupno planiranje, razvoj in trženje turistične destinacije. Delo agencije je osredotočeno na operativne zadeve, pri tem pa se ne morem znebiti občutka, da so posamezni podjet- niki premalo zainteresirani za izobraževanje, kar je na nek način pogoj za uspešno trženje lastne turistične ponudbe. Vsi želijo nepovratna sredstva, zato bo potrebno pri promocijskem nastopu večje angažiranje zainteresiranih,« pravi Jasna Klepec. Konec koncev je za spodbujanje turistične infrastrukture namenjenih 7,8 milijarde tolarjev in še dodatnih 415 milijonov za management turističnih destinacij, karni majhen denar, čeprav je v obeh primerih možno sofinanciranje do 40 odstotkov upravičenih stroškov investicije. »Prijavna dokumentacija, zlasti za investicijo, je zelo zahtevna, prav tako je potrebno priložiti izjavo o zagotovljenih sredstvih za pokritje finančne konstrukcije investicije, ob tem pa še vsa potrebna dovoljenja. Po nekaterih ocenah bo v Sloveniji odobrenih dvajset investicijskih projektov in trideset za management turističnih destinacij. Prve prijave je bilo potrebno že oddati, naslednje odpiranje bo 2. in 30jun-ija. Razpis bo odprt do konca leta 2006, vendar predvidevamo, da bo ravno na področju turizma največ prijav,« ocenjuje Jasna Klepec. Po njenem prepričanju sta za prijavo za investicijski del iz SAŠA regije dovolj pripravljena samo dva nosilca turizma: Golte in Terme Topolšica. Savinjčan SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE NAPOVEDAL STAVKO Splošna solidarnost s kovinarji Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je pretekli teden odločilo, da generalne stavke napovedane za 26. maj ne bo. Kljub temu bodo tega dne stavkali delavci kovinske in elektroindustrije, solidarno pa jih bodo podprli tudi preostali člani ZSSS. Predsednik SKEI Drago Gajzer je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da bodo stavko izvedli v sredo, med 6. in 22. uro, z njo pa želijo doseči uskladitev aneksa k tarifni prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti, ki kljub štirim krogom pogajanj še vedno ostaja nedorečen, ter umik odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti s strani predstavnikov delodajalcev. Kot je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič, so z vlado in delodajalci podpisali nov dogovor o politiki plač v gospodarstvu, ter da so se industrijski sindikati in delodajalci začeli pogovarjati o spremembah panožnih kolektivnih pogodb. Pri tem so vidni nekateri rezultati, zakompliciralo pa seje pri pogajanjih na področju kemične in elektroindustrije. Delodajalci so pred tedni nepričakovano odpovedali kolektivno pogodbo te dejavnosti, kar je sicer njihova pravica, vendar ni realno pričakovati, da bo do novega leta, ko poteče veljavnost sedanji, podpisana nova. Tokratna stavka, če bo do nje tudi v resnici prišlo (do zaključka redakcije sta bili pogajalski skupini še daleč od enotnega stališča), bo po Kajzerjevih besedah potekala na način, da bo bližje širši javnosti, kot je to običajno, če delavci stavkajo za stroji. V ljubenskem KLS, ki so aprilsko opozorilno stavko podprli, seveda želijo, da do stavke ne bi prišlo. Predsednik sindikata Stanko Novak pravi, da vladi in delodajalcem sicer ne verjamejo, vendar pričakujejo, da bodo z vodstvom firme podpisali interni sporazum za povišanje plač. Z direktorjem se dogovarjajo v smeri splošnih zahtev. To konkretno pomeni, da naj bi zaposleni po novem dobili za približno pet tisoč tolarjev neto debelejšo kuverto. Novak pri tem poudarja, da delavci negodujejo zaradi nizkih plač, vendar se na drugi strani zavedajo, da bi sleherna prekinitev proizvodnje povzročila firmi še večje težave. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bodo stavkali, v kolikor dogovor z direktorjem ne bo dosežen in podpisan. Za dialog in skupno rešitev se zavzema tudi direktor Bogomir Strašek, ki se v celoti zaveda, da imajo delavci pravico svoje zahteve zaostrovati tudi do stavke. Vendar, pravi Strašek, v KLS zadeve dobro kažejo, firma ima precej naročil, zato brez sodelovanja s sindikatom ne bo zadovoljivih rezultatov. To pomeni, da bodo na nivoju firme našli rešitev, ki bo zadovoljila obe strani, za kar bi si po Straškovem mnenju morali prizadevati tudi na državnem nivoju. Savinjčan GORENJE VELENJE Nov prodajno-distribucijski center v Budimpešti Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je pred dnevi slovesno odprl nov prodajno-distribucijski center v Budimpešti. Temu, za slovensko-madžarske ekonomske odnose pomembnemu dogodku, je prisostvoval tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer. Skupna vrednost naložbe v več kot 30 tisoč kvadratnih metrov novih prostorov je 2,3 milijona evrov. Gospodinjski aparati Gorenje so na madžarskem trgu prisotni že dvajset let. V sedanjem hčerinskem podjetju, ki ima 24 zaposlenih, ustvarijo letno sedem milijonov evrov prihodka. Gorenje ima na področju velikih gospodinjskih aparatov 4,6-odstotni tržni delež, prodaja pa tudi radiatorje, bojlerje in klimatske naprave. Srednjeročni cilj Gorenja na Madžarskem je ustvariti deset milijonov evrov letnih prihodkov in razširiti svoj prodajni asortiman tudi na kuhinjsko pohištvo. Z investicijo v nov center, ki leži v trgovskem centru na križišču transportnih in trgovskih poti v predmestju Budimpešte, pričakujejo tudi povečanje prodaje in prepoznavnosti blagovne znamke Gorenje v višjih cenovnih razredih ter lažjo distribucijo na področju Madžarske, hkrati pa se bodo tam odvijala tudi izobraževanja trgovcev. Franci Kotnik PRENOVLJENI ZAKON 0 DOHODNINI Bo boljše ali slabše? Kakor za koga, bi lahko rekli. Z novim zakonom nikakor ne bomo zadovoljni vsi, to so nakazale že burne razprave v državnem zboru, vendar minister za finance Dušan Mramor vztraja, da bo novi zakon vsaj zmanjševal neenakosti med davčnimi zavezanci. Za dohodke, prejete v naslednjem letu, bomo tako v marcu 2006 že izpolnjevali davčno napoved po novem zakonu, sprejetem prejšnji teden. Mramor svoj prav utemeljuje predvsem s stališčem, da gre v še aktualnem zakonu o dohodnini kar za 30 odstotne razlike med najbolj in najmanj obremenjeno obliko dela, po novem zakonu pa je ta razlika nižja kar za 9 odstotnih točk. Kottrdijo na ministrstvu za finance, s to spremembo poskušajo doseči enakomernejšo porazdelitev davčnega bremena, z zvišanjem splošne olajšave z 11 na 17 odstotkov povprečne slovenske plače pa poleg zmanjševanja neenakosti znižujejo obremenitev dela za 1,9 odstotne točke. Sprememba je po izračunih finančnega ministrstva pozitivna tako za zavezanca z minimalno plačo, ki že ob uveljavitvi splošne olajšave po novem pridobi neto 4,4 odstotka, kot tudi za povprečno in nadpovprečno plačanega zavezanca. Kar za 38 odstotkov bo višja tudi olajšava za vzdrževane otroke, snovalci zakona pa zavračajo tudi očitke, da so z nastalimi spremembami invalidske organizacije precej diskriminirane. Le-te bo zakon po novem obravnaval enako kot humanitarne organizacije, vendar jim bo hkrati določal pomoči in namene, ki so dohodnine v celoti oproščene. Nov dohodninski zakon pa seveda naj ne bi prinašal samo dobrodošlih sprememb. Po mnenju nasprotnikov sprejetih sprememb je nesprejemljiv podatek, da bodo po novem precej bolj davčno obre- menjeni mladi, ki do svojega zaslužka prihajajo z občasnim študentskim delom. Študentje so takoj odreagirali in s pogajanji dosegli, da seje prag davčne olajšave za delo prek študentskega servisa z načrtovanih 668.100 tolarjev dvignil na 1,2 milijona tolarjev. Pri posameznem delu, ki ne presega dohodka 74 tisoč tolarjev, pa bi se akontacija dohodnine znižala s prvotnih 25 na 12,5 odstotka. Do velikih nestrinjanj je prišlo tudi glede ureditve obdavčitve avtorskih pogodb in obdavčenja subvencij kmetov. Z uveljavitvijo zakona naj bi se, po mnenju državnih svetnikov, precej poslabšal položaj kulturnih ustvarjalcev, predvsem tistih, ki so redno zaposleni in ustvarjajo avtor- ska dela. Z druge strani pa je prišel očitek, da redno zaposlenih, katerim večino prispevkov plačuje delodajalec in nosi tudi vsa tveganja poslovanja, pač ne gre enačiti s samozaposlenimi v kulturi in novinarstvu, ki morajo sami skrbeti za svoje poslova nje ter so s tem v od vis-nem razmerju. Minister je zavrnil tudi očitke kmetov, ki so z novim dohodninskim zakonom prav tako zelo nezadovoljni. Po njihovem mnenjuje nelogično obdavčiti denar, ki ga dobijo kot subvencije in pomoči, saj se bo s tem, kljub pomoči, njihov dohodek znižal, kar bo še dodatno poslabšalo razmere v kmetijstvu. Tatiana Golob Naša anketa Študentom manj davka, pa je to pravično? Študentje so zaradi nedavno sprejetega zakona o dohodnini, ki je pri študentskem delu predvideval precejšnje znižanje davčnih olajšav, napovedovali naknadni zakonodajni referendum, ki bi do končanja postopka preprečil uveljavitev novega zakona. Vlada je njihovim zahtevam po zvišanju olajšav popustila, v javnosti pa se krešejo različna mnenja, koliko je to pravično do ostale, zaposlene populacije. Gorazd Bastašič, Polzela, študent Zadeva mije poznana, bil sem tudi med podpisniki za podporo študentom, vseeno pa ne morem reči, da je stvar povsem pravična za delavce, ki imajo vse drugačne finančne situacije kot mi študentje. Tudi nam je marsikdaj težko, kar se finančnega stanja tiče, veliko je pa takšnih, ki se s pomočjo različnih olajšav gladko preživljajo. Kristjan Bratuša, Maribor, študent Ja, pravijo, daje študent revež. Zato sem tudi sam izrazil podporo naši študentski organizaciji. Stroškov, kijih imamo študentje, je veliko in starši nam ne morejo vedno pomagati. In zato mislim, daje prav, da imamo možnost do primerno plačanega dela. Vsekakor pa stvar ni enako pravična za vse. Veliko je takšnih študentov, ki samo izkoriščajo status, študij pa jih ne zanima. Ti si teh olajšav vsekakor ne zaslužijo, Nika Pukart, Varpolje, dijakinja Mislim, daje prav, da imajo tudi študentje in dijaki možnost do solidnega zaslužka. V Ljubljani, kjer obiskujem srednjo šolo, opažam, da študentje le stežka shajajo skozi šolanje, težko dobijo občasno delo, pa še ta so slabo plačana. Če je zaslužek večji, imamo mladi večjo možnost za kvalitetno nadaljnje šolanje, poleg tega pa bi s tem razbremenili svoje starše, ki imajo že tako dovolj drugih stroškov. Ana Ivanuša, Mozirje, dijakinja Že sam študij in bivanje v kraju šolanja je danes zelo drago, zato je prav, da država vsaj z davčnimi olajšavami na nek način pomaga mladim pri njihovem izobraževanju. Starši pomagajo kolikor lahko, ampak dohodki vsaj v naši dolini niso na visokem nivoju in verjetnoje marsikateri družini težko že brez financiranja šolanja svojih otrok. Jerica Lončar, Mozirje, administratorka Mladi imajo svoje potrebe, katerih starši ne moremo vselej financirati. Zato je študentsko delo zelo dobrodošlo, saj razbremeni tudi nas. Mladi pa se s temi prvimi deli naučijo ravnati z denarjem, zaslužek pa sigurno mora biti vsaj malo stimulativen, da šolarji vztrajajo pri tem delu. S prevelikim dvigom davka za študentsko delo pa mladih takšno delo ne bo več tako privlačilo, kar v končni fazi lahko vpliva tudi na upad njihovih delovnih navad. Antonija Tiršek, Mozirje, delavka Ne, ne zdi se mi prav, da smo delavci toliko na slabšem kar se plačevanja davkov tiče. Najbolj prav bi bilo, če bi za vse dobro poskrbeli, vsi bi morali imeti enake pogoje. Tudi sama sem imela dva študenta, šole so drage, starši pa jim s temi plačami lahko le malo pomagamo. Pripravila: Tatiana Golob, foto: Franjo Atelšek NOVA ŠTIFTA Premalo volje za Na podlagi neformalno izražene volje krajanov Šmiklavža, Tiroseka in dela Dola je jasno, da se lahko o uvedbi kraja Nova Štifta ljudje odločijo samo na referendumu, ki je v tem primeru edina pravna in verodostojna oblika odločanja. Občina Gornji Grad je v začetku aprila poslala na 212 naslovov vprašalnik, na katerega se je odzvalo komaj 43 odstotkov vprašanih. Za spremembo imena in uvedbo uličnega sistema seje izreklo 69 odstotkov tistih, ki so občini odgovorili oziroma 30 odstotkov vseh vprašanih. Ljudi je seveda predvsem zanimalo, kdo bo financiral zamenjavo osebnih dokumentov in hišnih številk. V kolikor bi do spremembe imena in uvedbe uličnega sistema dejansko prišlo, se iz občinskega proračuna financirajo samo označevalne table na začetku kra- ja in vsake ulice. Stroškov izdelave novih hišnih številk in dokumentov občina ne more kriti. Poleg vseh nedorečenosti je povsem realno pričakovati, da bo zaradi nelegitimno izražene volje krajanov kdo sprožil spor. Gre za pravne zadeve z vsemi materialnimi posledicami, je občinske svetnike opozoril tudi tajnik občine Jože Poznič, poleg tega je bila predlagateljica spremembe Krajevna skupnost Nova Štifta. Nizka podpora predlaganim spremembam je presenetila tudi župana Tonija Ri-flja, zato bo občina preučila vse pravne vidike take ali drugačne ustanovitev kraja Možnost uvedbe kraja Nova Štifta se ponuja z razpisom referenduma skupaj z jesenskimi volitvami v državni zbor (foto: EMS) odločitve. Še najbolj realna in verodostojna možnostje razpis referenduma skupaj zjesenskimi volitvami v državni zbor, kar bi precej vplivalo tudi na stroške. V vsakem primeru pa samo referendumsko izražena volja daje pravno podlago občinskemu svetu, da potrdi imenovanja novega kraja. Savinjčan UNIOR TURIZEM ZREČE Z dodatno ponudbo do boljše zasedenosti V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v UniorTurizmu realizirali 91.710 nočitev, od tega na Rogli 52.162 in vTermah Zreče 39.548. Primerjalno z enakim obdobjem preteklega leta so na Rogli ustvarili devet odstotkov več nočitev, v Termah Zreče pa enako število. K boljšim poslovnim rezultatom na Rogli so poleg idealnih snežnih razmer pripomogle investicije pred zimsko sezono (Dežela dobrega počutja - nov wellness center v hotelu Planja in štirisedežnica Planja), popestrili pa so tudi gostinsko ponudbo na smučiščih. Smučarska sezona seje na Rogli začela 12. decembra 2003, obilica snega pa je omogočila kar 143 smučarskih dni. Obiskalo jih je 246 tisoč smučarjev, ustvarili so 820 milijonov SIT prometa. Na smučišču Krvavec se je smučarska sezona pričela dan kasneje kotna Rogli inje trajala do 2. maja 2004. Realiziranih je bilo 142 smučarskih dni, ustvarjenih pa 650 milijonov SIT prometa. Po zaključku smučarske sezone bodo opravili temeljita vzdrževalna dela na žičniških napravah in sistemu umetnega zasneževanja. V Uniorju vidijo s prevzemom smučišča na Krvavcu številne priložnosti, kot so razširjena ponud- BTC LJUBLJANA Vodno mesto se bo imenovalo Atlantis Ljubljanska družba BTC, ki poleg nakupovalnega središča BTC City na Šmartinski cesti gradi Vodno mesto, je na predlog bralcev njihovega Vodnika in obiskovalcev njihove spletne strani izbirala ime omenjenega termalnega parka. Izmed več kot 600 inovativnih predlogov je bilo izbrano ime Atlantis. Predlagatelji so največkrat omenili, da ime Atlantis spominja na morje in zabavo ter se povezuje z BTC Cityjem. Hkrati je dovolj mednarodno prepoznavno, da bo mogoče Vodno mesto oglaševati tudi v tujini. V teh tednih Atlantis že dobiva svojo zunanjo podobo, obiskovalci BTC Cityja pa lahko že prepoznajo prve obrise bodočega Vodnega mesta. Gradnja sicer napreduje skladno s terminskim planom. V Vodnem mestu Atlantis bo 14 bazenov, savne, masažni saloni, restavracija itd., ponudba pa bo zaokrožena v štirih tematskih sklopih: Svet doživetij, Otroški svet, Dežela savn in Termalni tempelj. V Atlantisu se bo dnevno lahko zabavalo štiri tisoč obiskovalcev. KF <__________________________________________________________/ ba, večja prepoznavnost na domačem in tujem trgu, večja kakovost storitev, skupni marketinški nastop, enotne smučarske vozovnice, raznolikost ponudbe, medsebojno dopolnjevanje, nižji stroški poslovanja, večja primerljivost s konkurenčnimi smučišči v tujini... V letošnjem letu nameravajo na Rogli zgraditi zimsko-letni tobogan, ki bo pripomogel k boljšemu polnjenju hotelskih kapacitet izven glavne sezone. Z razvojem zdravstvenih storitev in sodelovanjem z Bolnico Celje je vse bolj izrazita potreba po sodobnejšem diagnosticiranju različnih obolenj z magnetno resonanco. V teku so tudi intenzivne priprave za gradnjo prizidka k hotelu Dobrava v Termah Zreče z zdravstvenimi in ostalimi spremljajočimi prostori. V preteklem mesecu je Unior Tu-urizem prejel priznanje za »energetsko učinkovito podjetje«. To priznanje Klimatskemu zdravilišču Rogla in Termam Zreče pomeni potrditev 10-letnega dela in prizadevanj v smeri energetske učinkovitosti in varovanja okolja. V obeh centrih se že pripravljajo na poletno sezono. K sprostitvi telesa in duha vabijo termalni vrelci, Savna vas, zdravilna klima in Dežela dobrega počutja (bazeni,savne...) na Rogli ter Sawaddee, center tradicionalne tajske terapije. Za še boij zanimive počitnice vabijo letos ribniki na Stranicah. Tam si lahko obiskovalci, v ko-likorželjjo, postrvtudi sami ulovijo. Franci Kotnik SINTAL' CELJE Vasajrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si OBČINA GORNJI GRAD Višja ekonomska «ena vrtca Občinski svet je na zadnji seji obravnaval predlog Osnovne šole in potrdil nove ekonomske cene vrtca, ki veljajo od 1. maja naprej. Podlaga za 5,5 odstotno povišanje je izguba, ki sojo v prvem trimesečju prigospodarili v vrtcu, del resnice, ki govori v prid povišanju cene, pa je v pravilniku, s katerim želi država preko šolskega ministrstva v doglednem času izenačiti cene vrtcev, ki se gibljejo od 53 do 80 tisoč tolarjev. V Gornjem Gradu bodo po novem plačevali za prvo starostno obdobje 58,6 tisoč tolarjev, za drugo starostno obdobje pa bo potrebno odšteti 58,3 tisoč tolarjev. Zaradi nizkega standarda staršev kar 85 odstotkov plačila odpade na občinski proračun. To seveda pomeni, da starši prispevajo k polni ekonomski ceni vrtca komaj 15 odstotkov, zato je razumljivo, da je predlagana podražitev sprožila med svetniki občine precej ugibanja o opravičenosti. V preteklem letuje gornjegrajski vrtec izkazal za dober milijon tolarjev izgube, ki seje nadaljevala tudi v letošnjem letu. Ravnatelj šole Franc Vuga je prisotne seznanil, da bistvenega vpliva na gospodarjenje šola nima, saj je več kot 80 odstotkov sredstev namenjenih za plače. Takšna je državna regulativa, ki jo je potrebno spoštovati, je bil jasen Vuga, ki v nobenem primeru ne misli ravnati v nasprotju z zakonodajo. Nekaj ostrine v debato je vnesla predsednica občinskega nadzornega sveta Polona Mavrič, kije ravnatelju namenila očitek, da iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati, kaj povišanje dejansko pomeni in ali bo s povišanjem izguba tudi v resnici sanirana. Občinski nadzorniki tudi niso prepričani v gospodarno ravnanje zjavnimi sredstvi, čeprav je Mavričeva diplomatsko pripomnila, da nikogar ne obtožujejo, samo želijo bolj natančno poročilo o gospodarjenju. Pri tem je bil ošvrknjen tudi župan Toni Rifelj, ki bi moral nadzornikom občinskih javnih financ poročati o vzrokih za nastalo izgubo, ki se nadaljuje v letošnje leto, vendar se to ni zgodilo. Kot rečeno, so svetniki po razpravi, ki je v določenem delu razkrila pod preprogo pometene napetosti, ki že nekaj časa vladajo med gornjegrajsko šolo in občino, prisluhnili potrebam vrtca in pristali na predlagano povišanje. V tem letu naj bi bilo to zadnje, do junija pa naj bi postalo jasno, ali bodo zaradi manjšega števila otrok v vrtcu en oddelek preprosto ukinili, kar naj bi vplivalo tudi na stroške. Savinjčan HUMANITARNI PROJEKT PODJETJA ENGROTUŠ Posodobljeni računalniški kotiček v Knjižnici Mozirje Podjetje Engrotuš je konec prejšnjega tedna v sklopu humanitarnega projekta »Tušev bistri kotiček« z najsodobnejšo računalniško opremo posodobilo tudi Osrednjo knjižnico Mozirje. Le-ta je tako bogatejša kar za dva »Tuševa bistra kotička«, kjer lahko mladi bralci s pomočjo interneta iščejo nove poti do znanja in zabave. Vodja marketinga Engrotuš Tanja Tuš (v sredini) je izrazila zadovoljstvo, da lahko podjetje vrača nekaj dobrega v okolje, kjer deluje Na otvoritvi posodobljenega računalniškega kotička, kjer sta sedaj na voljo še dva dodatna računalnika, opremljena tudi s sodobnim barvnim tiskalnikom, skenerjem ter kamero, so se poleg ostalih gostov zbrali predstavniki podjetja Tuš, župana mozirske in lučke občine, predsednik Sveta knjižnice Marko Pumatter zaposleni v knjižnici Mozirje. Vodja knjižnice, Ana Lamut se je predstavnicama podjetja Engrotuš, Tanji Tuš ter Leonidi Pevec še posebej zahvalila za posebno darilo, ki tako še dodatno dviguje kvaliteto knjižničnih storitev v Zgornji Savinjski dolini: »Veseli smo, da je Tušev bistri kotiček še posebej namenjen našim najmlajšim uporabnikom, tako v veselje in igro, kot seveda tudi za resno delo ob iskanju potrebnih informacij v procesu izobraževanja ter pridobivanja novih znanj. Še posebno v času, ko dajemo informacijskemu opismenjevanju velik pomen in si tega procesa brez moderne tehnologije ne zmoremo več predstavljati.« Po zabavnem glasbenem programu, ki so ga pripravili učenci 2. razreda OŠ Mozirje pod mentorstvom Rozike Kanjir, je spregovorila tudi Tanja Tuš. Izrazila je zado- voljstvo, da lahko njihovo podjetje na tako koristen način okolju, v katerem skupaj živimo in delamo, vrača nekaj dobrega: »Želimo si, da bodo Tuševi bistri kotički čimbolj vroči, da bodo otrokom v veliko pomoč pri učenju ter seveda zabavi. Pri svojih obiskih knjižnic po vsej Sloveniji pa tudiz veseljem opažamo, da posta- jajo knjižnice med mladimi vedno bolj popularne, skratka prostor, kjer se mladi radi zbirajo in pridobivajo koristne informacije za učenje in življenje.« V njenih besedah seji je pridružil tudi Ivo Suhoveršnik, župan občine Mozirje, ki je Tuševa bistra kotička predal svojemu namenu. V veliko zadovoljstvo pa mu je bilo predvsem dejstvo, da tako uspešno podjetje svoja razpoložljiva sredstva vlaga v razvoj znanosti, učenja, v našo mladino in njihovo prihodnost. Podjetje Engrotuš iz Celja bo v letošnjem letu s sodobnimi računalniškimi kotički opremilo kar 15 izbranih knjižnic po Sloveniji. Za ta projekt bo iz Tuševega dobrodelnega sklada namenjenih kar 30 milijonov tolarjev, saj vrednost posameznega kotička znaša pol milijona tolarjev. Tatiana Golob POPRAVEK V članku o 5. medobčinskem območnem srečanju otroških folklornih skupin Otroci rajajo, objavljenem v 18. številki Savinjskih novic, na 8. strani je bilo pomotoma omenjeno, da seje srečanja udeležila otroška folklorna skupina Kulturnega društva Nova Štifta, kar ni pravilno, seje pa srečanja udeležila folklorna skupina iz OŠ Gornji Grad, ki seje nato uvrstila na medobmočno srečanje v Celju. Tatiana Golob g tàW ■:=. 8 [Ahebhöb iä TRGOVINA * STORITVE * PROIZVODNJA !Vf Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE TeL:(03) 839-52-70 Že za 4.500 SIT na mesec do računalnika Duron + z monitorjem HANSOL17" RAČUNALNIKI na 24 OBROKOV IV zgradbi IZOLES-TUŠ Nazarje, 1.nadstropje! SALON-SERVIS Nazarje, od 1 -lli do 161) INFO : ponedeljek-Hpetek - (041) 394-620 RAZSTAVA DEL GORANA HORVATA V GROSUPLJU Mogočna in skrivnostna Barbara Celjska Prejšnji torek so v poslovnih prostorih podjetja Kogast v Grosuplju odprli razstavo likovnih del slikarja Gorana Horvata. Umetnik je postavil na ogled dvajset slik, večinoma v formatu 100x 70 oziroma 70x100 centimetrov, med katerimi je bila največje pozornosti deležna Barbara Celjska, dokončana tako rekoč tik pred razstavo. O slikarju je spregovoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Jut-eršek, kije znova izpostavil Horvatovo likovno ustvarjalnost, ki jo krasi svojstven čut za estetiko. Njegove kompozicije so figuralne, praviloma večjih dimenzij. Na ta način pridejo do izraza živahni, dinamični barvni sestavi, ki dajejo njegovim delom nezamenljivo značilnost in podobo. Goran Horvatje umetnik, ki življenje družbe, katero ves čas kritično spremlja, tako rekoč dnevno prenaša na slikarska platna, seveda skozi svojo lastno interpretacijo dogodkov in spoznanj. Njegovo ust-varjanjeje neprekinjen proces, brez izrazitega začetka in konca, vedno ima v delu več slik istočasno, ki nastajajo in dobivajo končno po- Umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko iuteršek (levo) je izpostavil Horvatov svojstven čut za estetiko (foto: KF) dobo po navdihu, katerega izvori so nijo Horvatove slike, ki jih je treba brezmejni. Dr. Juteršek je opozoril povezovati in odkrivati njihov tudi na številne podrobnosti, ki pol- pomen. Delo Barbara Celjska je nastalo kot odziv Gorana Horvata na razstavo Cesarica Barbara, ki so jo pred nedavnim pripravili v celjskem Pokrajinskem muzeju. Barbara Celjska (1387-1451), hči Hermana II. in soproga rimsko-nemškega cesarja Sigismunda, velja za najznamenitejšo članico rodbine Celjskih grofov. Že pri rosnih štirinajstih letih sojo okronali z ogrsko krono in že v času svojega življenja je s svojo lepoto, inteligenco ter posebno karizmo burila duhove. O njej so ohranjene številne legende, ena izmed njih jo opisuje kot Črno kraljico, ki seje v vsej svoji pohotnosti predala hudiču in umrla prekleta, po smrti pa je postala kraljica kač. Franci Kotnik RAZSTAVA SLAVICE TESOVNIK V MESTNI GALERIJI ŠOŠTANJ Okužena z virusom veselja do življenja ciale za vse vrste tehnik in že zdaj ni več le amaterska slikarka, saj obvladuje širok spekter slikarskih tehnik, je menila Terezija Bastelj, Denis Senegačnik pa je dodal, da so njena dela že v fazi otipavanja slikarstva iz temeljev fotografije, vidne so ilustracije in v vsaki sliki je viden celoten barvni spekter. Odprtje razstave so pospremile pevke Savinjskega rožmarina pod vodstvom Tadeje Cigale, razstavo pa je odprl župan občine Šoštanj in državnozborski poslanec Milan Kopušar s čestitkami in zahvalo za prvo razstavo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, »kjer bo pomembno tudi na področju kulture dokazovanje naše ustvarjalnosti, prepoznavnosti in vrhunske umetnosti, ki nas bo predstavljala poleg uspešnega športa in glasbe ter kakovostnih storitev«. Jože Miklavc Slavica Tesovnik je z razstavo v Šoštanju nakazala nove izrazne sposobnosti (foto: Jože Miklavc) Ob predstavitvi slikarke in njenih del so spregovorili organizatorica razstave Milojka Komprej, kije prebrala nekaj avtoričinih pesmi, in akademska slikarja Terezija Bastelj ter Denis Senegačnik, ki sta Slavici Tesovnik tudi v kritiki napovedala svetlo prihodnost. Svetlo predvsem zaradi njenih veselih, barvitih in lahkih tonov, uspešno pa zaradi njene »okužbe z virusom veselja do življenja«. Tesovnikova ima poten- V Mestni galeriji v Šoštanju so prejšnjo sredo odprli razstavo slikarke, fotografinje in pesnice Slavice Tesovnik, članice društva Zgomjesavinjskih likovnikov Gal, ki je šele pred dvema letoma prijela za čopič in uradno položila temelje svoje slikarske ustvarjalnosti. Od takrat dalje z veliko ust-varjalno vnemo in talentom vsestranske kulturnice slika za dušo. Razstava v Šoštanju je nakazala njene nove izrazne sposobnosti in možnosti. SLIKARSKA KOLONIJA NA GOLTEH Nova znanja in izkušnje Pretekli vikend je na Goiteh potekala prva slikarska kolonija amaterskih likovnikov predvsem iz Savinjske in Šaleške doline. Opaziti je bilo tudi nekaj predstavnikov iz Ljubljane, Slovenskih Konjic in drugih slovenskih krajev. Na štiridnevnem srečanju je kar dvaindvajset ljubiteljev čopiča in barve iskalo motive krajinskega parka in jih upodabljalo na svojih delih v različnih tehnikah pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika. Udeleženci so na večdnevnem srečanju lahko izmenjali izkušnje ter si pridobili nova znanja. Številna likovna dela, ki so nastala na Goiteh, so tudi razstavili preteklo nedeljo v baru Žekovec. Strokovna komisija pod vodstvom Milene Koren Božiček in Petre Grafenauerje izbrala tudi tri najboljša dela ter jim podelila praktične nagrade. Po mnenju komisije so najbolj čista in zanimiva dela ustvarili Mija Kemprle, Marjana Verbuč in Ibro Džumhur. Marija Sukalo SREČANJE ČLANOV NSI NA GORI OLJKI Za spoštovanje kulture in krščanstva V prijetnem pomladanskem vremenu so se minulo soboto na Gori Oljki srečali člani in simpatizerji območnih odborov stranke Nove Slovenije iz savinjsko-šaleške regije. Ob dnevu družine, ki se po evropskih mestih obeležuje že vrsto let, je bilo to četrto tovrstno srečanje v smislu prijetnega druženja, družinskih pogovorov in odgovornega odnosa do negovanja pristnih odnosov v družini in družbi. Po maši so udeležencem srečanja pri planinskem domu spregovorili Drago Podgorelec, predsednik sav-injsko-šaleškega odbora NSi ter kandidata omenjene stranke na volitvah v evropski parlament Jernej Pavlin in Milka Novak. Vsi so v svojih govorih poudarjali pomen družine, upoštevanje vrednot, kijih goji stranka NSi, in dejstvo, daje povsem od njih odvisno, v kolikšni meri bodo lahko sogovorniki v parlamentarni demokraciji. Spregovorili so tudi o aktualnih razmerah v Sloveniji po vključitvi v Evropsko unijo. Nova Slovenija se zavzema za malega človeka, za ohranjanje slovenstva, za pravičnejšo delitev dela in dohodka, za spoštovanje kulture in krščanstva. Predsednik dnevu družine so se na Gori Oljki srečali člani in simpatizerji stranke Nove Slovenije iz savinjsko-šaleške regije (foto: Jože Miklavc) mozirskega odbora NSi Miha Kovač je ob tej priložnosti za Savinjske nov- ice izjavil, da ni pomembno le politično delovanje članov stranke, temveč tudi zavzemanje za tradicijo Slovencev in Zgornjesavinjčanov ter poštene medsebojne odnose. Najmanj to lahko ljudje, ki imajo srčno kulturo, ki trdo delajo in želijo ohranjati tradicionalne družinske vrline, ob organiziranem delovanju tudi dosežejo. Ob pevskem kvartetu, ki je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, ob pogostitvi in paberkovanju po uradnem delu srečanja je popoldne pod mogočnimi zvoniki cerkve na Gori Oljki minilo v prijetnem vzdušju, člani stranke in ostali udeleženci pa so izmenjali poglede na aktualno politično življenje in pričakovanja pred evropskimi in državnozborskimi volitvami. Jože Miklavc MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE Primož Žunter nagrajen za zelo dobro nalogo MOZIRSKI GAJ Izbor slovenskega para leta 2004 V okviru akcije Nedeljskega dnevnika, ki poteka pod naslovom Sanjska poroka, bodo v soboto, 22. maja, v Mozirskem gaju izmed 20 parov, ki so se uvrstili vfinale, izbrali slovenski par leta 2004. Dveurna prireditev se bo v parku cvetja začela ob 15.30 uri. Nastopila bo vrsta znanih glasbenikov, prireditev pa bosta predvid- oma povezovala Natalija Verboten in Jernej Kuntner. Vsi obiskovalci, ki bodo prišli na prireditev z izvodom Nedeljca, bodo plačali za četrtino nižjo vstopnino, v parku pa bodo lahko poskusili veliko poročno torto in koktejle, ki jih bo pripravljal državni prvak v mešanju koktejlov Aleš Petek. KF PLANET TUS CELJE »Spreten kolesar, spretna kolesarka« V soboto, 22. maja, bo Planet Tuš v Celju prizorišče zanimive za-bavno-športne prireditve z nazivom »Spretni kolesar, spretna kolesarka«. Mladi ljubitelji gorskega kolesarstva se bodo lahko na strehi omenjenega trgovskega centra med 10. in 19. uro preizkusili v vse boij priljubljenem gorskem kolesarjenju ter svoje sposobnosti dokazali na pripravljenem spretnostnem poligonu. Prireditev bo spremljal sejem nove in rabljene kolesarske opreme, obiskovalcem pa bodo vešči kolesarji na atraktiven način predstavili tudi novo kole- sarsko disciplino »trial«. V kolesarskih preizkušnjah bodo lahko tekmovali otroci in mladostniki do 16. leta starosti, ki bodo v Planet Tuš Celje prišli v spremstvu staršev. Opremo (kolo in čelado) si bodo lahko tekmovalci izposodili kar na prizorišču dogajanja. Najbolj spretni kolesarji bodo za svoje dosežke prejeli nagrade, ki jih bo tekmovalna komisija podeljevala vsaki dve uri, in sicer ob 12., 14., 16. ter 18. uri. Ob koncu prireditve organizatorji za obiskovalce pripravljajo še posebno spretnostno tekmovanje. V velenjskem hotelu Paka je bila prejšnji teden podelitev priznanj in nagrad osnovnošolcem, dijakom in študentom za odlično izdelane raziskovalne naloge v okviru natečaja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Med 48 nagrajenimi nalogami je bila tudi raziskava Primoža Žunterja in Klemena Tajnika s tehniške elektro in računalniške šole ŠCV z naslovom Življenjska doba avtomobilskega katalizatorja. Avtorja raziskave sta pripravila nalogo v sodelovanju z mentorjem Borisom Klančnikom v takšni obliki, daje uporabna za številne serviserje in prodajalce avtomobilskih delov ter lastnike vozil. Primož Žunter iz Okonine je pri tem uporabil izkušnje iz domačega avtomobilskega servisa, kar je dalo nalogi še posebno izviren pečat. Naloga je dobila tretjo nagrado, kar je poleg praktičnega darila pomenilo še denarno nagrado 45 tisoč tolarjev. Podelil jo je mag. Franc Avberšek, predsednik programskega sveta raziskovalnega gibanja. Jože Miklavc NAZARJE Srečanje godcev - harmonikarjev V Nazarjah bodo tudi letos pripravili tradicionalno, tokrat že 12. etno glasbeno prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne 2004 za savinjsko, šaleško in celjsko območje. Prireditev, ki bo v soboto, 19. junija, ob 17. uri pred gradom Vrbovec, organizirata nazorsko turistično društvo in mozirska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V prvem delu se bodo predstavili godci veterani in samouki, sledilo pa bo izbirno tekmovanje harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko oziroma »frajtonarico«, v različnih starostnih kategorijah. Prijave zbirajo na sedežu območne izpostave JSKD v Mozirju. KF .______________________________________________________________________________y KF PESEM POMLADI 2004 V BOČNI Na pragu stote obletnice pevske tradicije Kulturno društvo Bočna je 8. maja priredilo vsakoletno, že deveto srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin pod naslovom Pesem pomladi 2004. Srečanja so se udeležili Nonet Grič iz Dobja pri Planini, Ženski pevski zbor Dupljanke iz Dupelj, Oktet Tosama Domžale, Ženski pevski zbor Ljubečna, Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja in domača pevska zbora - ženski in moški pevski zbor KD Bočna, skupaj kar 120 pevk in pevcev. Pevska tradicija v Bočni je stara že skoraj sto let in se, kot kaže, še kmalu ne bo prekinila (foto: Jože Miklavc) Reviji je prisostvoval tudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, ki podpira tradicijo petja v Bočni in druženje kulturnih ustvarjalcev, voditelja pa sta bila Vesna Suhovršnik in Dominik Slapnik. Ob lepih slovenskih in umetnih pesmih so bili obiskovalci deležni pravih glasbenih užitkov, pevci pa so se po uradnem delu srečanja družili v pogovoru in pesmi. Predsednik Kulturnega društva Bočna Janko Ročnik je povedal, da je bila letošnja revija po številu sodelujočih sicer skromnejša, nikakor pa ne po kakovosti in dolžini izvajanja. Priprave na stoto obletnico pevske tradicije v Bočni, o čemer pričajo ohranjeni pisni viri, so že v teku in prav dobro pripravljeni koncerti so najlepša popotnica skorajšnjemu zlatemujubileju. Jože Miklavc Umrla najstarejša Zgornjesavinjčanka V sto tretjem letu starosti je v nedeljo, 9. maja, umrla Antonija Golob, Toničeva teta, najstarejša Nazarčanka in Zgornjesavinjčanka. Antonija Golob seje rodila 15. maja 1901 leta v Plešivcu nad Velenjem. Že v zgodnjem otroštvu je izgubila starše. Skrb za številno družino je prevzela starejša sestra, ki seje kmalu poročila, zato je Antonija morala od doma. Potjoje vodila na nekaj kmetij, kjer si je košček kruha in skromno plačilo služila kot dekla. Po drugi svetovni vojni je spoznala tudi vdovca, po nekaj mesecih sta se poročila. Usoda ji ni naklonila, da bi okusila, kaj je biti mati. Že po devetih letih skupnega življenja, ju je ločila bolezen in smrt. Svoj drugi dom je potem našla pri Plaznikovih v Pesju. Ko seje Levčeva družina pred dvajsetimi leti preselila v Nazarje, je z njimi prišla tudi Antonija Golob. Pri Toničevih je bila v veliko pomoč pri delu in vzgoji otrok. Zadnjih deset let soji odpovedale moči, zato soji čas krajšali domači s prebiranjem različnih revij in časopisov. Pogosto pa je posedela ob oknu in opazovala naravo okrog domačije. K večnemu počitku sojo pospremili v Podkraju v sredo, 12. maja. Marija Sukalo ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH DELAVCEV TER REVIZORJEV Prilagajajo se evropskim smernicam Na občnem zboru, ki so ga člani drušlva pripravili v Šport centru Prodnik v Juvanju prvi petek v maju, so spregovorili o tem, kako je njihovo delo potekalo v preteklem letu. Vseskozi se vključujejo v delo Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev. Po besedah Darje Dobovičnik, predsednice društva, je zveza strokovna stanovska organizacija, ki jim pomaga usposabljati in izobraževati računovodske delavce, saj jim vedno stojijo ob strani s kvalitetnimi strokovnjaki. To je po njenem mnenju še kako pomembno, ker morajo osvajati nova znanja zaradi sprememb in prilagajanj evropskim smernicam. Zato so v društvu tudi v preteklem letu pripravili nekaj seminarjev z različno tematiko, kjer so lahko prisluhnili znanim strokovnjakom. Člani društva so si lahko izmenjali mnenja na temo DDV in spremembe DDV-ja in se seznanili z zakonskimi novostmi tudi na de- lavnicah pod vodstvom članice Božene Knapič. Poleg predavanj se člani vsako leto udeležujejo tudi družabnih srečanj ter različnih izletov doma in vtujini. V preteklem letu so se udeležili srečanja vzhodno štajerskih društev v Slovenj Gradcu. Ob zaključku srečanja je Do-bovičnikova poudarila, da delo v društvu poteka ljubiteljsko, čeprav se zavedajo, kako odgovorne naloge njihovi člani opravljajo v delovnih okoljih. Pri tem pa je zelo pomembno poznavanje kodeksa etike ter računovodskih standardov in predpisov, kijih zakonodaja pogosto spreminja. Marija Sukalo DOBRODELNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI Kur storiš z ljubeznijo, ostane za vedno Naj za vse otroke posije sonce, je bila želja organizatorjev dobrodelnega koncerta, krajevne organizacije rdečega križa in karitasa Šmartno ob Dreti. Zato sta v šmarčko osnovno šolo sredi maja v goste povabila številne glasbenike in pevce. Prepolna dvorana zabave in sprostitve željnih obiskovalcev različnih generacij je bila porok, da je ideja o koncertu padla na plodna tla. Povabilu za nastop so se odzvali tako šmarčki cerkveni pevci kot otroci iz vrtca in osnovne šole. V pomoč so jim priskočile tudi sestre Polona, Petra in Valerija - Triperesna detelja in ljudske pevke Pušelc ter družina Zavoiovšek iz Bočne. V goste so prišli tudi Zvončki, kvartet Grmada in trio Vikija Ašiča ter Extra band in Konovski štrajharji. Dvourni program, ki so ga oblikovali mladi in malo manj mladi, je povezoval moderator večera Bojan Štrukelj, kije ob predstavitvah nastopajočih dodal tudi kakšno hudomušno na njihov račun in s tem dodobra nasmejal občinstvo. S koncertom in sponzorji so organizatorji uspeli zbrati več kot dvesto tisoč tolarjev. Sredstva bodo po besedah predsednice KO RK Ane Remic namenili domačim otrokom in jim s tem omogočili, da ne bodo trpeli pomanjkanja ob različnih šolah v naravi ali kakšni drugi dejavnosti, povezani z visokimi stroški, saj je prepričana, da, kar je storjeno z ljubeznijo, ostane za vedno. In z ljubeznijo so delali tako vsi nastopajoči na odru, kot številni nevidni pomagači, ki so ob Remičevi poskrbeli, daje vse potekalo tako, kot je to bilo potrebno. Marija Sukalo MLADOPOROČENCA MOJCA POTOČNIK IN LOJZE GLUK Njuni ljubezni sta dodala še piko na i Mojca Potočnik iz Hoč in Lojze Gluk iz Šmartnega ob Dreti niti slutila nista, da bodo ravno študentska Iste tista, ki bodo združila njune živ-Ijenske peti in pozneje rodila ljubezen, okronano z zakonom sredi maja v Hočah. »Delala sva na nekem študentskem projektu in se tako tudi spoznala. Potem so bila najina srečanja dokaj pogosta, včasih zaradi nalog, ki sva jih morala narediti skupaj, včasih pa sva šla tudi kar tako na kavo. In pred dvema letoma sva postala par. Tisti danje Lojz popil celo štiri kave, čeprav je drugače sploh ne pije,« se smeji Mojca, medtem ko jo Lojz dopolni: »Skoraj tri tedne sem zbiral pogum, doji priznam, da mi je všeč. Po dveh letih sva se odločila, da najini ljubezni dodava še piko na i. Odločila sva se za poroko.« Poročno slavje so pripravili v Račah, sveto mašo pa v Hočah, v Mojčinem domačem kraju. Družinsko življenje si je Mojca, kot zagotavlja, vedno nekako zamišljala v mestu, prosti čas pa v prijetnem sprehodu in pitju kavice v kakšnem Mladoporočenca Gluk si želita le, da jima bo življenje teklo v harmoniji in medsebojnem dogovarjanju mestnem lokalu. A življenje ji je namenilo drugačno vlogo. Po poroki bosta namreč mladoporočenca Gluk živela na vasi, kjer ljudje čutijo določeno pripadnost drug do drugega, mladi intelektualci pa se med seboj poznajo. »Prilagodila se bom Lojzu, ki nekako čuti pripadnost svojemu kraju in okolici, v kateri je odraščal. Tega sama nisem nikoli čutila. Vedno sem se lahko vživela v okolico, v kateri sem dlje časa prebivala,« je prepričana Mojca, ki kot profesorica defektologije trenutno dela v Ljubljani. Lojz, ki zagotavlja, da se po značaju dopolnjujeta, dodaja: »Naše podeželje se prazni, ker mladi nimajo zaposlitev, zato sem srečen, ker lahko delam tisto, kar imam rad. Sem namreč gozdar in bi brez narave težko shajal. Sam nisem tip človeka, ki bi lahko bil zaprt v kakšnem prostoru. Ljubim izzive in neprestano dogajanje.« Mladoporočenca sta prepričana, da bosta lahko vse težave, na katere bosta naletela, jemala kot izziv, iz katerega se lahko nekaj naučita. Marija Sukalo LEPA NJIVA Točajev alpinetum »mini Jalovec« Če se človek sprehodi peš ali se zapelje s kolesom ali avtomobilom po lepi cesti skozi Lepo Njivo, ga ob številnih jezovih in tolmunih Ljubije gotovo pritegne pogled na v tem času razcveteli mali botanični vrt ob stanovanjski hiši Irene in Matije Točaj na Lepi Njivi 25. Alpinetum »mini Jalovec« z nadmorsko višino 458 metrov, skalni grebenje v tem času ves poraščen z nasajenimi alpskimi rožami, ki se že od aprila naprej razcvetajo grmiček za grmičkom. Irena in Matija Točaj iz Lepe Njive sta si ob stanovanjski hiši uredila mali botanični vrt (foto: Jože Miklavc) Kdor si vzame čas za ogled skalnega vrta, lahko dobi od prijaznih domačinov (kjer za vajo razteguje meh svoje frajtonarice evropski prvak Uroš Točaj) slikovito obrazložitev in zgodbo vsake cvetlične vrste. Kakšnih petdeset vrst jih raste na grebenu (tudi narcise s poreklom z Golice), na vrhu pa se bohoti unikatna češnjeva miza s klopjo. Pomirjajoč razgled očara vsakega sprehajalca, še zlasti pa romantičnega Matijo, ki tako motiviran mimogrede zloži kakšno pesem in sanjari o časih, koje tod kratkohlačil in lovil ribe v Ljubiji. Čudovit kotiček je seveda namenjen pretežno družini za rekreacijo in oddih, idejo zanj pa je dala Matijeva soproga Irena. Od tu dalje kartekmujeta, kdo bo dal kakšno novo idejo in obstoterveč urah vdihnil skalnjaku še več življenja. Točajeva sta strastna planinca in ob našem srečanju sta ravno sestopila z enega večjih slovenskih vrhov. Kot je bilo slišati iz navdušenega pripovedovanja, bodo park še razširili, na ogled pa bo vsakemu mimoidočemu, saj je prav, da si naravo in cvetje delijo vsi ljubitelji lepe, neokrnjene narave. Jože Miklavc Pokušnja želodcev na Gmajni v Radmirju V organizaciji Turističnega društva Radmirje je bila v gostišču na Gmajni v Radmirju po uspešni lanski prireditvi tudi letos organizirana pokušnja suhomesnatih izdelkov. Organizatorje drugo majsko nedeljsko popoldne iz dvajsetih kmetij od Dobrovelj do Ljubnega priskrbel predvsem savinjske želodce, pa tudi ostale suhomesnate dobrote in jih ponudil na ogled, predvsem pa v pokušnjo številnim obiskovalcem, ki so se lahko prepričali o raznolikosti želodcev, tako na izgled kot na okus. Po pogovorih med prisotnimi je skrivnost pridelave želodcev ravno v tem, da ima vsak, ki ga izdeluje, svoj recept, kar daje tej, med ljudmi tako zaželjeni, zgornjesavinjski suhomesnati specialiteti še poseben čar. Ob slastnem kruhu in siru, ki gaje pripravila gospodinja Petočke kmetije iz Primoža pri Ljubnem in obveznem jabolčniku, so za dodatno ponudbo domačih dobrot na prireditvi poskrbele še članice društva Toplica iz Okonine s svojimi izdelki, za dobro voljo pa ljudski godci. Franjo Atelšek OTVORITEV CASINOJA CELJE Priložnost za savinjske iskalce sreče V Celju so v petek zvečer odprli prvo pravo igralnico z nazivom Casino Celje. V hotelu Astor, na Ljubljanski cesti ob letnem kopališču, jo je uredilo velenjsko podjetje Marwin. Igralnica ima 50 avtomatov z različnimi igrami in tri elektronske rulete, ob katerih je dvajset igralnih mest. Vroči latino sov so si gostje otvoritve Casinoja Celje lahko ogledali v sklopu večerne zabave (foto: KF) SIMPLY CLEVER ŠkodaFabia Clever prihranek do 300.000 SIT' © <§) © 0 klimatska ABS sovoznikova el. pomik zračna blazina prednjih stekel * Velja za model Combi 1.4 TDI ŠKODA PABIA C0MB1 J 4 TDI 55 kW EmUlle COj Per ab« goriva (g/km) (1/tOOkm) 124 4,6 PSC PRAPROTNIK, Šaleška 15, Velenje, tel: 03 898 32 20 Vi samo uživajte I Mi vaše počitnice jemljejn^resno POTEPUHOVA POTEPANJA z zagotovljenimi odhodi JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKI OTOKI 28.-29.5.33.200 SIT GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT - bus, polpenzion BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na Murano LEPOTE RENA 24.-27.6.49.900 SIT-bus; v ceni vožnja z ladjo po Renu LUCIANO PAVAROTTI-Pula/Arena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 Sìlfi dni POTEPUHOVO POLETJE 2004: Jadran: Poreč od 23.200, Krk od 32.400, Rab od 28.300, Pag-app od 40.500, Ugljan od 27.900, Vodice od 24.300, Vis od 28.300,.. Sredozemlje: Grčija, Turčija, Tunizija, ...EgipLKATALOGE VAM POŠLJEMO NA DOM e-mail: poteaun@siol.net, www.ntlHlolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/7132308 »Casino pomeni veliko pridobitev za eno najhitreje rastočih mest v Sloveniji,« je ob tej priložnosti poudaril celjski podžupan Marko Zidanšek, likovni kritik Milan Zinajič pa je udeležence otvoritve opozoril na sijajno delo, ki gaje pri likovni opremi igralnice opravil mojster dekanske šole Ivan Kisovec. Taje navdih za opremo, ki presega dekorater-ske posege, poiskal v starem Egiptu. Avtomati v Casinoju Celje so nar- avnani tako, da igralcem v poprečju vračajo 90 odstotkov vloženega denarja. Otvorilveno slovesnost so popestrili godbeniki pihalnega orkestra Svea Zagorje, v sklopu večerne zabave pa so si gostje lahko ogledali vroči latino šov, medtem ko so za glasbene užitke poskrbeli Nuša Derenda, Matjaž Jelen in Tina Gorenjak, ki je prireditev tudi povezovala. Franci Kotnik Pravilne odgovore pošljite na dopisnicah na uredništvo ev v Savinjskih novic, Savinjske cesta 4, 3331 Nazarje, do četrtka, 27. maja. m BUTE KO d.O.O. Čakajo vas bogate in lepe nagrade. Zgodovina in narodopisje nekaj zgodovinskih podatkov iz ftuč ■ Piše: Aleksander Videčnik Kot smo v našem časopisu že večkrat zapisali, so za nas Zgornjesavinjčane, zelo zanimivi zgodovinski podatki, kijih je zapisal tedanji mozirski župnik in znani zgodovinar Ignac Orožen v knjigi Dekanija Gornjegrajska (Das Dekanat Oberburg, Maribor 1877). O Lučah je zapisal tole: ŽUPNIJA LUČE Ta župnija leži med župnijami Solčava, Ljubno, Gornji Grad in Nova Štifta. Južno meji na Kranjsko, severno pa na Koroško. Šteje 7 občin in sicer - Raduha, Strmec in Konjski vrh, na levem bregu Savinje in na desnem - Krnica, Podvolovljek, Podveža in Luče. Zanimivo je, da ta župnija ni bila omenjena v urbarju benediktinske gospoščine (Gornji Grad, op. A. V.) in tudi v drugih listinah ne. Prva omemba se pojavi šele leta 1541 vfinančnih knjigah Gornjega Grada, koje zapisano, da je Niklas iz Luč vplačal vikarske dajatve. Kot kaže, je bil v Lučah šele v 16. stoletju ustanovljen vikariat. Če je temu tako, lahko domnevamo, daje ta vikariat nastal iz stare ljubenske fare, morda tudi delno iz župnije Solčava. CERKVE Župna cerkev svetega Lorenca V gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426 je na strani 97 omenjen neki Peter (unter der Mauer), prevedeno - pod zidom iz Luč. Verjetno je ta Peter živel v eni izmed hiš pod cerkvenim obzidjem. Pravtam se pojavi tudi vpis o nekem Marku mežnarju (Marko mezner). V navedenem urbarju najdemo tudi navedbo Martin Cozmaczsch (verjetno gre za priimek Kosmač, op. A.V.). Ti podatki lahko dopuščajo sklepanje, da je v Lučah že leta 1426 obstajala cerkev. Sedanja cerkvena zgradba v Lučah je bila zgra-jenav 17. stoletju inje bila v obdobju od leta 1767 do 1781 popolnoma obokana. Cerkev ima dve stranski kapeli in sicer - južno Marijino in severno - Telesa Kristusovega, posebno ta je lepega videza. Glavni oltarje bil v prejšnjem stoletju (18. stoletje, op. A.V.) postavljen. Izdelali so ga v Kranju. Stranska oltarja, svetega Florjana in svetega Miklavža so izdelali leta 1840. Iz prejšnjih časov so na voljo vizitacijski zapisniki od 26. novembra 1631, 2. julija 1641 in 4. septembra 1690. Sama cerkev, v podobi, kakršna je sedaj (sredi 19. stoletja, op. A.V.), je bila verjetno zgrajena v času od 1641 do 1690. 4. oktobra 1602 so pisali Lovro Černšek, Miklavž Vaudi, Štefan Kočevar, cerkveni ključarji in Jakob Sedelšak, Urban Zavratnik, Lampret Palčič in Pongrac Kosmač, pismo ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu. Prosili so ga, da obljubo, ki jo dal, namreč, da blagoslovi zvonove, zvonik, krstni kamen in križ, pa doslej zaradi zadržanosti tega ni storil, uresniči in naj pride v Luče v nedeljo, 13. oktobra, ko bo bela nedelja, da opravi omenjene blagoslovitve. 31. maja 1863je cerkev dobila 4 nove zvonove, blagoslovil jih je celjski opat Matija Vodušek. PODRUŽNIČNA CERKEV V PODVOLOVUEKU Cerkev je posvečena svetemu Antonu. Ima razen glavnega oltarja še dva stranska. Posveče- V koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1900 najdemo tudi ta naslov. Pa prisluhnimo pametnicam! "Ne pusti dneva brez dobrih del, če hočeš biti na večer vesel. Redko veselje se lepše leskeče, kakor zlatov napolnjene vreče. Kdor je samemu sebi hlapec, slabši je kot tihotapec. Vsa priroda je božja knjiga, pa premnog' se zanjo ne briga. Kaj boš govoril, kako si dajal, rajše povej nam, kako si jemal. Izprijen človek, kdor si bodi, bližnjega rad preslabo sodi. Siromak vtrohljivi koči ob smrtni uri solza ne toči. Kogar zdrav razum navdaja, božja ga modrost na sta Mariji in svetemu Jobu. Oba stranska oltarja so obnovili leta 1830. Leta 1861 so na novo pokrili cerkev. V letu 1862 so notranjost preuredili, doslej leseni strop so obokali in okna povečali. Kot posebno zanimivost navaja Orožen med lučkimi duhovniki Žigo Ebenperger, kije bil vikar v času od 1571 do 1591. Ta duhovnikje kupil leta 1578 od opata Jurija (Georg) zapuščino po njegovem očetu Leonardu Kukcu (ali Freiseisen); hišo v vasi Luče. Opat Jurij Freiseisen pl. Rein je po vsej verjetnosti bil rojen Lučan. Bralec mora upoštevati, daje Ignac Orožen zbiral podatke za svojo knjigo v glavnem na začetku 19. stoletja, zato seje omejil z navajanjem zgodovinskih dogodkov do tega časovnega obdobja. napaja. Vest je svetla zvezda naša, zlobnež zanjo ne povpraša. Svojeglavež si pred ljudmi v lastno škodo ušesi maši. Vsaki se človek modruje, sebi srečo ali nesrečo kuje. Po poti predrznosti se pride na čudne postaje. Slabe govorice bijejo hujše kakor toča. Smrt je najglasnejši in najresnejši govornik. Bogastvo nas mami, nesreča nas drami. Kar je nerodnega le opustimo, lepih navad pa se trdno držimo. Treznemu kmalu kaj dopoveš, s pijancem se v družbi težko ješ. Kdor vse krivde na druge obesi, sam obsedi na trhljivem lesi." pečemo etate fotografije Radmirčani z učiteljem Cirilom Rakovcem slikani pred kasto pri Zgornjem Jamniku. Kdo ve, kdaj so slikani, prosimo naj nam to sporoči. Slikal je Anton Jamnik, posodili so nam jo iz gornjegrajske muzejske zbirke. Pamefnice ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Vse boljša kvaliteta suhomesnate specialitete Vse bolj znana in uveljavljena suhomesnata specialiteta zgornjesavinjski želodec, je po nekajletnih prizadevanjih, da bi jo zaščitili, pred dnevi od kmetijskega ministrstva prejela potrditev geografske označbe. Ustrezna zaščita lahko pomeni tudi boljšo promocijo in organizirano prodajo, za kar se bodo morale, poleg pridelovalcev samih, potruditi tudi zgornjesavinjske Občine. «je na razglasitvi rezultatov poudaril dr. Renčelj. Po njegovem je postalo združenje izdelovalcev velika družina, kjer je potrebno spoštovati kvaliteto, se odkrito pogovoriti o pomanjkljivostih, ki se še pojavljajo injih s skupnimi močmi odpravljati. »Država ga je podprla in daje prednost zgornje-savinjskemu želodcu. Njeno dobro voljo je potrebno izkoristiti in ponuditi evropskemu trgu originalen izdelek. Dejavnost je pomembna za kmetijstvo, zato ni dobro, da vasžupani ignorirajo in puščajo preveč osamljene,« je še dodal dr. Stanko Renčelj, Vinko Goltnik iz Šmihela nad Mozirjem je prejel zlato priznanje iz rok Marije Bezovšek (foto: Ciril M. Sem) E IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA 3332 Rečica ob Savinji : 15. maj 2004 V Na letošnjem že 14. ocenjevanju zgornjesavin-jskih želodcev so bile zadeve postavljene dokaj jasno; želja je, da postane specialiteta še bolj razpoznavna in tržno zanimiva, kar bi pridelovalcem prinašalo dodaten zaslužek, vendar se je s konkretno pomočjo odzvala samo Občina Mozirje. Z izjemo ljubenske, so ostale pomoč sicer obljubile, vendar so, po besedah predsednice Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Marije Bezovšek, zadeve obstale na nivoju moralne podpore. Pred leti je Turistično društvo Rečica, ki je prepustilo naloge Združenju, pripeljalo postopke okoli geografske zaščite do konca, vendar so morali zaradi zakonskih sprememb celoten postopek ponoviti. Združenje, ki šteje že preko trideset članov, je bilo ustanovljeno v lanskem letu, ob skrbi za ocenjevanje želodcev pa bo prihodnja naloga poskrbeti za ustrezno klanje. Znanoje, daje zaradi predpisov klanje na domu nedopustno, če gre za izdelke za prodajo na tržišču. Kljub pobudam za gradnjo klavnic, so razmere v dolini še vedno zelo slabe, kar pomeni, da je potrebno prašiče, ki so namenjeni za prodajo, voziti v zakol v druge regije. Na sobotnem ocenjevanju kakovosti letošnjega pridelka, seje strokovna komisija pod vodslvom dr. Stanka Renčelja morala odločati med 39 želodci. Več kot 70 odstotkov vzorcev je doseglo nivo, ki se za zgornjesavinjsko suhomesnato specialiteto spodobi. Razveseljivo je, da se pridelovalci vse bolj posvečajo pridelavi in postopku sušenja, karse odraža v kvaliteti, sajje bil samo en primer izločen inni dobil priznanja. »Pri zgornjesavinjskem želodcu je pomemben lep videz, pravilna barva in pravo razmerje - to pomeni več kvalitetnega mesa in manj slanine. Izdelek mora biti vseskozi REZULTATI OCENJEVANJA ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV 9004 DOSEŽENO ODLIČJE PODATKI O IZDELOVALCIH Priimek in ime Domače ime Naslov ZLATA GOLTNIK VINKO POTOČNIK ŠMIHEL 13 SREBRNA MATKO IVAN KONČNIK DOBROVLJE 11 SREBRNA STROJANŠEK JOŽICA UDOVNIK DOBROVLJE 8 SREBRNA KRAMER FRANC RASTOČNIK ŠMIHEL 19 SREBRNA MLINAR JOŽE CEBULOV ŠENTJANŽ 40A SREBRNA RESNIK PETER OBCIR PODVOLOVLJEK 18 SREBRNA VENINŠEK TOMAŽ KOSMAČ REČICA 86 BRONASTA ŠPEH FRANC ZG.JEZERNIK KRNICAH BRONASTA BASTL JOŽICA TONK DELCE 7 BRONASTA LESJAK IVAN LESJAK ŠMIHEL 5 BRONASTA PODLESNIK HENRIK KLADJE TER 53 BRONASTA GOLlCNIK ŠTEFKA HRIBERŠEK ŠMIHEL 14 BRONASTA TK KLEMENŠEK KLEMENŠEK LOG. DOLI NA 29 BRONASTA GOLlCNIK FRANC HRIBERŠEK ŠMIHEL 14 BRONASTA MIKEK FRANC MIKEK DELCE 12 BRONASTA ŠTORGELJOŽE ŠTORGELJ VARPOLJE 40 BRONASTA TOMINŠEK HENRIK PEZAR ŠENTJANŽ 6 PRIZNANJE MATJAŽ FANIKA HMET SP.RECICA 20 PRIZNANJE RIHTER BOŠTJAN SLAPNIK DOL 14 PRIZNANJE ŠPORIN STANE NOVŽIT ROVT 29 PRIZNANJE BREZNIK ANTON,KATICA MIKLAVCI STRMEC 13 PRIZNANJE EK.KM.STRNAD STRNAD ŠMIKLAVŽ 56 PRIZNANJE IZL.KM.TOMAN TOMAN TIROSEK41 PRIZNANJE BENDA ALOJZ ŠIMEN ŠENTJANŽ 31 PRIZNANJE GRUDNIK DANIJEL PAHER MOZIRJE 21 PRIZNANJE POTOČNIK ALOJZ DOBROVC POLJANE 13 PRIZNANJE ŠKRUBEJ SREČKO PREŠTER RADUHA 13 PRIZNANJE TOMINŠEK VIKI TOMINŠEK BOČNA 106 PRIZNANJE POTOČNIK ANA VOLOVŠEK TIROSEK 18 PRIZNANJE DEŠMAN VIDA DEŠMAN RADUHA 11 PRIZNANJE FUŽIRNIKO FUŽIR LOKE44C PRIZNANJE TK KUMER SP.JEROVCNIK KRNICA 52 PRIZNANJE TK PERK-KRIVEC KAREL PERK LOG. DOLI NA 23 PRIZNANJE MIKEK JOŽE BRLOŽNIK MOZIRJE, C.naVrtie 32 PRIZNANJE 'SLAPNIK FRANČIŠKA BELETI ROVT 17 PRIZNANJE ATELŠEK IVAN RŽENIČNIK ŠMIHEL 3 PRIZNANJE KAKER MARJAN LOZNIK TIROSEK 4 PRIZNANJE PETEK ALOJZ SELIŠNIK PODVOLOVLJEK 14 kvaliteten, sajje potrebno kupce zadržati in ohraniti zaupanje. Navsezadnje ima izdelek precej visoko Vodja projekta: Silvo ZDOLŠEK Predsednik ocenjevalne komisije: Dr. Stanko FtENČEU ceno in to je treba v odnosu do kupca spoštovati, SREČANJE GASILSKIH DESETIN NA BREZJAH Atraktivno praznovanje florjanovega Ocenjevalna komisija je imela tokrat težje delo kot kdajkoli doslej. Na podlagi strogih kriterijev je podelila 21 priznanj, deset pridelovalcev je doseglo bronasto kvaliteto in šest srebrno, zlato priznanje pa je letos prejel Vinko Goltnik iz Šmihela nad Mozirjem. Čeprav je letos že tretjič sodeloval na ocenjevanju, pa je bil nad odločitvijo komisije več kot presenečen. Seveda tudi zadovoljen. Po njegovem je kvaliteta želodca odvisna predvsem od zime, čeprav ima vsak mesarsvoj recept in tudi kakšno skrivnost. Ker ob pomoči žene in otrok sam skrbi za koline, je povsem razumljivo, da nam recepta ni izdal. Je pa povedal, da pri hiši niso volkovi na želodec, čeprav je specialiteta vedno na zalogi. Tudi član združenja ni bil doslej, mogoče se bo po zlatem priznanju, ki mu ga bodo podelili na letošnji turistični prireditvi, odločil in se pridružil ostalim pridelovalcem. V vsakem primeru je pomembno, da ni poslušal žene, ki ni bila pretirano navdušena nad njegovo odločitvijo, da bo preveril kvaliteto njihovega želodca na tradicionalnem ocenjevanju na Rečici. Za ljubi mir in boljše počutje je bil tiho, naredil po svoje in domačiji pridobil najvišje priznanje za letošnje leto. Savinjčan Na Brezjah na Gorenjskem se na praznik sv. Florjana tradicionalno zberejo gasilske desetine zvseh koncev Slovenije. Takoje bilo tudi letos. Dogodek so obogatili godbeniki v narodnih nošah, ešaloni uniformiranih gasilcev in gasilk s prapori pa so bili prava atrakcija za oči. Med mašnim obredom je bilo izrečenih veliko pohval in zahval članom in članicam gasilske organizacije, ki so dan in noč pripravljeni na klic občanov v stiski. Rozka Tkavc RAZSTAVA VEZENIN V KOSOVI HIŠI V VARPOLJAH Nove ideje za nova dela Dve zimi se je dvanajst žena iz različnih krajev naše doline občasno srečevalo v Kosovi hiši v Varpoljah ob Zalki Rakun. Čas so si zapolnile z učenjem vezenja. Kaj kmalu so izredno težko tehniko belega veza ali »rišilje« toliko osvojile, da so nastali zanimivi izdelki. Prijetno druženje in klepet so združile s koristnim delom in pod spretnimi prsti so nastajali namizni prti, prtički in zavese z različnimi slovenskimi mo- Plod pridnih rok žena so vezenine razstavljene v Kosovi hiši (foto: Marija Sukalo) tivi. Da njihovo delo ne bi zatonilo v pozabo, so se odločile, da ga predstavijo tudi javnosti. Tako so preteklo soboto ob pomoči Metode Lomšek pripravile razstavo svojih ročnih del prav v Kosovi hiši v Varpoljah, ki sta jo zakonca Rakun obnovila in opremila s pohištvom njunih prednikov. Po besedah idejne voditeljice Zalke Rakun so vezenine plod pridnih rokžena, ki imajo uslvarjalne misli in toplo srce. Prav s takimi izdelki so v preteklosti gospodinje oblikovale bivalno okolje. Takoje po mnenju Rakunove dom dobil tudi kulturno noto ter toplejšo in mehkejšo obliko. »Naša ročna dela so del slovenske kulturne dediščine, ki jo je treba zaščititi,« je prepričana'Zalka Rakun, ki že snuje nove ideje za jesenska srečanja in prijetno druženje, ko se bodo lotile tudi barvnih vezenin. Marija Šukalo Ljudje smo različni pdr. ißdttiAem CrJo-, da je /mcpSaàJfrf Mvfr fioùeh/na AMepeJ fot- Jadrn,il fz je Alai tianxv Jnfe jfec/aj mi ertiti m,' Ado-fiajy /nd Wax Ce Ay Ado- fe>- ftofiodcfdn j jMeze-ie/ -v /taxoxoiye Prav imate, tudi lastniki živali bi morali imeti bolj pristen odnos do okolja. Toda ljudje smo različni in zopet smo na začetku. Ste oseba, ki v življenju predstavlja premišljenost, previdnost in odprtost. V notranjosti ste umirjeni in ustaljeni. Toda vaši cilji lebdijo visoko, saj se nikakor ne zadovoljite s tem, kar ste dosegli. Ste čustveno zreli in odprti v okolico. Z okolico znate prav prijetno vzpostavljati odnose, saj ste v notranjosti sproščeni, predvsem pa pošteni. Za stvari se hitro navdušite, toda potem postanete bolj premišljeni. Vsekakor pa moram omeniti, da če bi svojo notranjost bolj uredili, bi dosegli več, saj ste premalo samozavestni in ne zaupate dovolj vase. Zraven vsega prepočasi razmišljate in tako vam marsikaj uide. Predvsem pa ste zu- nanje urejeni in notranje bogati. Misli znate urejati, zato ni bojazni, da se vam cilji, ki ste sijih zastavili, ne bi uresničili. Izkoristite možnost brezplačne grafološke analize vaše pisave! Na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje pošljite anonimen vzorec vaše pisave (vsaj nekaj stavkov) s poljubno vsebino in izvedeli boste, kdo ste. Beljakovine ■ gradivo za naše telo V prejšnji številki sem vam napisala nekaj o naših potrebah po energiji. Energijo, ki jo merimo z džuli oziroma kalorijami dobimo od hranilnih snovi, ki so v živilih. Kadar govorimo o hranilnih snoveh, navadno začnemo z beljakovinami. Poleg teh so v hrani še ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali in voda. O beljakovinah govorimo tudi kot o gradbenih snoveh, ki so nam nujno potrebna za rast in obnovo telesnih celic. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Najpomembnejši sestavni del beljakovin so aminokisline, iz katerih naš organizem gradi njemu lastne beljakovine. Med aminokislinami je deset takšnih, kijih telo mora dobiti s hrano, zato jim pravimo bistvene aminokisline. Teh je veliko v živilih živalskega izvora, v soji in v manjši količini tudi v krompirju. Pri pravilnem planiranju naše prehrane in pri pestri izbiri živil bomo potrebam zadostili. Preveč beljakovin ni zaželeno pa tudi takšna hrana je bolj draga. Dnevno potrebujemo cca 1 - 2 g beljakovin na 1 kg telesne teže. Ker so to gradbene snovi je logično, da jih več potrebujejo otroci in mladostniki. Potrebe se spet malo povečajo v starosti, ko celice hitreje odmirajo in morajo nastajati nove. Da ne bom pisala samo o teoriji, vam predlagam tri jedilnike s preračunano energijo in beljakovinami. Ker ima veliko ljudi samo tri ali štiri obroke na dan, sem se tokrat odločila, da vam ponudim jedilnike s štirimi dnevnimi obroki. V tem primeru je zajtrk lažji, malica in kosilo sta močnejša, večerja pa naj bo kot vedno dovolj zgodaj in lažja. -1. jedilnik: zajtrk:bela kava ali mleko, buhtelj; B: 15,4g; kal: 286 malica:prekajena kuhana rebrca, kislo zelje v solati, sveže sadje; B: 23,5g; kal: 652 kosilo: porova juha s popečenimi hrenovkami (1/4 na osebo), skutni cmoki, solata ali kompot; B: 35,5g; kal: 910 večerja: krompirjevi zrezki, solata; B: 8g; kal: 242, SKUPAJ: beljakovine: 84g; kalorije: 242 - 2. jedilnik: zajtrk: čaj z limono, sirova štručka; B:12g; kal: 215 ma//'ca:fižolova solata s porom in trdo kuhanim jajcem, sveže sadje; B: 25,5g; kal: 466 kosilo: kašna juha, jajčni štruklji, solata, 1 dl vina, sveže sadje; B: 32,6g; kal: 1040 večerja: zelenjavni narastek; B: 13g; kal: 244 SKUPAJ: beljakovine: 83,1 g; kalorije: 1966 - 3. jedilnik: zajtrk: bela kava, črn kruh, maslo, med ali marmelada; B: 11 g; kal: 407 malica:r\b\\ namaz, črn kruh, mlada čebula, sveže sadje, B: 20,5g; kal: 632 kosilo: kostna juha z vlivanci, piščančja rižota, solata, 1 di vina, sadni jogurt; B: 34,7; kal: 823 večer/a: pomladanska solata, črn kruh; B: 9g; kal: 313 SKUPAJ: beljakovine: 76,1 g; kalorije: 2175. Vsi trije jedilniki so primerni za moške z lažjim fizičnim delom in za ženske. Tisti, ki opravljajo težje delo, bi morali pojesti več kruha in tudi maščobe bi lahko uporabili malo več. Pri vseh jedeh sem računala le nujno količino maščobe. Pri shujševalnih dietah bomo pojedli manj kruha in tudi pri maščobah bomo bolj varčni ali pa se bomo toliko bolj gibali. JAJČNI ŠTRUKLJI Testo: i/2 kg bele moke, 3 jajca, malo mleka, I žličko olja, vode po potrebi. Nadev: 3 jajca za cvrčo, 5 dag olja, 5 dag drobtin, 1 dl smetane, pest zelenega peteršilja. Iz sestavin za testo naredimo bolj mehko rezančno testo in ga pokritega pustimo malo počivati. Med tem pripravimo nadev. Jajca razžvrkljamo in spečemo cvrčo, peteršilj nasekljamo. Testo razvaljamo za nožev rob debelo, ga premažemo s smetano, potresemo z drobtinami in s cvrčo ter peteršiljem. Štrukelj zvijemo in z lesenim nožem razrežemo na 10 - 15 cm dolge štruklje. Kuhamo jih v slani vodi 15-20 minut. Nato jih s penovko poberemo iz vode in razrežemo na kolesce, Zabelimojih z ocvirki ali prepraženimi drobtinami. Ponudimojih ssolato. POMLADANSKA SOLATA Za to solato uporabimo vse, kar nam spomladi zraste na vrtu: berivko, redkvico, mlado čebulo, rukolo in podobno. Po želji lahko dodamo še malo posebne salame ali ostanke pečenke, ali v trdo kuhana jajca. Vse prelijemo s jogurtovo ali smetanovo polivko. Jogurtu dodamo sol, poper in česen. KAŠNAJUHA Potrebujemo: 21 vode, 20 dag prosene kaše, cca 2 dl mleka ali I dl kisle smetane, sol, poper. Proseno kašo zakuhamo v slan krop in kuhamo do mehkega. Proti koncu kuhanja dodamo malo mleka ali smetane. Solimo in popramo po okusu. POROVA JUHA: Za 4 osebe: 2 žlici ocvirkov, 20 -30 dag pora, 4 krompirji, I - 2 žlici moke, poper, peteršilj. Na maščobi prepražimo narezan por, dodamo na kocke narezan krompir in še malo pražimo, nato pomokamo, premešamo in zalijemo z vodo. Dodamo še poper, sol in peteršilj. Kuhamo tako dolgo, da je krompir kuhan. ZELENJAVNI NARASTEK Za 4 osebe: 2 palačinki, 2 žlici masla: i/2 kg mešane zelenjave; Bešamel: iz dveh žlic masla, 2 žlici moke, približno 1/41 mleka, 2jajci, sol, poper, muškatni orešček, 2žlici naribanega sira. Zelenjavo očistimo in dušimo na maslu, da se zmehča. Iz sestavin pripravimo bešamel. Nato damo v primerno velik pekač najprej 1 palačinko, dodamo vso zelenjavo in pokrijemo z drugo palačinko ter prelijemo s pripravljenim bešamelom, potresemo s sirom in v pečici rumeno zapečemo. Ste kadilec? Ali redno kašljate večkrat na dan? Ali izkašljate sluz? Ali se utrudite in zasopete hitreje kot vaši vrstniki? Če ste na katerokoli izmed vprašanj odgovorili z DA, utegnete imeti KOPB (Kronična Obstruktivna Pljučna Bolezen). Vabimo vas na BREZPLAČNO MERJENJE PLJUČNE FUNKCIJE (SPIROMETRIJO) IN MERITVE VSEBNOSTI OGLJIKOVEGA MONOKSIDA V IZDIHANEM ZRAKU, ki bo v petek, 21. maja 2004, med 16. in 19. uro v protituberkoloznem dispanzerju zdravstvenega doma Nazarje. Dr. Ksenija Mijin Steiner, koordinator CINDI Slovenija PREIZKUSILI SMO: ADRIATIK 640 DS Avtodom za križarjenje po Evropi Potovanja me neprestano vlečejo. Nekako ne zdržim dalj časa na enem mestu. Mogoče je temu kriv hiter tempo življenja. Bil bi na več krajih naenkrat, a za to ni pravega časa, pa še nočitve predstavljajo strošek, da o času za iskanje prenočišča ne govorim. Rešitev, ki se ponuja sama od sebe, je avtodom. Za »vikend test« smo ga dobili od podjetja SM najem iz Preserij, ki poleg avtodomov nudi tudi kombije. Ker je prav v tem času potekal salon Internautica v Portorožu, je bil cilj jasen. Piše: Igor Pečnik Adriatik 640 DS je izdelan na Fiatovi osnovi. Z dolžino nekaj čez šest metrov ponuja udobje šestim osebam, za nočitev pa štirim, no, pa še kakšnega malčka bi lahko stisnili zraven. Prevzem je bil opravljen na visokem nivoju. Popis poškodb in natančna razlaga uporabe so vsekakor pomembni za popotnika. V avtodomu je vse. Le rjuhe in prevleke za postelje stranke prinesejo same. Dve osebi lahko koristita fiksno posteljo v zadnjem delu, za preostala dva potnika pa je na voljo zložljiva mizica, ki se spremeni v posteljo. Udobja za štiri je več kot dovolj. Kopalnica je prostorna in postreže s tušem, umivalnikom in kemičnim straniščem. Kuhinja je opremljena s plinom, hladilnik deluje na elektriko ali plin, umivalno korito pa je uporabno in ne premajhno. Vodo za tuširanje in pomivanje vozimo s sabo in se zbira v odpadnem rezervoarju. Vsa poraba, od vode do elektrike, se nadzira preko vgrajenih merilcev. Za hladna jutra ali zimski časje na razpolago dodatno gretje, ki ogreva vodo in notranjost avtodoma. V zadnjem delu pod posteljo se skriva velik prtljažni prostor, ki je dosto- pen z zadnje in bočne strani. Na zadku vozila je držalo za kolesa, po potrebi pa stranka lahko dobi tudi stransko tendo, ki skrbi za prijetnejše zajtrke ob jutranjem soncu. Tudi TV ima svoj prostor, vendar ga ponujajo proti doplačilu. Adriatik 640 DS je bil opremljen z 2,8-litrskim dizlom, ki je razvil 94 KW, kar je povsem spodobno za skoraj tri tone težak bivalnik. Vožnja je neufrujajoča, saj se sedi visoko. Motor je poskočen in po avtocesti omogoča potovalno hitrost med 120 in 130 km/h. Izkaže se tudi pri prehitevanjih. Potrebno je le paziti, da z zadnjim delom ne oplazimo kakšnega stebrička, saj ima relativno visok previs čez zadnjo os, ampak avto postane »domač« že po parih kilometrih vožnje. Po vikendu, preživetem na slovenski obali, je odločitev še lažja. Eden izmed naslednjih dopustov bo namenjen avtodomu in križarjenju po Evropi. Programje bil tako dokaj pester. Ljubitelji starin so lahko izmenjali svoja mnenja na bolšjem sejmu, na račun so prišli vsi tisti, ki so jim pri srcu razno razni tatuji, višek dogajanja pa je bil vsekakor nastop simpatične erotične plesalke s tanko, črno črtico. Uspešnost zbora je bila pogojena z dobro organizacijo in redarsko službo, kije imela prireditev vseskozi pod nadzorom, tako da ni prišlo do nobenega incidenta. Pa saj ga tudi niso pričakovali, saj je, po besedah predsednika moto kluba Rdeče Armade Slavka Kržišnika, takšno druženje motoristov vse prej kot nekaj škodljivega za kraj in okolico. "To je oblika turistične promocije in turističnega razvoja naše doline, motoristi pa smo kulturni ljudje, ki jim je še kako mar za previdnost in kulturo obnašanje na naših cestah. Seveda so med nami tudi takšni, ki tega vedno ne upoštevajo, te pa Razgaljena lepotica popestrila večer Moto klub Rdeča Armada je v Kokarjah organiziral svoj tretji zbor druženja ljubiteljev jeklenih konjičkov Slovenije in sosednjih držav. Na njem se je v dveh dneh zvrstilo preko 400 motorjev, njihovih lastnikov ter še vsaj toliko drugih radovednežev, ki so ob zvokih domačih rock skupin lahko poleg različnih tipov motorjev videli še marsikaj drugega. nenehno opozarjamo in jih poskušamo odvrniti od nevarnosti," je še dejal Kržišnik. Rdeča Armada se vsem sponzorjem iskreno zahvaljuje za njihovo pomoč. Franjo Pukart Preko 400 motorjev in njihovih lastnikov se je zvrstilo v Kokarjah na zboru ljubiteljev jeklenih konjičkov (foto: Ciril M. Sem) 9 I' IgS em letu 2004! m - vsak zadnji četrtek v mesecu 50 lepih nagrad! Žrebanje 27. maja ob 16. uri v spodnji etaži Emporiuma! 7 Mladostni polet pri petdesetih. www.btc-city.com BTC CITY, ljubljena. Novo mesto, Mursko Soboto niOtl3 PRVOMAJSKI VZPON NA NAJVIŠJO GORO ZDRUŽENE EVROPE PREPREČILO NEURJE Nepremagana srčnost gornjegrajskih »Evropejcev« Člani gornjegrajskega planinskega društva Klemen Petek, Blaž Krznar in Andrej Pahovnik so kljub mladosti že večkrat dokazali, da jim ne manjka poguma in izvirnih idej, s katerimi so presenetili in razveselili domače okolje. Torej ni nič posebnega, da se je gornjegrajska naveza, kateri sta se pridružila še Jure Drobnič in Matjaž Dušič, odločila vstop Slovenije v družino evropskih držav proslaviti na planinsko izviren in komaj ponovljiv način. Zaradi slabega vremena so člani gornjegrajskega planinskega društva zastave žal razvili že 1.000 metrov pred vrhom (foto: Matjaž Dušič) Prvega maja naj bi na najvišji gori Evropske skupnosti Mont Blancu v družbi evropske in gornjegrajske zastave zaplapolala tudi slovenska. Na žalost so se morali fantje sprijazniti z goro, ki jih tisti dan, zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer, ni želela gostiti na strehi svoje veličastne razsežnosti. Fantje so po temeljitem in treznem premisleku zaključili odpravo tisoč in nekaj sto metrov pod vrhom 4807 metrov visoke gore, v koči Grand Mulets na višini 3051 metrov. Veter in ledeni kristali so bičali francoskega gorskega orjaka in vsakogar, ki sije drznil preizkušati lastne sposobnosti na njegovem hrbtu. Sneženje, veter in slaba vidljivost, takšna je bila vremenska napoved še za nekaj naslednjih dni. »Bili smo si edini, da je nadaljevanje v takšnih razmerah nesmiselno oziroma bi bilo kaj takšnega prava norost. Že tako slabe vremenske razmere so z vsakim metrom vzpona še slabše. Čakanje na izboljšanje pa bi lahko, kot se je kasneje tudi izkazalo, trajalo teden ali več. Čim hitrejši umik z gore je bila edina pametna poteza v tistih nemogočih razmerah. Povzpeli smo se še nekaj metrov nad kočo, do majhne izravnave, razvili slovensko in evropsko zasta- vo, ter zastavi Planinske zveze Slovenije in Občine Gornji Grad. To je bilo tudi največ, kar smo v danem trenutku lahko naredili,« je po vrnitvi iz Francije povedal vodja odprave Klemen Petek. Po previdnem spustu s smučmi jih je spodaj v Chamonixu pričakalo dokaj lepo vreme. Pisanje kartic in javljanje v program Radia Slovenije je zamotilo fante. Misli so bile še vedno na gori, njihova planinska strast nepotešena. Po slovesu od deževne Francije so se člani odprave odpeljali do Gardskega jezera, kjer so srečali skupino Slovencev, ki so plezali okoliške fer-ate. »Želja je bila prevelika. Lotili smo se ferate Che Guevara z višinsko razliko približno 1300 metrov. Vreme nam tudi tokrat ni prizanes- lo. Nekje na polovici poti nas je dobila ploha, mi pa smo kljub temu nadaljevali in po dveh urah vzpenjanja ob jeklenicah in klinih dosegli vrh,« še pove Klemen. Slovenija je postala članica EU, čeprav je vreme preprečilo, da bi slovenski fantje zgodovinski dogodek simbolno obeležili na najvišjem vrhu petindvajsetih držav. Savinjčan Pri izvedbi projekta Na vrh Evrope ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so nam priskočili na pomoč: Mestna občina Ljubljana, Center Evropa, Planinska zveza Slovenije, Banka Celje, Rajter Jože, Cetis d.d.. Občina Gornji Grad, Liburnia d.o.o.. Leskom d.d.. Mizarstvo Kovač d.o.o., Reberčnik Franc s.p„ Optika Mateja Likeb, Pizzerija 902, Matevž Zavolovšek s.p., Samu tours, XS Marko Bolčina s.p., Spix-tiples d.o.o., Purnat Nuša, Apia d.o.o., A.M. Miklavc d.o.o., Glinnova d.o.o., Rihter montažne gradnje d.o.o.. Era d.d.. Pekarna Kramer, Ermenc Matija s.p„ Rup d.o.o., PD Gornji Grad, Savinjske novice. Iglu šport d.o.o., RTV Slovenija, Mobitel d.d., Tehnomat, West blue, Lukač Milena, Foto Seni, Nazaret, Izoles, Trgovina Samo. Vsem skupaj iskrena hvala. Člani odprave KARITAS MOZIRJE Kmalu tudi pomoč umirajočim in njihovim družinam Karitas Mozirje je pred tednom dni pripravil srečanje svojih prostovoljcev in ljudi, ki jim sočutje ni tuje. V goste so povabili Hospic iz Velenja, s predavanjem na temo Bolnik v hiši. Predavanje je vodila Slavica Avberšek, ki poleg poklica patronažne sestre sodeluje kot prostovoljka Hospi-ca. Uvodoma je povedala, da jo je prav njen poklic prepričal o potrebi društva, kot je Hospic. To je društvo, ki ga sestavljajo prostovoljci, in je namenjeno pomoči umirajočim in njihovim družinam. V naši družbi je smrt še vedno tabu tema. Ljudje se smrti bojijo in se o njej ne pogovarjajo. Družina in posamezniki, ki se srečajo s problemom minljivosti, so v prvih trenutkih popolnoma izgubljeni in potrebni podpore okolice. To jim nudi društvo Hospic. V težkih trenutkih prilagajanja na nov način življenja in čustvovanja jih spremljajo s pogovori in brezplačno pomočjo. Ker v Mozirju še ni te vrste prostovoljne pomoči, seje Karitas odločil poseči tudi na to področje. Dve prostovoljki se v teh tednih izpopolnjujeta na seminarju, ki ga organizira Hospic. Seveda pa se že zdaj lahko ljudje, ki se jim zdi, da bi jim takšna pomoč olajšala vsakodnevne skrbi, obrnejo na Karitas Mozirje ali na Hospic Velenje. Milojka Mohor VDC MOZIRJE V dneh po otvoritvi pomladanske razstave v Mozirskem gaju so bili na brezplačen ogled cvetoče pomladi povabljeni tudi varovanci enote VDC Mozirje. Povabilu mozirskega hortikulturnega društva so se z veseljem odzvali in izkoristili lep dan za sprehod po parku, ki ni bil le prijeten, ampak tudi poučen. Tako so se varovanci poučili o različnih vrstah pomladanskega cvetja si ogledali zanimiv zeliščni vrt ter ob koncu sprehoda sklenili, da se v Mozirski gaj še z veseljem vrnejo. Tatiana Golob v. / Kdor zaničuje današnji dan, doka- SfRINEK zuje, da včerajšnjega ni razumel. (Maurice Maeterlinck) J Pokopališča z vsemi objekti in pripadajočo okolico veljajo za sveta in nedotakljiva mesta, V vseh časih, kulturah in religijah, tudi najbolj barbarskih. Sleherna brezbrižnost do miru mrtvih in urejenosti prostora, kjer naj bi vladala pieteta in spoštljivost, kažeta na nizko duhovno stanje tistih, ki mislijo in ravnajo drugače. Odsluženi jugo na parkirišču nazorskega pokopališča, komaj nekaj deset metrov od grobov, je gotovo primer pomanjkanja kulture nekdanjega lastnika ali več njih. Za nespodobnosti bolj polno mero je postalo vozilo odlagališče raznih odpadkov in predmet izživljanja vseh, ki cenijo razbite šipe in zveriženo pločevino. Kaj si o videzu prostora ob novem (spodnjem) pokopališču v Nazarjah mislijo pravoverni domačini, sije lahko domisliti. Bolj nerodno je, da je nespodobna »veduta« pred očmi vseh, ki obiskujejo frančiškanski samostan in njegovo znamenito knjižnico. V dragocenih knjigah, ki sojih spisali »manj prosvetljeni« predniki,je zaslediti tudi besede o spoštovanju pokopališč v ožjem in širšem pomenu besede. Navsezadnje tudi »avto« sodi na pokopališče, samo da »pogrebci« očitno ne ločijo med človeškim in odpadom za pločevino. Savinjčan ---------------------------------------------------------------------------------/ ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA -13. KROG Razboritim brez poraza Selitev in nadaljevanje Zgornjesavinjske lige v Šmartnem ob Dreti je še popestrilo njeno popularizacijo, kar se je videlo predvsem po večjem obisku in zanimivih obračunih. Pravo demonstracijo sodobnega malega nogometa sta tokrat pripravili ekipi Solčave in vodečega Razborja, ki imata v svojih vrstah kar nekaj nekdanjih in sedanjih prvoligašev nazorskega kluba malega nogometa. Prav ti so bili nosilci igre, ki seje na koncu končala še z najbolj pravičnim remijem. Tudi Rančerji so bili zadovoljni z delitvijo točk, saj bi jih morebitni poraz z Raduho popeljal v nevarne vode, od koder pa najbrž Kokarčani ne morejo več splavati. Hramovci so pripravili pravo učno uro Mozirjanom, ki so delovali kot izgubljene ovce, nič bolje pa se ni godilo Veseljakom z vse boljšim ASC-jem. Lipa je izkoristila prednost domačega igrišča in je še vedno v igri za mesta tik pod vrhom. Franjo Pukart Rezultati 13. kroga: Ranč Burger : ŠD Raduha 3:3, Davidov Hram : ŠD Mozirje 9:0, ŠD Dreta Kokarje : MC Lipa 1:3, Solčava : Razborje 2:2, ASC 2000 : Veseljaki Frenkys Puba 7:2. Lestvica po 13. krogih: 1. Razborje 33,2. Davidov Hram 28, 3. ASC 2000 26,4. MC Lipa 23,5. Veseljaki Frenkys Puba 20,6. Solčava 18,7. ŠD Mozirje 16, 8. Ranč Burger 13, 9. ŠD Raduha 7 (-2), 10. ŠD Dreta Kokarje 0 (-2). e Letos Klub Glasbenikov Polzela praznuje prvo obletnico ustanovitve. Namen kluba je organizacija raznih prireditev, sodelovanje z mladimi na področju glasbe in športa. Vodstvo kluba trenutno predstavljata znana glasbenika na večjih področjih, Simon C. in Iggy Rock (www.simiggy.com) v navezi Polzela-Mozirje, klub pa trenutno šteje preko 250 članov. Vabijo pa vas na prvo prireditev letos, 2. FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE z glavnim gostom ter častnim članom kluba Petrom Lovšinom, ki bo v petek, 28.maja 2004, od 18. ure dalje v parku Šenek na Polzeli. Na sami prireditvi bo potekal natečaj za najboljše fotografije, ki bo v režiji voditeljice programa in fotografinje Sabine Plaznik. Claudia je “čista kao suza”! Končno smo dočakali že dolgo pričakovani album mlade hrvaške zvezde Claud-ie. Po tem, koje prejšnje leto s pesmijo 'Više nisam tvoja' zmagala na Dori, hrvaški različici naše Eme, in joje le-ta, kot pravi tudi sama, zelo presenetila, seje njeno življenje korenito spremenilo. Marca in aprila sta na radijske postaje prispela singla 'U noči punog mjeseca'ter'Čista kao suza' in tako pripravila teren za izid albuma. Poleg šolskih obveznosti ter skorajšnjem praznovanju njenega šele 18. rojstnega dneva, so njeni dnevi predvsem zapolnjeni z učenjem novih koreografij, saj bodo prav te ob povečanem plesnem ansamblu, ki jo spremlja, sestavni del njenih nastopov. Prav tako pa je v mesecu juniju načrtovano snemanje novega videospota 'Čista kao suza'. Na 49. tekmovanju za najlepšo pesem Evrope je zmagal Vzhod. Dobesedno. Vrstni red prvih je namreč takšen: Ukrajina (zmaga divje Ruslane), Srbija in Črna Gora, Grčija, Turčija... Zmagovali so etno ritmi. Pravijo nekateri. Drugi, da smo spet slišali tisti »melos«, ki pač gre rad v uho... Prvič smo na evrosongu imeli polfinale in čez tri dni veliki finale. O vsem smo odločali vsi mi. Oziroma vsi tisti, ki imamo telefone. Žal smo jih vSIoveniji imeli premalo, da bi v nadaljnje tekmovanje potisnili naša nedolžna mladoporočenca. Zato si lahko le zaželimo: več sreče prihodnjič, leta 2005 v Kijevu. Alenka 5. ŠPORTNE IGRE ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Savinjski lesarji ponovno najboljši v košarki V športnem parku na Kodeljevem so 5. športne igre Zveze svobodnih sindikatov Slovenije gostile številne moške in ženske ekipe različnih panožnih zvez, ki so se med seboj merile v malem nogometu, odbojki, košarki, pikadu, atletiki in vlečenju vrvi. Edini, ki so na teh igrah zastopali zgornjesavinjska podjetja, so bili lesarji, ki so okrepljeni s polzelskim Garantom že drugič zapored zmagali in dokazali, da pod koši nimajo prave konkurence. Izredno homogeno ekipo igralcev glinovih podjetij Žage in TIP Bresta, gornjegrajske Smreke in Garanta iz Polzele veže dolgoletno druženje in prijateljstvo, kar ni zanemarljivo tudi na igrišču. Še predvsem pod koši nimajo prave konkurence in prav košarka je zadnja leta zaščitni znak in glavno orožje lesarskega sindikata »Sinles«, kar seje izkazalo tudi na teh igrah. Vodja ekipe Miran Rosenstein, trener Pukartter igralci Selišnik, Hlačun, Hren, Dobovičnik, Goltnik, Zakrajšek, Grum, Milčič in Zavolovšek so s taktično in atraktivno igro najprej ukanili igralce sindikata kemične, nekovinske in raziskovalne dejavnosti Slovenije, v velikem finalu pa še obrtne delavce. Franjo Pukart Zgornjesavinjski košarkarji v sindikalnih vrstah pod koši nimajo prave konkurence (foto: Primož Lavre) Zgornjesavinjski pikaderji so se na turnirju v pikadu v Kokarjah uvrstili na evropsko prvenstvo lige A PIKADO V KOKARJAH Savinjski šampioni na evropsko prvenstvo V organizaciji pikado kluba Rdeča Armada je bil v Kokarjah zaključni "Lowen sport" turnir za popolnitev reprezentance, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu lige A v Poreču. Na veselje zgornjesavin-jskih ljubiteljev čudežnih puščic je to uspelo domačim fantom, ki bodo združeni v ekipo Savinjski šampioni poskušali kar najbolje izkoristiti ponujeno priložnost v hrvaškem obmorskem letovišču. In kaj o uspehu zgornjesavinjskih pikaderjev meni do sedaj edini udeleženec evropskega prvenstva leta 1997 na Kanarskih otokih, Boris Vovk: "Zelo sem vesel tega uspeha, saj bo po sedmih letih na prvenstvu stare celine ponovno nastopil eden naših oziroma kar celotna ekipa. To je dokaz, da gre razvoj te igre, ki jo gojijo predvsem gostinski lokali, v pravo smer in da smo tu Zgornjesavinjčani med "preciznejšimi". EP je nepozabno doživetje, tu srečaš najboljša imena evropskega formata, tu so mediji (Eurosport), skratka, to moraš doživeti. Vsem našim udeležencem želim obilo uspeha in športne sreče, obenem pa se želim zahvaliti Pikado zvezi Slovenije s sedežem v Rakeku, ki nam je omogočila sodelovanje na teh kvalifikacijskih rang turnirjih." Franjo Pukart Osem rang turnirjev je tako zaključenih. Med tremi ekipami, ki bodo od 19. do 22. maja zastopale Slovenijo na evropskem prvenstvu, je tudi ekipa Savinjskih šampijonov, ki bo svoje barva branila proti najboljšim in najmočnejšim evropskim metalcem "serije A- 501 Double out". Sic- er pa si je kvalifikacijsko normo za to ekipo priigralo kar osem igralcev, med njimi Fadil Kavazovič, Igor Po-prask, Sašo Rajh, Herman Pokleka, Janez Vratnik, Mitja Poličnik, Sebastijan Pešec in Denis Mlinar. Kdo pa bo potoval za Poreč, bo odločil medsebojni dogovor. MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V KOŠARKI Nazaržani pred vsemi Na Rečici, Ljubnem in v Nazarjah je aprila potekalo košarkarsko medobčinsko prvenstvo zgornjesavinjskih osnovnih šol za mlajše in starejše dečke ter starejše deklice. Po prikazani igri in rezultatih sodeč so največ košarkarskega znanja pokazali učenci osnovne šole Nazarje, ki imajo med svojimi vrstniki najboljše pogoje za delo in jih večina že tudi vadi v domačem košarkarskem klubu. Vsekakor se pozna sistematsko delo košarkarskega kluba Nazarje, ki ima v svojih vrstah prav vse mlajše selekcije, kar je seveda prednost tudi na šolskih tekmovanjih. Tokrat so prav v vseh kategorijah osvojili prvo mesto in se uvrstili na področno prvenstvo, končni vrstni red po posameznih skupinah pa je sledeč: Starejše deklice: 1. OŠ Nazarje, 2. OŠ Ljubno, 3. OŠ Rečica ob Savinji in Luče, 5. OŠ Gornji Grad in Mozirje. Mlajši dečki: 1. OŠ Nazarje, 2. OŠ Rečica ob Savinji, 3. OŠ Ljubno in Mozirje, 5. OŠ Luče in Gornji Grad. Starejši dečki: 1, OŠ Nazarje, 2. OŠ Gornji Grad, 3. OŠ Rečica ob Savinji in Ljubno, 5. OŠ Luče in Mozirje. Franjo Pukart k» ~ ». ; _ ass*n- - «rasa % sf: ~ -s ^ - - i NK LJUBNO Poraz Ljubencev dobri igri navkljub Gostovanje vodeče Oplotnice na Ljubnem domačim ni prineslo željenega uspeha. Kljub fizični premoči in lepim priložnostim za zadetek domačih je izkušena ekipa Oplotnice s srečnim zadetkom le uspela zmagati in obdržati vodilni položaj na lestvici. Pri Ljubencih si zaslužijo pohvale za požrtvovalno in hrabro igro do zadnjih sekund prav vsi igralci, kot tudi gledalci, ki so spremljali to napeto in privlačno nogometno predstavo. Oplotnica sto zmago ostaja prva na prvenstveni lestvici, Ljubenci pa še naprej osmi. Kerje ekipa Tris-tarja iz Žalca izstopila iz tekmovanja, so Ljubenci v naslednjem kolu prosti. Jože Grčar Ljubno : Oplotnica 0:1 Ljubno, 15. maj: Foršt, gledalcev: 100, strelec: Jelenko (23). Ljubno: Podkrižnik, Pisanec (Fedran), Pečovnik (Retko), Atelšek, Janžovnik, Naraločnik, Kugler, Suhoveršnik, Plesnik (Ribič), Kos, Urtelj. Medobčinska članska nogometna liga -MNZ Celje Rezultati tekem, 15. krog, 15. 5. 2004: MU Šentjur : Tristar 3:0, Rogaška Crystal : Laško 5:0, Kovinar Štore (-3) : Vojnik 6:1, Vransko (-6) : Mons Claudius 1:3, Ljubno : Oplotnica 0:1. Lestvica: 1. Oplotnica 34,2. Mons Claudius 32,3. Rogaška Crystal 28, 4. Kovinar Štore (-3) 27,5. MU Šentjur 22,6. Vransko (-6) 19,7. Tristar 16,8. Ljubno 15,9. Laško 7,10. Vojnik 3. Pari naslednjih tekem, 16. krog, 22. 5. 2004: Oplotnica : Vransko (-6), Mons Claudius : Kovinar Štore (-3), Vojnik : Rogaška Crystal, Laško : MU Šentjur, prosto: Ljubno. CELJE Nogometni spektakel ob 50-letnici Medijska hiša Novi tednik & Radio Celje prireja v sklopu praznovanja 50-letnice Radia Celje v petek, 21. maja, na novem nogometnem igrišču Pod Golovcem serijo nogometnih tekem. Ob 16. uri se bo SLO pop rock team spopadel s Športnimi legendami. Uro kasneje se bodo med sabo pomerili sloven- Radia Celje ski in hrvaški novinarji, ob 18. uri pa bodo svoje nogometno znanje v medsebojnem obračunu pokazali politiki in gospodarstveniki. V zaključni tekmi nogometnega spektakla ob 20. uri bosta zaigrali veteranska reprezentanca Slovenije in ekipa hrvaških nogometnih legend. KF KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mladinci korak bližje prvi ligi V nazorski športni dvorani je v nedeljo potekal košarkarski turnir v sklopu prvega kroga kvalifikacij za nastop v 1. SKL v kategoriji mladincev. Nastopile so ekipe šoštanjske Elektre, Prebolda in Nazarij. V prvi tekmi so bili Šoštanjčani boljši od Preboldčanov (82:68), v drugi tekmi pa so slednji premagali domačine (81:72). V tretji tekmi so Nazarčani zmagali v dvoboju z Elektro (75:67) in se z osvojenim drugim mestom poleg prvouvrščenih Šoštanjčanov uvrstili v drugi krog kvalifikacij, ki bo 30. maja. Izmed 27 ekip se jih bo v 1. SKL uvrstilo prvih devet. ______________________________________________KFJ kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.; 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk in laminatov. V ponudbi imamo KVALITETNE VRTNE GARNITURE. Za prednaročila nudimo poseben popust. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Dostava na dom! ---------------------------------------- OSNOVNO ŠOLO LJUBNO OB SOVINJI 0€ VRT€C Cesto v Rastke 10 tel.: 03 839 15 70 VPIS OTROK V VRTCC ZA SOLSKO LCTO 2004/2005 Vpis otrok v vrtec Ljubno za šolsko leto 2004/2005 bo potekal od objave v Savinjskih novicah do 20. junija 2004. Prijavnice lahko dobite v tajništvu šole, vse dodatne informacije pa tudi na telefonski številki 03 839 15 70. V________________________________/ Dobnik Franc & Jani, i.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Ca 60*96 V SPOMIN Dejanu VEZOČNIKU (22.9.1975 - 3.6.1994) Deset let je od takrat, ko zrli smo v oči si zadnjikrat. Tvoj prerani grob svečke krasijo, mi pa z bolečino v srcu živimo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji mami, ati, Dominik MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. List z drevesa odleti, a drevo ostane, človek s sveta seposlovi, a v mislih večno z nami živi! V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 19. maj 2003, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, dedi in brat Anton ZAVRŠNIK Za vsako lučko, vsak cvet in lepo misel na njegovem tihem grobu vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ČRNA KRONIKA • ONESNAŽIL VODO Gornji Grad: 11. maja je neznani storilec na vodnem zajetju v Florjanu poškodoval pokrov in v zajetje nasul zemlje in listja. S tem je seveda onesnažil pitno vodo, uporabnikom pa povzročil obilo nevšečnosti. 13. maja je bil nepridiprav ponovno na delu. Z zbiranjem obvestil pa so ga tokrat policisti izsledili. Sledi zagovor. • NADLEGOVALEC Mozirje: 12. maja je neznan moški nadlegoval delavke Upravne enote Mozirje. Obvestile so policiste, ki so prišli, možakar pa seje žaljivo vedel tudi do njih. Sledi ovadba. • V AVTOBUS Mozirje: Mladoletnik iz Nazarij je 11. maja zvečer na avtobusni postaji v Mozirju razbil šipe na dveh avtobusih. Vstopil je v notranjost, kjer je našel nekaj drobiža. Po obvestilu anonimne osebe je bil storilec prijet v bližini kaznivega dejanja. Kljub hitremu posredovanju pa je povzročil za okoli 300.000 tolarjev škode. • OB KOLO Ljubno ob Savinji: Oškodovanka z Ljubnega ob Savinji je svoje gorsko kolo 12. maja zvečer parkirala pred lokalom na Ljubnem. Brez njene vednosti pa je kolo znamke scottv vrednosti okoli 90.000tolarjev izginilo neznano kam. • PRETEPAČA Mozirje: 13. maja zvečer so morali policisti posredovati venem izmed mozirskih gostinskih lokalov. Med dvema moškima je prišlo do fizičnega obračunavanja, ki seje končalo šele po prihodu policistov. • KDO PA TO POTREBUJE? Mozirje: Neznani storilec je 15. maja na gradbeni parceli v Mozirju ukradel dva železna profila. S tem je oškodoval lastnika parcele iz Ljubljane. Pri Štefaniji imajo štiri hčere; Nelo, Julko, Melito in Judito. Stojan je hodil že z vsemi štirimi. Njihov oče se mu čudi: "Kako, da si se na koncu odločil ravno za našo najmlajšo, ki je rahlo naglušna?" "Veste, vse druge vaše hčere se niso mogle zaljubiti vame, ker jih iz sanjarjenja zbujam s smrčanjem." Simona se zaupa prijateljici: "Tako mi je nerodno. Imela sem veliko tipov. Ker si ne zapomnim njihovih imen, preprosto vsakemu rečem kar mojmačo." "Se pa znajdeš. Potem pa ja nimaš razloga, da bi ti bilo nerodno." "Pa mi je. Danes sem slišala očeta, ki je vprašal mamo: 'Zakaj mi zadnje čase praviš mojmačo'?'" Žena ne ve več, zakaj se je poročila, odkar je ves možev denar porabila. "Ne morem verjeti, da se ženska lahko tako zelo spremeni, ko se omoži!" ugotavlja Karel. "Kaj pa je tebi?" se mu čudi Polda. "Ti sploh nisi poročen!" "Saj ne govorim o sebi, ampak o tvoji ženi, ki meje začela povsem ignorirati." Bepota ošteva sodnik za prekrške: "Prijeli so vas zaradi nadlegovanja znane slovenske zvezde. Kaj lahko poveste v svoj zagovor?" Bepo: "Od malega so me učili, da sem hvaležen za vsako malenkost. A je potem čudno, da sem jo po ogledu gledališke igre, v kateri čudovito igra, začel iz čiste hvaležnosti objemati?" »] « 3d » Bepo in Šimen, rahlo opita, pred hišo v travi sedita. Po končanem dnevu, Bepotu pade na pamet znanstveno vprašanje. "Šimen, kje je zahod?" "Za Lepenatki." "Zakaj za tem hribom?" "Kertam zahaja sonce." "Kje pa je zahod takrat, kadar dežuje, je oblačno in se sonca ne vidi?" Šimen ne ve pametnega odgovora, zato reče: "Takrat pa o tem ne razmišljaj in me raje vprašaj, ko bo spet lepo vreme." Cvetke in koprivi KMEČKA Z(A)VEZA Andrej Presečnik, direktor Zadruge: »Vse bo kmalu po starem, samo Jankoviča morava prepričati, da nama vrne pike in kmete, da delamo v njihovem interesu.« Danica Vezočnik, pravnica Zadruge: »Najprej bomo na zeleni veji, če nas Jankovič vse skupaj spravi v Kučanov Forum 21, kmetje pa so tako že nekaj časa v klubu Janša & Bajuk.« (NJIHOVI IN NAŠI PRESS) SPOMINSKO KOSILO Franc Časi, duhovnik in nekdanji gornjegrajski gimnazijec: »Čestitam, Ivanka! Srečanje je tako lepo pripravljeno, da celo na zadnji večerji ni bilo bolje.« Ivanka Miklavc, upokojenka in Časlova sošolka: »Že v šolskih časih si tako lepo govoril, da ti obljubljeno mašno vino, ki si ga danes pozabil, odpustim.« (POL STOLETJA PRIJATELJSTVA PRESS) 11M M »M !<•] :»► Še vedno imate veliko nepostorjenih reči, ki ste jih odlagali do sedaj. Že od nekdaj se izogibate delu. Kako se te navade odvaditi, vam nima smisla razlagati, saj ste nehali brati humoroskop takoj, ko ste naleteli na besedo delo. Kar pojdi, Željko! Takšnega lahko vedno najdem! ' « M SJ E J S| lMV‘i ■ I => Jože se jezi, si puli lase, grize nohte, niti malo se nima rad. In vse to zaradi sodelavca-postopača. "Poglej, kako hitro napreduje Drago v našem podjetju," reče užaljen. "Le kam gledajo šefi, kadar lenari?" Silva mu skuša pojasniti: "Verjetno proti vratom, če bo slučajno vstopil njegov oče, ki jelastnikfirme." DOBER TEK Vekoslava Klemenak, predsednica TD Rečica: »Saj nič ne rečem, če nekaj želodca zastonj razdelimo. Reklama je pač potrebna, samo bolj tanke rezine reži, da ga bo več ostalo za domače potrebe.« (VARČNI IMAJO VEČ PRESS) SESTAVIL PEPINO SLOVENSKI SKLADATELJ-MATEJ (V 18. STOL.) SLAVA, ČAST OPIČJI KRUHOVEC, TROPSKO DREVO CESTNO VOZILO, KI GA POGANJA MOTOR POPOLNA PRAZNINA SKRAJNI KONEC POLOTOKA OSMI MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA FRIZERKA (KNJIŽ., REDKO) NEMŠKI FILOZOF- IMMANUEL (1724-1804) OČE (STAR.) GRŠKI JUNAK, PO NJEMU SE IMENUJEJO VISOKE ŠOLE HRVAŠKI KEMIK- MILUTIN AMERIŠKA IGRALKA- PATRICI/L... PREBIVAL- CI MESTA VINICA ANGLEŠKA TOVARNA MOTOCIKLOV PARTIZAN- SKA KAPA NRAVOSLOV- NAUK O MORALI ANGLEŠKI PEVEC (JOHN)____ PRAVNI POLOŽAJ, STANJE POVEČANJE, PORAST (REDKO) MART OGEN JERUZALEMU HRVAŠKA IGRALKA- INGE MESTO NA POLJSKEM VZDEVEK GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA KREPKO RAZVIT MOŠKI 4. IN 1. ČRKA ZNAMKA NEMŠKIH ITALIJANSKI SKLADATEU- FERDINANDO RODITEV, ROJEVAN- JE (KNJIŽ.) AMERIŠKI IGRALEC- BURL (1909-1995) RIBIŠKA LADJICA (SRBOHRV.) JAPONSKA IGRA S PLESOM TEŠČE ČREVO, ZGORNJE TANKO ČREVO PIŠKOT, SUHO FINO PECIVO SRBSKO MOŠKO IME ARISTOFA- NOVA KOMEDIJA GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: BSA- angleška tovarna motociklov IVES- ameriški igralec- Buri (1909-1995) BAOBAB- opičji kruhovec, tropsko drevo BARAČ- hrvaški kemik- Milutin PAER- italijanski skladatelj- Ferdinando r KINO NAZARJE Sobota, 22.5., ob 20.00 in nedelja, 23.5., ob 17.00: TEKSAŠKI POKOL Z M0T0RK0 - grozljivka Režija: Marcus Nispel Igrajo: Jessica Biel, Jonathan Tucker, Erica Leerhsen, Mike Vogel, Eric Balfour, Andrew Bryniarski 20. avgusta 1973je policija vteksaškem Travis Countyju obiskala odmaknjeno hišo nekdanjega odiralca človeških obrazov, Thomasa Hewitta. V skrivnostni zgradbi so odkrili razmesarjene ostanke 33 človeških žrtev. Gre za najbolj razvpit množični umor vseh časov, ki je dodobra pretresel celotno javnost. Z maskami iz človeške kože in svojo motorno žago seje morilec "Leatherface" pojavljal na naslovnicah časopisov po celotnem Teksasu: "Hiša strahu pretrese državo - pokol v Teksasu." Napovednik • Petek (21. maj), ob 12.00. Titov trg Velenje Maturantska parada 2004 • Petek (21. maj), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert prijateljstva • Sobota (22. maj), ob 20.30. Atrij velenjskega gradu Koncert Josipe Lisac • Nedelja (23. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Prebold (starejši pionirji) • Nedelja (23. maj), ob 10.00. Kulturni dom Velenje Delavnica orientalskega plesa • Ponedeljek (24. maj), ob 18.00. Pokrajinski muzej Celje Otvoritev razstave Odsevi davnine - antično steklo v Sloveniji • Ponedeljek (24. maj), ob 20.00. Dom kulture Velenje Gledališka komedija Transvestitska svatba • Četrtek (27. maj), ob 18.00. Velenjski grad Odprtje prenovljene stalne zbirke Zbirka slovenske umetnosti • Četrtek (27. maj), ob 18.00. Galerija MIK Celje Otvoritev razstave del Domna Slane • Četrtek (27. maj), ob 18.45. OŠ Debro, Laško Košarkarska tekma - Pivovarna Laško : Nazarje (mlajši pionirji) ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca težkega okrog 120 kg. Gsm 583-52-73. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in teleta za zakol. Gsm 031/533-745. DRUGO - KUPIM Kupim cevi za puhalnik tajfun. Tel. 584-42-43. DRUGO - PRODAM Zelo poceni prodam zelo dobro ohranjen štedilnik (tri plin, ena elektrika, pekač elekt.), dimenzije 60x60. Tel. 03/5841-544, gsm 031/375-061. Sončni kolektor IMP klimat 2 kosa in štiri pnevmatike 165/70/13, prodam. Gsm 041/647-793. Ugodno prodam puhalnik tajfun in mali traktorski obračalnik. Tel. 5831-610. Prodam nove rolerje roces št. 43. Gsm 040/728-937. Prodam nokio 3330, dobro ohranjeno, ugodno. Gsm 041/462-138. Prodam dekliško kolo, zelo dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Tel. 03/5891-834, gsm 040/728-980. Prodam garažna vrata z okvirjem - lesena. Tel. 83-83-200, zvečer. Prodam suhe smrekove deske, debelina 8 cm. Gsm 041/642-648, 040/247-899. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN ime in priimek_____________________________________ naroč. St. naslov____________________________________□ Prodam štiri letne gume 175/65/ 14 za 2 kg kave. Tel. 5841-123. 8 stolov in vrtna miza, tapicirani, primerni za lokal, skupaj 10.000 sit. Gsm 031/772-486._______________ Avtoradija in zvočnike 15.000 sit, sony zvočnike 180 W 3 sistemske, nove, 26.000 sit. Gsm 031/772-486. Ugodno prodam nov vgradni hladilnik RI4224W (214 I, višina 122 cm). Tel. 03/839-50-14. Prodam deske za streho, debeline 20 mm. Gsm 041/942-169. AVTOMOBILI - MOTORJI Golf I, 82, registriran, prevoženih 111.000 km, odlično ohranjen, prodam. Tel. 5831-715. Prodam zelo dobro ohranjeno škodo felicijo lx 1,6 combi, 1.97, met. srebrna barva, sončna streha, lita platišča, več dodatne opreme, 100.000 km, možen odkup na obroke. Gsm 041/793-063. Prodam cross motor yamaha pw 80, primeren za otroke 10-14 let. Gsm 041/637-526. Prodam skuter piagio 50, potreben kleparskega popravila. Gsm 041/ 978-947. NEPREMIČNINE V gradu Vrbovec Nazarje oddam v najem pisarniški prostor 14 m2. Gsm 041/691-939. NEPREMIČNINE - KOMERCIALNA PONUDBA Za znane kupce iščemo hiše, vikende, stanovanja na območju cele Savinjske in Zadrečke doline. Varnost, zanesljivost, strokovnost. Prodamo 3-sobno stanovanje, Za-drečka cesta, Nazarje, II. nadstropje, 75 m2,1981,9 mio SIT. Prodamo 5-sobno meščansko stanovanje, Attemsov trg, Gornji Grad, II. nadstropje, 155 m2,1904, obnovljeno 1998,17,9 mio SIT. BREMIS d.0.0., PROMET Z NEPREMIČNINAMI, PE Mozirje. Gsm 051/307-035, tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta F. Foita 2,3320 Velenje. Pnrtal Snuiniskn (inline MORDA STE ISKALI PRAV TO VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje eiektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. WWWi, SEb Gflsögs - J-r [Novc^iag radno vprasanjé se glasi:— ^ KVILobstaja vlrfašiESliriiSkrai z imenom iNovatötif*1^^^ ÉSSSÈÈÉÉBÈ Ime in priimek Naslov Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje -- IvanfHribernik. Brezje 1 - Anka»Skornšek, Nove - Martina Rataj, Žerjali Kordškemi Od govor ski jpaj st Sa vinjske naj kasne Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje ». màtowit aminama* IMMfU WIWE v nedeljo, 23. maja 2004, s pričetkom ob 13.30 uri na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Vsi obiskovalci, ki boste na prireditev prinesli izpolnjen spodnji kupon, boste lahko sodelovali ________ v nagradnem žrebanju! Ime in priimek: Naslov: mm «s» v ' <9 n. Übi&imje ansamblov mmmE savinjski doume PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE mmii Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: ■ materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, ■ kopalniške opreme, keramičnih ploščic (po naročilu). Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... AKCIJSKE CENE ZA: mavčni sistem KNAUF Ka&S širok izbor vrtnih betonskih robnikov in plošč Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit do t leta s samo 4% obrestno merol Z vaso pomočjo smo v mesecu maju opremili že petnajst knjižnic Tušev Bistri dobiček z vso računalniško opremo ter dostopom do interneta smo postavili v knjižnicah v naslednjih krajih: Celje, Mozirje, Velenje, Novo mesto in Brežice. Kjer dobre stvari delamo vsi. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. OSREDNJA KNJ. CELJE