CENA230 SIT / POŠTNINAPLAČANAPRI POŠTI 6310 IZOLA-ISO ZZB NOV NI STRANKA i(fj) str. 4 'LET* oaf 194S 2005^7 cT KINO OTOK PREDSTAVLJEN, str, 10 ,A NAPREDOVANJE V NIŽJO LIGO? str. 8 MISTERII ZBIRANIA STAREGA PAPIR)A (Mef) Akcija izolskih tabornikov s katero vsako leto enkrat zberejo po nekaj ton starega papirja in si z njim delno poplačajo poletno taboijenje, je nedvomno pohvale vredna. Konec koncev nas z njo razbremenijo kupov starih časopisov, revij in različnega propagandnega gradiva, po drugi strani pa pomagajo tudi komunali, saj na ta način v krajšem času zbere več odpadnega papirja, ki bi se sicer po malih kontejneijih zbiral morda cel mesec dni. Akciji torej ni kaj očitati in glede na to, da vsako leto zberejo več papirja, se je med Izolani očitno prijela in tudi v Mandraču smo poskrbeli za to, da bodo rekordno uspešni tudi letos. Nekaj pa nam pri vsem tem ni čisto jasno. V zadnjih letih smo velikokrat poslušali, da zbiranje odpadnih separatov. med katerimi je papirja za celo četrtino, ni ravno donosno delo ampak je pravzaprav strošek. Zato tudi ni več otrok, brezdomcev ali klošarjev, ki bi zbirali in prodajali kovine, plastiko ali papir na odpadu, ireprosto zato, ker tam tega ne odkupujejo. Pravzaprav je vse pogosteje za odpadne snovi treba plačati, saj poslušamo o tem, da je IC Banka Koper 27. april 2005 odpadkov preveč, prostora premalo in da predelava teh snovi veliko stane. Le primer je reciklaža avtomobilov, ki je skoraj tako draga kot zavarovanje zanje. V tej luči se zbiranje papirja ali kakšnih drugih sortiranih odpadkov zdi kar malo sizifovo delo, saj je vprašanje koliko s tem odpadnim papirjem v resnici zaslužijo in kolikšen del je pravzaprav nagrada za ustvaijanje pravega odnosa do čistega okolja. Skorajda bi lahko rekli, da gre za nekakšen ostanek preteklosti, ko je država iz nevemokaterega dela proračuna nagrajevala tiste, ki so zbirali različen odpadni material in ko so bile komunalne storitve skoraj zastonj. Ob vsem tem pa najbolj razvita Evropa celo ugotavlja, da je projekt ločenega zbiranja odpadkov nekakšna slepa ulica iz katere se je težko izvleči. Prav istega dne, ko so taborniki zbirali star papir po ulicah Izole je obalo od Belvedeija do Simonovega zaliva zajel val smeti, ki jih je verjetno odvrgla katera od tovornih ladij iz zaliva. Čeprav so bili odgovorni o onesnaženju obveščeni niti tisti dan, niti v naslednjih dneh ni bilo nikogar z grabljami in vrečo videti tam okoli. OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si DEZ Človek se stalno nekaj odloča, ker enkrat sije sonce, drugič pada toča, in prti na mize, drugič pod streho, še sreča, da imamo ulico v uteho. Naj ho blažen župan, ki dobil je idejo, da je v Sončno nabrežje poimenoval to alejo. Ker je lepše tako-le na Sončnem sedet, kakor, naprimer, v Ljubljanski živet. A to-le prenašanje je včasih res muka pa sem se spomnil, zato ker sem Luka: Za najbolj trpežne se ponudbi doda sončenje z manjšim dodatkom dežja. JEREB AVTO CENTER Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT s NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. NARAVNO ASFALTIRANJE V vednost in objavo vam pošiljam fotografijo, ki priča o zapiranju območja v Simonovem zalivu. Gre za območje v lasti hotelskega podjetja a hkrati tudi za območje, ki omogoča prehod iz Jagodja in hiš v Simonovem zalivu do morja. Gre za območje ki pelje mimo najlepšega NARAVNEGA parka, verjetno edinega v Izoli kjer "marsovci" še niso zadušili zemlje z kamenčki in žagovino ter posadili neke eksperimentalne cvetlične aranžmaje "izven konteksta" in brez življenja.... Na tem območju dihajo "velika drevesa" z ostalim "naravnim zelenjem", takim ki nujno spada "v naš ekosistem". Mimogrede... to je ravno tisto območje ki hoče biti, po novem, spornem UREDITVENEM NAČRTU, deležno najbolj neusmiljeno nepovratnega destruktivnega betoniranja. Načrtovana je nadomestitev peš poti s prometno cesto, s parkirišči na obeh straneh, cesta pa ni več prehodna ampak pelje na koncu v garažno hišo, medtem ko se hotelske depandanse povečajo in povežejo med seboj z betonskimi "povezovalnimi členi",... Upam da ne bodo iz krogov Občinarjev kmalu prihajati prvi vici o "odvečnem" trajnostnem razvoju. (J.T. naslov v uredništvu) **☆ HOTEL DELFIN IZOLA vas obvešča, da prične v petek, 22. aprila 2005 z obratovanjem prijeten lokal PERGOLA pod zunanjim bazenom hotela ob sprehajalni poti v Marini Izola. Lokal je odprt vsak dan od 10. do 22. ure. Poleg pijače nudimo tudi različno hrano in sladice, še posebno pa vas vabimo na sardele na žaru po ugodni ceni. Pridite, pričakujemo vas. NOVO GRADBIŠČE Območje med ulico Oktobrske revolucije in Prešernovo cesto je gotovo največje gradbišče v Izoli. Gradbeni stroji takorekoč ne utihnejo niti za trenutek. Gradijo ob starem zdravstvenem domu, nekoliko višje je znani Alcatraz, ^ zdaj pa se nevarni spremljevalci gradbišč zbirajo tudi na %i zahodnem delu tega območja. Le kaj se tokrat obeta? (D.x.) KDO BO PLAČAL DRUŽINSKEGA POMOČNIKA Pred časom smo v Mandraču že predstavili poklic družinskega pomočnika s katerim je država želela prispevati k boljši oskrbi ljudi na domu in hkrati k zmanjšanju števila nezaposlenih, saj gre za delo pri katerem ima izvajalec s strani občine plačano delovno dobo in ustrezna zavarovanja. Problem pa je seveda nastal v trenutku, ko je država sklenila, da morajo denar za plačevanje tako zaposlenih prispevati občine, ki seveda takšnega dodatnega bremena niso načrtovale. Zato je skupina petih poslancev, sevniški župan Kristijan Janc (SLS), ruški župan Vili Rezman (DeSUS), trboveljski župan Bogdan Barovič (SNS), izolska županja Breda Pečan (SD) in domžalska županja Cveta Zalokar Oražen (LDS), v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o socialnem varstvu. S spremembami predlagajo, da družinskega pomočnika plačuje država, pri tem pa jih podpira tudi Skupnost občin Slovenije (SOS). Priprava novele je, tudi po njihovih navedbah, temeljila na napačnih predpostavkah, saj so ocenjevali, da bo število oseb, ki se bodo odločile za družinskega pomočnika, približno 370 na leto. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je bilo do sredine marca (v osmih mesecih) vloženih že 839 vlog za družinskega pomočnika. Po oceni naj bi družinski pomočniki občine na leto stali okoli 460 milijonov tolarjev, zdaj pa je ta znesek že skoraj 600 milijonov tolarjev. V Izoli seveda ni moč pričakovati takšnega zanimanja za to delo, vseeno pa na Centru za socialno delo pravijo, da že imamo dva občana s statusom družinskega pomočnika, tretji pa čaka na odločitev komisije iz Nove Gorice, ki je pooblaščena tudi za naše območje. Razlog za velik interes za družinskega pomočnika je tudi v tem, da si lahko družinskega pomočnika izberejo tudi starostniki. Ti sedaj lahko izbirajo med domom za ostarele, pomočjo na domu in po novem tudi družinskim pomočnikom. Ta možnost je najugodnejša, saj se le pri njenem uveljavljanju ne upošteva socialni status upravičenca, poleg tega občine ob tej obliki subvencioniranja pomoči starostnikom ne morejo uveljavljati pravice do njihove nepremičnine. Zato ni naključje, da je po podatkih ministrstva med 430 upravičenci, ki že imajo družinskega pomočnika, kar 245 starostnikov. (Sta-Mandrač) OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Štab za civilno zaščito - comando comunale della protezione ovile OPOZORILO o prijavi prvo-majskega kresovanja V skladu z določilom 5. odstavka 19. člena Odloka o varnosti pred požarom v občini Izola morajo vsi, ki želijo izvajati prvo-majsko kurjenje, ki ni javna prireditev v skladu z določili Zakona o javnih zbiranjih ter ob pogoju, da ni razglašena povečana stopnja požarne ogroženosti naravnega okolja, prijaviti kurjenje v naravi ter pridobiti Potrdilo o prijavi kurjenja v naravi. Prijavitelj kresovanja je dolžan zagotoviti požarno stražo, ki jo izvajajo gasilci. V ta namen bo možno pridobiti omenjeno potrdilo v soboto 23.4. ter 30.4.2005 med 08.00 in 10.00 uro, le pri izvajalcih javne gasilske službe - gasilcih (Gasilsko društvo Izola, Brkinska 15, Izola in gasilsko društvo Korte, Korte 44). Hvala za razumevanje, Sodelavec za zaščito in reševanje Damjan BARUT, l.r. 21. redna seja OS BELVEDERE BO IESENI VELIKO GRADBIŠČE Izolski občinski svetniki bodo danes začeli redno 21. sejo občinskega sveta na kateri bodo obravnavali velik sveženj različnih poročil javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Izola. Gre za poročila Komunale, Glasbene šole, vseh treh osnovnih šol, vrtca, Mestne knjižnice in Centra za kulturo, šport in prireditve Poročila se po kvaliteti izdelave med seboj sicer zelo razlikujejo, vendar ne gre pričakovati posebnih težav pri sprejemanju le teh, zato v uradu županje upajo, da bodo sejo lahko izpeljali že v enem dnevu, čeprav so načrtovali, da bodo sejali tudi jutri. Poleg omenjenih poročil pa bodo sprejemali tudi zaključni račun proračuna občine Izola za leto 2004. Ministrstvo za finance je izračunalo, da občina za primemo porabo potrebuje 1.288 milijonov tolarjev, iz naslova davčnih prihodkov pa je prejela za 71 milijonov več in zato se je spet uvrstila med tiste občine, ki se samofmancirajo. Dejanskih prihodkov pa je bilo za nekaj več kot 3 milijarde oziroma 10 odstotkov manj od predvidenega. V proračunu je bilo sicer načrtovana poraba v višini 4 milijarde 200 milijonov, porabili pa so jih 3.300 milijonov, kar pomeni nekaj manj kot 80 odstotno izvršitev. Občina Izola se lani dodatni ni dolgoročno zadolžila. UREJANJE BELVEDERJA Svetniki bodo na prvi obravnavi razpravljali tudi o predlogu odloka o zazidalnem načrtu Belvedere. Glede na to, da na 2. prostorski konferenci, ki je bila v petek v sejni sobi občinskega sveta, ni bilo posebnih pripomb tudi ne gre pričakovati zapletov pri obravnavi tega dokumenta. Na območju hotela Belvedere je ob obstoječi restavraciji in depandansi »Palma« predviden hotel z 58 sobami, v sklopu objekta pa je predviden bazen in vvellness programi Na območju depandans se obstoječi objekt recepcije nadomesti z objektom depandanse v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih kot sosednji objekt. Na zahodni strani pa je predviden nov objekt depandanse Na severnem robu (ob oljčnem nasadu) je predviden objekt »torklja«. Objekt je pritličen, delno vkopan, namenjen prezentaciji in degustaciji. Na severnih terasah avtokampa je predvidena odstranitev stacioniranih prikolic z montažnim dograditvami predvidena pa je izgradnja zidanih pritličnih bungalovov, vendar le na zgornji terasi. Obstoječa ploščad za pranje prikolic se uredi kot pokrit prostor za sezonsko prodajo. Ob obstoječem odprtem bazenu je predviden dodaten bazen vzhodno od bazenskega dela je na strehi vkopanega parkirišča predvidena ureditev tenis igrišč, na jugozahodnem delu območja pa so urejene zelene rekreacijske površine. Predvidena je tudi izgradnja nove dostopne ceste, ki od vstopne točke do avtokampa zaobide hotelski kompleks na jugozahodni strani. Obstoječa pot na severozahodnem robu območja (od avtokampa proti plaži pod Belvederjem) se usposobi za enosmerni motorni promet. Predvidena je ureditev dodatnih parkirišč (za goste novega hotela, depandanse Palma in restavracije 90 parkirnih prostorov) pretežno v podzemni etaži. Za druge obiskovalec so predvideni parkirni prostori v podzemni etaži pod tenis igrišči Ostali obstoječi parkirni prostori se obnovijo. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Županja Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju, 21. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestita vsem občankam in občanom ter delavcem izolske občine in želi lepo praznovanje. In occasione della Giornata deli 'Inssurrezione, 27 aprile, e della Pesta dilavoro, 1 maggio, USindaco di Isola esprime sincerefelicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro comune, con l 'augurio di trascorrere serenamente lefeste. Županja USindaco Breda Pečan v_________________________Z___________________________y kK šifra Izola ■ Kristanov trg 2, tel. OSI 64011 10, faz: OSI 64011 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Novo vodstvo borčevske organizacije SOCIALNI DEMOKRATI NISMO PREVZELI IZOLSKE ZB! V soboto 9. aprila so se izolski borci, člani izolskega Združenja borcev in udeležencev NOB zbrali na zboru, ki je, poleg poročil o uspešnem delu organizacije prinesel tudi spremembe v vodstvu izolskega Združenja borcev. Zoran Kosmina, ki je uspešno vodil organizacijo v zadnjem štiriletnem mandatu, je napovedal, da zaradi skorajšnje preselitve ne more ponovno kandidirati, tako da so kar nekaj naporov vložili v iskanje novih kandidatov za vodilne funkcije. Pri tem so očitno bili uspešni, saj so lahko izvolili novega predsednika Lucia Gobba, podpredsednika Vinka Gregoriča in tajnico Danilo Ružnič Člani upravnega odbora so: Alenka Blažina, Anka Mrmolja, Bojan Marinšek, Damjan Barut, Jadranka Orlando, Jože Sanabor, Leopolda Buh, Maksimiljan Šiško, Valerija Vrabec in Zoran Kosmina. Še nekaj podatkov iz letnega poročila: Konec leta 2004 je bilo v ZB Izola vključenih 559 članov, na novo se jih je vključilo 7, umrlo pa je 30 članov izolske borčevske organizacije. Dva najstarejša člana organizacije sta rojena leta 1907, najstarejša članica pa je rojena leta 1911. Najmlajši član borčevske organizacije je rojen leta 1979. Bolezen ali starost je priklenila na dom 118 članov borčevske organizacije, ki so jih posebne delegacije krajevnih organizacij ZB Izola obiskale na domu v mesecu decembru, med letom pa so obiskale tudi jubilante z devetdeset in več leti. V domu upokojencev Izola je nastanjenih 15 članov izolske ZB po eden pa je v Kopru in Gažonu. Leta 2003 je izolski Občinski svet ustanovil Pododbor za zaščito invalidov in problematiko starejših občanov, kjer ima svojega člana tudi organizacija Zveze borcev. PROTEST ČLANA ZVEZE BORCEV Podporni in nato pravi član Zveze borcev sem postal v času družbenoekonomskih sprememb v naši družbi, v času, ko se je glavnina moje generacije ukvarjala z mislijo, kako in na kakšen način obogateti. Zavedal sem se, da bo potrebno kmalu v prihodnosti ohraniti med Slovenci nekaj temeljnih izročil, ki so bila tudi izročila NOB, zaradi nas samih in družbe, v katero smo se spajali, in sicer: - ohraniti spomin Slovencev na upor proti okupatorju, ki so namenili smrt našemu narodu; - občutek za večjo socialno pravičnost; - občutek pripadnosti narodu in voljo po samostojnosti in svobodi. To je obljubljala tudi Zveza borcev, ki se je proglasila za nestrankarsko organizacijo civilne družbe, v kateri bo mesta za vse ljudi različnih veroizpovedi, političnih opcij, etičnega porekla, in ki bo ohranjala temeljna zgoraj našteta izročila. Spoštoval sem organizacijo v izključni lasti tistega dela slovenskega naroda, ki resnično spoštuje omenjena domoljubna načela. V dnevnem tisku (Mandrač in Primorske novice) sem preko oglasa določene politične stranke, ki poziva na proslavo 60. obletnice ustanovitve slovenske vlade v Ajdovščini razočaran razbral ekskluzivizem te stranke nad NOB in uporom primorskega ljudstva proti fašizmu in bojem za priključitev k matičnemu narodu. Tu je Zveza borcev omenjena kot nekakšno strankino krilo oz. frakcija, ki bo organizirala to praznovanje. Najodločneje protestiram proti takemu ekskluzivizmu! Ne morem se strinjati nad tako Zvezo borcev, ki opravlja servis kateri koli politični opciji, ki si jemlje izključno pravico nad pridobitvami NOB in bojem vsega primorskega naroda za svobodo! Narodnoosvobodilni boj in borba Primorcev je last vsega slovenskega oz. primorskega ljudstva. Zgodovina nas dovolj zgovorno opozarja, kam nas je nekoč že pripeljal določeni politični ekskluzivizem - posledice občutimo še danes! Ne ponavljajmo zgodovinske napake! Zaradi tega JAVNO IZJAVLJAM, DA IZSTOPAM IZ ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV, v meni pa bo ostalo spoštovanje do domoljubnih izročil, med njimi tudi določenih izročil NOB in junaškega boja primorskega ljudstva za svobodo. Mag. Janez Jug Lucio Gobbo je bil dolgoletni predsednik občinske organizacije ZLSD in sedanji član vodstva občinske organizacije Socialne demokracije, hkrati je tudi občinski svetnik in predsednik sveta KS Haliactum Njegova izvolitev za predsednika občinske organizacije ZZB NOV je zato odprla nekatera vprašanja v zvezi z nestrankarstvom borčevske organizacije in tudi reakcije kot je tista, zapisana na tej strani. Zato smo ga zaprosili, da za Mandrač pojasni, kako se je odločil za kandidaturo in kako on ocenjujejo to svojo izvolitev na čelo organizacije Zveze združenj borcev. 1. Vodstvo bočevske organizacije ste prevzeli funkcionarji nekdanje ZLSD oziroma sedanje Socialne demokracije. Ali ste se ob tem zavedali, da javnost in članstvo to lahko razume kot, da si je stranka prilastila organizacijo? - Vodstva nismo prevzeli funkcionarji Socialdemokratske stranke (bivše ZLSD) katere nisem več predsednik, ampak nov upravni odbor izvoljen na redni članski volilni konferenci 9.aprila. Na volitvah kjer je bilo prisotnih 37 od 39 delegatov krajevnih organizacij, smo bili vsi izglasovani s polnim soglasjem. Izbor kandidatov se je vršil več kot 2 meseca. Člani te organizacije so torej izbrali in določili kdo naj jih predstavlja in vodi. Nov upravni odbor ima 13 članov, od teh nas je 5 novih. Torej to pove vse o volji članstva.Vsi novi smo člani te organizacije in predstavljamo neke vrste pomladitev. Ne gre za nikakršen "prevzem". Izvoljeni smo tisti člani organizacije (kot taki in ne zato ker imamo še svoje hobije kot je nogomet, gasilstvo, politika, kultura,...), za katere smatra organizacija, da bomo delovali v njeno korist. 2. Občinska organizacija ZZB NOV Izola šteje okrog 600 članov, od tega je približno 30 odstotkov mlajših, ki so se rodili po 2. svetovni vojni. Zdaj ima organizacija tudi mladega predsednika. Je to morda pot k preoblikovanju te pomembne organizacije? - Hvala za oznako mladega. Tako se čutim kljub svojim 50 letom. Tako je. Že dolgo to ni organizacija, ki bi združevala le resnične borce udeležence NOB, ki so postavili svoje življenje na razpolago za nas, ampak združuje vse, ki so ponosni na obnašanje odporniškega dela Slovencev v času okupacije in so antifašisti ter svobodomiselni in proti vsem zatiranjem narodov in človeka kot posameznika. Ponavadi se govori le o borcih, vendar so to ljudje, ki so tudi izgradili novo državo po vojni. Njihov prispevek je bil neizmeren in pomemben zato, da imamo svojo državo in narodovo samostojnost. Ostali člani smo se rodili kasneje in po svoji moči soustvarjamo svoje okolje v tem duhu. 3. ZZB je vseskozi poudarjala, da je nestrankarska organizacija, seveda pa je bližje strankam, ki posebej cenijo pridobitve narodno osvobodilnega boja. Ali bo moč ohranjati to nestrankarsko pozicijo tudi v prihodnje? - ZZB NOV je nestrankarska organizacija. Glede na načela, ki jih člani gojijo so pač levičarske stranke in gibanja po miselnosti bližje kot desničarska. To je samo nekakšna posledica, saj o tem statut nič ne govori. Kot v drugih civilnih organizacijah (društvih,...) se nikjer ne omenja politične poglede, ti so stvar posameznika. Zakaj imajo člani raje leva gibanja kot desna postane jasno, ko se pogleda delovanje le teh v praksi. Naprimer, sedanja oblast še ni dala letos niti tolarja za delovanje, čeprav je financiranje točno dogovorjeno in obstaja celo zakon, ki o tem govori. Odnos do te organizacije (in vrednot) je vlada pokazala s tem, da ne bo soorganizator in ne bo finacirala niti tolarja za letošnjo izredno pomembno proslavo za Slovenijo ki bo 7. maja v Ajdovščini ob 60. obletnici prve (prave) slovenske vlade. Manipulacije in zavajanje z neresničnimi podatki o "borčevskih penzijah", ki kot take sploh ne obstajajo, ampak so le dodatki v zelo nizki vrednosti, je neke vrste vrhunec napada na ugled borcev. Mogoče kdo misli, da bo lažje opravil z dejstvi preteklosti sedaj, ko so člani po večini zelo stari. Moram povedati, da so navajeni spopadati se s problemi in tako bo še naprej. 4. Novo vodstvo in nov predsednik seveda mora pomeniti določene spremembe v delu stranke. Bodo še naprej najpomembnejši izleti in druženje ali kaj drugega? - Na žalost, ne toliko kot do sedaj. Do poskusov omalovaževanja udeležencev protinacifašistične strani in povzdigovanja izdajalske nasprotne strani, je bila to glavna dejavnost. Sedaj se bo,očitno, potrebno tudi ponovno ukvarjati s problematiko, ki jo je ostala Eropa (razen sedanjih profašističnih organizacij-glcj npr.ltalija) načelno že zdavnaj razčistila, tudi z nedovoljevanjem nacifašističnih gibanj in organizacij. S "preoblikovanjem" preteklosti se ne ukvarja več. Podporo ta organizacija dobiva zadnje čase s tem, da sc vedno več, povdarjam, vedno več državljanov in državljank samoiniciativno vpisuje v našo organizacijo. Tako vabim Izolanke in Izolane, da se jim pridružijo in se včlanijo v Izolsko ZZB (letos je predvidena sprememba imena, ki pove, da smo borčevska in protinacifašistična organizacija). Lucio Gobbo (predsednik upravnega odbora ZZB NOV Izola) Ali občina sovraži občane? ZAKAJ BI BIL SVETILNIK BREZ SANITARIJ IN VODE Plaža na svetilniku nikakor ne izgine iz časopisnih strani in tako smo pred dnevi lahko brali o tem, da izolska občina do poletnih mesecev ne namerava vlagati v urejanje tega kopališča, kar pomeni, da se obiskovalcem obetajo še slabše razmere, saj ne bodo imeli na voljo niti stranišč niti tekoče sladke vode. Kot je znano se v občini in Komunali ne strinjajo z odločbo inšpektorjev o tem, da so park urejali mimo veljavne zakonodaje, kar je za posledico imelo rušenje že postavljenih objektov, zato so se pritožili tudi na višje sodišče, ki pa o zadevi še ni razsojalo. Problem pa je seveda v tem, da so ob omenjenih delih porušili že obstoječe sanitarije pa tudi objekt slaščičarne na vhodu na svetilnik. Glede slednjega menda na sodišču že čakajo odškodninski zahtevki, saj so najemniki seveda ostali brez dela, občina pa jim menda skuša namesto odškodnine odstopiti drug poslovni prostor v starem delu mesta. Stare sanitarije so bile seveda dotrajane a so bile legalne in zdaj ni niti teh. Seveda bi, namesto tistih, ki so jih morali umakniti, lahko postavili nove na mestu kjer so prej stale stare, vendar je za kaj takega potrebno gradbeno dovoljenje za katerega pa občina niti Komunala še nista zaprosila. Zato seveda ni treba biti poseben psiholog da ugotovimo, kako se razočarani investitorji trenutno maščujejo ljudem, ker so jim s svojim nasprotovanjem dejansko zakuhali vračanje območja v stanje pred investicijo. Ob tem seveda ne gre spregledati, da je občina Komunalno podjetje s posebno pogodbo pooblastila za upravljanje s svetilnikom, kjer verjetno tudi piše, kakšne so obveznosti upravljalen. Prav gotovo je med temi tudi odgovornost za urejenost območja vključno s sanitarijami in tekočo vodo. To, da je Komunala svoje že postavljene objekte morala umakniti pa seveda ne more biti izgovor za neizpolnjevanje takšnih obveznosti in zato tudi občina ne more kar tako soglašati s pojasnilom, da zaradi ukrepa inšpektorjev svetilnik ne bo imel sanitarij in tekoče vode. Če v Komunali in na županstvu tako razmišljajo, potem so očitno pozabili, da upravljajo z javnimi financami, ki jih je seveda moč prebrati marsikje. Tako kot recimo v poročilu Komunale za leto 2004, kjer smo med drugim prebrali, da so za urejanje vhodnega dela na punto (takoimenovani botanični vrt) že namenili 18 milijonov in pol, v spomenik Pariški mirovni konferenci skoraj 5 milijonov in v skulpturo ribe, ki vabi na izolski kinootok natanko 768 tisoč tolarjev, čeprav ni čisto jasno, kaj ima javno podjetje opraviti s takšno investicijo. Prav zato še enkrat pozivamo občino in javno podjetje naj poskrbijo, da bo svetilnik urejen do te mere, da bo obiskovalcem, ki so v glavnem domačini, omogočal vsaj najnujnejše pogoje za kopanje in poležavanje na sonevu, saj sence takorekoč ni več. (Mef) Medicinske pripomočke izdajamo tudi na recept (naročilnico za medicinsko tehnične pripomočke); plenice za inkontinenco, pripomočki za sladkorne bolnike, izdelki za stomo, obvezilni material (gaze, povoji, komprese), opornice, prsne proteze, lasulje, bergle, sedeži za kopalno kad, nastavki za toaletno školjko, kanile, kompresijske nogavice. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdra vje. Obiščite ms. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 PAPEŽ JE BENEDIKT XVI. "Habemus papam (Imamo papeža)," je z balkona bazilike svetega Petra v Rimu v torek oznanil prvi kardinal diakon, protodiakon, kardinal Jorge Arturo. Novi papež je Nemec Joseph Ratzinger, izbral pa si je ime Benedikt XVI. Dogodek je v živo prenašala vatikanska televizija in seveda so prenos povzele vse pomembnejše televizijske hiše. PA tudi sicer se vesti ni bilo moč izogniti, saj so cerkveni zvonovi, tudi izolski in kortežanski glasno oznanjali, da so kardinali izvolili naslednika Janeza Pavla II., ki je umrl 2. aprila. H cvilili Joseph Ratzinger je včeraj v Vatikanu daroval svojo prvo mašo kot papež Benedikt XVI. Ob .tem je dejal, da bo svoj pontifikat posvetil "stalnemu delu za obnovo celovite in jasne enotnosti vseh kristjanov" in se zavzel za medverski dialog, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V svoji prvi pridigi v latinščini se je spomnil tudi na svojega predhodnika Janeza Pavla II. "Zdi se mi, da čutim njegovo roko, kako me trdno drži za mojo," je dejal novi papež, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Papež Benedikt XVI. je še dejal, da gaje izvolitev za novega papeža presenetila. MLADINSKI TURISTIČNI FESTIVAL Jutri, v petek 22. aprila bo Izola gostila 2. festival poimenovan Več znanja za več turizma, ki ga Turistična zveza Slovenije in Občina Izola pripravljata v sklopu akcije Slovenija poživlja - turizem poživlja. Gre pravzaprav za akcijo s katero želijo turistični delavci v načrtovanje in bogatitev turistične ponudbe vključiti čimveč mladih, učencev srednjih šol gostinske in turistične smeri. Tako so lani v Kranju pripravili prvo turistično tržnico na kateri so se predstavljali tudi dijaki izolske SGTŠ, letos pa bodo oni gostitelji te prireditve. Osrednji prireditveni prostor bo plato pred šolo, program pa se bo začel nekaj pred dvanajsto uro in bo trajal vse do večera. PROJEKT "JABOLKO V ŠOU" NA SGTŠ Ker želimo na naši šoli dijake usmerjati k zdravemu prehranjevanju, obenem pa jih vzpodbujati k pozitivnemu odnosu do narave in sožitju z njo, smo se odločili za sodelovanje v projektu "Jabolko v šoli", ki ga podpira Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport v sodelovanju z Inštitutum RS za varovanje zdravja. Tako imajo 3 dni v tednu dijaki možnost pojesti jabolko, 2 krat na mesec pa pri pouku kuharstva pripravijo sladice iz jabolk za vse dijake. Ob tem pa potekajo še druge dejavnosti za spodbujanje uživanja jabolk in jedi iz njih. Tako imajo pri pouku kuharstva, turizma in prehrane predavanja o pomenu uživanja jabolk, zbirajo recepte o jedeh iz jabolk, izvaja se anketa o navadah uživanja jabolk, dijaki so pripravili likovno razstavo, organizirali pa smo tudi strokovne ekskurzije za dijake (ogled sadovnjakov...). Vrhunec projekta pa se je zgodil pred nekaj dnevi, ko so dijaki kuharji in gostinski tehniki pod mentorstvom učiteljev kuharstva pripravili festival jabolčnih jedi za vse dijake šole. Pripravili so ocvrta jabolka, jabolčne rezine, jabolčno stmjenko, škofov kruh z jabolki, jabolčni zavitek, jabolčno torto, jabolčno krostato... in vsi dijaki so si ob okušanju oblizovali prste. Lučka Jevnikar Akcija zbiranja starega papirja TABORNIŠKE RUTKE SO NAPOLNILE IZOLO Kdorkoli se jc minulo sobotno dopoldan sprehodil po izolskih ulicah, ni mogel spregledati številne otroke z barvnimi rutkami okoli vratu. Izolski taborniki iz rodu Jadranskih stražarjev v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola so organizirali akcijo zbiranja starega papirja ter vzporedno potekajočo se družabno tekmovanjeFotoorientacija. V akciji so zbrali 5,3 tone papirja, katere izkupiček bo bil namenjen znižani tabomini na letnem taborjenju za poletne radosti otrok v naravi. Ob bližajočem se Dnevu tabornikov, 22. aprilom, so izolski taborniki organizirali zbiranje starega papirja pred sedežem Občine Izola. Vzporedno je potekalo zabavno-družabno tekmovanje Fotoorientacija odprta osnovnošolski in srednješolski mladini (ni bilo pomembno ali si tabornik, lahko si iz katerega koli društva, šole ...), pri kateri so ekipe s pomočjo fotografij, skic idr namigov iskale več ali manj znane mestne objekte, ki so bile kontrolne točke na katerih so reševale razne zabavne naloge za katere so dobile točke. S količino zbranega papirja so bili zadovoljni. Kljub muhastemu vremenu se je dvajset tričlanskih ekip udeležilo Fotoorientacije, na katerem je zmagala najmlajša ekipa Delfinčice (Taja Jamnik, Eva Julija Pobaraj in Ana Marija Baruca) in prejela za nagrado naglavno lučko. Zahvaljujemo se vsem članom, njihovim staršem in sorodnikom ter tistim občanom, ki so nam pomagali pri naši akciji, ki ima globlji pomen kot samo zbiranje starega papirja. Ni samo korak v smeri večje skrbi za varstvo okolja, ni samo druženje in širjenje poznanstev, ampak je tudi humanitarna akcija pomoči sočloveku, saj nikoli ne vemo kaj nas čaka jutri. (V.Č.) OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Županja Na podlagi 5. člena Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa županja Breda Pečan, objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV STAVBNE PR AVICE 1. Občina Izola razpisuje podelitev stavbne pravice na zemljiščih - gradbenih parcelah oziroma delih gradbenih parcel, ki so vključena v letni program podelitve stavbnih pravic za leto 2005 in so v celoti v njeni lasti. Stavbne pravice se podeljuje v obsegu in pod pogoji določenimi s tem razpisom, razpisno dokumentacijo in na podlagi Odloka o dodelitvi stavbne pravice (Uradne objave, št. 18/03), Pravilnika o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico (Uradne objave, št. 10/04) in Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005). 2. Predmet razpisa so gradbene parcele oz. deli gradbenih parcel, ki se nahajajo v industrijski coni Občine Izola in se urejajo z Zazidalnim načrtom Kajuhova - Hudournik Morer (Uradne objave št. 39/91, 16/01, 15/02,11/04) kot sledi: A:gradbena parcela s parcelno št. 1801/4 v izmeri 1305 m! k o. Izola. Dopustna je gradnja poslovnega objekta s tlorisno površino 32,80 x 28 m, pri čemer je etažnost K+P+l možna na površini 32,80 x 17 m, na preostalem delu pa dovoljena etažnost K. Dejavnost: poslovna dejavnost. B:gradbena parcela s parcelnima št. 1801/6 in 1807/4 v skupni izmeri 1717 m2 k.o. Izola. Dopustna je gradnja poslovnega objekta s tlorisno površino 42 x 24m, pri čemer je etažnost K+P+l možna na površini 32,80 x 15,60 m, etažnost K+P+2 na površini 9,20 x 24 m. Na preostalem delu je dovoljena etažnost K.Dejavnost: poslovna dejavnost. C:del gradbene parcele s parcelnimi št.: del 2590, del 2595/1 in del 2594 v skupni izmeri cca 4699 m2 k.o. Izola. Dopustna je gradnja proizvodnega objekta s tlorisno površino 48,50 x 30 m, pri čemer je etažnost K+P+l možna na površini 48,50 x 10,00m ter 10,00 x 20,00 m. Na preostalem delu je dovoljena etažnost RDejavnost: proizvodna dejavnost. D:del gradbene parcele s parcelno št.: del 2589 v izmeri cca 2300 m2 k.o. Izola. Dopustna je gradnja poslovnega objekta E na delu gradbene parcele 3, kjer je možna gradnja celega objekta etažnosti P + 2, gabariti 42,00 x 30,00 m z atrijsko zasnovo.Dejavnost: proizvodna dejavnost. E:del gradbene parcele s parcelnimi št.: del 2589, del 2590 in del 2591 v izmeri cca 1900 m2 k.o. Izola. Dopustna je gradnja dela poslovnega objekta F etažnosti P + 2 z atrijsko zasnovo, gabariti cca. 42,00 x 30,00 m. Dejavnost proizvodna dejavnost. 3. Za vse predmete podelitve stavbne pravice je v razpisni dokumentaciji grafična priloga, lokacijska infonnacija za gradnjo objektov in podatki o max. koristni površini objektov ter natančne površine delov gradbenih parcel. Dejavnost za katero se podeli stavbna pravica, je tista, ki je navedena v razpisu. 4. Stavbna pravica na vseh predmetih se podeli za dobo 30 let od sklenitve pogodbe z možnostjo podaljšanja do 50 let. 5. Višina letnega nadomestila zaradi omejitve lastninske pravice lastnika zemljišča znaša 400 SIT na kvadratni meter predmeta razpisa (faktor za gospodarske dejavnosti: 1). Za leto 2005 se obračuna sorazmerni del od sklenitve pogodbe do 31.12.2005, za naslednja leta pa v skladu s Pravilnikom o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico. Nadomestilo se lahko plača v enkratnem znesku, največ pa v štirih delih, kar se dogovori s pogodbo. 6. Razpisni pogoji: Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je določena pri posameznih predmetih podelitve stavbne pravice. 7. Interesenti, ki se prijavijo na razpis, morajo k vlogi predložiti obvezne priloge: 7.1. Dokazilo o obstoju podjetja. 7.2. Dokazila o solventnosti. 7.3. Potrdilo o številu zaposlenih. 7.4. Ekonomski elaborat ali poslovni načrt oz. investicijski program, iz katerega morajo biti razvidne naslednje postavke: a. donosnost (profitabilnost) projekta za katerega se dodeljujejo sredstva, b. likvidnost za celotno ekonomsko dobo, c. zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem projekta (za najmanj tri leta), d. presek stanja podjetja, e. trenutno ter predvideno število zaposlenih, f. predračunska vrednost upravičenih stroškov investicije. 7.5. Bonitetna dokazila. 7.6. Bančno garancijo »na prvi poziv« prvorazredne banke za resnost ponudbe v višini 500.000,00 SIT. 8. Za popolno se šteje tisto ponudbo, ki izpolnjuje vse zahteve iz tega razpisa in razpisne dokumentacije. 9. Kriteriji in merila za ocenjevanje ponudb: 9.1. ponudba katere letno nadomestilo iz pete točke tega razpisa predstavlja naj nižji odstotek od predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije: 50 točk 9.2. ponudba katere odstotek predvidenega števila zaposlenih od trenutno zaposlenih je naj višji: 50 točk. Posamezno prispelo ponudbo se razčleni po kriterijih in ovrednoti tako, da najboljši element ponudbe dobi maksimalno število točk, vsak naslednji pa pet točk manj. Za najboljšo ponudbo se šteje tisto, ki dobi največje število točk. V primeru, da imata dva ali več upravičencev enako število točk, se za najugodnejšega šteje tisti, ki ima predvidenih več zaposlenih. 10. Razpisno dokumentacijo lahko prevzamete od objave razpisa do 16. maja 2005 na vložišču Občine Izola, Postojnska ul. 3, Izola. 11. Upoštevane bodo prijave na razpis, ki bodo prispele najkasneje do 29. maja 2005 do 13.00 ure. 12. Prijave na razpis morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah s pripisom »prijava na razpis za podelitev stavbne pravice - ne odpiraj« in jasno napisanim popolnim nazivom pošiljatelja. Ponudbe, poslane po pošti, morajo biti poslane priporočeno in morajo prispeti v vložišče naročnika do navedenega dne in ure. Nepravilno opremeljene ovojnice ne bodo predmet odpiranja ponudb. 13. Prijave na razpis je potrebno poslati na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali predati osebno v vložišču občinskih uradov, Postojnska 3, Izola. 14. Javno odpiranje ponudb bo v torek, 3. junija 2005, in sicer ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Izola, Sončno nabrežje 8, Izola. Javno odpiranje ponudb bo vodila komisija. 15. Ponudniki so lahko prisotni na javnem odpiranju ponudb. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje ponudnika. Županja Breda Pečan Hitra cesta Izola - Lucija BO LASTNIKE PODPRLA OBČINA ALI VLADA? Trasa hitre ceste skozi izolsko občino je načelno dogovorjena, bi rekli opazovalci, čeprav se v resnici zdi, da so sogovorniki dejansko šele zdaj postali pravi sogovorniki. Tako je vsaj kazalo potem, ko smo v uredništvo, tako kot drugi mediji prejeli naslednje sporočilo za javnost: Županja občine Izola, Breda Pečan s Civilno iniciativo Gibanje za Izolo o trasi HC na odseku Koper - Izola; Na današnjem sestanku se je županja občine Izola, Breda Pečan s podžupanom Igorjem Franco in občinskim urbanistom, Jano Gojanovič Purger s predstavniki Civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki so jo sestavljali Vlado Drobnjak in Janez Jug ob sodelovanju predstavnika KGZS Zavod GO Davorja Mrzliča, pogovarjala o trasi HC Koper - Izola. Srečanje s predstavniki Civilne iniciative je bilo organizirano, kot nadaljevanje sestanka z uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč ter objektov na trasi HC. Županja občine Izola Breda Pečan je predstavnike Civilne iniciative seznanila s vsebino pobude, ki jo je občina Izola posredovala na DARS - družbo za avtoceste v RS. Sogovorniki so si bili enotni, da je potrebno vprašanje prometnih povezav reševati z dialogom in argumenti. Tako so v Uredbi o DLN za HC na odseku Koper - Izola opredeljeno različico BI podprli s tem, da se le to znotraj DLN v največji možni meri tudi izboljša, tako, da bo vloga doline Pivol ostala kar se da ohranjena. Sprejet je bil tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju pri reševanju vprašanja s traso HC, še posebej ob obravnavi preveritve možnosti izboljšanja elementov umestitve ceste v prostor, ki jo pričakujemo v mesece maju 2005. Danilo Markočič Odnosi z javnostmi in protokol Združenje borcev in udeležencev NOB Izola Vabi, da se 27. aprila udeležite proslave na Nanosu 27. maja proslave ob 60 letnici prve slovenske vlade v Ajdovščini Prijave sprejemamo na sedežu organizacije. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Vljudno vas vabimo na srečanje skupine za samopomoč starostnikom in njihovim svojcem, ki živijo z demenco. Srečanje bo v četrtek, 21. aprila 2005, ob 18.00 uri v osrednji- rdeči hiši Doma upokojencev Izola, Kosovelova 22, Izola. Predavala bo Tatjana Cvetko, dr. med. na temo, ki bo iztočnica za nadaljnji pogovor. Prisrčno vabljeni in lepo pozdravljeni! 3 p-edstoviisno rpitoinKo Ž»n Cimna Imdirtvu • litmu*' m l;oto liui« nji kul*o Mintmli a pcveo>c»mi. un^-'|ii ootlr.« Pumi. do bo w liki. A* ISO sgrejtla ; po v/lndraiin inboCju ti j Itttoflom Ucttt ot BoJtfi Uir n»IU. /h podpoio |» >M ume^nju. CMIM inkanll*« • Gil:aii|« /t. liOki ni JU vurtunlo B$. pil kitari uhod lunala pnde pil Hudi in ohi»o|» dodmo f* vol i rukii: Kjr VMKO Člankov m (logo*rtr)«riiii mn-l nam. In U'>t|.>viirnlnB ,*> No /« opvvlp.nih. nuuital pn jn n« 4 novih slanovanlnkin hi« , ki ao pr »O Mi »«ran wac&» j* .«•) ► pr*