8 toŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * I Leto ] t l^,6v* ii i XIII. 182 TELEFON UREDNIŠTVA; 25—67 UPRAVE: 25—67 ia 28—67 POSLOVALNICA CELJE, Prešernova 3. tel. 260 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 11. avgusta 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 drn, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din din 1*— 93 ..Trenutek ie zelo težak.. JJ Odmevi Forsterjevega govora — Koncentracife čet v Gdansku — Važno Posvetovanje Ciana z Ribbentropom — Resne besede Virginia Gajde v „Giornale d’ Italia“ — Poljska ni češkoslovaška! PARIZ, ll. avgusta. Forsterjev govor situacije glede svobodnega mesta Gdan-** oi razčistil. Vsa težina evropske napetosti, ki bo dosegla tedaj tudi svoj vi-se naslanja zdaj na Hitlerjeve besede v Tannenbergu, odnosno na stranki-^ kongresu v Niirnbergu. Kako zapletena je trenutna situacija v sedanjem zati-j* Pred grozečim viharjem, pa kažejo mrzlična posvetovanja diplomatov in ve-manevri na vseh straneh. GDANSK, ll. avgusta. Na velikempro-zborovanju je snoči vodja gdan-nacistov Flrster odločno zavrnil na-v^.avania Poljakov, naj bi Poljska preda • F°te^torat nad Gdanskom, dalje, ^l’!aws po'jska zeralja in da imajo 'ico V k°dočl v°ini narodnostno pra-iave &V°'e meie razširiti še izven dr-v*Uil * ^atlsk je pripravljen, da bo zale Pustolovščino, zaveda se, da govj e®čija z njenim vodjem ob nje-Mettišlcran*- Gdansk je že 800 let staro l°Čaii? ®*sto, v njem so do I. 1919 od-lja 6f„f*%ično le Nemci. Poljskega kra-1"a Batorja, ki je hotel 1. 1576. °rožifi noltatere pravice, so meščani z Q(jJ i° Prisilili h kapitulaciji. Današnji 1919 C' ^ ne b°je poljskih topov. Leta hls° Gdansk, kljub večkratnim eno- Protestom ločili od domovine. — Zdaj; ®est° izgubilo že toliko, da je za zaV(!(j' hočemo k Rajhu! Dobro se ^ z ‘jjHo. da je ura osvobojenja že bli-^aDsif 'n občudovanjem gleda katere ”a svojega voditelja Hitlerja, o 8°ve Prepričan, da bo izpolnil nje *°čbe ter uveljavil pravico samood-liivimi u?’ za Gdansk. Z vsemi razpoložena anii bomo odbili vsak napad na h(>nj0 tla in ni daleč dan, ko se ^Oiveč '• n' na Protestno zborovanje, j3 Proslavo zedinitve z veliko 0 državo.« BRZOJAVKA HITLERJU 11- avg. DNB. Vodja naci _________________________ n’^tacjiSt]fr ie snoči ob dolgotrajnih ma-na zl>ranih zhorovalcev naslovil naslednjo brzojavko: »Vodja! s*6j?a * Zbranih na frcili večno nem- n *a ttles* ,lrt “K*" uwu- * Bujani d Gdanska, protestirajoč proti Cr>*m |j0 J~°ijakov, do bodo s slstemati-“OhiJn, ardiranjem porušili mesto, - sebi ni poslabšal položaja, niti ni prejudi ciral na neposreden način akcijo onih, ki bi hoteli posredovati v vprašanju Gdanska. »Daily Telegraph« pravi, da bo zadnjo besedo glede Gdanska izrekel Hitler. GDANSK — VOJAŠKO TABORIŠČE PARIZ, 11. avg. Medtem ko se pomikajo nemške čete na veliki ’ manevrih vzdolž zahodne poljske meje, se je zbralo v Gdansku, kakor trde dobro poučeni krogi, že 10.000 vojakov nemške redne vojske ter 40.000 članov nacističnih bojnih organizacij in oržništva. V mestu je nakopičeno orožje in strelivo, straže na poljski meji so znatno pojačene. Betonski okopi se naglo grade vzdolž cest, ki vodijo v Vzhodno Prusijo. Stražniki v me- pom in razpravljal z njim o nadaljnjem postopanju v razpletu gdanskega vprašanja. Zatrjujejo, da bosta ostala zunanja ministra do nedelje skupaj. RIM, 11. avg. Reuter. Papeški nuncij msg. Orsenigo je prispel v Vatikan. Sv. očetu je poročal o stanju katoliške cer' kve v Nemčiji, predvsem pa o razvoju mednarodne krize glede Gdanska v zvezi z diplomatsko aktivnostjo Vatikana, PRED VAŽNIMI DOGODKI RIM, 11. avg. Stefani. Službeni krogi se vzdržujejo vsakega komentarja o vsebini konference med Članom in Ribbentropom v dvorcu Fuschlu pri Salzburgu. V »Giornale d’Italia« piše Virginio Gajda, da j« ta sestanek prirodna posledica zveze Nemčije in Italije, posebno v trenutku, ko se bližajo dogodki velikega evropskega značaja. Trenutek je zelo težak, ker nudi politika obkroževanja, ki jo vodijo Anglija, Francija in Zedinjene države (Rusije list ne navaja! op. ured.) proti Italiji, Nemčiji in Japonski mračne poglede v bodočnost, kar izziva potrebo, da se Zapiski Umberto Nobile Pred dnevi so poročali listi, da je odpotoval v Ameriko italijanski general Nobile, ki bo na ameriških šolah predaval o razvoju aeronavtike v svetu. Rodil stu nosijo nemške uniforme, narodni so-; stalno vod;jo nove obrambne mere. Po- cialisti so vzeli v roke vso oblast ter pripravljajo končno likvidacijo carinske unije s Poljsko in priključek k Vzhodni Prusiji. DIPLOMATI POTUJEJO, SE POSVETUJEJO LONDON, 11. avg. Hvas. Poljski poslanik Racinski je snoči dospsl semkaj in se danes sestal z lordom Halifaxom. Angleškega zunanjega ministra je nujno obvestil o vseh potankostih v razvoju gdanske krize in stališču poljske vlade. BERLIN, 11. avg. DNB. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v spremstvu svetnika berlinskega poslaništva, konzula Veglie in vicekonzula Faracia dospel s posebnim vlakom preko Rosenheima v Salzburg. Italijanski državnik se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentro sebno še v zadnjih dneh, ko Se javljajo v vzhodni Evropi bojevite struje. POLJSKA NI ČEŠKOSLOVAŠKA BASEL, 11. avg. Dopisnik »National Zeitung« iz Varšave javlja, da je Poljska v kakršem koli primeru, naj pride tudi do novega Monakova, pripravljena braniti svoje pravice z orožjem, češkoslovaška je bila v stanu, boriti se Samo, če bi šli z njo tudi zavezniki. Odločitev je tedaj bila v Parizu in Londonu. V primeru, da bi bila Poljska napadena, se bo branila tudi brez zaveznikov. V dneh, ki se bližajo, se bo varšavska vlada še tesneje naslonila na zahodne države, v primeru pa, da bi prišlo do vojne, se varšavski krogi ne bodo pomišljali, zaradi zemljepisne lege in bližine dajati prednost ruski pomoči pred ono od zahodnih velesil. V,s» POm ^u*>ai,i©m obračajo svoje oči v stobj bft/ayIiajoč vas v neomahljivi zve K°%NTAsr**a sefa,<< MARJI FORSTERJEVEGA GO-bBEbLlM V°RA forsteri ’ 'L avgusta. DNB. Listi so %, (ja . spvor prinesli v celoti. Poro-V Gdansk u l,a Sn°cnih manifestacijah 3a nia„ii u 100-000 ljudi. Bila je to 8°vor p0;esta<*a za Nemčijo in jasen U. avg. Varšavski politi-n0h_ c P°lagajo Forsterjevemu go-r PrivJ!6 važnosti> ker smatrajo, da , OSeba> ki nima na ozemlju nj- “radnih funkcij. Govor ni pri-J^atide °dmev j© nemške pro- iznrrv *' ni toliko 7-a Gdansk kot za V* Vzhod?Db0 evropSkega zen'>ievi- av2, Havas. Glavif cilj For-t 80vora i® bil, vreči vso odgo-*«ko * naP®to evropsko ozračje na tjr> nit) ,irf^menti’ i'1’ navaja For-l£eslrane no zadoščajo, da bi zain-i v 8da« faV° izPre®eniie svoje sta-u'" vPraŠanju. n\3. n- avg. Stefani. hiv r l!« tiikrifvo V*’ Stefani- Govor For-..^ti Acr» i. ^ Zn^nadil. če se Gdansk S. 1,1 we se uaansic ' Po|iska ni c6*3’ ie treba vedeti, *■-Kadar je narod polnoleten. f!inkovcev »Gardista« piše: ! n0«i Cehi naženejo Slovake, če pride- J°nf Tavsk0 mej0 Pr°daiat sadje, naj gredo k svojim »popom«. Sporočamo bratom v protektoratu, da se 1020 let ni-s o počutili tako svobodne, kakor sedaj. i ni prijetno živeti, če prideš na ban-ko, na pošto, v šolo, na orožniško postaj® m lahko brez strahu vzklikneš: »Slovak sem in katolik!« in ne pade ti las z glia-ve. Ali če vzklikaš: »2ivio Tiso, živio T uka,« pa te ne vlačijo po sodišču. Nočemo, da bi se kdo mešal v naše stvari, minilo je 21, leto polnoletnosti in slovaški narod ne potrebuje več skrbnika*.,.** Maribor, 11. avgusta. Ali je mogoče novo Monakovo? To vprašanje se pojavlja te dni po vsem svetu, posebno v zvezi z gdansko krizo, ki postaja vsak dan bolj akutna. Razne vesti, ki polnijo evropske liste, je treba sprejemati vedno kritično in skušati izluščiti iz njih resnico, ki ni vselej taka, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Pri pazljivem proučevanju ni težko ugotoviti, da prihajajo vesti, ki bi utegnile vzbujati vero v novo 'I^nakovo, iz dveh popolnoma nasprotnih virov, iz totalitarnega in demokratičnega, in jih je treba zato tudi ločeno presojati, kajti različni nista ~amo izhodišči, ampak so različni tudi cilji, ki jih zasledujejo. Mimo tega pa tudi ne smemo pozabiti, da so često name- ' ne bolj za nclranjost, kakor za ostali svet, po katerem se potem avtomatično širijo. V kolikor se pojavljajo s strani demokratičnih sil, je njihovo izhodišče vselej London. To dokazuje, da obstajajo v Angliji še vedno struje, ki bi bile pripravljene, v nasprotju s tolikokrat v zadnjih mesecih naglašeno uradno nepopustljivostjo, sklepati kompromise prav tako o sedanjih perečih mednarodnih vprašanjih, kakor so bile lani za popuščanje v sudetskem problemu. Centrum teh struj je tako imenovana londonska 3>clty«, londonska »čaršija«, ki predstavlja denarno in gospodarsko gospodo, katere alfa in omega politične modrosti je trgovski posel, »gešeft,« City je prepričana, da je mogoče s trgovskim poslom urediti vsak problem, zato novih gibanj ne more doumeti in ne vidi, da se skrivajo za njimi tudi stvari, ki nimajo opravka z materialnimi dobrinami. Idealizem jim je tuj, svoboda narodov, zlasti malih in srednjih, ji je deveta briga, in oboroževanje Anglije tolerira, ker tudi pri tem lahko »zaradi«, da bi pa morala kdaj kaj sama žrtvovati, na to ni in menda tudi nikoli ne bo pripravljena. To bi storila samo v skrajni sili, kadar bi bili direktno ogroženi njeni lastni eksistenčni pogoji. Nobenega dvoma ni, da ima londonska »city« znaten vpliv na nekatere člane angleške vlade, lorde in poslance in da je tudi sam Chamberlain z njo v tesnejših stikih. Kljub temu bi se motil, kdor bi mislil, da je tako močna, da bi mogla v vsakem primeru uveljaviti svojo voljo in tako podpreti Chamberlaina, da bi se mu posrečil kak nov politični posel v smislu Monakova tudi v sedanjem mednarodnem položaju. Sile, ki so se dvignile v Angliji proti njej in budno čuvajo nad njenim zakulisnim delovanjem, so že vse premočne, da bi se dale ukaniti. Mimo tega je treba, kar tiče Gdanska, računati z voljo Poljske, ki se ne bo spremenila, kot je dokazal zlasti tudi zadnji govor maršala Rydz-Smyglega. Zadržanje Poljske se ne bo ravnalo po razpoloženju londonske »city«, in Varšava ne bo šla nikoli in pod nobenim pogojem v kako Monakovo, kakor je šla Praga. Tega ne bi storila niti v primeru nevarnosti, da jo London pusti na cedilu, kad pa zaradi pre daijnosežnosti obveznosti Chamberlai-nove vlade nasproti Poljski v resnici niti ni mogoče. Prav tako se ne dajo na drugi strani odkupiti dejanski nemški in italijanski cilji z nobenimi tvarnimi dobrinami: s kakimi finančnimi transakcijami, trgovskimi posli v Evropi in kolonijah itd. To, kar Nemčija in Italija hočeta, ni samo gospodarskega značaja, in njuna dinamika bi se mogla ustaviti šele tedaj, ko bi bili v popolnoma nemškem in italijanskem smislu doseženi vsi cilji do zadnjega. Novo Monakovo, ako bi ga tudi res doživeli — kar pa je skoraj popolnoma izključeno — bi pomenilo zopet le etapo in trenutni oddih, ne pa morda zaključek. Po njem bi se, enako kakor po prvem nadaljevali oboroževalna tekma in vi vojna živcev«, in svet zopet ne bi dočakal tiste splošne pomiritve, o kateri sanja londonska »city« kot o idealu svobodnega obavljanja velikih svetovnih kupčij. Vrnitev v status quo ante je brez odločilne operacije nemogoča. Niso pa to edini razlogi, ki govore proti možnosti novega Monakovega; razen tega obstajajo še drugi, morda celo še tehtnejši, o katerih pa žal sedaj še ni mo-eoče iavno govoriti. Ti so celo takega značaja, da bi utegn^i že v dogledni bodočnosti prisilili tudi samo londonsko Japonski umik v Hopeju STRAHOVIT PADEC KITAJSKEGA DO LADJA — ANGL. PROTESTI V TOKIU WASHINGTON, 11. avgusta. Havas. Državni podtajnik Wales je izjavil, da so japonske vesti o ameriškem posredovanju glede valutarnega vprašanja kitajskega dolarja v prid Anglije neresnične. ŠANGHAJ, 11. avgusta. Reuter. Kitajski dolar je padel na nižino, na kateri še nikoli ni notiral. Po najnovejšem kurzu predstavlja 67 kitajskih dolarjev en funt sterKng. TOKIO, 11. avgusta. DNB. Vojni minister general Itagaki je bil v posebni avdienci sprejet od cesarja. Poročal mu je o trenutni situaciji na Vzhodu in v Evropi. Po prihodnji ministrski seji bo spre- jet v avdienci pri mikadu predsednik vlade Hiranuma, na'kar šele bodo izdane nove smernice vladne politike. TOKIO, 11. avg. Reuter. Angleško poslaništvo je vložilo oster protest zaradi uničenja dveh ladij in izkoriščanja nekega premogovnika v Honanu, ki pripada angleško-kitajski družbi. ČUNGKING, 11. avg. Reuter. Zaradi močnega pritiska kitajskih čet se je morala japonska vojska umakniti iz severnega Hopeja. Kitajci so prizadejali Japoncem velike izgube, obrambna utrjena črta je popolnoma razrušena. Polovica Artglife v nepredirni temi SNOČNJI ZRAČNI MANEVRI NAD LOND ONOM USPELI. IN DEŽELO SO IZVRSTNO LONDON, 11. avgusta. Reuter. Polovica Anglije je bila ponoči v temi. Angleži so tako v miru doživeli psihozo zračnega napada v vojni. Na prostoru 27 tisoč kvadratnih milj sploh ni bilo nlkake razsvetljave, promet se je vršil z zasenčenimi lučmi. Vojaške in policijske patrulje so strogo pazile, da ni bilo nikjer svetlobe. Ko |so prispeli iz Eastianda sovražni »bombniki, so jih reflektorji na vseh aerodromih vzeli na piko. Obroč zračne obrambe okrog Londona se ni še nikoli izkazal tako izvrstnega kakor na snočnji vaji. 500 ! balonov je držalo v zraku obrambne j mreže. Prav tako stroge odredbe so bile I izvršene v vseh pristaniščih Anglije. II Angleii ne veru*e"o v „stre!ovito vojno PRAVIJO, DA BO BODOČA VOJNA DO LGOTRAJNA IN SILNA TER BO TRAJALA DO ZADNJE IZČRPAN OSTI VOJUJOČIH SE DRŽAV. LONDON, 11. avgusta. Angleški mornariški strokovnjak razpravlja v »Daily Telegraphu« o tako zvani »streloviti vojni« in prihaja do zaključka, da angleške pomo.ske oblasti ne verujejo, da bi se bodoča vojna silovito naglo končala s pc polnim uničenjem nasprotnika. Po nazorih istih krogov bo prihodnja vojna dolgotrajna in silna ter bo trajala do zadnjega diha. Podmornice in minonosci bodo imeli v tej vojni zelo važno vlogo, ker bo sovražnik skušal pretrgati trgovinske pomorske poti angleškega imperija. Angleži so trdno prepričani, da je kaj takega v »strelovitem« načinu nemogoče. Z vso naglico gradijo 200 ladij, ki bodo služile izkijučno borbi proti podmornicam in minam. Te ladje bodo imele doslej še neznane aparate in opremo, s katero »bodo onemogočili uspehe sovražnih podmornic in bombnikov na morju. Poroka bogataša z jeklenimi pljuči AMERIČAN FRED SNITE, KI ŽE TRI LETA UMETNO DIHA, JE STOPIL DANES PRED OLTAR Z IZVOLJENKO IZ MLA DIH LET, 25LETNO TEREZIJO LARKING CHICAGO, 11. avgusta. Sin ameriškega bogataša, Fred Snite, ki že nad tri leta diha s pomočjo jeklenih pljuč, se je danes, v svojem 29. letu, poročil s 251etno Terezijo Larking, s katere družino so bili Snitovi že dolgo v prijateljskih odnoša-jih. Mlada Tereza je zvesto čakala, da bo Fred ozdravel. Na potovanju okrog sveta je Fred v Šanghaju nenadoma zbolel za otroško paralizo, poslej je dihal le s polnočjo jeklenih pljuč. Na ta način je prepotoval tisoče milj po svetu. Nedavno je romal v sloviti Lurd, ko se je vrnil, se je poročil. Na medenem potovanju se bo vozil Fred na posebno prirejenem avtomobilu s prikolico, kjer bo pritrjena naprava jeklenih pljuč, brez katerih milijonar ne more živeti. DR. C. MARKOVIČ NA BLEDU. BEOGRAD, 11. avg. Zunanji minister Cincar-Markovič je odpotoval na Bled. ČIRIČ NA NORVEŠKO BEOGRAD, 11. avgusta. Prosvetni minister Stevan Čirič je sinoči odpotoval v Oslo na Norveškem, kjer se bo udeleži! delovne konference medparlamentarnega odbora. FRANCOZI V BEOGRADU BEOGRAD, 11. avg. Včeraj je prispela v Beograd skupina francoskih šumarjev. V teku dneva so obiskali Avalo, kjer so položili venec na grob Neznanega junaka, nakar so odpotovali na Oplenac in se poklonili na grobu kralja Aleksandra. SESTANEK ISMET INENIJA Z ROMUNSKIM KRALJEM CARIGRAD, 11. avg. Stefani. Predsednik turške republike Ismet Ineni je odpotoval ponoči iz Ankare s posebnm vla kom. V Carigrad bo prišel danes dopoldne. Nekatere vesti rdijo, da se bo Ismet Ineni sestal na morju z romunskim kraljem. ŽIDOVSKO IMETJE V PROTEKTORATU PRAGA, 11. avg. Reuter, češko časopisje poroča, da znaša skupna vrednost ž;dovskega imetja v češko-moravskem protek oratu skupno nad 17 milijard čeških kron. MADŽARI DEMANTIRAJO BUDIMPEŠTA, 11, avg. Tuji listi so ob priliki sestanka zunanjega ministra CSa-kyja z Ribben ropom povročall. da sta se državnika razgovarjala o sklepu vojaškega pakta med Nemčijo In Madžarsko. V tukajšnjih odločujočih krogih takšne vesti odločno demantirajo. STROGE KAZNI ZA DEVIZNE PREKRŠKE BUDIMPEŠTA, 11. avg. DNB. Skupščina je izdala zakon, po katerem bodo naj-strože kaznovane vse divizne krši ve. Za posebno težke primere je predviden odvzem madžarskega državljanstva. ČEŠKI BEGUNCI V PALESTINI HAIFA, II. avg. Havas. V bližini Haife so aretirali 300 izseljencev, češkoslovaških beguncev. V Varni v Bolgariji so se bili vkrcali na ladjo in dospeli v Palestino. O njihovi usodi še niso odločili. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno, nekoliko vetrovno in toplo vreme. Toplota se bo šc malo dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 25.5, danes najnižja 11.5, opoldne pa 27.4 Borza, Curih 11. avgusta. Beograd 10, Pariz 11.73, London 20.72'K, New York 442. 718, Milai. 23.30, Berlin 177.70, Sofija 5.40, Praga 15.17Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. »city« do temeljite korekture dosedanjega zadržanja. Ako preso;amo tedaj s tega stališča zadnje po svetovnem tisku razširjene govorice in kombinacije o raznih zakulisnih diplomatskih akcijah, moremo ugotoviti, da nimajo večjega pomena kakor manevri, ki zasledujejo tre- nutne taktične cilje, niso pa v staniu spre meniti celote in rešiti glavnega k< mlek-sa vprašan]. Vendar so v »vojni * ;ev« zelo uporabljivo orožje, ki — ako ne drugega — seje v svet vsaj zmedo in splošno dezorientacijo, v kateri se moralna sila lahko občutno oslabi. -r K I Ooma^jtag^sio .*av šef Centrainega Presbfo Dr. Kosta Lukovič je v imenu Nt l kralja in z ukazom kr. namestnikov na predlog predsednika vlade UP°. Za vršilca dolžnosti šefa Centra Presbiroja je postavljen Boško «<}» novic, šef informativnega oddelka Jugosiaviji ne grozi nevarno Država in njeni narodi se in----moteno razvijati in napredovati san primeru, če so narodnostno zavaro' in ako ne preti nobena nevarnost vemu miru in njihovi nacionalni s*® stojnosti. Jugoslavija je v srečnem P® žaju, da je danes popolnoma varna ji ne preti nobena nevarnost, niti ta da bi jo zavlekli v tiste težke rodne zapletljaje, ki označujejo L našnji položaj Evrope. Po zaslugi PI ke, v kateri naša država uživa n°ir^ mir in spoštovanje od strani tujine mo razloga, da bi se bali za našo 1 „ nest in zato je dolžnost vsakega “ slovana, da ne veruje v razne raCT joče vesti. Jugoslovani naj veruje v svojo bodočnost in svojo moč, ta* se bodo mogli nemoteno posvečati $ , darskemu in kulturnemu delu. Za $, tem pravcu imamo vse pogoje, ki $ ustvarili kot posledica dobre P0'1 katera nam daje tudi jamstva za # varnost. (»Samouprava«). Ob delu na sporazum11 Vsi zasledujemo z velikim zanii^ vesti o poteku sporazumevanja. $1 dogaja, se razvija daleč odtnaknje! javnosti. Smo optimisti in pričaj sporazum, ker ga želimo. Zago’ smo polne demontaže dosedanjega’, sposobnega in zlomrkega upravnega .. tralizma. Tu imajo tvorci sporazun% liko, da pokažejo svoje strokovno in praktično poznavanje komplicifl upravnega aparata. Pred vsem ne 51 da nam dajo namesto enega beogf* ga upravnega centralizma kopico P1 jinskih centralizmov, temveč upravni aparat tudi v pokrajinah ^ tralizirati, dati občinam in druginjJ nim ustanovam res živo, na nepostfl stiku z ljudstvom temelječo samouP1* (»Slovenska beseda«) Narod in njegova obrani Mi vemo, kaj je državi treba. $5 namo tudi s potrebami naroda. Ali' j čevič ni država, pa čaršija ni narod'j je treba, da čimprej dobimo posoi*1 j zaradi svoje narodne obrambe, pote^ ves narod pozna naše stališče. KuP'1^ ške in letala, kupiti podmornice in f ve, to je le neznatni, najneznatnePlif narodne odbrane. Glavna stvar naf obrambe je, da je narod zadovoDrjf (St. Radič na zboru KDK 18. mar<^ v Ljubljani). Stare tradicije Mrtveci so imeli pri nas često, opravkov pri volitvah. Njim je la&^jj Njih glasove lahko svobodno i tudi v nepolitične svrhe. Nedavno s°^ volitve v sarajevsko obrtno Glavni odbor je pa moral volitve ^ ljaviti, ker so bile pritožbe, da so j tudi mrtvi, utemeljene... (»N. i Pet in dvajset let po V Splitu je bila letna skupščina ^ nega odbora Združenih vojnih ^ jf Ob tej priliki so dognali, da so vojne žrtve v velikem pomanjkanj f mo v splitski oblasti je v zaostan^^ račun invalidnine iz minilih let inil“^ izplačila... „S hrvatsk'm narodom p°J v vodo in ogenj" Na predvečer svečanega P°.sJ^|i($ H dr. čekadc za pomožnega saraieV' ______________ ,________M, škofa, je slavljenec odgovoril tl( Šuteju, ki ga je pozdravil v D‘r * ^/1 sanskih Hrvatov, med drugun \.„jji, ski katolški narod računa z moj'01 »škof mora biti ne le služabnik bo go udi sluga svojega naroda. Naj Stjt d» in ljubeznijo, naj bo zagotovljei, ^ njegov mladi škof pripravljen, > j1' v vodo in ogenj, da bo ,vec*no *j„j, ^ braniku njegovih pravic in sv^ b0 ni, bo hrvatski narod prepričan, ^tl f gov škof dv:gnl roke k nebu v ^se . dokler meč božj: ne stre v Pr‘ vražnike narodne svobode.«- liro 0 DV )k«a alne! SOgč’1 CP- noi inif •ovJ niJ1 in! [3* £te»[ce Požrtvovalna slovenska dekleta med Haložani cand. inž. Mira RUŽIČ e& š ^ ni# J# / Delovni tabo r slovenskih akademtčark pri Sv. Duhu v Halozah Na vse s:rani krotki grebeni, okrašeni smrdljive čumnate brez tal, stanovanje *-sončni strani s trto, na senčni pa s »Venela« in njegovih številnih rahitičnih ^'etlim bukovim gozdom, le tu in tam če- otrok, ki ga za pet dinarjev deset ur dnevno v gorici neusmiljeno biča sonce, žveplov prah mu polni jetična pljuča, hrbet pa se mu po ves dan krivi pod bremenom brente z vodo. P-skromna koruzna njiva viničarja. Ponosno se košatijo na vrhovih zaklenjeni torofi veleposestnikov iz mesta; male ličarske in gormanske bajte na poboč-P™ ponižno skrivajo v sebi zasajene, Prvi vtisi in prvi sklepi opoldanski vročini pomaga deset ^stnih dekle: porivati volu v klanec te-s . V02 s-knjigami, filmi, obleko, hrano, |( i’cu^eno pogledujejo izmučene oči izza ^'nih-listov; niso veleposestniki, ne leto-IScari!. ne uradniki, kaj torej? ^ober dan«, — »Srečno«, zazveni ve-v odgovor, in iz zasopihanih pljuč pri-re haloška narodna. Ze pod vorliom, bl;zu Sv. Duha, odkrije cunjah slabotnega, umazanega, lač- »o v treba zapomniti, saj gori lahko za vse dojenčke v vasi sešijemo iz zaloge blaga, ki smo jo priprosjačile še v Ljubljani, popolne opreme, in napravimo v nedeljo za žene in dekleta predavanje o negi. Tudi zaščitna sestra iz Maribora bo imela veliko dela. »že, pravi mati, pa težko bo kej drgoč, ko pa nosimo vodo pou ure douč; tudi večino mleka mormo oddati gospodu, povrh pa cajta nimam za otroke.« V sadovnjaku pri šoli je veselo: Zinka in Stana se podita okoli s predšolskimi otroci; saj bi bili drugače po ves dan prepuščeni sami sebi. Nekaj časa jim bereta povestice, po lem zazveni izpod polnih' jablan ubrana, čista pesem štiriletnih otrok, ki jo kot za šalo pojejo dvoglasno, medtem ko jih dekleti spremljata na gi-taro. Poiem brusijo škarice, se lovijo in skrivajo, mečejo zvezde. Micika je obstala v krasni pozi, ponosno se ozre okrog, nenadoma pa zardi: preveč se je zavrtela, vsi so se lahko prepričali, da nima na sebi niti srajčke. Saj je tudi ostali otroci nimajo, ali pa visi na njih le par raztrganh krp še od zime, ki jih ne bodo slekli, dokler ne padejo z njih. Toda Micika je že velika, najstarejša izmed vseh, saj pride že v drugi razred. In kaj si bodo mislile »učiteljice« iz mesta! Nekatere najbolj potrebne preoblečejo dekleta na splošno veselje od nog do glave, čeprav bi morale hraniti zalogo do konca, ko bodo s pomočjo statistične obdelave vseh hiš dobile jasen pregled o najbolj potrebnih. Pa saj jih ne morejo gledati take še celi mesec. Slast po izobrazbi in zemlji ^ ne8a dojenčka v oblaku muh: to si je Težko življenje preprostega človeka v šoli bo čis o dobro: treba bo le za-p-j1 ,tl Podganje luknje, potem napolniti Po t|SOSec*u slamnjače in jih razprostreti hg atera' pa bo danes dežurna? Izmuče-'dCah?0 res> jesti bo pa vseeno treba. — Pr'v?8 Ve’ kako sc naPrav' omaka iz ko- 3'.P& pomivanje: do tal bi se morali ije/Siti vsaki gospodinji, ki vse živ-užiif IZvr§uje tak težak poklic, in še ne q n°benega priznanja, vasj 5 k' n‘so na vrs*’> se razheže po ’ da spoznajo in se pogovorijo z ljud- Pstan 'jo dugo tri ostale?« Da, cel mesec žV|. eJ° visokošolke gori, da spoznajo ka ?ie slovenskega preprostega člove-v4 a ^ P°zneje v poklicu laže izpolnje-Polžnos i izobraženca. V *Ce bi bil vsi tak dobri..." le (q? ste se pač hitro naviičli žeti; ko bi na |jra ni'va veča bla«, pokaže soseda »Pfrt zemlie' pokrite s snopi, tili,« m° pa pomagat, ko boste mla- bi bil vsi tak dobri z nami. Vidi se, 1 le p7 n‘so bogati; delajo celi den. Da e> ko grete od nas, ne bi pozabli na revne Haloze, in bi tud drugim vuče-n:m ljudem povedli od njih. Saj pride kak žokl žita al pa kakšna obleka na občino. Pa to se vse zgubi po totih štengah, vete, pred kak mi najbolj siromašni zvemo.« „Pa grobo dajte" pravi lačni Jakec Nikoli se čez dan ne kadi iz vegastih dimnikov viničarskih in gorinanskih bajt. Starši vzamejo seboj na delo kakšno skorjo kruha. Otroci jedo opoldne pač postane žgance, zabeljene z žganjem, ali pa kislo juho od zjutraj, če jih mati ne napodi na hruško, ker nima ničesar. Večerje pa k sreči sploh niso vajen5. Lepega popoldneva prinese Milanka, poštar našega delovnega tabora, nepričakovani prispevek v denarju iz Ljubljane. Dekleta poskočijo, staknejo glave k posvetu, na o pa se razbeže na vse vetrove po otroke. Osnovale bomo mlečno kuhinjo! Od takrat prihajajo malčki, vsak dan več, žalostnih, lačnih oči, z žlico in lončeno posodo na mlečno gostijo v šolo. »Pa grobo dajte«, opomni Jakec, ki je še premajhen, da bi se že nauči skrivati bedo. Odhajajo pa nasmejani, razposajeni. žel Siv dež Domači razgovori po »hramih11 -M j - Udarja v šipe šolske sobe; pri-°hoke avn.° Prav,, saj je treba seši i za zbrana °liko per la, zakrpati obleke, ^Pravijj1®.'jubljanski klasični gimnaziji, Vfat v ' timski aparat, da bo ta kolone, in b0to jn nedeijo tekel brez napa-V Uajbnj-11 ne bo spe. izpadel kak žebelj v®eeho / aapetem trenutku. Popoldne je ^ lahka f P° Pošto eno uro daleč, J Pričaj -n ti neievq*ina (najbrže sama 'Uje). Ostale se, s plašči čez glavo, razidejo po »hramih«; ljudje ne morejo delati in dajejo drage volje obširne odgovore na številna vprašanja arike n'h pol, ki bodo služile za statistično obdelavo vasi Higienskemu zavodu. Posebno žene nam tožijo o vseh svojih skrbeh. »Izgleda, da se ne branite otrok, ko j’h imate tako kopico?« — »Kak bi jaz to vedla. Pa saj jih :ak dosti pomerje, ko pa jih nimam s čim redit.« °&... kpo Neugasljiva vera: bo že boljše! le lp7°*30tah zvečer in ob nedeljah pa ^aran7nai °li: iz vseh kajžic pridejo iz-V dolski c ?zani> P° več sto se jih zbere [abijo Cevr sa* Je k sreCI PoletJe ln ne ’ miloščineV‘- Ve!ldar' Ponosni ljudje so ^rnianka auJ'b zaP’ zato stl8ne soseda b lirušif0 Pr‘bodu v roko par moč-. "leti j j n ki so zrasIe na nieni mali !aiCe in ,„8a’ viničarka, skuša vsiliti 8°SD0Hi„nejeV0ljna’ k0 j* 8a Anka> na' Paz« nja- Plača- •dravs veno8lUŠaj0 ljudje 8°sPodarska in ,° Prvič "api;edavania> Nudeni gleda-vastaiaj0 nr TJCnjU kino- Po Programu Ifri5:co u? • Sobo’ žene vPr3šujejo to-JNt*,' n'7h,predavala 0 kakšnem zdrav L Narst mu tega kraja- možje pa lhMŽadruBavairStr0k0Vniaka 12 Ll'ublja-cl iJe iz ni v rasna reč, bi jo vodit ni- Va naš^e*Srede’ siromaki- in ^ bi ji navd ?« ge' ~ P°mcnkujemo se z Ogrist!. ine"„ S°:.saj čutii°> da i'm vse m še jim je edino razvedrilo, i Pri i,r Ure in čas°Pse. ki so jih inV'Ce cigaret • n'°Žje. Pokadi.i° do pospravijo , j Smo i m i° Ponudile, in "hajo, ...53 drugič vsi se v zadregi na-‘Vešer s«.J ! ,dekle a fotografirajo. dobimo z vaško mladino; osemnajstletni fantje in dekleta izgleda-jo, kot da jih štejejo dvanajst. To pride pač od težkega dela. »Kak se pa mate tam pri vas?« izprašujejo, saj še nismo bili izven Haloz. Kurimo kres, prepevamo in se poču.imo kot ena družina: Bo že boljše! Prva praksa medicinke Medicinka je stalno na delu: zdaj preureja naše zaboje v posteljice za dojenčke, da ne bodo morali spa i skupaj z vsemi ostalimi na edini postelji v hiši; potem zopet čedi male reveže, jih preoblači, poučuje matere o prehrani. Vesela je, ker je dosegla, da daje sosed veleposestnik svojemu viničarju pol litra mleka dnevno za malega. Po em se spet kdo pri žetvi poreže, in je treba zavezovati. Janezu je zašel žitni klas v uho, tudi to daje dela. »Trga me v nogah in v križu, toto mam že z vojske. Naj bi mi oni pomagali, tak brez dela ne morem živet.« Drugi ima jetiko, Danica mu svetuje kako mora živeti. Jetika? pa to ni bolezen; z njo živi tukaj mnogo ljudi še predolgo. Tudi naša knjižničarka je zaposlena preko celega dneva; iz vseh strani, včasih po uro daleč, prihajajo otroci, zvečer tudi odrasli, vračajo knjige, si izbirajo nove. Pravijo, da bodo prihajali tudi pozneje, ko jih pustimo šolski knjižnici, dokler jih ne preberejo vseh pet sto. »Samo hitro je nem kos prinesti nazaj, ker se zdaj s škropljenjem mudi pa moram vodo nositi«, pravi Lizika, droben otrok devetih let. »Tudi za očeta in mater mi dajte kaj, ona bi tudi rada brala večer, ko prideta z dela. Bo‘a pa vjutro ob treh vstala in delala na naši lužini v bregu.« Kajti točno od osmih zjutraj do šestih zvečer morata delati v gorici za gospoda. »Težko je, ko vsi vkUp ne držimo ..!" Ob večerih gredo dekle a k sosedom v vas. Tihe so v mesečini bajte venclov in gormanov. Viničarja in njegovo ženo zanaša, ko prihajata o mraku z dela. Sta se mar napila? »Srna pa le tak zmantrana. Od tote naše kisle pikole se človek pač nemre napiti.« Obupal je nad takim delom za druge. »Pa saj ste zdaj dobili nov, boljši viničarski red?« »Bi že blo, ko bi nam gospod hteo kaj poboljšat. Je pa drgoč težko, ko vsi vkup ne držimo.« Veleposestniki pa grozijo, da bodo z novembrom odpustili vse viničarje, in jih najeli pod še sramotnejšimi pogoji za hlapce, da se tako izognejo zakonu. Le hrepenenje po lastni zemlji drži viničarje pokoncu. Me naj mu pomagamo napisati prošnjo na banovino, da bi dobil košček zemlje. »Drgoč bomo počas tak vsi ratali veneli.« Delal bi, garal še več, in že kako odslužil obroke. »Pred šestimi tetami, vete, je nek venci dobu tako zemljo od države.« Naša država pa bo počasi že začela skrbeti za nas, le mlada je še, pravi otrok, ki mu je treba vsako potrebo na široko razložiti. Bil je po svelu, videl je da tudi drugod ni niti za lastne delavne ljudi kruha dovolj, ker se predeluje v orožje. »Druge države pa nam tak ne morejo pomagati.« Pri nas pa je treba le malo dobre volje, in napraviti red, in vsem nam bo dobro. Nimate slaba vesti? Tako žifi človek dvajsetega stoletja, »gospodar narave«, naš najbolj bedni, za o najbolj ogroženi rojak. Nimate slabe vesti? Aretacija razbojniške tolpe Včeraj .smo poročali, da sta orožniška narednika Franc Bezjak in Alojz Muršec iz Velenja v planinski koči na Kozjaku aretirala 40!etnega Alojza Orebenška, člana zloglasne Pedovnikove razbojniške tolpe. Orebenška so pripeljali orožniki v Celje. Ker je Grebenšek močno osumljen sodelovanja pri umom Ocvirkovih v Med logu, kaliber patrone pri njem najdene štajerske pištole se točno ujema s kalibrom patron, s katerimi sta bila ustreljena zakonska Ocvirk v Medlogu, so orožniki včeraj opoldne na rokah in nogah ukle-njenega Grebenška gnali na kraj zločina v Medlog. Grebenšek ta umor zanika. — Patrulja celjske orožniške postaje je šla v sredo pod poveljstvom orožniškega majorja Vindakijeviča v Založe pri Polzeli, kjer je aretirala še štiri bandite in sicer tri brate Andreja, Ivana in Avgusta Žgan-ka ter Pavla Arha in jth prignala k okrožnemu sodišču v Celje. Nakateri izmed aretiranih so že priznali nekaj ropov in tatvin po Šaleški in Savinjski dolini, tako roparski napad v Št Andražu pri Velenju, v Gotovljah in še nekatere. Upanje je, da bodo razna razbojništva m umori, ki so se v zadnjem Času dogajali v našem okolišu, kmalu pojasnjeni. Celim Kraljevska banska uprava bo radi pospeševanja in širjenja domače štajerske pasme, kakor druga leta, tudi letos oddajala po znižani ceni in sicer peteline po 10 din, jarkice po 20 din za komad. Vsak posameznik lahko naroči največ po eno družino, to je enega petelina in dve jarkici. Naročila sprejema mestno poglavarstvo v sobi št. 47 do 10. septembra. c Umrl je v javni bolnišnici 561etni trgovec iz Celja v Prešernovi ulici in kapetan I. klase v rezervi Anton Majer. c Tridesetletnica mature v Celju. Maturanti celjske gimnazije iz leta 1909 se sestanejo v soboto 12. avgusta ob 20. v Celjskem domu v Celju. Vabljeni so tudi študijski tovariš' Slovenci, ki so maturirali na drugih gimnazijah. Plul p Žrtev surovega napada. Čevljarski pomočnik Markež Ignac je gojil staro sovraštvo do 25 letnega Konrada Rojko iz Placarskega vrha pri Ptuju. Te dni je sklenil napraviti obračun. Z nožem v roki je vdrl v stanovanje svojega nasprotnika in ga nevarno ranil. Rojko je bil sicer oborožen s samokresom, toda v svoji pretirani obzirnosti, ki ga je drago stala, je isprožil v strop namesto v surovega napadalca. Njegova rana na trebuhu je smrtnonevarna. p Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in DoJ. Lendavo v četrtek, dne 17. avgusta v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj v Narodnem domu. o Iz državne službe. Upokojena je učiteljica Anan Grebenc v Ptuju. Za višja veterinarska pristava sta napredovala dr. Slavko Malenšek v Laškem in dr. Maks Kozinc v Konjicah. o Pragersko se izpopolnjuje. Na Pragerskem so zadnje čase začeli graditi več stanovanjskih hiš. Gradbeno gibanje bo do zime v polnem teku. n — Nov klobuk hočeš, srčece. Kdo ga bo pa plačal? — Ne vem, dragec. Niaetn radovedna... Maribor Koncert slovenske pesmi v parku V okviru VIII. Mariborskega tedna je priredila Ipačeva pevska župa Južnoslovanske pevske zveze v mestnem parku sinoči ob pol 9. uri velik koncert umetnih in narodnih pesmi, pri katerem so sodelovali mariborski in okoliški pevski zbori. Vseh nastopajočih pevcev je bilo nad 200. Kot prvo je nastopilo Pevsko društvo Bistrica ob Dravi. Pevci so zapeli Adamičevo »Završki fantje«, Devovo »Ko ptičica na tuje gre« in Aljaževo »Soči«, katera pa je bila nesoglasno izvedena. — Zbor je vodil Ivan Kovačič. Drugi so nastopili Kobanci iz Kamnice, ki jih je vodil g. Josip Lah. Zapeli so Knahlovo »Slovan«. Pri izvajanju pesmi je motilo naglaševanje Slovan in povsod; tudi pri pesmi bi moral biti naglas pri teh dveh besedah na drugem zlogu. Pesmi sta sledili Ferjančičeva »Zvončku« in Devova »Dober večer«. Poštni rog, ki ga je vodil pevovodja Ivan Kovačič je zapel Ipavčeva »Oblačku« in Kernjakovo »Pojdem v Škufce«. Zadnja pesem je zajela s svojo vedrino in svežino, Devova »Hladna jesen že prihaja« je dokaj občuteno zava-lovala v hladni poletni večer. Zapelo je pevsko društvo Zarja s Pobrežja. Isti pev ski zfcor je zapel Bučarjevo »Trnovsko faro« in Jerebovo »Smo fantje z vasi«. Pevce je vodil zborovodja Janko Živko. Na koncertu je sodeloval naknadno tudi pevski zbor »Radost« iz Tezna, ki ga je vodil zborovodja V. Kristan. Trgovski pevski zbor je zapel Ipavčevo »Imel sem dve«, Prelovčevo »Jaz bi rad rde- čih rož« in Aljaževo »Triglav moj dom«. Vodil je zbor Drago Cibic. Pevski zbor Drava pa je zapel pod roko dirigenta Albina Horvata Mirkovo »Katrco«, Maroltovo »Jaz 'mam pa konjča« in Pregljevo »Mam dro fletno«. Pevski zbor Nanos ima jasne, močne ter uglašene glasove. Zapel je Avsenakovo »Sem se rajtov ženiti«, Jahodovo »Dievča, dievča« in Pregljevo »O košnji«. Nanos je vodil Maks Plevanč. Jadran je zapel Aljaževo »Slovan, na dan«, češko Škroupovo »Bivali Čehove«, ki je močno zajela navzočo publiko, in Rusko narodno »Izza ljesa«. Zbor je vodil prof. Ubald Vrabec. V zadnji točki so nastopili združeno vsi pevski zbori ter zapeli skupno Adamičevo »Zdravico« in Juvancovo »Slovansko pesem«. Obe pesmi sta močno odjeknili ter so morali pevei program še raztegniti. Združenim zborom je dirigiral zborovodja Albin Horvat. Najbolj so odjeknile pri koncertu ponarodele in ljudske pesmi, izmed pesmi pa sta bili na veliki višini zapeti » drnovska fara« in »Jaz bi rad rdečih rož«. — Prva je bila prav po fantovsko zapeta; pri izvajanju, ki je bilo jasno, so prišli do izraza tudi najnižji glasovi. Pri drugi pesmi pa se je odlikoval solo. Suša, draginja in zadrega GOSPODINJE NE VEDO, KAJ BI DALE V LONEC IN KAJ NAJ BI KUPILE, DA BI SE IZOGNILE PRE TIRANI DRAGINJI Ta udarec zadene pred vsem delavstvo in državnega uslužbenca, ki je kot Letošnja suša povzroča velike skrbi kmetu in nam — konzumentom njegovih sadežev. Pridelki so na splošno pičli in slabi, ker jim primanjkuje glavni pogoj — vlaga. Zato pa so toliko dražji. Nekaterih, n. pr. fižola, ki ga je suša skoro do kraja pobrala, pa niti ni dobiti. Gospodinje so v dvojni zadregi: ne vedo, kaj naj bi dale v lonec in kaj naj bi kupile, da bi se izognile pretirani draginji, ki se dnevno stopnjuje. Povprečno je cena tem pridelkom za 50% večja od lanske v tem času. Treba je podčrtati, da so naše branjevke in vrtnarji mojstri. Za vsaki odstotek suše je deset odstotkov povišanja cen. Tekstilna industrija na razstavi Tekstilna razstava na Mariborskem tednu pač najbolje opravičuje naziv Maribora kot jugoslovanski Manchester. Lepa in razskošna razstava kaže nagel napredek mariborske tekstilne industrije v vseh panogah. Na razstavi so zastopane skoraj vse tukajšnje tovarne: Hutter In drug, Marko Rosner, Mariborska tekstilna tvornica, Doctor in drug, Thoma, Benger, Košaška tekstilna tovarna i. t. d. Vsaka tovarna je pokazala, da je zmožna s svojimi izdelki uspešno tekmovti s tujino in da naši izdelki prav nič ne zaostajajo za uvoženimi. Kljub temu, da je tekstilna industrija nedavno pretrpela težko krizo zaradi pomanjkanja surovin, ni bilo nikjer zastoja, nasprotno, povsod je opaziti velik in zelo lep napredek. Razstavljena blaga in tkanine so precizno izdelane, videti je vse modne barve in najnovejše vzorce, tako da se zlasti obiskovalke te razstave kar vidno in glasno divijo. Tekstilna razstava na letošnjem Mariborskem tednu je elitna razstava tako po ureditvi in razstavljenem blagu. Pokazala je, da je Maribor res središče tekstilne industrije, ki se iz leta v leto razvija, veča in izpopolnjuje, -ig. OGENJ V METAVI Na Metavi pri Košakih je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Martina Kokola. Ogenj so baje povzročili trije neznani moški, ki so napadli pri belem dnevu, ko ni bilo Kokolovih doma, domače otroke ter jih prisilili, da so jim tiščali kolesa do Dupleka. Poslopja je imel posestnik zavarovana za 10.000 din, škode pa mu je ogenj napravil za 60.000 din. Grozila je tudi resna nevarnost, da se bodo vnela sosednja poslopja, vendar pa so zadnje gasilci iz Sv. Petra in sosedje preprečili. ROČNA BRIZGALNA »ULTRA« Sadjarji in kmetovalci, ki' obiskujejo letošnji Mariborski teden z zanimanjem ogledujejo ročno brizgalno »Ultra«, Ki služi za pokončavanje škodljivcev na sad nem drevju, grmičevju, sočivju in cvetlicah ter za desinfekcijo hlevov. »Ultra« brizgalna je dvojno delujoča sesalna in stikalna črpalka in je domač izum. Izredno nizka cena, saj velja komaj 330 din, omogoča vsakemu posestniku 'Uporabo tega za gospodarstvo tako koristnega aparata. Brizgalno »Ultra* je preizkusila tudi sadjarska in vinarska šola v Mariboru ter jo kot izvrstno ocenila. Dobi se Pri Kmetijski družbi v Mariboru in pri tvrdki inž. Unger na Pobreški cesti 15. NAPAD IZ MAŠČEVANJA Pri Svečini sta prišla ponoči nad viničarja Javnika in njegovo ženo Julijano 29-letni delavec Jožef Malek in njegova priležnica Pavla Leričeva ter zahtevala, da Javnikova odpreta vrata, in obenem grozila Javniku, da ga bosta ubila. Med grožnjami sta razbijala po vratih in prestrašila Javnikove otroke. Kosoprihodnji dan orožniki Maleka zaslišali je izjavil, da se je hotel maščevati nad Javnikom zaradi nekih govoric. največji odjemalec teh proizvodov prikrajšan na računu svojih prejemkov. To je sicer splošno znana zadeva in je končno brez pomena, če jo ponovno stavimo na dnevni red, ker bodo prodajalci dvigali cene, dokler bodo kot ponudniki blaga imeli dovolj povpraševalcev. Te besede so namenjene bolj onim, ki tem konsumentom delijo kruh. Po vseh postavah bi bilo pravično, da bi vsaki večji draginji nujnih življenjskih potrebščin sledilo primerno zvišanje zaslužka, zlasti še, če ta ne odgovarja niti njihovim normalnim cenam. ZA ROJSTNI DAN SO MU ZAŽGALI HIŠO V Ciglencih pri Dupleku je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Dominiku Vodanu ter mu napravil okoli 30.000 din škode. Vodanu je začela goreti hiša na njegov rojstni dan. Kmet pravi, da mu je najbrže kdo ogenj iz maščevanja podtaknil. m Preminula je v Mariboru ga. Terezija Poseb, vdova po pošt. poduradniku v pok. Pogreb bo v soboto ob 17. na frančiškanskem pokopališču. N. p. v m.! m Učiteljstvo se opozarja, da je Pedagoška centrala naprosila prosv. odd. kr. ban, uprave v Ljubljani za podaljšanje počitnic do vključno 27. t. m. onim učiteljem (icam), ki se udeleže V. počitniškega pedagoškega tečaja v Mariboru od 21. do inkl. 26. t. m. in se izkažejo pri svoji nadrejeni oblasti s tozadevnim potrdilom, ki ga prejmejo ob zaključku tečaja. Predavanja se prično 21. ob 8. uri v slavnostni dvorani drž. učit. šole v Mariboru. Tečaj obsega 15 aktualnih predavanj iz pedag. psihologije, didaktike in šolske prakse ter prične dnevno ob 8. ter 16. uri. Prijave se še sprejemajo! Prijavnina v znesku 20 din se more plačati b pričetku tečaja. Glede hrane in stanovanja bo na željo preskrbljeno. m Kostanjarji, ki želijo v letu 1939-40 peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 14. do 19. avgusta 1939 med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo obrtno ,»ra-vica in' ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtno pravico se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo, izdalo. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. m Vsi stanovanjski najemniki, ki plačujejo stanovanje več nego znaša ena če- trtina njihovih mesečnih prejemkov, se naprošajo, da se zglase v pisarni Društva stanovanjskih najemnikov, Rotovški trg 1 ob uradnih urah v ponedeljek in petek od 18. do 19. ure. Ker je to v Vašem interesu, storite to čimprej! m. Služite božje na planinskih postojankah. V nedeljo bo sv. maša pri Mariborski koči ob 9. uri, pri Sv. Arehu ob 10. uri, na Smolniku ob 9. uri in na Uršlji gori ob 9. uri. Na praznik Marijinega vnebovzetja, v torek 15. t. m.-, bodo na istih postojankah sv, maše kakor v nedeljo, pri Koči pod Kopo (na Pungartu) pa ob 11. uri. Na Kremžarjevem vrhu bo služba božja na Rokovo nedeljo, 20. avg. m. Sokolski praznik na Teznem. V nedeljo bo na Teznem velik sokolski praznik. Domače sokolsko društvo priredi na letnem telovadišču sokolski nastop. Popoldne ob 15. uri bodo tezenski sokolski igralci uprizorili dve burki. Tezenčam in meščani se naj v velikem številu udeleže tezenskih sokolskih svečanosti. m 100.000 mark in 50.000 din so obmejni organi nedavno zaplenili nekemu mariborskemu trgovcu v, Nemčiji. Afera z valutami bo imela zanimiv razplet. m. Meril na pastirja, ustrelil pa kravo. V Placarju je nekdo iz zasede_ streljal na nekega pastirja. Srečno naključje pa ie hotelo, da je strel zadel kravo, ki je bila takoj mrtva. m. 50.000 dinarjev zahteva za odtrgani mezinec neki strojni mehanik, ki se je pri delu v tekstilni tovarni ponesrečil. Za izid te tožbe je veliko zanimanje. m. Zgodba o ukradenih in najdenih kolesih. Na policiji je bilo danes več prnav o ukradenih in najdenih kolesih. Med drugim je bilo ukradeno kolo tudi upokojenemu železničarju Francu Donku z Meljske ceste. Kolo je znamke „Nero“ in ima ev. štev. 24247. Najdeni pa sta bili kolesi „Excelsior“ z ev. Štev. 196074 in »Alfa* ki ni imelo številke. Lastnika naj se zglasita pri policiji. m. Od doma jo pobegnila že Pr®J. 11 letna Stanislava Lorbekova_ z ga trga 6. Kdor bi o deklici kaj naj to javi policiji. u m. Na naše poročilo o gasilski vaj | li vinskih sodov so mučki orozniKi ^ strogo preiskavo. Prijavili so^l- ^ zaradi račenja policijske ure. Orožniki bo f> sKrbeli, da bodo krivci zasluzeno vani. .... m. Mlad pobalin napadel n®n»»« ‘lilu pr' ’ Erika Gajšek iZ; v Dravinji,.smi- ljev nočnega miru, enega zaraai poškodbe m gostilničarko zaraai _ leljico. V Peklu pri Poljčanah je na P*. ............ ‘ Gajšek iz;Ne»^ Ko se je sama kopala nicah učiteljica Ko se je sama —- --. -- •„ w približal neki 15 letni pobalin B R..J del. Ko jo je vrgel na tla, so prihiwu > V M. je in jo rešili. * Gostilna Grič—Mariborski va pošiljatev izbornega burguna 14 din. Prvovrstna kuhinja. * Pozor! V prihodnjih dneh k® %1 tala metala letake za prvovrsten Pi.jV SANOPED po Štajerski. Kdor nap, tak z nagradnim navodilom na hrbtu, lepo nagrado, ako ga pošlje z n-svojega naslova drogeriji ” Ljubljana, Krekov trg. ^ * Bolne noge so pričetek hiranja 1 Neguj noge s SANOPEDOM, da jih % niš zdrave. Glavna zaloga drogerija čigaj, Ljubljana*, Krekov trg. ^ * Tiskovina za zaračunavanje ^ benskega davka. V založbi Mariborsl^ skarne d. d. v Mariboru ie izšla nov* skovina za zaračunavanje uslužbei davka v kateri so zapopadeni vsi <- -vključno obrambni fond. Tiskovina Je to za vse interesente zelo priročna^ * Mariborski teden. Domače z novim kislim zeljem. Topla in ‘‘‘p kuhinja. Ležak pivo. Prvovrstno vin«' slavracija „Union“ Lojze Lisjak. jj * Kongrese, tabore, sejme itd. obj^ te, toda preje potrosite v svoje čev*|j prašek SANOPED, ker Vas sicer noge in čutite mpčno utrujenost. G'L, zaloga: drogerija JančigaJ, LJu^ Kregov trg. }! m. Nočna lekarniška služba (od K l ske ga« nic pri: ia del vil] ka: un se tal 13 va so te Pc K P1 b k s d I j vključno 11. t. m.): Lekarna pri Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarnaA, sv. Roku, vogal Aleksandrove in ^ ske ceste, tel. 25-32.______________'S Kino * Kino Esplanade. Do vključno »Poulični oevci« z slovečim dunal^ dečiim pevskim zborom. * Grajski kino. Od sobote- dalje S Wamer Bros film Krvavi kapetan, *?< tan Blood. Velefilin z Erol Flynn0IV glavni vlogi. Naš prihodnji spored g steur“ rešitelj človeštva. * Union kino. Do vključno petka ,opere“. Sijajni in najboljši operni V glavni vlogi Nino Martini najzna^V tejši tenorist sedanjosti. ^ * Zvočni kino Pobrežje 12. in 1*^)1 gusta „Varšavska citadela", film o za svobodo Poljske. _____________________X Radio Sobota, 12. avgusta a?1 Ljubljana: 12. Plošča za ploščo; Plošče; 17. Otroška ura; 18. Hari& solo; 19.40 Narodnostna ura; 20. vanje o zunanji politiki; 20.30 Prenos j® fomčnega koncerta iz Rogaške 5%); (Beethoven, Haydn, Škerjanc in Bor^V, 21.30 Plesna glasba, plošče; 22.15 d' [lasba, vokalni koncert s spremi" /nrirphr 1715 Koncert e; Sofija: 18.30 Koncert sofijskega mandolinistov. — Firenca: 20.30 glasba. — BruxeUes L: 20.30 Gala nični koncert iz razstave v Liegeu,.1^!1' nemških skladateljev Beethovna, A* manna, Brahmsa, Straussa in VVaB* sJ* lodije poljske zemlje, popularne TjeŠina. * i V obrambo narodne časti vsi odšli v Mošnik, kjer so pred os! Pred dnevi je odpustil oskrbnik Thur-novih žag in posestev v Mošniku pri Črni nekega slovenskega delavca iz službe, ker je v družbi Slovenskih fantov prepeval slovenske pesmi in pesem »Hej Slovani.« Pravi, kdor je tuj kruh, ne sme peti slovenskih pesmi. Na pritisk merodajnih oblasti je sicer delavca moral zopet sprejeti, vendar našemu ljudstvu to ni bilo dovolj, kajti bila je žaljena njegova narodnostna miselnost in zavest. Hotelo je dati duška svoji ne volji. Prejšnji petek se jih je nabralo lepo število, ki so dokazali, da je slovenski živelj tu močan in da se zaveda, da živi na svoji zemlji in da ni nikogar, ki bi se mu morali uklanjati. Zerjavčani in Črnjani so se zbrali v Crni na trgu, kjer so zapeli slovenske pesmi in vzklikal kralju, Sloveniji in Jugoslaviji. Skupno so potem r kovo hišo zahtevali zadoščenja z? -f«! jeno žalitev. G. oskrbnik je pa # $ zaslutil, kaj se pripravlja, zato i o , nejunaško pobrisal že popoldne od ^ j)i Doma je pustil svojega uslužbenca’ .g ta j ga naj opravičil. Čudimo se, kako j gospod, ki je velik narodnjak in pan slovenske občine, mogel °Pra^0ve^ ti tako stvar, za katero trezen ^otu' sploh ne more najti opravičila-so zapeli nekaj slovenskih P®SI^ Slovani« in državno himno. M® ^ ii1 kanjem Sloveniji, Jugoslaviji. » raZJji. slovenski pesmi so se vsi m*rn0ra*!jier< Ti dogodki pričajo, kakšne ^ vladajo ob naši severni meji- z narodni živelj stoji' trdno in £'e rf. njem v bodočnost. Kultura Pevski praxnik v Rogaški Slatini Kakor smo na kratko poročali, je pevsko in prosvetno društvo »Sloga« v Romski Slatini praznovalo 6. avgusta 15 let nico obstoja in delovanja. V to svrho je Priredilo veliko pevsko slavnost s tem, *a je povabilo vsa pevska društva na sodelovanje, slavnost sama pa naj bi zdra-*|Hšk'm gostom in vsem domačinom podala stanje naše pevske kulture in “metniško vrednost naše pesmi. Vabilu Se je v vsem odzvalo 11 pevskih društev, «ko-da je s slavljencem vred nastopilo * zborov (10 moških in 2 mešana). Spr-se jih je priglasilo več, toda pozneje 0 odpovedala svoje sodelovanje, ker že-eznlška direkcija — kljub opetovanemu Posredovanju Južnoslov. pevske zveze 7“ n* dovolila pevcem četrtinske vožnje, emveč le polovično. 1nl'avnost J'e bite dvojna: predpoldne ob ^0 koncert v zdraviliškem domu, popoldne ob 16. pevski tabor na prostem 1ZU Sokolskega doma. V prvem delu oncerta, ki ga je otvorilo domače pev-0 druš vo »Sloga«, so nastopila sledeča fustva: »Ruše« z Nedvedovo »Nazaj v Psnmski raj!« (dirig. Ivan Knuplež), Pa« iz Slovenske Bistrice s Prelovče-Jxedem si rož...« (Drago Ulaga), Oski glas« iz Lok pri Zagorju z Ada-raiCevo »Završki fantje« (Drago Koro-tiP' *S8va« iz Jesenic z Maškovo »Mla-v‘‘ /Martin Jeram), »Lipa« iz Jarš z aričevo »Zvečer« (Rudolf Bož:č), pevski zbor« iz Maribora z bic\’nfevo »Kmečka pesem« (Drago Ci-Se(jn'-fred pričetkom prvega dela je pred-p0 »Sloge«, agMni Stanko šentjurc, V$e d vse navzoče občinstvo, predaj111 .Pa zastopnike oblasti in JPZ, oziro-cev s*611'*1 dveh žup (Hubadove in Ipavic ’ 'n se zahvalil za številni obisk “ojcerta. jg.® odmoru so zopet nastopili pevci jč°ge«. Dočim so otvorili koncert s mirrSte.rievo ^Njega n'«, skladbo polno krent 'n vdanos i, so se zdaj pokazali s Ohev, Hajdrihovo »Hercegovsko« ter je w»*yo imelo priliko spoznati njihove m ° •,iub( Žm Bor ji^ Cn.e sposobnosti. »Slogo«-vodi z ve-'!"beznijo in mladeniškim navduše-(job,; S7,ris Ferlinc. Društvo razpolaga z ra2r.'.mi pevsk:mi močmi in se uspešno „ 'R Ko so odpeli »Hercegovsko«, je s0r °,PJ' Predsednik Ipavčeve župe profe-kot ^irk z odbornikom g. Požarjem k njZastoPnikom tajn:ka. čes*ital »Slogi« bi dr «mu PevsKemu jubileju z željo, da čast •IS^Vo nadalje gojilo našo pesem v Ue t‘n ponos našega naroda in domovi-Predi^r st°palo po poti glasbenega na-zabteva mnogo ‘ruda >n samo-nato ^ante. Ob primernem nagovoru je Pre(js*r°čil odlikovancem kolajno: zlato ku Sentjurcu in podpredsedni- tevžu Fišerju, srebrne arhivarju Ma-fenijju arteku in blagajniku Karlu Dro- * bronaste pa tajniku Albinu Podja- °n« Čufar Ta voršku in zborovodji Ferlincu, katerim je občinstvo prisfčno. aplavdiralo. Nato je pozdravil »Slogo« predsednik Južnoslov. pevske zveze dr. Bogdan Milašinovie, ki je očrtal veliki pomen naše pesmi v preteklosti, ko je bila najvažnejši činitelj v nacionalni vzgoji našega življa, in morda še večji njen pomen dandanes spričo najrazličnejših političnih, kul urnih in gospodarskih trenj in struj. Njegova izvajanja je občinstvo večkrat prekmilo s krepkimi ploskanji. Za njim sta pozdravila slavljence še šolski upravitelj g. Predan kot zastopnik minis ra prosvete in sreski načelnik dr. H. Kartin kot zastopnik banske uprave, oba s kratkim, a zelo prisrčnim nagovorom. »Sloga« je nato strumno zapela državno himno. Po teh svečanih trenutkih se je nadaljeval koncert in so nastopili: »Zdraviliški pevski zbor« iz Rog. Slatine z Job-stovo »Sedem narodnih« (pevovodja ga. Cilka Gračnar)* »P. dr, poštnih uslužbencev« iz Ljubljane s pesm'jo »Soči« v De-vovi obdelavi (Ant. Vračko), »P. dr. Kra-kovo-Trnovo« iz Ljubljane z Jerebovo »O kresu« (Josip Hanc), p. dr. »Oljka« iz Celja z Mlinar-Cigaletovo »Vriska fantič« (Avgust Cerar), zaključil pa se je koncert v dvema skladbama za mešani zbor; »Nocoj« od Venturinija in »Jesenske noči« od Slavenskega, ki jih je izvajalo Glasbeno društvo iz Hrastnika pod vodstvom Davorina Čandra. Zadnja točka (združeni mešani zbori) je odpadla, ker je par mešanih zborov umakmlo svoje prvotno najavljeno sodelovanje, dočim so moški zbori bili pred pričetkom koncerta združeno zapeli na stopn:šču Zdraviliškega doma Adamičevo »Zdravico« in Vilharjevo ' »Slovenec,' Srb, Hrvat« pod Ferlinčevmi vodstvom in je ob tej priliki zdraviliški ravnatelj g. Gracnar izrekel vsem pevcem in gostom svojo dobrodošlico. Koncert so prenašali po radiu. Nastopi pevskih društev so pokazali, da je med našim narodom,še vedno veliko veselja do petja, čeprav imajo nekateri v tem pogledu pesimistične nazore. Ne le to, vsa društva-skušajo po svojih močeh ustreči č:mda!je večjim zahtevam ' sedanjega časa v tehničem pogledu, zlasti glede izraza in predavanja, mnoga pa so pokazala tudi odločno voljo do korakanja s sodobnostjo. Seveda je mnogo odvisno od glasbene izobrazbe zborovodij, kar prhaja do izraza posebno v interpretaciji; radi tega se je zgodilo, da se je to ali ono preveč razvleklo -in zavleklo ali pa da skladba ni b:la dovolj izgrajena. Koncerti te vrste pa ne dovoljujejo spe-c:fične kritike, ker se po eni ali dveh pesmih ne da dovolj pravično prekodi'i sposobnost zbora in vodje. Nasprotno pa nudijo taki nastopi priliko za primerjavo, zborom samim pa možnost, da po medsebojnem spoznavanju ured:jo svoje nadaljnje delo. ' Soort Danes pričetek teniškega prvenstva NA SPOREDU SO PREDTEKMOVANJA LOKALNIH NASPROTNIKOV NE PRIJAVE Ob velikem zanimanju mariborskih prijateljev belega športa je bilo izvedeno včeraj žrebanje za letošnje prvenstvo dravske banovine. Vodja turnirja ravn. Babič ŠTEVIL- je prejel številne prijave. Ze samo za single gospodov je 32 prijav iz vseh delov banovine. Izgleda, da sta O. Blanke v gornji in N. Albaneže v spodnji polovici najbolj resna kandidata za naslov, čeprav ne smemo prezreti močnih ljubljanskih in celjskih udeležencev. Tudi za ju-niorsko prvenstvo je izredno veliko pri- jav (18), pa tudi med prijavami seniorjev so mnoga znana imena, nastopali bodo predvsem v doublu. V damski konkurenci bodo tekmovale vse naše znane najboljše igralke, ki se bodo tudi potrudile^ da bo ostala ta lepa teniška trofeja v Mariboru. Za zmagovalce je razpisanih 28 daril Radi velikega Števila prijav se bodo tekmovanja pričela na igriščih ISSK Maribora že danes okoli 16. z igrami lokalnih nasprotnikov. SK Celje in PSK Drava v Mariboru NASPROTNI ENAJSTORICI BO POSTAVIL SK ŽELEZNIČAR — ZAČETEK OB 16. NA STADIONU Tik ob zaključku MT so se vključili v športni spored tudi nogometaši z dvema nogometnima tekmama, ki bosta v toliko zanimivejši, ker sta oba nasprotnika zunanja kluba. SK Železničar je z ozirom na bližnji začetek prvenstva povabil Celje in ptujsko Dravo, ki bosta nastopila proti prvi in drugi garnituri belo-modrih. Ker so nogometaši dalje časa počivali, je pričakovati, da se bo zbralo na stadionu številno občinstvo kljub temu, da ima bas v nedeljo obsežen in pester športni spored. V prvi tekmi bosta nastopila ob 16. Drava in Železničar II., v glavni igri pa nato Celje in Železničar I. Nedeljski spored plavačev Zaključni dan letošnjega Mariborskega tedna bo izčrpna revija našega plavalnega športa. Videli bomo ne samo domače, temveč tudi odlične plavače izven Maribora, tako iz Celja, Ljubljane, Zagreba, Ptuja itd., ki so se prijavili za tekmo po Dravi od Mariborskega otoka do kopališča Kri-stian (3 km). Tekma bo ob 10. Popoldne bo na otoku medmestni plavalni dvoboj Zagreb—Maribor. Gosti bodo nastopili v najmočnejši postavi z inž. Gazzarijem in Strmcem na celu, domačini pa bodo ojačeni z nekaterimi odličnimi plavači Ilirije iz Ljubljane (Pestevšek in Ziherl). Odigrala se bo tudi medmestna tekma v \vaterpolu. Senzacija prireditve bodo brez dvoma ekshibicijski skoki, pri katerih bo poleg domačinov nastopil eden izmed najboljših skakačev v Evropi, dolgoletni državni prvak in olimpionik Branko Ziherl, ki bo za nekaj časa prevzel trening talentiranih mariborskih skakalcev. MPK bo s to prireditvijo dokazal občinstvu, da je že močno napredoval v tehničnem in organizatomem pogledu. Zato ga je treba tudi podpreti s številnim obiskom. Safi Amaterski turnir v Zagrebu Četrto kolo turnirja za naslov nacionalnega mojstra je dalo sledeče rezultate: v A skupini Atijas—Pavlovič B. 1:0, Muha —Rajkovič 0:1, Majstorovič—inž. Rajkovič 1:0, inž. Feuer—Jerman 1/2:1/s> Gottlieb— Mlinar 1 ;0, Pavlovič S,—Drašič 1:0, Meri an—Licul 1:0 in Šiška—Gligorič 0:1. V B skupini: Slokan—Šorli Vs‘-Va, Savič— Bemer Vjd/a, Kurjački—Carev 0:1, Šuba-rič—Rabar : 1/2, Kohn—Filipčič Va: Va, Stakič—Gabrovšek" 0:1, inž. Weiss—Cindrič 1:0 in Lončarič—Muždcka 1:0. Stanje po 4. kolu. V A skupini: Rajkovič in Gligorič 3l/a, inž. Feuer in Šiška 3, Jerman, Pavlovič B. in Gottlieb 21/« točke itd. — VB skupini: prof. Gabrovšek in inž. Weiss 31/®, Subaric 3, Šorli, Rabar, Carev in Berner 2l/a itd. Damsko prvenstvo: Petrovič— Antonije- vič 1:0, Takač—Deutsch 0:1, Korban—Ti- motejeva 0:1 in Hrašovec—Marut 0:1 Po 4. kolu vodita Timofejeva in Petrovičeva s 4 točkami. 131. DAMIN GAMBIT (4. kolo zagrebškega turnirja) Beli: šubarič Crni: Rabar 1. dl, d5; 2. el, eB; 3. Sc3, SfB; 4. Lg5, Sbd7; 5. c3, Le”; 6. SI3, 0—0; 7. a3. c6; 8. Dc2, Tc8; 9. h3, dxc4; 10. Lxc4, Sdn; II. LX17, Dxe7; 12. 0-0, SXc3; 13. Dxc3,6, Db”; 19. DdB, Ta7; 20. Se?, Ld7; 21. LM, Db8; 22. Le4, Tc8; 23. Txe8, Dxd0; 24. Txd6, Lxc8; 25. Td8, Tc7; 26. L h7 , Kxh7; 27. Txl8, f6; 28. Sf7, Lb7; 29. h4, KgB; 30. g4, Tel d- in remis z večnim šahom. Popoldanski del proslave se je vršil v znamenju pevskega tabora, na katerem so po mili volji nastopala skoraj vsa društva, ki so dopoldne sodelovala. Še enkrat jih je pozdravil predsednik g. Šentjurc (kakor predpoldne ob prihodu na kolodvoru, ko je bil slavnostni sprejem ob zvokih domače godbe) in se zahvalil za odziv. Sledila je prosta zabava, ki je po odhodu gostov z zadnjim vlakom (ob 18. uri) še dolgo trajala ob veselem prepevanju in v tovariškem ozračju. Vsa ju- bilejna pevska svečanost je pokazala, da je bila v Rog. Slatini zelo potrebna in da pomeni močan prispevek k narodovi vzgoji. Posebno je razveseljivo, da so sodelovala tudi pevska društva, ki niso člani Južnoslov. pevske zveze; to je v muziki edino pravilno. Kdor poje, ne pozna sovražnikov, kdor poje, ima široko in dovzetno srce, da bi objel ves svet, seveda če ni pesem sama v kvar celi vzgoji. »Slogi« pa želimo še mnogo lepih uspehov in jubilejev! -i- m za turškim gričem Vesela zgodba iz resnih časov Hra I. bjikrat emu Janezu je to soboto zad-zio 2- POrnežikuilo sonce, nakar je zle-ie legaiS°r0, ^ant te bil vesel mraku, ki žrofovi fn^.zernlte- Ves teden je garal v 6n dan jfi.V kxončno ,e spregel za Je hagan i počivati, utrujenost ga Sa stvar-’ a 1)0 g*av' mu ie rojila dru-de0 ie. v sa naP°sted premamila. Pre-Ce> mila ^p avate P° nebu fantovsko son-ie Dri«! .a’ se je očedil vseh saj, ki jih !>av 'krščai^iS rlepo opravi! n tn, i ,7 •vvvdcmue, se lepo opravil ?‘°gel krščansko najedel. Potem pa ni z iužiJl0 ^2držat> Pod domačo streho. Ned.,- are i° ]e mahnil čez grič v ;'° vas- K hišam pa ni šel takoj. „ af>el' in * h« ui aci lanuj fant us.esa’ da bi ujel glasove doma-!° Psi l0!,™ s? ji‘h Pametno' izognil. Ce- le oglasil 1' ,am mirni’ ,e tu pa tam se Pobenp" c • !,ža- Nevarnosti ni bilo Pnifiih DrPriuSe iih Janez ni bal, a ne-rai. pot .. ail-: 2 vaškimi fanti ni ma- Dred vsati rf ]e vogalov in se OiOrai o. ^tevekom, s katerim bi «e teniveč ,, °.a o^naknil. Ne zaradi sebe dekle, h t * da obvaruje vseh neprilik ateremu ga je tako vroče gna- 1 lo. Naposled je ves. srečen ugledal hišo, kamor se je bil namenil. V srcu ga je prijetno poščegetalo, previdno je zlezel na drva in potrkal po oknu. »Micka, odpri!« Nestrpno je čakal. Okoli hiše je bilo mirno, a lahko bi kdo prišel in ga potegnil z drv. Loteval-se ga je nemir, znova je potrkal in spet klical, na kar se je vendarle prikazala brhka glava zale Petelinove Micke. Janez ni nič čakal, kar skozi okno je hotel riniti, pa ga je Micka zadržala. »Ti kujon ti, kaj pa misliš!« Trde besede so Janeza nemilo zadele, počenil je na drva, ki toliko da se niso zazibala z njim vred. Zavzdihnil je in Micko toplo pogledal. Četudi je luna bolj slabo svetila, je Micka lahko zagledala žalost v njegovih očeh. Pobožala ga je po laseh, saj je šele zdaj prav prišla k sebi; nikakor ga ni marala odgnati, da bi ves teden in še delj nosil težko srce. Vse dolge dneve je delala od jutra do večera na grofovskem polju. Bila je potreb-^očitka ter se je sprva malce pojezila, da jo je dramil. Ali kmalu ga je bila ve- sela, pregnala je zaspanost in utrujenost, Janezu je dobro delo, ko ga je rahlo pritegnila k sebi in ga ljubeznivo pobožala. »Micka, na drveh je tako nerodno, ti imaš pa slamnjačo.« Gledal jo je na moč zapeljivo in jo odrival od okna, a Micka je v svetem strahu spraševala: »Ali ni to greh, Janez?« Fant se ji je hudomušno smejal, naj pa bo. »Kaj pa«, je vzdihnila Micka in se borila sama s seboj. Saj Janeza ni mogla kar tako nagnati, že iz otroškjh let sta se poznala in zmeraj bolj je sanjarila o njem. Tudi zanj je vedela, da jo ima rad, kar je že dostikrat pokazal pred vso faro. Na sejmi!, ji je nakupil Iecta in če je le utegnil, ga je prineslo pred njeno okno. Tam sta se na tihem pomenkovala, a ker je bilo okno visoko, ji je obljubil, da jo bo o priliki povasoval kakor je treba in ta večer je kazalo, da hoče dano besedo do kraja izpolniti. ”^r pa dekle ni bilo pri najboljši volji, a se mu nazaj prav res ni ljubilo, ji 3e sladko govoril na ušesa: »Micka, samo na to pomisli, da vsak dau lahko prihrurr.e krvoločni Turki. Takrat pa ne bo greh, ko te bodo krivoverci po mili volji preobračali.« »Molči o pesjanih! Ne maram jih!« »Maraš ali ne, prišli bodo in nas po- mendrali. Meni lahko odsekajo glavo, tebe pa na kol nataknejo ali pa v sužnost in veliko sramoto odpeljejo. Umazanim soldatom boš morala plesati. Bog ve,, kaj se lahko zgodi. No, eno je prav gotovo; do smrti se boš kesala, da si bila tako trdosrčna z mano...« Micka se je zamislila v te grozne reči, pa se ji je razmehčalo srce. Umaknila se je z okna, da je lahko Janez zlezel skozenj. Toliko, da se nista raztajala od sreče. Kmalu je bilo Micki zelo, zelo všeč, da ga ni nagnala. Kar prezgodaj so se začeli oglašati petelini in Janez je moral misliti na odhod. Micka je milo zavzdihnila, skoraj zajokala je. »Ne misli na Turke«, ji je prigovarjal Janez. Zamahnila je z roko, češ saj niso Turki moja skrb. Potem se je oklenila svojega dragega in se mu čisto zatipala: »Janez moj, glej da ne boš pozabil name. Fantje so včasih tako strašno grdi, ti nikar ne bodi tak.« »Neumni so, neumni! Naj bi te pozab-Ijrl ,ko bi pa najraje ostal kar pri tebi. Že takrat, ko sem platno prodajal, sem si mislil: tale bo moja. Pa je resl.Ej,. če Turka ne bo — hočem reči, če ga srečno naženemo, kadar se bo prikazal — te kar pred fajmoštra popeljem.« (Dalje jutri.) Gasilski kongres v Ljubljani Glede znižane voznine na železnici izrečno povdarjamo, da je dovoljena samo četrtinska voznina za člane gasilskih čet. Polovična voznina sploh n i dovoljena za nikogar! Zato naj vsak udeleženec gasilskega kongresa če še ni član čete poskrbi, da pravočasno pristopi kot podporni član h gasilski četi svojega okoliša, da dobi člansko (četno) legitimacijo. Brez te legitimacije in brez kongresne knjižice ne dobi četrtinske voznine. Torej vsak udeleženec mora imeti poleg kongresne knjižice tudi člansko (četno) legitimacijo, da je res član gasilske čete! Stanovanjski odsek za časa gasilskega kongresa posluje v Kolodvorski ulici, poleg restavracije Miklič, telefon št. 28-28. Tramvaj v Ljubljani bo vse dni gasilskega kongresa vozil pozno v noč. Vsi udeleženci kongresa imajo, če se izkažejo s kongresno knjižico in znakom znižano voznino na tramvaju. Vse godbe, ki bodo sodelovale 15. t. m. pri gasilskem sprevodu, naj se zberejo točno ob pol 8. zjutraj pred Narodnim domom v Tomanovi ulici. Nabavite si pravočasno, dokler niso Še razprodane, srečke gasilske loterije! o Zdravniška služba v Dobrni. OUZD v Ljubljani razpisuje zdravniško mesto v zdravilišču Dobrna v svojstvu pogodbenega zdravnika. Prošnje se sprejemajo do 31. avgusta. o Iz Pragerskega je premeščen v Sv. Peter v Savinjsko dolino železniški uradnik Henrik Ribar. o Vlom v viničarijo dr. Boezia. V Zbi-govcih pri Gornji Radgoni so neznani tatovi vdrli v viničarijo odvetnika dr. Boezia in odnesli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. o Naši rudarji iz Francije v Sloveniji. Te dni so prišli številni naši rudarji iz Francije v svojo domovino na obisk. Na postaji v Ljubljani so jim priredili lep sprejem. o Veliko dobrodelno tombolo priredi to nedeljo Sokolsko društvo na Pragerskem. Dobiček bo za zgradbo sokolskega doma. o Na Pragerskem — druga tehtnica. Na Pragerskem se bo gradila druga javna tehtnica, ki bo last trgovca z deželnimi pridelki g. Petra Napasta. Tehtnica bo stala ob banovinski cesti, ki pelje iz Pragerskega proti Ptuju. o Pot Pragersko - Leskovec še vedno temna! Pot, ki pelje iz Pragerskega na Leskovec še vedno ni razsvetljena in je za kolesarje ponoči nevarna. Zato bi bilo dobro da bi zadevo rešilo Olepševalno društvo »Sloga« v Leskovcu s pomočjo občine. o Samostojna obrtna zbornica v Ljubljani. Trgovinski minister je podpisal uredbo, po kateri se sedanji obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani razpusti. Namesto tega odseka se ustanovi samostojna obrtna zbornica. o Kamnik ima prijavljenih blizu 600 udeležencev za gasilski kongres. Posebna skupina bo prispela v Ljubljano v narodnih nošah. o. Gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet priredijo v nedeljo, 20. avgusta velik kmetski praznik v Bohinju s sodelovanjem gorenjskih kmetsko-gospodar-skih in kulturnih organizacij. o. Pri Veliki Nedelji je umrl v 57. letu starosti vpok. žand. komandir g. Miha K u e s. Pogreb je bil v ponedeljek, 7. t. m. Pokojni je bil praktični čebelar. Posvetil se je tej panogi z vso svojo vnemo in z uspehom. o Z gorečo glavo pri brivcu. Pri nekem brivcu v Ljubljani si je natakar Milan Humar dal oprati glavo. To je brivec storil in pri tem uporabljal razne kemikalije. Ko si je natakar prižgal cigareto, so se vneli hlapi kemikalij in namah je bila njegova glava vsa v plamenu. Dobil je tako težke opekline, da se je moral zateči v bolnišnico. MALI OGLASI C F1. N E MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 90 par. nilmanlia pristojbina za te ojla.se |e din g.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ženliovanlskl oglasi din 1 po besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskano besede se raCunajo dvojno. Oclasni davek za enkratno oblavo znala din 2 Znesek za male oeltse »e plačuje takoj pri mroSHo. oziroma xa je vposUtl v pismo skupal z naročilom ali pa po ooitnl položnici na čekovni raion St. 11.400. Z« vse Pismene odKovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. GRAJSKI KINO Predstave ob delavnikih ob 16., 18.45 in 20.45 uri; ob nedeljah in praznikih ob 14.30, 16.30, 18.45 in 20.45 uri. Predprodaja vstopnic dnevno od 9. do 12. in od 15. ure dalje. Kljub letni sezoni in znižanim cenam smo nabavili dva velika filma Warner-Brossove produkcije, ki sta po vsem svetu žela popoln uspeh in nedeljeno pohvalo! Od sobote, 12. do vključno srede, 16. avgusta 1939 velefilm o usodi mladega zdravnika, ki je nedolžen prišel Y' suženjstvo in postal radi bistre glave in hrabrega srca ponos. 1 in idol vsakega pomorščaka HtvoviJuuidaH (CAP1TAN) BLOOD) je naslov tega velefilma po romanu Rafaela Sabatina. V glavni vlogah igrata dva naj večja Warner-Brossova stara Errol Flynn in Olivia de Havilland. ^ ———J—m—. 1 . _ Od četrtka, 17. do vključno ponedeljka, 21. avgusta 1939 PAUL MUNI kot LOUIS PASTEUR v sijajnem velefilmu lUšiUti Mmteštoa (PASTEUR) Velefilm o človeku, ki je žrtvoval samega sebe, da reši člo* veštvo. Velefilm o nesmrtnem človeku. Vsaka scena je zgodovinsko resnična. Velefilm, ki je dosegel po vsem svetu največji uspeh. Pozor! Sl. septembrom otvarjamo novo sezono in že danes opozarjamo na dva velika filma: GUNGA DIN in MARIE ANTOINETTE. Razno MAKO-PERILO ki vpija znoj, hisrienično izdeluje v barvah in nebeljeno. Dobi se v največii izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trs 24. 7347—1 Dobro ohranjen GRAMOFON s pioščami poceni prodam. — Krpanova 25, Studenci. 7494—4 Stanovanie Sladkor v sipi za vkuhavanje kakor prvovrstni kis za vlaganje vedno na zalogi »KAVALIR« Gosposka 38. 7039—1 TRAJNI KODRI vodno železno onditlacijo, be-Ianje in barvanje las prvorazredno izdeluje salon Do-bošič, Magdalenska ul. 33. 7468—1 SOBA'IN KUHINJA se odda s J. septembrom. — Studenca. Pušnikova ul. 14. 7496—5 Službo dobi Najboljša kava pri »KAVALIR« Gosposka 28. 7028—1 »EFKA« MIZARSTVO Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Se pripo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc. 7072—1 H F. Kosič otvorita v soboto. 12. avgusta, zostilno PRI DELAVSKI PEKARNI« Tržaška c. 38, Maribor. Se priporočata za obilen obisk. 7488-1 SPOSOBNEGA PRODAJALCA (Prodajalko) sprejmem za pro dajo praktičnih novosti. »Ju-■gopatent«, na Mariborskem tednu. 7486—9 Službo lita NOGAVICE, KOPALKE kombineže, oblek e-blago, plat no, volno itd. nudi »Mara«, Koroška 26. 7137—1 VAZNO! Dobra kapljica, koncert, petje. senčni vrt. Vas prijažno vabi v nedeljo k Postržinu. 7497-1 Kupim GUVERNANTKA - VZO.IITELJICA inteligentna, mlad«, zmožna slov., nem. in madžarščine žedi takojšnje zaposlitve ali pozneje. CenJ. ponudbe na upravo pod »Ljubiteljica otrok«. 7463—10 SPREJMEM V IZDELAVO in popravilo raznovrstne teht nice. Makso Kert, tehtničar-ključavničar. Maribor, Aleksandrova 19 7254-1 BARVE. LAKE. FIRNEZ. čopiče, karbolinel. paste za parkete Itd. kupite v trgovini Han! Franjo. Orožnova 3. 7255-3 Prodam , „ IZBORNO VINO! Muškatni silvaa«c. renski rizling ter prima namizno vino 2V- Petorčan po zmerni ceni dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 7297-1 Iščem mesto NATAKARJA Ponudbe na upravo nod »Je-lonoša«. 7491—10 Dopis* DOBRA TOČKA trgovina in gostilna se takoj odda v najem ali oroda. — Vprašati Tržaška c. 38. gostilna, Maribor. 7487—4 KIORUKE • vseh vrst- dom* izdelane, pro Ji de,:;u impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dob te le ori Babo5«k Vladko, klobučarstvo. Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa po- STAREJŠA VDOVA želi spoznati stareiš. upokojenca. Ponudbe na upravo pod Šifro »62«. 7489—12 NAiMIZNl ŠTEDILNIK na prodaj. Tržaška c. 5, Pobrežje pri Mariboru. Pogle- Citajte„Večernik“ pravila se sprejemalo pod garancijo za 10—35 din. 7130—1 dati od 15. ure naprej. 7490-4 mmmmnmmmm Šolske 1 U1 OVll stoli in ostalo pohištvo tor H1UUl parketni vzorci tovarne Mo Atdka dvokoles, otroških vo-zilkov. prevoznih trl-cikf/cv. Hvalnih strojev. motorjev in pnevmatike naltena]e pri ..TRIBUNA" F. BAT JEL, MARIBOR Alektandrova eetta 26 Telefon 26-74 Pošla teosl koles je dospela Kadrmas J., Maribor Melje - Kraljeviča Marka 13 Podpisana sc najtopleje zahvaljujem gospodu dr. Vladimlriu Brezovniku prlmmrllu bolnišnice v Mariboru ki jc na meni izvršil izredno težko operacijo ter mi s svojo ve | sposobnostjo in požrtvovalnostjo rešil življenje. Ana Kelnlk, posestnica v '»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M Sirite ..Večernik' Dotrpela je naga dobra, nepozabna mati, babica, tašča, sestra, gospa Terezija Poseb vdova po poštnem poduradniku v pokoju ki je umrla po kratki, težki bolezni 10. avgusta 1939, ob 23, uri v visoki 6tarosti 90 let. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 12. avgusta, ob 17. uri na frančiškanskem pokopališču. žalujoča rodbina MEDVED in ostalo sorodstvo. REMEC^ na rantavi MaribonkegaJgŽ^ Zastopnik: Inž. C. R. LUCKMAN^ Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Marlborsk« tiskarna d. d., ne vračajo, — Uredniitvo In uprava i Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon Duplica pri Kamniku M AR IB O K, Prešernova ulica predstavnik STANKO DETELA v Muriboru. — Oglasi po ceniku. — urcdnlgtvu štev. 25-07. iu uprave šjev. 28-67., — PošUU čekovni račun žtev. 11*