170. številka. Ljubljana, v petek 26. julija. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-oge rake dežele za vse leto 16 gld., M pol leta 8 gld.. za tort leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na <iom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni fitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Opravnifttvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Z Beneškega.
(I/.v. dopis.)
V Šentpetru, katerega ne vem že Čemu prištevati, ali tičem ali mišim, imamo že nekaj let sem, dobro pripravnico za učiteljice. Da sta krasna okolica in zdravi slovenski zrak pomogla privabiti kaj tacega v Šentpeter,  tega ne tajim ;  ali prvi uzrok je bilo gotovo  želja ustanoviti mej Slovenci laško gnezdo,  od koder naj bi  se po deželi širil jezik italijanski in z jezikom tudi italijanski duh, dasi-ravno ni jednega, ni druzega ne pogrešamo v blaženi nedižki dolini.   Pravo za pravo jaz ne vera, s kakovim  uspehom proti slovenščini se mora ponašati Šentpeterska pripravnica „con anuesso collegio-comitto."   Da naši narodnosti ue koristi, to je povsem umevno.   Gotovo je tudi da italijanizatorjem se ne zdi dovolj; kaj še! učenke bodoče učiteljice, so le z Laškega  doma, in  samo kaka redka Slovenka zajema ž njimi iz   sklede italijanske rafino-vane kulture. Tako se hodi le polževo pot.   Da se prej patrijotični cilj doseže,  treba je neposredno v narod poseči, in sicer začeti delovanje pri najmlajših koreninah  bodoče generacije,  namreč poprijeti se male dece.   V to svrho so nam preteklih dnij Šentpeter z uovim  zavodom obogatili in osrečili, z otroškim vrtom!  To bo ineudu silno koristilo. Na vsak slučaj, ko bi tudi s tem ne šlo preveč od rok, potem nam gotovo kar vseučilišče utaknejo in tako, Častiti bralci,  naše glavno beneškoslovensko mesto (mali tržič, ki ne broji niti 600 duš) se bode moglo drugače ponašati, nego vaša bela Ljubljana. Take stvari  ukazuje  navadno vlada,  pa ni brez besede pri tem tudi par napihnjenih birokratov Šentpeter-skih; plačuje   pa,  seveda, in precej mastno, bedni narod. Jaz ne vem, kako si more novih troškov iskati baš Šentpeterska občina,   katera je že itak do oči v dolgove  zabredla.   No,  stoprav zdaj razumem, zakaj jej je hožja previdnost dala za grb križ narobe   obrnjen (križ sv. Petra), ker gre namreč v Šeutpetru vse narobe.
Pa kaj mi! naša usoda, naš delež je bil in bode vekovečuo stokanje pod teškim tujim jarmom ; to dobro znamo in smo se tudi v voljo božjo udali.
LISTEK
Altnordisch.
Von Dr. Kari Gluser, Profesor am k k. Stnat8gyinnasium in Triest. Mitglied dor Deutschen Morgeulandischon Go-sollschaft in Leipzig. Don voin 2. bis 14. September 1889 in Stoekholin iu»d Cbristiania zuin achteu interiiationiileu Congreas sich versarmnolndoii Orfentalisteo in llocbachtuug gevvidmet vom Vorfasaer. Triest vom F H. Schimpf v osmini str. 42. Kakor so štajerski Slovenci neumorno delavni na narodnem polji in si ustanavljajo zavod za zavodom za obrambo svoje narodnosti, tako so tudi njihovi pisatelji navzlic neugodnim razmeram marljivi na literarnem polji in priznati moramo, da štajerski slovenski pisatelji najbolj gojijo znanstveno slovstvo. Večjidel so učenci ali vsaj osobni prijatelji našega literarnega Nestora Davorina Trstenjaka, ki še v visokej svojej starosti marljivo mlajše poučuje in k delu vzbuja. Škoda, da so ne kateri, kakor prof. dr. Janko Pajk, ki se odlikuj«; po filosofskih razpravah svojih, in je ravno dokončal veće filosofsko delo, začenjali v nemškem jeziku pisati. Sicer pa nam je znano, da tudi v slovenskem jeziku ima več rokopisov dogotovljenih. Jeden najmarljivejših in najučenejših pisateljev iz Trste-ujakove šole pa je dr. Kami Glase i, ki je ravno
Ali zdaj preti nova silna nevarnost Slovencem na Primorskem in v Istri, in morda celo na Kranjskem, in Slovanom v Avstriji celi, pa tudi morda Rusom in vsem mogočnim in nemogočnim Slovanom na tem in na onem svetu. To je razvidno iz poziva in programa, katerega je razobesila po dolgočasnih Vi denskih zidovih neka nova patrijotična družba, ki so imenuje po Dantu Alighierija. kateri je skrbeti da se bo na vse načine italijanščina branila in širila zunaj Italije, pa tudi bojevati se proti brezštevilnim sovražnikom, „in primiš et ante omnia" proti grozovitemu panslavizmu. Aha, signori miei, ci siamo! Ne bode li to nekaka parodija Don Quixota bojujočegase proti mlinom na veter? Prosit! Društvo je ravnokar kali pognalo, korenine ima v Rimu, a razširja se uruo po Italiji. Seveda Viden, ki stoji na straži, ni smel zaostati. Morda Vam bodeni o tem še pisal, ko poizvem kaj več. Mimogrede" dostavim, da če se mi v Italiji za slovenske reči zanimati predrznemo, utegnejo nam dohajati celo iz avstro-italijanskega Primorja preteča nam anonimna pisma. To vem, da se je zgodilo na čast svetih mučenic Tolerancije in Jednakopravnosti.
Zadnje volitve in spremembe v Istri in na Primorskem so silno razkačile naše Italijane, kateri se teh dnij z nenavadnim naudušenjetn zanimajo za zatirane brate. Od najvišjih državnih osob do pouličnih kričačev vsi bi radi kar najedekrat Avstrijo in Slovane snedli. To je že prevelik kos, no pa prav nič ni manjša lakot italijanska. Celo ljubeznivi strijček Crispi bi baje svoje precej ostre zobe rad Avstriji v bedro zasadil, ali — počasi z oslom po ledu! Stari svojeglavni oče iz Burolina mu tega za sedaj ne dopušča, a on, sluga pokorni mora le sline doma cediti, ter celo komitete, za nerešene brate osnovane, razdirati. Aj, aj ! to je grenko, prokleta zavisnost in prokleta tripelalijauske sitnosti !   Pa „vremena bodo Lahom se z jasnile! .
Še to za priložek,  da se razvidi, kako Itali jani poznajo Slovane,   proti katerim se tako jezijo. Stopil sem v brzojavni Videnski urad s slovenskim telegramom; ko ga oddam, me vpraša uradnik:
— Kakov je to jezik? —
izdal gori naznačeni zelo zanimivi spis. Profesorju Glaserju teče jednako slovenski in nemški jezik in res veselo je čitati, kako v svojej knjižici opisuje deželo iu ijudij, jezik in slovstvo zemlje, v katorej je zibelka staronordske literature Mi toplo priporočamo to lepo berilo slovenskim dijakom in sploh vsem izobraženim Slovencem.
Gospod dr. Glaser je dogotovil tudi slovensk prevod Shakespearovih dram: „Kralj Lear" in iBomeo in Julia", dalje v nemškem jeziku po želji svojega stavnega prof. Biihlera večji spis: „Der indischc Student" po staroindijskih virih.
Drug manjiv Stajerskoslovenski pisatelj prof. dr. Sket je dogotovil: Berilo za 7. in 8. gimnazijski razred in upisuje, kakor slišimo, staroBlovensko slovnico za srednje šole. Slava Ti, blagi sin in ponos domovine! Omeniti še hočemo prof. dr. Sclirei-nerja v Bolzanu, ki je spisal popularno fiziko za družbo Mohorjevo, iu župnika M. Slekovca, ki kakor marljiva čebelica zbira in obdeluje gradivo lokalne zgodovine.
Mnogo obeta filolog V Oblak, znan po svojih učenih spisih v Jagičevem Archivu, kateri, kakor smo slišali, obdeluje Trstenjakove razprave o venet-ščini za nemški publikum. O delovanji drugih šta-jerskoslovenskih pisateljev bom poročal v jednein prihodnjih listov. —e
— Slovunski (nesem rekel slovenski, bi bilo preveč podrobno).
— Se ne vsprejme.
— Zakaj da ne?
— To ni jezik, to je dijalekt.
— Ooh!
— Dijalekt se ne vsprejema, in to je nemški dijalekt.
— Tako? dovolite potem, da vara častitam na Vašem etnogratičnem znanji. In jela sva se prič-kati po italijanski Šegi, dokler ni pravde rešil neki drug debelotrebušni uradnik s sledečo salomonsko razsodbo: Dijalekt ali jezik, vse isti zlodej, samo da bo z latinico pisan!
Semkaj bi spadala še ta čudovito smešna novost, katero je objavil letOS neki Videnski dnevnik: „(Nov časnik). Govori se, da v Rezijanski dolini pod goro Kanin začne v kratkem izhajati panalavi-stičen ruski časnik ! ! !" Nezaslišano bi bilo ko bi izšlo v Reziji (kjer Be niti ne sanja o tiskarnah) vsaj par stranij slovenskega ali celo italijanskega abecednika!
Izvoz in valuta.
Spisal Vašo Petricič. II.
Konec.)
Ako zrelo premislimo stvar, vender se ne daje tajiti, da se more zagotoviti povzdiga narodne blaginje le z urejeno in proti vsem premenam stanovitno valuto. To pobliže pojasniti, bodi namen naslednjim vrsticam.
Gospod Prlegshoerl je mnenja, da našemu tuzemstvu ni v nobeno škodo, ako recimo naš avstrijski papirni goldinar nenadoma v nemški državi pade od 1 60 na 1'20 mark ter pravi, goldinar je obdržal za nas isto vrednost, kakor poprej, goldinar da je za nas vedno goldinar. Po mojih mislih nesta se natanko uvaževala oba mogoča slučaja, kadar se zmanjšuje vrednost naše valuto v inozemstvu.
Mogoča sta namreč dva slučaja :
1. Da se naSega denarja mnogo nahaja v inozemstvu in da je ta  denar odšel  v inozemstvo za
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacslav Benel- Tfebizskv, preložil I. Gornik. Prvi d.el.
XII.
(Dalje.)
„ Ogoljufati nas hoče! — Slepar je! — Potem bi nas povsod zasmehovali. Rekli bi: »Knežji hlapci bali so se Refunde". Rekli bi : „mušketirji bo se bali postopača." — Ali ni potepeneo?"
Birič Švandrlik jo priskočil, zgrabil z obema rokama starega raoža; potresel ga, pogledal mu v oči in zavrisnil, kar je mogel: „Ziv je! — Ali nesem rekel, da slepari, da je goljuf?"
In najedenkrat vrglo se je nanj ostalih pet zasledovalcev, a dolgo se neso radovali svojega junaštva. Refunda se jim je izmuznil in stopil zopet k cerkvenemu zidu; zdaj pa so se mu obrvi vzdignile za dober palec više, pod njimi prikazalo se je dvoje ostrih, sokoljih očij, gube na upalem obrazu zdrhtele so nekolikrat močno, Refunda se je vzravnal, dvignil glavo, oprl se trdno ob palico, povzdignil levico proti biričem in iz ust, ki so se ua polu odprle, čul se je glas, kakeršnega bi ne bi nihče pričakoval v suhem starci. Knežjim hlapcem drge tali so zobje od strahu, iu zopet pogledoval je drug
visoki kurz. Ako v tem slučaji pozneje pade kurz v inozemstvu ter mi nato naš izvoz pomnožimo, vsekakor je to za nas koristno, kajti goldinar, ki je prej romal iz tozemstva na pr. za kurz 1*60, povrača se zdaj za kurz 120, mi smo torej dobili 40 pfenigov pri goldinarji.
Mogoč pa je tudi 2. slučaj, da se namreč v inozemstvu nahaja v obče malo našega denarja, tu je torej pali kurz na vsak način naša škoda, kajti mi moremo za to v inozemstvu manj kupiti nego sicer. Goldinarja pri takem vednem gibanji kurza ne moremo namreč zinatrati kot neizpremeuljivo merilo vrednosti, ampak moramo njega vrednost vselej dovesti v relacijo z menjalno sposobnostjo njegovo nasproti tujim kovinskim valutam, in tukaj je oči-vidno le v našo korist, ako mi za svoj goldinar kolikor le mogoče več dobimo v tuji valuti.
Po gospoda Ptiegshoerla mnenji bilo bi najbolje, ako kurz našega denarja pada v inozemstvu v brezkoučnost, torej naposled ničla postane.
Tega stavka posledic gotovo ni izvajal pisatelj, ker potem ne bili bi mi v inozemstvu čisto nič več sposobni kupovati; vsako izpodkopanje vrednosti našega papirnega denarja bilo bi za nas v tem pogledu na vsak način škodljivo.
Težiti nam je torej po tem, da ima naša valuta kolikor možno visok kurz, in po tem, da naš izvoz kolikor možno prospeva. Oboje se daje čisto dobro spojiti, ne da bi nam bilo potreba, mogoče še celo umetno, skrbeti za to, da pade kurz naše valute,
Sleharna še taka uboga država, ako le ni napravila državnih dolgov v inozemstvu, ima na svojem zemljišči toliko gotovine, bodisi srebra ali zlata, katera je v razmerji k njenim dejanskim trgovskim ali drugačnim prodajam, kajti kupec daje praviloma, oziroma raznim drugim menjavam vrednosti dober, prodajalcu za dajatev vselej primerni vrednostni ekvivalent bodisi v gotovem kovinskem denarji bodisi v kakem drugem blagu (dobru), za katero dobiva ta navadno pri menjavi kovinski denar. Drugače se menjava ne izvršuje.
Ker se izvozno vprašanje tesno dotika valutnega vprašanja, moramo njega korist razpravljati le v zvezi z valutnim vprašanjem. Najprvo torej vprašujem: Kaj je prav za prav uzrok, da se zmanjšuje vreduost valute, in kako se je zgodilo, da sme inozemstvo (kajti tozemstvo podvrženo je nasilje-valnemu kurzu) sicer mogočnih držav vrednostna zaznamenila, zastopajoča denar, v obestransko škodo, kakor bodem pozneje pojasnil, izpod vrednosti taksirati ?
Ne bodemo se motili, ako trdimo, da tiči uzrok zmanjšanju vrednosti valute v dragocenih podjetjih, katere si nakopavajo velike države v naši moderni dobi, da bi tako s preustrojeno upravo, gradbami železnic, z organizacijo mogočne vojne sile na Buhem in na morji ter z drugimi takimi dragimi napravami dohitele naprednejše inozemstvo ter bi tako zagotovile si obstoj države in pospeševale občni promet in domačo produkcijo.
Ker naravni prebitek rednih državnih dohod-
kov ni zadoščeval rednim državnim izdatkom, da bi mogel poravnati vse vsled tega nastale ogromne stroške, začeli so ne poviševati dozdanji davki in uvajati novi na vseh poljih, kjer je bilo kaj pričakovati, in ko so se tudi ti viri pokazali premajhni ter se je bilo bati, da bi se uničile cele gospodarske eksistence, ako bi se davki še bolj zvišali, uzele so države zajme, nekoliko v tozemstvu, še več pa v inozemstvu, v katero se je morala potem iztekati redno vsako leto močna kovinskodenarna povodenj.
Obrestno brenae, nastalo vsled teh zajmov do unanjih upnikov pogoltnilo je kolajoči kovinski denar, kateri je zategadel moral postopno i/gubivati se iz interlokalnega prometa ter se nadomestiti z nadomestili, in ti so bili emisija bančnih in državnih papirjev, za katerih menjavo se je predpisavala tretjina kovinskega premoženja.
Iz tega vidimo, da je napak verjeti, da slab denar potiskuje dobrega iz interlokalnega prometa; slabi denar pride le tedaj v pozicije dobrega denarja, ako ta popolnoma izgine iz interlokalnega prometa.
Da industrija porabi zase velik del kovinskega denarja in predeluje za luksusne potrebe, to je obče znano.
Politični razgled.
mol r u u j c dežele.
V L j ub 1 j a ni, 26. julija.
Kakor pišejo „Narodni Listyu bodo Mladočehi najpoprej v čc&keui deželnem zboru predlagali, da se deželni zbor obrne do vlade in državnega zbora, za reformacijo davka. Mladočeški list poudarja, da se mora deželnemu zboru dati pravico, da bode dovoljeval direktne davke in sklepal, kako se naj porabijo. Saj v Nemčiji tudi vsaka država sama pobira direktne davke in jih sama porablja, dočim se skupne potrebščine nemške države pokrivajo le z indirektnimi davki. O tej zadevi seveda bode deželni zbor izrekel le svoje mnenje, naloga čeških državnih poslancev bode, da tem češkim zahtevam pripomorejo do veljave. Nam se dozdeva, da Mladočehi s tem mislijo malo predaleč poseči, in da torej ne bodo nič druzega dosegli, kakor da bodo Staročehe spravili v veliko zadrego. Će bodo Sta-ročehi v deželnem zboru jih podpirali in bode predlog Mladočehov vsprejet, jih bodo pozneje obirali, da neso v državnem zboru pokazali dovolj odločnosti, da bi bili pripomogli zahtevi češkega dežel nega zbora do veljave, ako se pa upro že v dežel nem zboru temu predlogu, jim bodo pa kar očitali, da izdajajo pravice češke krone. Da bi pa vlada in državni zbor sedaj v kaj tacega dovolila, pa niti misliti ni.
Pri  sodiščih v dallclj in  Bukovini se
bode osobje pomnožilo za 3 nadsodniške svetnike, 1 nadsodniškega svetniškega tajnika,  5 sodniških svetniških   tajnikov, 2 okrožna sodniška pristava, 4 namestnike državnega pravdnika, 70 okrajnosod-niških pristavov, in 24  adjutovanih avskultantov. To pomnoženje uradnikov zvrši se polagoma v treh letih. Želeti bi bilo, da bi se pri imenovanji novih sodniških uradnikov oziralo tudi na znanje ruščine, da bi se pri guliških sodiščih mogla izvrševati tudi popolna jednakopravuost.
druzega, in zopet čitali so Be na obrazih : „ali je to človek, ali duh?a
„Sužnji ste, slabši nego psi! Poginili bodete tudi bedneje kakor psi, vaše duše — ako imate katere, zalezle se bodo v pasje glave, blodile bodo po svetu in strašile ljudi sto let. Nevredneži! Zapisano vam je sicer že vsakemu znamenje Kajnovo na čelu!"
„Saj ti zamašimo jezični gobec! — Tako, da ne boš nikoli več niti zinil!"
„Da se ne sramujete! — Švandrlik! Pet na jednega — na berača! Fej ! Kdor se ga še dotakne, klop pri vratarji je pripravljena! — Nazaj nesramneži! Ti pa, ustani! — Slišiš, starec! — Gospod knez te zahteva!"
Knežji hlapci so zopet utihnili, in zopet je gledal drug na drugega in zopet čitali so se na obrazih vprašanje: nAli razumeš?" — In drug za drugim zmajal je z glavo in razumel ni nobeden. Kje pa bi tudi hlapčevski njih možgani mogli razumeti, kako je to, da zahteva Refundo sam gospod kuez, da se Njega knežja milost poniža in govori s človekom, na katerega so prežah že nekaj let vsi vrhovni uradi v celem okraji, po čegar sledu so hodili zasledovalci kakor sence strahov, in kateri je bil na gradovih pohujševalni kamen od gospoda direktorja do najzadnjega pasjega vodnika.
„Slišiš, starec! — Gospod knez te zahteva!"
Oskrbnik pristopil je k starcu, a takoj se je zopet za dobre tri korake umaknil Po obrazu Re-fundovem razprostrl se je strašen izraz, kakeršnega oskrbnik v svojem petdesetletnem življenji niti v sanjah ni videl. In v spanji videva človek vender najčudnejše in često najnevabljivejše obraze.
Refunda se je dvignil, oprl se zopet ob cerkveni zid, pepelnate obrvi stopile so še više na čelo, gube na ogorelem, suhem obrazu razširile so se in živci okrog usten raztegnili so se  na smeb, ki je spominjal oskrbnika starega očeta iz kneževe podo-barne, kateremu ao pred oči obesili na poluosehlih vrbah pet sinov,  pet jarih  sokolov, in mu potem dali španjskih zlatov, češ da mu ne bo treba beračiti.   Gospod knez bil  je soseben  ljubitelj podob, na katerih so prav ostro kazale se  odporne strani ljudskega značaja. Prostorna soba v jednem iz največjih kneževih gradov bila je s podobnimi slikami ovešena po vseh stenah od stropa do tal. In ko se je knežja milost že vsega prenasitila, ko so čuti že tako oslabeli, da so  se oči mimogrede sklepale v sen, dvignil se je gospod  kuez  in krenil z brzim korakom k dverim vedočirn v podobarno, katera dela bi se mogla nadglaviti v katalogu:   „tu  se kaže ljudska   beda, ljudska  topost, ljudska zavrženost, ljudsko zverstvo ..."   In mej temi obrazi zdramil se je vselej zopet.
(Dalju prih.)
Če kak liberalen list zine, kako besedo proti kacemu škofu, nastane koj strašen krik v klerikalnem taboru Konservativni Dunajski „Vaterland" pa hudo obira ogernke škofe, ne da bi se kdo kaj spodtikal nad tem. Očita jim, da so več v Budimpešti nego v svojih škofijah, da se tako priporočajo za višja mesta. Žive bolj za družbo, za nekatoliška svobodnozidar8ka društva in zavode nego za katoliške interese in institucije. Benediktincem ta list očita, da so bogatajci. Taka očitanja katoliškej duhovščini pač neso mala.
ViiaiUe države.
V Atenah je umrl Bolgar, ki je vse premoženje svoje 1,200.000 rubljev zapustil domovini svoji, ker so se sinovi izneverili narodu in hočejo veljati za grške domoljube. Bolgarska vlada odposlala je v Atene odposlanca, da bi prevzel zapuščino, toda grška sodišča prisodila so zapuščino sinovom pokojnikovim. V bo garskih vladnih krogih je velika jeza. „Svoboda" priporoča, da bi sedaj bolgarska vlada začela strožje postopati proti Grkom Iztirali naj bi iz Bolgarije vse grške višje duhovnike, zaprli grške šole, prepovedali grške časnike in Grke v kneževini prisilili, da se uče bolgarščino.
Dne 22. avgusta pride baje ruski car v Berolin, da vrne nemškemu cesarju lanski pohod. Car ni prav maral vrniti tega pohoda, pa sta ga pregovorila ministra Giers in ViŠnjegradski. Tako poročajo nemški listi. Ta pohod bode pa bolj le akt uljudnosti ter ne bode imel nobenega upliva na rusko politiko.
Začetkom prihodnjega meseca pohodi nemiki cesar angleško kraljico. Cesarja bode spremljalo devet vojnih ladij s 185 topi in nad 4000 možmi. Spremstvo bode torej še impozantneje nego je bilo lani, ko je cesar pohodil ruskega carja. Zaradi tega Be tudi temu pohodu pripisuje veliko politično važnost. Cesar si bode okušal zagotoviti angleško pomoč, ko bi prišlo do vojne. Vračajoč se iz Anglije bode cesar pohodil še belgijskega kralja Leopolda
Pred dvajsetimi leti je na nemih i li velicih šolah bilo 17.731 dijakov, sedaj jih je pa že 34.118, njihovo število se je torej skoro podvojilo. Prebivalstvo se je od tedaj pomnožilo le za kacih 20%. Iz teh številk je vidno, da mora v Nemčiji biti v kratkem veliko preveč inteligenco. Dijaki, ki sedaj prihajajo iz šol, bodo že težko dobili službe. Ni čuda torej, Če Nemci svoje ljudi že rinejo na vse strani in si nemški državniki belijo glave zaradi duševnega proletarijata
Dopisi.
% Vač 24. julija. [Izv. dop.]   Huda nevihta nastala je preteklo noč, grmelo je in  treskalo neprenehoma, da je bilo strašno, veter je tako močno pihal, da so se kozolci podirali, napolneni z žitom, iz družili je pa naloženo žito vun pometalo, strehe je razkrivalo, drevje je lomilo.   Turšica, fižol, oves, proBo itd. leži po tleh potlačeno kakor povaljano. Dež je neprenehoma lil od zgodaj v noči do danes popoludne in sem ter tje  tako silno, kakor hi se oblaki trgali.  Nastali bo nagloma hudi nalivi, voda drla je po potih in cestah kakor v potokih navzdol v Savo.   Vse meje in prelaze je trgalo, njive udiralo in vleklo cele plaze v doline, po dolinah pak je zasuvalo njive in travnike. Usejali smo ajdo, katera nam je lepo zelenela, iste na marsikateri njivi ni več. vzelo je rast  z zemljo  vred,  odneslo ter drugod podsulo.   Po mlinih je mlinarjem napravila veliko škode, da dalje časa mleti ne bodo mogli, dokler se ne popravi.   Po cestah pobrala je voda mostove, ceste grdo raztrgala in razorala in vso nasipo odnesla.   V Litijo in preko Zagorja se od nas z vozom ne pride, in delati se bode moralo pridno, da se vse popravi.   Taka godi  se nam kmetom, to pa še ni vsa nesreča, ozimine pridelali smo malo, ker je vse pozeblo in to, kolikor je ostalo, je rja utrla.   Čakali in zanašali smo Be na jarino in zdaj je vse naše upanje splavalo po vodi. Sadja ne bode nič, od kod novcev za davke, obresti, plače za posle in najemnike, za druge domače potrebe in od kod tudi dovolj živeža?
To za naš kraj žalostno novico ne pišem Vam, gospod urednik, da Li se Vi laglje napolnili predale Vašega dnevuika, ali pa za občudovanje te novice Vašim bralcem, temveč v pojasnilo našim novim deželnim poslancem, da izvedo našo bedo. Da mi pa bodo ložje verjeli, naj Be pa prepričati pridejo, ako hočejo.
Na dan volitve v Trebnjem oznanjali so, da poznajo težnje kmeta in obetali, da bodo svojo dolžnost spolnili. Vzemite si to našo nezgodo v porabo in pomagajte!
Spominjam se, pred 9 leti zadela nas je malo več, ko jednaka nesreča, silna toča nam je takrat uničila vse pridelke.   Ne  vem prav, kdo  nam je
takrat pripomogel, da nam je iBto leto v Litiji bivši gospod okrajni glavar prinesel vrećo srebrnjakov io nam poškodovancem več ali manj takih srebrnjakov Btisnil v roke, in tudi davka smo bili isto leto prosti. Kmet ljubi in rad ima le onega, kdor mu v resnici pomaga.
Ako nam bodete pomagali gospodje poslanci v takih nesrečah tudi Vi, ohranili si bomo v Vas vse zaupanje in gotovo Be Vam ne bo bati prihodnjič nikdar za sedež v deželnem zboru._
Domače stvari.
— (Gospod Fran Cegnar,) slavni naš pesnik in poštni nadkontrolor v Trstu, je stalno umirovljen.
— (Josipa Jurčiča »Zbranih spisov" VIII. zvezek) je ravnokar izšel in se dopošilja naročnikom. VIII. zvezek obsega roman „Cvet in sad" in povest „Bela ruta, bel denar". Dobiti je v „Narodni Tiskarni", pri J. Giontini-ji in F. Bam-berg u broširan zvezek po 60 kr., elegantno vezan po 1 gld. Dobe" se tudi še vsi prejšnji zvezki po ravno tej ceni.
_ (Poročil) se je dne 21. t. m. g. Ivan
Balon, tehniški vodja naredbam zoper trtno uš in oskrbovatelj ameriških trsnic v Halozah, z gospodi-čino Olgo Lipoldovo iz znane rodoljubne obitelji v Mozirji.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo 28. julija t. 1. pevski večer v restavraciji Ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe domačega pešpolka baron Kuhn št. 17.  Vspored: I.   1. „Koračnica", svira vojaška godba.   2. vit. Janušovskv: „Domo-Ijubje", zbor.   3. Zaje: Overtura k opereti: „Die Hexe von BoisBi", svira vojaška godba. 4. Hajdrih: „Jadransko  morje", zbor.   5.  Wisneth: „Lieđer Walzer", svira vojaška godba. 6. Volarič: „Slovenski svet, ti si krasan", zbor. 7. Scherenzel: „Me-lodienkranz tlber slovenische Lieder", svira vojaška godba.   8.  Grbić:  „Pred slovesom", čveterospev 9.   Stern:   „Annen - Polke",  franc..,  svira vojaška godba. 10. Grbić: „Slovauski brod", zbor. 11. Verdi| III. finale iz opere „Ernani", svira vojaška godba 12. Zaje: „Jurešičeva putnica", zbor.  13. Ambrož „Operettenschau",  veliki potpourri, uvira vojaška godba.   14. Strauss: „Rudolfsklange", valček, svira vojaška godba. 15. Abt: „Hast du nicht einen Gruss ftir mich?", pesen, svira vojaška godba. 16. Korel: „Maskenball-Galopp", svira vojaška godba. — II. Kegljanje  na dobitke: I. dobitek 1 cekin; II. dobitek 3 gld.; III. dobitek 2 gld.; IV. dobitek 1 gld.; V. dobitek za največ serij 2 gld.; VI. šaljiv dobitek za največkrat devet.   Serija treh lučajev 10 kr.   Kegljanje prične se v soboto 27. t. m. ob 7. uri zvečer in bode trajalo do nedelje 10. ure zvečer. Ustop za ude prost. Neudje plačajo 30 kr za osobo. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni ude ležbi vabi vse prijatelje društva, petja in zabave
odbor.
— (Pot mimo strelišča na gorenj Rožnik) Be je — kakor smo že včeraj javili -te dni zaprla, kar je vsekako obžalovati. Kdor je to prouzročil, nema pričakovati hvale, ampak le glasno grajo občinstva- Nihče ni imel škode od tega, da so ljudje hodili po tej stezi in gola zavist je povsod, da se je to zgodilo.
— (Ciril-Metodova podružnica v Mo kronogu) izvolila si je za bodoče načelništvo sle deče p. n. gg.: Predsednikom Matijo Pintarja, kaplana v Št. Rupertu; podpredsednikom Ljudevita Goljo, c. kr. sodnika v Trebnjem; tajnikom Ivana L e v c a, učitelja v Mokronogu; namestnikom dr. Aloj zija H o man a, zdravnika v Trebnjem; blagajnikom Jvana Fišerja, c. kr. notarja v Mokronogu; namestnikom Ivana Pleakoviča, c. kr. poštarja v Mokronogu. K glavni skupščini odpošlje podružnica kot zastopnika blag. g. Ivana Fišerja, c kr. notarja v Mokronogu.
— (V okrajni zastop Slovensko-BI Striški) voljeni bo izmej veleposestva narodni kandidatje gg. : Karol Hrastnik, Fran Mlakar, dekan Anton Hajšek, župnik Heržič, Karol Adelstein in Anton Grundner. V kmetskih občinah: Miha Koren, Josip Šega, Ferdo Pogorelec, Jak. Veh o var, Josip Koropec, Josip Detiček, Fr. Ašič, Anton Jerovšek, Ludovik Kresnik in Miha Ajd. Makoljski trg pa je volil župnika Lendovška in posestnika Jermana Slovenci zmagali so prvikrat v veleposestvu, okrajni zastop je odslej za zmiraj zagotovljen in nemčurstvu je tudi v tem okraji odklenkalo.
— (O nevihti in poplavah) prihajajo nam od vseh stranij jako žalostna poročila. Mej Lazami in Kresnicami je voda na treh mestih pretrgala ali pa podsula železnični tir. Občinske ceste so vse izprane, da golo skalovje kvišku štrli, travniki in njive na mnogih krajih podsuti. Škoda povsod velika. Močno narasla Sava prinesla je izredno veliko rib soboj. Na železnični postaji na Savi ujeli so v jednera dnevu 213 kilogramov sulcev, mej njimi jednega, ki je imel 21 8/4 starih funtov.
— (Iz Zaloga pod Ljubljano) poslala nam je nežna roka poročilo o nevihti dne 23. in 24. t. m. Silno, dvadnevno deževje spremenilo je poprej mirno, prozorno rečico v ljutu reko, ki se je zaganjala ob leseni most, da se je kar tresel. Valovi so prinašali vsakovrstne predmete seboj, deske, bruna, kolesa, posodo, šoto i. t. d. Ribiči so nalovili mnogo tacih stvarij. Pod Gradom (Oster-berg — Sostro) ležeči mlin in tovarna za olje, takozvano „oljarico" je voda močno poškodovala. V Besnici utrgal se je oblak in deroči potok podrl je nek mlin. Ljudje imajo veliko škodo, ker je voda odnesla mnogo pridelkov, nekaternikom uekda celo živino.
— (Iz Velike Doline pri Jesenicah) Be nam poroča dne 25. julija: Pri nevihti včeraj 24. t. m. o peti uri zjutraj in o polu jedni uri po-poludne treščilo je v tukajšnjej okolici v več poslopij, vender brez znatne škode, razen na zvoniku podružnice sv. Jakoba na Ponikvi, katerega je tako poškodovalo, da se bode moral ves z nova postaviti; ogenj ni nikjer nastal.
— (O slepariji) z materjo božjo pri sv Petru na Hrvatskem dobili smo še naslednje po drobnosti: Ljudstvo bilo je tako omamljeno in fa-natizovano, da je na mesto, kjer bi se imela prikazati mati božja, metalo robce, dežnike, te lovnike, srajce in da se nekaterniki gorenji del života do golega slekli, da so vrgli slečeno obleko na kup, materi božji v dar. Deuarjev nabralo se je, kakor se pripoveduje šest vreč, raznega blaga pa za več voz. Kam je vse to našlo pot, se ne ve. Prizor zadnjih dnij bil je zanimiv, ali bolje uprav grozen. Ljudje so glasno molili, kričali, jo kali, gnetli se in tlačili, kakor da je u-tanek, bilo jih je gotovo nad 15 000 vkupe. Zaradi širjenja sleparije je doslej zaprtih 20 osob.
— (V abi I o) k občnemu zboru „Pedagogiškega društva" na Krškem, dne 3. avgusta popoludne ob 2. uri v gosp. Antona Ruperta gostilni z nastopnim uspuredom: 1. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta 2. Pregled letnega računa 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev Bedmih udov v društveno vodstvo (odbor). 5. Dolo čitev letnega prineska za prave in podporne ude 6. Določitev cene „Pedagogiškemu letniku" za ne-ude. 7. Pojedini nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor
— (Na strelišče pri Krškem) prišla je dne 13. t. m. 25. topuičarska divizija iz Gorice, a dne 18. t. m. vrnila se čez Novo Mesto. Isti dan prišel je tjakaj 3. topničarski polk iz Gradca.
— (Posojilnica v Makoljah) imela je letos v prvi polovici 26.476 gld. 50 kr. dohodkov, 25.546 gld. 91 kr. izdatkov. Hranilnih ulog je že 68,674 gold. 81 kr., danih posojil pa 86.757 gold 40 kr. Kakor se vidi, deluje posojilnica v Makoljah prav izvrstno.
Strajk v Zagorji in Trbovljah.
Nasproti vsem lažnjivim poročilom v nemških iist'h konstatovati nam je, da mej delavci, ki so delo ustavili, doslej ni bilo niti najmanjšega izgreda. Delavci vedejo se popolnoma mirno in dostojno, smelo bi se reči uzorno. Izbrali so iz svoje srede d v aj s e to r i co, ki se pogaja z ravnateljstvom, vrbu tega so iz svoje srede tudi določili može, ki opravljajo požarno stražo. Nikomur neso še nič zalega storili, ničesar Še ne poškodovali in pr iv nepotrebno je bilo, da se je brzojavno pozvala tolika oborožena sila. »Strah ima velike oči", pravi pregovor sicer, a tu bi se smelo reči, da ima slaba vest jako velike oči.
Ljudje, ki razmere poznajo, so že davno znali, da je strajk neizogiben, kajti razmere delavcev neso bile več človeške. „Lauderbank", ki ima apnenice, steklarne, cinkarne, kovačije in premogove jame v Zagorji, Trbovljah io Hrastniku plačevala je delavcem tako pičlo mezdo, da jim pač ni bilo možno živeti. Kopači (hauer) služili so po 80 kr , drugi delavci po 60 kr.
Delo trajalo je zdržema po 12 u r in sicer je vsak delavec teden dnij moral delati 12 ur po noči, drugi teden 12 ur po dnevi, kadar se je pa ta turnus menjaval, moral je delati zdržema 24 ur! Pred vsem tem pa je moral od pičle mezde kupovati si olja za luč, za kar je potrosil 10 k r. na dan in moral je plačevati odstotke v rudniško (bru-derlade), tako, da mu je od dnevne mezde 80 ali 60 krajcarjev na dan preostajalo le okolu 60, oziroma 40 kraje.
A to še ni vse. Rudniška blagajna ima tudi nekako „konsumno društvo", pri katerem je vsak delavec moral jemati živež in blago, ki je bilo večinoma preležano in Blabo. Ves zaslužek romal je v konsumno društvo in delavec koncem tedna navadno ni dobil ničesar, živel je v največji bedi, akoravno je v premogovih jamah slednji dan zastavljal svoje življenje.
Nevoljo vzbujale so tudi globe, ki so se od-merjavale kar po dva gold. in pa to, da so samci sicer morali uplačevati v rudniško blagajno, a neso imeli od tega nikake koristi, nobene pravice. Podpore rudniške blagajne dovoljevale so se samo oženjenim rudarjem, samcem pa prav nič.
Kdor stvar po teh pristnih podatkih presoja, se dkoro ne more čuditi, da je tako daleč prišlo, a ob jednem izvestno čuti uekako zadočenje, da delavci tako mirno in zmerno postopajo, da se sme upati, da bode strajk končal brez vsacega izgreda. Mirno, pošteno obnašanje je delavcem na čast.
Zahteve delavcev neso pretirane. Oni zahtevajo, da se jim mezda za 20°/0 zviša, da se jim daje olje za luč, da jim ob nedeljah ne bode treba delati, kakor doslej, da so tudi samci deležni dobrot iu koristij rudniške blagajne in da smejo živež in blago kupovati tudi drugod, ne pa izključno pri „konsumnem društvu".
Ko to čitamo, čudimo se, kako je to, da se je doslej ob nedeljah sploh delalo. Ali ni v Avstriji „nedeljski mir" proglašen zakonom? In kje je bil naš obrtni nadzornik, da so take razmere, kakor opisane, trajale do današnjega dne?
Telegrami „Slo venskem u Narodu":
Dunaj 25. julija. Grof Taaffe odpotoval je v Ischl. Misli se, da je to potovanje v zvezi z imenovanjem novega namestnika za Trst, kakor tudi z vprašanjem, na kdaj sklicati deželne zbore.
Praga 25. julija. Namestništvo potrdilo prepoved mladočeškega ta borja v Benešovi.
Kodanj 25. julija. Kralj vsprejel za svojega poslednjega bivanja v Penzingu kneza črnogorskega, ki mu je izročil najvišji črnogorski red. Isti dan bila sta knez Nikita in minister grof Ka!noky imenovana viteza slono-vega reda.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska iu obrtua zbornica.
(Dalje.)
VIII. Gosp. zbornični svetnik Janko Kersnik poroča, da je c kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbornici pravila delovršbenih bolniških biagajnic: a) parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani; b) tvrdke Janesch, tvorn>ca za usnje ; c) I. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
Pravila za delovršbeno bolniško hlagajnico parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani priredila je na prošnjo družbe same z oziroin na § 51 zakona z dne" 30. marca 1888, drž. zakona št 33, c. kr. dež vlada. Ker so ta pravila v zmislu določil zakona od 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, sestavljena, nema odsek nič proti njim.
O pravilih za tvrdki „Janesch" iu „Kleinmayr in Bamberg" izrekel se je obrtni nadzornik, da ustrezajo zahtevam zakona. Z ozirom na to nasve-tuje odsek:
„Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do ces. kr. deželne vlade izreče za potrditev teh treh pravil."
Predlog je bil vsprejet.
IX. Gospod zbornični svetnik Ivan Bau naga rt ne r poroča, da glede na pravila delovršbenih bolniških biagajnic papirnic v GoriČanih in Medvodah, potem v Vevčah, katera je c. kr. deželna vlada poslala zbornici v izjavo, predlaga obrtni nadzornik, da se potrde" ter utemeljuje ta predlog s tem, da se, kar se tiče dajatev biagajnic, ni uvelo nobeno določilo, katero bi utegnilo ovirati njih delovanje.
Odsek pritrjuje tej izjavi ter predlaga: „Slavna zbornica naj blagoizvoli v svoji izjavi
do c. kr. deželne vlade priporočati  potrditev obeh
pravil."
Predlog je bil vsprejet.
X. Gospod zbornični svetnik Jainej Žitnik poroča o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov, ki se v delu pri zadrugi »Edinost" na Vrhniki, in pa o pravilih za bolniško blagajnieo te zadruge.
Zadnja pravila se ne ujemajo z določili zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, in zakona z dne 4. aprila 1889, drž zak. št. 39, torej tudi odsek ne more priporočati, da bi se ta pravila potrdila, dokler se no premene tako, kakor zahteva omenjeni zakon.
Pravila pomočniškega zbora so pa pravilno sestavljena in odseku je le to omeniti, da bi se v § 4. črka c, določilo vsprejelo, da je dva pomočnika izvoliti, da zastopata pomočniški zbor v zadružnem zboru, in to posebno z ozirom na to, ker na podlagi potrjen h pravil zadruge „Edinost" tudi zadružni zbor obrtnikov voli le dva zastopnika v pomočniški zbor. Odsek torej nasvotuje:
„Slavna zbornica naj v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade javi zakaj ne more priporočati, da bi se pravila bolniške blagajnice potrdila, iu zakaj priporoča potrditev pravil za pomočniški zbor."
Predlog je bil vsprejet.
XI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici ukaz nje<*a vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje, v katerem javlja, da sl- je glede na to, ker kranjska hranilnica bistveuo gmotno podpira c. kr. Strokovno šolo za umetno vezenje, dala ji pravico izvoliti si zastopnika v strokovne šole odbor s triletno službeno dobo.
Ob jednem poziva c. kr. deželna vlada trgovsko in obrtniško zbornico na podlagi § 3. pravil, potrjenih za c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo. dn si izbere jed nega zastopnika za strokovne šole odbor Ako je le mogoče, naj bi bil ta zastopnik i>ti, ki zastopa zbornico v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani § 3. pravil določa, da je šola podrejena c. kr ministerstvu za uk in bogočastje in da to svoje višje nadzorstvo izvršuje po političnem deželnem oblastvu.
Neposredno pa nadzoruje Šolo šolski odbor, kateri obstoji iz župana mesta Ljubljanskega ali njega namestnika, iz dveh od občine izvoljenih č'anov, iz jednega zastopnika kranjskega deželnega odbora, kranjske trgovske in obrtniške zbornice in kranjski1 hranilnice, potem iz treh od ministeratva za uk in bogočastje imenovanih članov in iz voditelja šole.
Službena doba traja tri leta in pravica voliti člane v Šolski odbor traja le dotlej, dokler dotične korporacije dajo podpore.
Odsek je pritrdil mnenji c. kr. deželne vlade, da bi bilo Daj umestne je, ako bi bil zbornični za Btopnik v odboru c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo isti , ki zastopa zbornico v odboru c. kr. strokovne šole za lesui obrt, in sicer radi tega, ker bode šolski odbor tem laže in hitreje razpravljal svoje stvaii ako bodo v odboru za obe šoli iste osobe.
Ker je zbornica poslala v odbor šole zu l^sni obrt gospoda podpredsednika svojega Miho Pa kiča, nasvetuje odsek :
„Slavna zbornica izvoli naj v odbor za c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo gospoda Miho Pakiča."
Predlog je bil \Bprejet. (Dulje prit..)
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki tipe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSCanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobč zopet -zdravje, će rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i 11-p r a še ku. Škatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dn naji, Tuchlanben S. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod pisom. 11 (55—9)
\3Sw-------i<3&g
SI OT"!S
za vse leto gld. 4,60; za pol ieta gld. 2.30; za čotrt leta gld 1.15.
m— m&
liUlerijiie »rečke 24. julija. V Brnu:        75,    46,     9, 45,
11.
J. u j o i j
25. julija.
Pri Malici t  Thoman i/. Trsta. — Dassenbacher iz Pulja  — Schwinger  iz  Berolina. — Schellander iz Trsta.
— Ilofbam r iz Drinske doline. — VVeiss i/ Badnu. — Lenk s Krlkegs. — Grabner iz Celovca. — Obeivipner iz Boe-perka. — Mertens, Selnvib Ficht, Koran, VVind, Stiasni z Dunaja. — Kobsi iz Trsta  — Globočnik i/. Kraja.
1'ji Slonu:   Partuška i/. Trsta. —  Hain /. Dunaja.
— Lat/tovitz iz Bud impeStr. — kavasi/ii iz TrHta. — H. in J  Schaup z Dunaja.
Pri .lii/iicmn oloflvorn : Duchek iz Plzna. — Do bernik iz Pulja.        Čafiisch z Dunaja. — Sever iz Trsta.
— Grobli iz Tržiča. — Železnikar iz Tržiča. — Hengor iz Rakitnika.
Moteoroiogično				poročilo.		
.i	Caa opazovanja	Stanje barometra v rnm.	Temperaturu	Vetrovi	Nebo	Mokrimi -mm
25. julija	7. zjutraj ; 738T mm. 2. popol.   73(i 8 mm. '.i. zvečer   7ć*4 4 ram. 1 Srednja temperatur		13 5° C 21-3° C 160-C a lb'-9u, za	si. sev. si. svz. si. szh. 2'7" p	obl. jas. jas. od imt\	0-00 mm. nalotn.
dne* 26. julija t l. (Izvirno telegrafu'no poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld  88*75     -- gld
srebrna renta.....
^lata rinta ....
V/, marčna reuta sVkoila narodne banka. Kreditna *kcij« .....
London ......
Srebro ........
KUBOl. .......
kr. oekitti .... Mernika marke
4% državne trafike is I. 1361    960 gtd.  132 gld Državna srečke iz 1. lw,;r Ogeraka ?.lata ronta f .       . . Vgerska papirna renta f<° 0   . ... .'■ ",t, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava ng. Bračke 5"/0      .    l.tm gld. Metulj, ob*, avstr. 4*/«Q/p zlati zast. listi . Kreditna srečke    .   ,   .   .  .   loo gld. rludolfoVS srečke..... 10
H3-7: S480 109*55 99*65
804 25 i li>-35
949
5 '85
5tt'49Vt —
260 gld. 132
lOo   . 173
.   . 99
... 94
\kcije aDglo-avatr. banke >.aniiuwiiy-di'i'ftt. velj. 17*!
gld.
190
122 ! 18 163
i:0 124
i.taung
88*65
84*60 109*85
99 00 907- -804-25 I 19 80
9*ftl«/i
5*68 ■-•■«-60 — fer. 10
70 „ 95
75 75
LW
Št. 80 o. z. o. - (557—2)
Mesto zdravnika
za sodnijski okraj P od grad v Istri
razpisuje se z letno plačo 800 gld. in potno odškodnino (pavšalom) 400 gld. Zdravnik stanovati mora v Podgradll, kjer j«* sedež okrajnemu flodišču in drugim uradom, mora imeti svojo lekarno in govoriti }eđeii slovanski jezik
Ntstančneji pogoji l^že" na ogled pri podpisanem odboru in «e na zahtevo tudi dopošjjejo.
ProSnje za to mesto poslati j« podpisanemu odboru v <» todnili.
Okrajni zdravstveni odbor Podgrad v Istri,
dne 18. julija 1889.
Dr. Friderik I^englel-ov
Brezov balzam.
Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od piuntiveku Koan kot naj lavi-stnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobl pa čudovit učinek.
Ako se natnsie  zvečer ž njim obraz ali dtvgi deli polti, ločijo ne j"f drugi iln.i «ie-Kiiatnc luskine <xl polti,  Ki postune v*l«d tegit «•"*!«» in ik'/.iih.
Ta balzam zgladi na obraza nastalo gube In ko-SAVO pik« ter mu daie mladostno barvo; polti podelil ;e belutO, nežnost In čvrstost; odstrani kuj naglo pego, žoltavost, ogeree, nosno rndedino, za jedce in druge nesnaži osti rta polti. — Cena vrču ■ navodom vred «ld. l.fSO.
%>ilo*4ic  v  aVJuhl jiuii  pri   I'. Trn-koenjrafl, lekarji.       <r n— io;
m.....i'i i a&zisznneKm&^&tt&tt i
Po HOglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
.H-
vrelec
jako odlična zdrsivilna stlldenčnira pri  vrutiiih, /.«■-
lo«l^nili,   iiioliurnili in   ohiNtuili   l>»Iczuih, pri
li. >\t u i-u, lirip:i\osli. I.a^:j:tnji. jiOHebiio Mi otroke,
pole . tegit pa tudi                (424 — 8)
jakc fina namizna voda
s posebno dobrim okusom,  brez \ neb organi Ani h in želodce otežuj'iči" primesi, /alo^ii v Ljubljani pri M. E. Mupiau-u; prodajajo ga  nadale:   IVI.   KuNtuei* m J. Klaner; v Krauji: F. DnE'<•.«/.
■
r
Cena zvezku 60 kr., eleg. vez. 1
i
JURČIC-EVI
BASI SPISI
Ravnokar je izfiel in so dobiva v
„NARODNI TISKARNI"
Vili. Bveieb
Jurčič-evih zbranih spisov,
Vsebina:
C J -\-   t, in sad.
Izviren roman. („Slovenska knjižnica" 1877.)
Bela ruta, bel denar,
Povest. (Slovenski Narod" 1874.)
Zvezek stane 60 kr., elegantno vezan 1 gld. — Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 Ur., za vezani 10 Ur. — Dijaki dobivajo Jur-čiž-eve „Zbrane spise" p>» SO Ur. izvod, ako si naročć skupno najmanj io izvodov.
METOVALEC.
nustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar".
Uradno
o. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovaleo" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji b prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kuietiJBke družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani IG gld., na »/■ strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na Vb strani 3 gld.  Pri_ večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno icnejo. Vae inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haaaenateln & Vogler na DunaJI (Wieu, [., Walliischgasse Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklainueije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah 6tev. 5.
Z 1. 18H9. nastopi veči gospodamki list In
„KMJ]T0VALEČ" VI. letnik. .,KMETOVALEC" je edini ob enem najcenejši, zat(» ni čada, ako je o'i*«l najbolj
skib, živi uaročri iki strti k ->\ ni 85 večih danes za prilogo zastonj. -vse ialle
razširjenimi slovenskimi llatl.  V 1. 1888. prinesel je „KMETOVALEO" na JV2 straneh velike oblikt- hO većih in 10f> inaujšib  gospodarskih In sicer poljedel-tiaiskb, vinarskih in gozdnarekih člankov, nad lii5 aploAno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili uredništvu, blizu 17f> gospodarskih no.ic i. t. d.   To berilo razjjisNJc.valo j.; fjO podob.   „VltTNA.lt" je poseben vrtuitraki list, katerega dobivajo naročniki ,,KMETOVALCA" Manionl. ..VRTNAR" je prinesel 1  1 88. na 96 straneh velike osmorke iu 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih Člankov ter blizu 7o podob. — Berilo v ,.KMETOVALCU" in ,,VRTNARJU" \e dan-naprednega kmetovalca t-.ko važno, da ne »me biti slovenskega gospodarja brea teh koristnih listov.   - „KMETOVALEO" s VRTNAR" stoji na leto 2 £*li.,       učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ..KMETOVALCA" - Naročili sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih alioih it. 5. Narodniki, ki vsiopHo mod letom, dob|l]u Številke. (874—8)
i...'aj<ia:lj iu odgovorni urednik: D r *. s! o t i a ii r i
:iua in ti.-iv; -Nar{)dae i'i * *
urnu-
 T