Izhaja vsak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertžt (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 35 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 *— za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gt.
ŠT. 316	TRST, ČETRTEK 1. SEPTEMBRA 1960, GORICA	LET. XI
EVROPA	PO ODHODU BELGIJSKIH ČET IZ KONGA NE SME ZAPUSTITI	AFRIKE
»Kongoški frank ima danes na svobodnem tržišču približno 7% vrednosti, ki jo je imel pred neodvisnostjo Konga«, je sredi avgusta javil svetovni tisk. In nekaj dni pozneje je izjavil Lumumba v razgovoru s časnikarji: »Kako naj Kongončani, po o-semdesetih letih katoliškega in belgijskega katolicizma, še verujejo v Cerkev?«
Obžaloval je črnsko čarovništvo, črnsko verovanje in filozofijo, ki »so jih hoteli katoličani uničiti«.
In prav danes javlja svetovni tisk, da je pri spopadih med plemeni v deželi Ka-sai precej mrtvih.
Spričo teh in neštetih podobnih vesti, ki jih te dni najdemo v listih, se mora človek nehote vprašati: kaj bo z Afriko, ko bodo črnci prepuščeni samim sebi in bodo morali sami nositi vso odgovornost za svojo usodo? Ali bodo šli dalje po poti gospodarskega in kulturnega, po poti splošnega napredka, ali pa bodo zapadli spet v barbarstvo?
MANJKA PRAVA INTELIGENČNA PLAST
Odgovor na to vprašanje ni tako lahek, kot bi mislili. Dosedanje izkušnje z novimi afriškimi državami pa nedvomno dokazujejo, da se bo vsaj za neko dobo Afrika vrnila v preteklost, da bo zdrknila s kulturne ravni, na katero so jo s trudom dvigali misijoni in boljši elementi kolonialne uprave, ki so nudili mladim domačinom možnost študija v Evropi, in da se bo spet prepustila najbolj primitivnim nagonom. Skoro v vseh afriških deželah manjka prava inteligenčna plast, ki bi dala močnejši zagon napredku in bi bila sposobna organizirati politično, gospodarsko in kulturno življenje ter ohranila red v državni upravi. A tudi tam, kjer so kolonialna oblastva in misijoni ustvarili rahlo inteligenčno plast, stoje mnogi teh intelektualcev z eno nogo še vedno v barbarstvu. Prisvojili so si le zunanje oblike civilizaci-je — radi se lepo oblačijo in v tem pogledu celo pretiravajo, hlepe po »višji« življenjski ravni, žele si lepih stanovanj, avtomobilov, hladilnikov in belih žensk — ne zavedajo se pa, da pomeni kultura predvsem neko moralno zavest in odgovornost. V tem je vzrok, da vlada v vseh novih afriških državah silna korupcija. Nova črnska vladajoča plast hoče za vsako ceno obogateti in brezobzirno izkorišča svojo oblast predvsem v lastno korist. Pravi idealizem jim je tuj in mnogokrat tudi resnični domoljubni čut.
DRŽAVA IN NAROD
Nove afriške države namreč niso nacionalne države, ampak popolnoma umetne tvorbe. Ko so Evropejci zasedali Afriko, so
začrtavali meje kolonij brez vsakega ozira na prebivalstvo. Važni so bili samo zemljepisni in gospodarski oziri. Dogajalo se je isto, kot če bi se bili kdaj črnci izkrcali v Evropi in si v njej uredili svoje kolonije, ozirajoč se samo na tok rek in na smer gorovij. Nove afriške države predstavljajo tako pravi koktail ras in plemen. Kongo šteje n. pr. okrog 200 plemen, ki so po besedah samega predstavnika osrednje kongoške vlade »pripravljena, da se pokoljejo med seboj«. Manjkata torej narodna zavest in idealizem, ki sta v mladih državah glavna elementa napredka, kot dokazuje n. pr. Izrael. Država in narod sta v Afriki dva popolnoma različna pojma. Posamezni politiki, kot n. pr. v Ghani, v Federaciji Mali, Gvineji ali v Kongu, bi radi »zvarili« iz množice plemen in narodnosti en sam narod in to kar na hitro, da bi utrdili državo, vendar pa je malo verjetno, da bi se jim to posrečilo. Taki poskusi nujno vodijo do diktature in končno do anarhije in razpada držav, kot zgovorno dokazujejo mnogi primeri iz evropske zgodovine. Zato je zatrdno pričakovati, da
čakajo vse mlade afriške države še burni časi in da se razmere v njih še dolgo ne bodo ustalile.
Tudi v gospodarskem in socialnem pogledu bodo napravile te države velik korak nazaj, kar spet dokazuje nesrečni Kongo. Vsaj na tem področju so kolonialna oblastva veliko napravila. Toda tanka črnska inteligenčna plast ni sposobna ohraniti teh pridobitev ali jih celo izboljšati. Svet napreduje mnogo hitreje, kot pa mu morejo te države slediti. Kdo bo preprečeval epidemije, skrbel za higieno, za porodnice, za zdravje otrok? Marsikje pride en zdravnik na 100.000 prebivalcev in več, in še ta je bil navadno Evropejec.
POMOČ V DRUGAČNI OBLIKI
Spričo vsega tega je jasno, da Evropa ne more in ne sme prepustiti Afrike njeni usodi, ampak da je še naprej odgovorna zanjo. Tudi v bodoče ji bo morala pomagati, seveda v drugačni obliki kakor doslej. S kakšnimi kolonialističnimi težnjami ne sme imeti ta pomoč nič skupnega. Najti bo treba nove oblike pomoči in sodelovanja.
Nove naloge Organizacije Združenih narodov
Pri tem bi morali igrati veliko vlogo Združeni narodi. Preko svojih organizmov, kot sta n. pr. FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in oskrbo) ali UNESCO naj bi pomagali pri socialnem in kulturnem razvoju afriških držav. Vendar pa bi bilo treba ustvariti kakšne nove organizacije Združenih narodov, ki bi osredotočile svoje delovanje samo na Afriko in katerih naloga bi morala biti zlasti v tem, da nudijo Afriki gospodarsko pomoč ter strokovno osebje za razna področja, da se šibki državni ustroji ne bodo pokvarili in zataknili. Evropske države in seveda Združene države bi morale prispevati po svojih močeh v sklade teh novih organizacij in kriti njihove proračune. Toda razvoj v Afriki bo zahteval ogromne vsote in zato bi morali biti prispevki precej višji, kot pa jih Amerika in Evropa doslej nudita Združenim narodom v ta namen. Vendar v tem ni problem, ker si mnoge evropske države, kot n. pr. Nemčija, zaradi svoje gospodarske moči lahko dovolijo neprimerno večjo pomoč. Nove organizacije ZN za pomoč Afriki pa bi morale zbrati strokovno in tehnično osebje med vsemi razvitimi evropskimi narodi. V takem primeru bi v Evropi še dolgo ne mogli govoriti o kaki hiperprodukciji intelektualcev ne na tehničnem in tudi ne na nobenem drugem področju.
To bi bila ena oblika pomoči Afriki. Dru-
ga bi morala biti v tem, da bi razvite in bogate evropske države nesebično »botrovale« tej ali oni novi državi v Afriki s tem, da bi tja še prav posebno usmerjale svojo gospodarsko pomoč in ji pomagale s strokovnim osebjem, ne da bi to izkoriščale v svoj prid. Koristi od takega iskreno mišljenega sodelovanja bi se s časom same pokazale. Taka oblika sodelovanja bi imela to prednost, da bi se zanjo laže navdušile širše množice prebivalstva, kot so n. pr. doslej pomagale pri konkretnih misijonskih pobudah, če bodo ljudje vedeli, kam bo šel njihov denar, da gre za graditev te ali one bolnišnice, šole, ceste ali tovarne, bodo rajši pomagali in bodo lahko sproti sledili napredku v tisti afriški državi, ki jim bo tudi bolj prirastla k srcu. Kako naj bi bila taka pomoč organizirana, zlasti če pod posrednim ali neposrednim vodstvom dajajoče države ali v sodelovanju vlad dajajoče in sprejemajoče države, je stvar, ki bi jo bilo treba šele razčistiti, a s časom bi se gotovo izkristalizirale najuspešnejše oblike.
Gotovo pa je, da je Evropi in Ameriki naložena v tem pogledu velika odgovornost in da je v njunem lstnem interesu, da čimbolj in čimprej pomagata novim afriškim državam in narodom, če nočeta, da postanejo plen totalitarnih ideologij in sistemov ter kot njihova nezavedna sredstva še bolj ogroze svetovni mir.	M.	Z.
RADIO TRST A
Nedelja, 4. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše v/, stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.40 Operne. arije in dueti; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Zbor »Emil Adamič«; 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 5. septembra, ob: 18.00 »Lotle Lcnya, igralka in pevka dveh dob in kontinentov«; 19.00 Oddaja za najmlajše: »Murenček s cvetne poljane«, pravljica (M. Kitck), igrajo člani RO; 20.30 V spomin Luigija Cherubinija ob 200letnici rojstva: »Me; dea«, opera v treh dej. Orkester in zbor milanskega gledališča »La Scala« vodi Tullio Seralin. Približno ob 21.30 »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 22.20 »Mala literarna oddaja«.
Torek, 6. septembra, ob: 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba (Ch. Chilton - B. Mihalič), igrajo člani RO;
22.00 Umetnost in življenje — Mirko Javornik: »XXI. Mednarodni fesaival filmske umetnosti v Benetkah«; 22.15 Simfonični koncert Orkestra slovenske filharmonije, ki ga vodi Bogo Leskovic — Bravničar: Slovenska plesna burleska, Ramovš: Scherzino za klavir in godala, Tajčevič: Sedem balkanskih plesov.
Sreda, 7. septembra, ob: 18.00 Z začarane police — Valerija Kamenšek. »O hrabrem mravljincu Pepi-ju«; 19.00 Nove afriške države — Franc Jeza: »Nasledniki Francoske ekvatorilane Afrike«; 21.00 »JFša ob reki«, igra v treh dej. (Anna Bonacci - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 22.15 Ansambel Aleksander Skale.
Četrtek, 8. septembra, ob: 18.00 »Zelena kuga«;
19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu; 21.00 Obletnica tedna — Boris Mihalič: »Devetdeseta obletnica bitke pri Sedanu«; 21.15 V spomin Luigija Cherubinija — Requicm v c-molu v izvedbi zbora tržaškega gledališča »G. Verdi« in Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigira Luigi Tof-folo; 22.00 Iz sodobne književnosti — Vinko Beli-čič: »Anton Ingolič in njegov roman: Nebo nad domačijo«; 22.40 Pojeta Maja Gabor in Majda Sepe z orkestrom Franca Russa.
Petek, 9. septembra, ob: 18.00 »Jean Rostand, veliki biolog«; 19.00 Po davnih cestah — Fran Orožen: »Džingiskanove poštne zveze«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.15 Koncert klarinetista Mihe Gunzeka, pri klavirju Marjan Lipovšek — Ramovš: Sonata za klarinet in klavir, Merku: Tri uspavanke za Jasno, op. 26.
Sobota, 10. septembra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.00 Koncert operne glasbe; 16.00 Znamenita dela starega veka — Miran Pavlin: »Palača kralja Kasyapa na vrhu levje pečine«; 17.00 Slovenske folklorne zasedbe; 18.00 žena in dom;
19.00 Slovenski književniki v pismih — Martin Jcv-nikar: »Srečko Kosovel«; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska'zgodba (Ch. Chilton - B. Mihalič), igrajo člani RO; 22.00 Zafred: Šesta simfonija za orkes'er. Izvaja Orkester RAI-TV iz Turnia, ki ga vodi Mario Rossi; 22.20 Poje Jelka Cvetežar z orkestrom Bojana Adamiča.
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. septembra, nedelja: Ida, Zala
5. septembra, ponedeljek: Lovrenc
6. septembra, torek: Ljuba
7. septembra, sreda: Marko
8. Septembra, četrtek: Marija, Adrijan
9. septembra, petek: Peter, Marij 10. septembra, sobota: Nikolaj
Pristanišče v Kopru
Zadnji teden je novo pristanišče v Kopru doseglo nov višek. Preseglo je namreč postavljeni cilj: 100 tisoč ton prometa v manj kot osmih mesecih. Medtem se nadaljujejo dela pri gradnji novega pomola, tako da se bo prihodnje leto promet še znatno povečal. Govori se tudi, da bodo Koper kmalu povezali tudi z železniško progo, kar bo mestu gotovo dalo še večji gospodarski zagon.
Krvavi atent
V zadnjih časih je bila pozornost svelov-ne javnosti osredotočena na dogodke v Afriki, medtem ko je v deželah Srednjega vzhoda nepričakovano dolgo vladal mir. V ponedeljek pa se je mestu Ammanu, prestolnici Jordanije, zgodilo nekaj, kar je iz nenada pritegnilo nase pozornost vsega sveta.
Doslej še neznane osebe so položile v vladno palačo peklenski stroj, ki je ob eksploziji popolnoma uničil urade ministrskega predsednika El Majalija in njegovih sodelavcev. Pri tem je El Majali zgubil življenje in z njim še 10 oseb, medtem ko je bilo drugih 47 oseb ranjenih.
Opazovalci sodijo, da je bil atentat pravzaprav namenjen 22-letnemu jordanskemu kralju Huseinu, ki bi se bil moral v ponedeljek sestati s svojim prvim ministrom, a slučaj je hotel, da je prišel na sestanek s četrturno zamudo, kar mu je rešilo živi je-nje.
Kralj Husein je v državi proglasil obsedno stanje ter imenoval novega ministrskega predsednika. Ko so ga obiskali časnikarji, je izjavil, da sta dva nižja uradnika v obrambnem ministrstvu bila v zvezi z nekimi osebnostmi v Kairu in da sta po atentatu zbežala. Obtožil je obenem Združeno arabsko republiko, da je neposredno prizadeta pri umoru ministrskega predsednika El Majalija.
Kot znano, kralj Husein ni prijatelj niti z Naserjem niti s sosednimi Izraelci. Jordanija se namreč nahaja med Sirijo in Egiptom, ki sestavljata Združeno arabskef republiko, a nimata med seboj nobene zveze po kopnem. V Jordaniji živi nadalje okrog 400 tisoč palestinskih Arabcev, ki so povečini za priključitev k Združeni arabski republiki, česar pa Husein odločno odklanja. čudno pa je, da je bil atentat izvršen prav nekaj dni potem, ko sc je zaključilo zasedanje Arabske lige, na katerem sta prizadeti državi baje skoraj že rešili sporno palestinsko vprašanje.
Ker se je po atentatu razširila govorica, da se na jordanski meji zbirajo Naserjevi vojaki, ki se pripravljajo na vhod v Jordanijo, so na te dogodke postali pozorni tudi Izraelci. Ti so sicer nasprotniki kralja Huseina, vendar raje vidijo, da imajo za
Spor zaradi Berlina
Oblastva komunistične Vzhodne Nemčije so te dni hudo omejila promet med Za-padno Nemčijo in zahodnim delom Berlina ler promet med obema deloma bivše nemške prestolnice. S temi ukrepi namreč hočejo doseči, da bi se čim manj beguncev iz vzhodnih pokrajin udeležilo kongresa, ki se za nekaj dni prične v zahodnem Berlinu.
Proti omenjenim omejitvam so vojaški poveljniki zahodnih sil odločno protestira-,li pri sovjetskem vojaškem poveljniku, češ da je ukrep vzhodnonemških oblastev v nasprotju z določili potsdamskega dogovora in zato nezakonit. Kljub protestu pa se obmejni stražniki komunistične Nemčije dosledno ravnajo po prejetih navodilih ter branijo prehod čez svoje ozemlje zlasti potnikom, rojenim v vzhodnih pokrajinah. Promet s tovornjaki pa se redno razvija.
it v Jordaniji
soseda tudi Jordanijo, kot da jih obdaja le Naserjeva republika.
Zato so izjavili, da bi v primeru Naserjevega napada na Jordanijo, morali tudi sami poseči v spor. Zadeva je toliko bolj nevarna, ker bi se v to zadevo vmešale še druge države in zlasti velesile. Anglija je na primer že obljubila pomoč jordanskemu kralju.
Dogodki na Srednjem vzhodu so torej mnogo nevarnejši kot nemiri v Kongu, in znajo hudo ogrožati svetovni mir. Zato čakajo zlasti Organizacijo Združenih narodov še težki časi, v katerih se bo izkazalo, ali je res sposobna opravljati nalogo, zaradi katere je bila ustanovljena.
Maršal Tito o Kongu
Pred dnevi je jugoslovanski predsednik Tito dal ravnatelju agencije Tanjug izjavo, ki zadeva sedanje stanje v Kongu. Med drugim je dejal, da ima kongoška osrednja vlada vso pravico, da vzpostavi svojo oblast po vsem državnem ozemlju. O notranji ureditvi Konga pa bi moralo odločati samo kongoško prebivalstvo. Maršal Tito je tudi izjavil, da bi morale belgijske čete nemudoma zapustiti deželo, ker njihova prisotnost dobiva čedalje bolj značaj vmešavanja v notranje zadeve Konga. Zavzel pa se je za oddelke Združenih narodov, ki imajo po njegovem nalbgo, da pomagajo urediti državo in utrditi oblast zakonite osrednje vlade.
Hammarskjoeld protestira
Ker Belgija ni umaknila vseh svojih čet iz Konga do 29. avgusta, kot je določil Varnostni svet, je glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld poslal belgijski vladi protest ter zahteval, naj se umik preostalih vojakov čimprej izvede.
Hammarskjoeld trdi, da je v vojaškem oporišču Kamini še 400 padalcev in nekaj tehničnega osebja, ki bi moralo po sklepu Varnostnega sveta že zapustiti kongoško ozemlje.
Predstavnik belgijske vlade je izjavil, da Hammarskjoeld pretirava in da je prisotnost še nekaterih vojakov v Kongu treba pripisati dejstvu, da manjkajo prevozna letala. Poudaril je obenem, da bo Belgija izpolnila ukaz Združenih narodov.
V kongoški pokrajini Kasai, kjer so bogata ležišča najrazličnejših rud in ki so jo čete osrednje vlade zasedle šele pred kratkim, so baje nastali hudi boji med omenjenimi četami ter med domačimi plemeni. Ta zahtevajo za svojo pokrajino široko avtonomijo, kar pa Lumumbova vlada odločno odklanja.
V Leopoldvillu, prestolnici Konga, pa so vesti iz Kasaia zanikali.
Vse za denar
V Milanu je neka zlatarna izdala serijo zlatih novcev v spomin na letošnje olim-piade. Na kovancih, ki imajo obliko že nekoliko obrabljenih starorimskih zlatnikov, so vrezane glave dvanajstih zmagovalcev na modernih olimpiadah. Vsak spominski novec stane 8500 lir, vseh dvanajst skupaj v žametni šatulji pa 100.000 lir.
Fidel Castro odloi
Zunanji ministri vseh ameriških držav, ki so pred dnevi zaključili zasedanje v San Joseju, so soglasno odobrili resolucijo, katera graja kubansko vlado, ker zadnje čase čedalje bolj prehaja pod vpliv Sovjetske zveze in s tem neposredno podpira širjenje komunizma po vsej ameriški celini.
V znak protesta je kubansko odposlanstvo zapustilo zasedanje, Fidel Castro pa je predvčerajšnjim imel govor, v katerem je med drugim dejal, da so »zunanji ministri izdali latinsko - ameriško ljudstvo«. Ti naj bi se namreč postavili na stran napadalca (ZDA) in ne dežele, ki je bila napadena (Kuba).
Svoj ognjevit govor pa je kubanski vodja takole zaključil: »Napočila je ura, ko sc je treba oborožiti do zob in je treba obenem vedno više dvigniti našo zastavo«.
Komisija za dežele
Ministrski predsednik Fanfani je ustanovil posebno komisijo, ki ima nalogo, da prouči vprašanje deželnih avtononrj. ki jih predvideva ustava. V komisijo so bili imenovani parlamentarci vseh strank, razen komunistične in misovske, ter nekateri izvedenci. Komisija mora svoje delo zaključiti do konca tega leta. Na osnovi njenih zaključkov bo vlada predložila parlamentu ustrezne zakonske osnutke, ki bodo uresničili ustavno določilo o samoupravnih deželah.
Skok z neba
Nov svetovni rekord za skok iz višine je postavil pred kratkim ameriški letalski stotnik Kittinger. Iz višine 33 kilometrov je skočil iz letala in strmoglavil v zračno brezno. Letel je brez padala 25 kilometrov globoko proti zemlji. Rabil je samo štiri minute in pol. šele v višini 5756 metrov je odprl padalo in je mirno prstal blizu raketnega odletišča v puščavi Nove Mehike. Ves padec je trajal komaj štirinajst minut. Padalec je imel na sebi težko opremo brezzračnih letalcev, zato se ni mogel po pristanku dvigniti s tal. Vendar so ga našli nepoškodovanega in smehljajočega, ker je čutil, da je prvi človek, ki je padel takorekoč z nebes na naša tla.
Skok iz brezzračnih višin pa nima zgolj športnega pomena, temveč je še bolj važen za proučevanje medplanetarnih poletov. Bodoči avstronavti bodo morali po nekaj krogih okoli Zemlje odskočiti iz letal, če se bodo hoteli vrniti spet na zemljo.
Koliko nas je
Organizacija Združenih narodov je ta teden izdala demografski letopis. Iz njega izhaja, da je dosedanja domnevana številka o človeštvu na zemlji premajhna. Po zadnjih znanstveno ugotovljenih podatkih prebiva na naši obli že 2.900 milijonov ljudi. Vsako leto imamo za 48 milijonov prebivalcev prirastka. Največ novorojencev izkazuje jugovzhodna Azija in še več osrednja Afrika. Tu se rodi vsako leto 45 ljudi na tisoč, v Evropi pa komaj 19 na tisoč.
V štirih deželah živi polovica človeštva. To so: Kitajska s 669 milijoni ljudi; Indija s 403; Sovjetska zveza z 290 in Združene države Amerike s 178 milijoni ljudi.
:no po svoji poti
Napovedal je tudi, da se ne bo nikdar odpovedal sovjetski vojaški pomoči in zlasti ne zavrnil pomoč, ki mu jo lahko dajo sovjetski atomski izstrelki.
Kot vidimo, v srednji Ameriki se .položaj ni izboljšal, temveč se spor med Združenimi državami in Kubo čedalje bolj zaostruje.
Belgijski obisk v Rimu
Ta teden se je mudil na uradnem obisku v Rimu belgijski zunanji minister Pierre Wigny. Sestal se je z ministrskim predsednikom Fanfanijem in zunanjim ministrom Segnijem. Na dnevnem redu razgovorov ni bilo posebnih vprašanj in je treba obisk raje staviti v zvezo z važnimi srečanji, ki jih bo čez nekaj dni imel predsednik Fanfani. Ta bo namreč videl tako predsednika De Gaulla kot kanclerja Adenauerja. Ni več nobenega dvoma, da bo pri teh srečanjih eden najvažnejših predmetov razprave vprašanje odnosov med Evropskim skupnim tržiščem ter Področjem proste izmenjave (EFTA), ki danes že hudo rahlja zahodno zavezništvo.
OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE
Kot poročajo iz Rima, namerava Fanfa-nijeva vlada razpisati občinske in pokrajinske volitve za 13. ali 20. november. Kršč. demokracija se je baje že dogovorila s socialnimi demokrati o spremembah zakona za volitve v pokrajinske svete. Vlada bo predložila zadevni zakonski osnutek že na eni prvih sej parlamenta, ki se prvič sestane 5. septembra.
Na Tržaškem bodo občinske volitve v vseh občinah, razen v Trstu. Vsi volilni upravičenci pa bodo volili nove zastopnike v pokrajinskem svetu. Na Goriškem pa bodo volitve najbrž v decembru.
Za spomenik Emilu Komelu
Naročnike in bralce Novega lista pozivamo, tla bi po svojih močeh prispevali k postavitvi nagrobnega spomenika pokojnemu profesorju Emilu Komelu.
Pokojnik ima, kakor je znano, velike zasluge. za kulturno življenje zlasti gorižkih Slo vencev.
Zato zahtevata otl nas hvaležnost in dostojnost, da se oddolžimo njegovemu spominu.
Prepričani smo, da bo vsakdo z razumevanjem upošteval naš poziv.
Prispevke sprejemajo uprava Novega lista v Gorici (Piazza Vittoria 18/11), prof. Mirko Rijaveo v ulici Orzoni 11 in uprava Novega lista v Trstu, ulica Martiri della Lihe,rta (lil. Commerciale) 5/1.
Prejeli smo v Gorici: Družina N.N. lir 500(1.
SEJEM TEHNIKE
V Beogradu je odprt IV. mednarodni sejem tehnike. Razstavljeni so izdelki za komunikacije, poljedelski stroji, železniški vozovi, precizna mehanika, traktorji in podobno. Že v prvih Štirih dneh je bilo sklenjenih za 45 milijard dinarjev kupčij. Kupci so se predvsem zanimali za strojne in elektrotehnične izdelke. Največ kupčij so podpisala domača podjetja. Inozemska podjetja pa niso pokazala toliko zanimanja za sejem, ki se šele razvija v takšne, kot se prirejajo na primer v Milanu.
Stavi spomini
Na Dunaju še ni zamrl spomin na cesarje Franca Jožefa in Karla. Monarhistična habsburška misel je še globoko zakoreninjena med ljudstvom in celo med mladino. »Monarhistično gibanje Avstrije« je 20. avgusta priredilo velike svečanosti v spomin 130. rojstnega dne Franca Jožefa in 75. obletnice rojstva cesarja Karla. Predvajali so tudi na trak posneti spominski govor dr. Otona Habsburga; vojaška godba v uniformah cesarske armade je igrala. Po zadušnici pomožnega škofa je sprevod z baklami korakal mimo spomenika Franca Jožefa v dvornem parku. Nagovore sta imela okrajna monarhistična voditelja dr. Benigni in dr. Perko (sama avstrijska imena?).
Mitus starih cesarjev še ni zamrl.
Južni Tirol pred OZN
Dne 20. septembra se sestane glavna skupščina Združenih narodov. Na dnevnem redu razprave bo tudi vprašanje južnoti-rolske avstrijske manjšine v Italiji. Avstrijsko odposlanstvo bosta vodila zunanji minister Bruno Kreisky in podtajnik dr. Gschnitzer. V odposlanstvu bodo tudi številni avstrijski parlamentarci ter izvedenci za manjšinska vprašanja.
Prihodnji teden se sestane ministrski svet, da natančno določi stališče, ki ga bo Avstrija branila v New Yorku.
Zanimive obletnice
Letos bomo obhajali stoletnico dopisnice in razglednice. Kako preprosto se nam zdi pisati v Ameriko in prejeti že v nekaj dneh odgovor. Zadeva pa nekoč ni bila tako enostavna in je trajalo nekaj časa, da sta se dopisnica in razglednica udomačili kot občevalno sredstvo.
Na idejo dopisnice je po mnogih poizkusih prišel generalni poštni mojster Henrik von Stephan. Tudi ko jo je uradno vpeljal, so jo tako imenovani uradni ljudje odklanjali, češ da ni dostojno pošiljati dopisnic, ki jih lahko vsak nepoklicani bere. Do zmage je pa pripomogla dopisnici prav vojna, in sicer Francosko-nemška iz leta 1870-71. Vojaki na bojiščih so brž spoznali, kako je vojna dopisnica pripravna za kratka obvestila domačim. Od tedaj se je dopisnica razširila po vsem svetu.
Še bolj slučajno kot dopisnica je nastala razglednica. To se je tudi zgodilo za časa že omenjene vojne med Prusi in Francozi. Nemški knjigarnar Schvvartz v Olden-burgu je prodajal dopisnice. Nekega dne je imel namen pisati staršem, da je vojne sit.
Javno seveda ni smel povedati svojega mnenja. Zato je na dopisnico pritisnil kliše nemškega vojaka in pripisal, da taki ne dajejo zaslužka.
Razglednica je pa le nastala. Sprva ljudem niso bile všeč lake razglednice. Založnik pa ni odnehal in jih je na svoje stroške pošiljal kot reklamo znancem in tujcem. Na eno stran je začel odtiskavati tudi cvetlice in pokrajine. Takšne so piscem prijale. Pošta jih je začela sprejemati. Zmagovita pot razglednice, zlasti z izletov, je bila utrta za vselej.
Urad za načrte
V torek zvečer je ministrstvo za javne udeležbe izdalo poročilo, iz katerega izhaja, da bodo tržaške ladjedelnice ohranile svoj urad za načrte. Poročilo je bilo izdano ob zaključku obiska tržaškega odposlanstva, ki ga je vodil župan Franzil, pri ministru za državne udeležbe Boju.
Vest je upravičeno vzbudila veliko zadovoljstvo pri tržaški in tržiški javnosti ter zlasti pri ladjedelniških delavcih, ki so po odločnem in enotnem nastopu svojih strokovnih organizacij nekako prisilili najvidnejše tukajšnje oblastnike, politične stranke, gospodarske ter druge ustanove, da so se uprle ukinitvi ladjedelniškega urada za načrte.
V tržaškem odposlanstvu sta poleg župana bila še predsednik Trgovinske zbor* nice Caidassi in pokrajinski tajnik Kršč. demokracije Belci, če je bila tržaška zahteva sprejeta, se je pa treba zahvaliti tudi pomoči, ki so jo v tem vprašanju nudili oblastniki in organizacije goriške ter videmske pokrajine. Tako se je prvič zgodilo, da so se v obrambo skupnega cilja prvič postavile politične in gospodarske sile, delujoče na ozemlju bodoče dežele Furlanije - Julijske krajine.
Kot poročajo, se je s to tržaško zadevo b^.vil sam predsednik vlade Fanfani, ki je po globlji proučitvi vprašanja, odredil, naj se ukrep Fincantierija prekliče.
V torek so predstavniki Tržaške trgovinske zbornice ter zastopniki industrijcev
ZGONIK
Medtem ko je še pred poldrugim mesecem grozilo, da bomo zaradi suše ob vso letošnjo košnjo, se je vreme pozneje tako spremenilo, da je bil ves avgust deževen. To vreme ni bilo seveda pogodu letoviščarjem in kopalcem ob morju, a za Kras je bilo ugodno. Travniki in pašniki so se toliko popravili, da so dali še kar dobro košnjo, ki je še v teku. Tudi živina ima dovolj paše.
V naši vasi in bližnji okolici doslej nismo imeli toče in drugih nesreč. Zato letošnja vinska letina kar dobro obeta. Zanimivo pa je, da je letošnji krompir povečini gnil. Tega pojava si ne znamo razlagati in zelo nas zanima, kaj bodo o tem povedali strokovnjaki.
Zadnja neurja so hudo razrila tiste poti, ki niso asfaltirane ali kakorkoli drugače bolje urejene, škodo tembolj občutimo, ker je občina prav pred kratkim te ceste nekoliko popravila.
GABROVEC
Delavci Selada še vedno urejujejo kanalizacijo po naši vasi. V načrtu je nadalje asfaltiranje vaških poti.
Pri znani kraški podzemski jami, ki se nahaja nedaleč od Briščikov, so v teku dela za zgradnjo javnega stranišča in čakalnice za obiskovalce jame. Ob vhodu bodo zgradili tudi majhno stanovanje za čuvaja. Vsa ta dela bodo gotovo privabila še večje število obiskovalcev jame.
ostane v Trstu
obiskali predsednika upravnega sveta Jadranskih ladjedelnic ing. Pacchiarinija ter zahtevali, naj urad za načrte ostane v Trstu. Ta dan so zborovali tudi predstavniki sindikatov iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona ter prav tako zahtevali, naj se omenjeni urad ne ukine ter prenese v Genovo.
FERNETIČI
Domači gostilničar Gomizelj gradi novo restavracijo, ki bo, kot napovedujejo, ena najlepših v okolici. Ko bo dokončana in bo prav gotovo imela precej gostov, se bo še bolj čutila potreba po javni telefonski govorilnici. Kljub obljubam in napovedim, te naprave na Fernetičih še danes nimamo.
V tej zvezi smo pred dnevi zvedeli, da je tepentaborska občina že odposlala pristojnemu uradu načrt za napeljavo telefona in postavitev javne govorilnice. Ker je za ta dela že na razpolago tudi denar — občina ga je prejela v zadnjem gospodarskem načrtu — lahko pričakujemo, da bo podjetje Telve čimprej napeljalo telefon v vas.
Gianne Požar ni več
V četrtek zadnjega tedna zvečer je v bolnici v Ankaranu za vedno zatisnila oči komaj 20-letna Gianna Požar iz Trsta. Žalostna vest je globoko presunila vse, ki smo jo poznali. Vedeli smo sicer za kruto usodo, ki jo je doletela, toda nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro za vedno od nas poslovila. Z globoko žalostjo v srcu smo jo zato v nedeljo spremili na zadnji poti.
Draga Gianna! Bila si blagega značaja, vljudna, marljiva, dobrosrčna in vedno polna življenja. S svojim vedrim vedenjem si v družbo prinašala veselo razpoloženje in zadovoljstvo. Tvoji prijatelji in prijateljice sedaj nemo strmimo in ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Kar težko se prepričujemo, da zdaj počivaš med visokimi cipresami tržaškega pokopališča.
Veliko vrzel si pustila med nami. A ohranili te bomo v najlepšem spominu. Naj ti Bog da večni mir in pokoj.
Hudo prizadeti družini in vsem sorodnikom izrekamo ob bridki izgubi globoko občuteno sožalje.
dt.
Sožalju se pridružujeta Krožek slovenskih izobražencev ter uredništvo Novega lista.
SMRT NA ASFALTU
V sredo zjutraj nekaj čez sedmo uro se je smrtno ponesrečil v bližini Katinare 23-letni Danilo Križmančič iz Bazovice. Vozil se je s svojim skuterjem na delo v naselje Sv. Sergija. Trčil je v tovornjak in obležal na mestu mrtev. Hudo prizadetim staršem naše iskreno sožalje.
ŠOLSKO OBVESTILO
Vpisovanje na Učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se. je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10. do 12. ure.
PREDNOSTNE LESTVICE
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 31. avgusta dalje izpostavljene na šolskem skrbništvu, Ul. Du-ca d'Aosta 4, na šolskem nadzorništvu za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, Ul. Frausin 12 in na didaktičnih ravnateljstvih prednostne lestvice za podelitev začasnih mest in suplenc na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju.
^eiteSlia 1//odpih{« -
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Našim bralcem je znano, da je v naši domačiji samo ena strokovna šola, in sicer v naši vasi. Ta šola pa pripravlja učence le za mizarski in zidarski poklic. Ker je bila ustanovljena že pred več leti, je iz nje izšla že lepa vrsta mladeničev z enim omenjenih poklicev.
2e več let pa prebivalstvo želi, da bi ta strokovna šola dala učencem vsaj osnovne nauke v kamnoseštvu, ker je pri nas mnogo jav in je po dobrih kamnosekih veliko povpraševanje.
Pred nekaj dnevi je posebno odposlanstvo kamnoseških podjetij predočilo videmskemu prefektu nujno potrebo strokovne šole za kamnoseke, ker bodo drugače morali prekiniti dela v kamnolomih Nadiške doline zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev. Prefekt je odposlanstvu obljubil, da bo posredoval pri ministrstvu za javno vzgojo, da bi se v naši strokovni šoli otvoril tudi oddelek za kamnoseke.
Po 46 letih bivanja v Kanadi, je to poletje obiskal rodno vas Ivan Costaperaria. Dom je zapustil kot 1 (Metni fant. Danes je zaradi svoje vztrajnosti in vestnosti podpredsednik velikega industrijskega podjetja, ki zaposljuje 700 delavcev in gradi po vsej državi večja javna dela. Njegov brat Anton in njegova družina sta se obiska zelo razveselila.
V Trušnjah pri Dreki je pred kratkim umrl 51-letni Adolf Trušnjak, ki so mu po domače rekli šole. Umrl je zaradi posledic bolezni, ki mu jo je povzročila druga svetovna vojna. Bil je vojni invalid, a pokojnine žal ni dobival, zato je živel zelo bedno. Večkrat je prosil, da bi mu dali kako podporo, da bi se mogel kje zdraviti, a vse prošnje so mu zavrnili. Naj trpin v miru počiva. Sorodnikom pa naj gre naše sožalje.
Z državnim prispevkom v znesku 1.207.000 lir bodo pogozdili Kolovrat, okolico Paču-ha in Klobučarjev.
IZ VISKORŠE
Pred nekaj dnevi je bil odobren državni prispevek 6 milijonov lir za zgradnjo o-troškega vrtca v naši vasi. Matere pričakujejo, da ga bodo že letos zgradili.
is
__________________________i_
IZ PEVME
Pevmčani so se nemalo začudili, ko sc v nedeljo, 21. avgusta, zagledali za spomenikom, ki je bil postavljen po vojni v spomin padlim iz štmavra, Pevme in Oslavja, mrežasto ograjo. Nihče prav ne ve, zakaj in čemu so to ograjo čez noč postavili ter ali so to storili po lastnem nagibu, ali pa nahujskani od ljudi, ki so Slovencem sovražni.
Ni izključeno, da so za ograjo odgovorni ljudje, ki jim je priraščeno sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s Slovenci. Zato jim je trn v peti tudi spomenik, ki časti slovenske žrtve za druge svetovne vojne. Saj se je v goriškem mestnem svetu ob ta spomenik že spotikal Pedroni in prav gotovo je v Gorici še nekaj strupenih zanešenja-kov, ki bi radi videli, da bi se spomenik odstranil, ker po njihovem žali številne obi-
linnuVtlttM rhiluift
Cesto, ki pelje iz naše vasi v Krnahto, so sicer pred kratkim dobro popravili, a velika škoda je, da je niso dovolj razširili, da bi mogel tudi po njej voziti avtobus.
SV. V1ŠARJE
Nedeljo za nedeljo se letos, ko praznujemo 600-letnico slavne svetovišarske božje poti, vrstijo romanja na posvečeno goro. Romarji so povečini Slovenci in za njimi Italijani in Nemci, saj se Sv. Višarje nahajajo na mejniku treh narodnosti. Romarska knjiga pa nam govori tudi o podpisih Angležev, Francozov, južnih in severnih Amerikancev.
Predpreteklo nedeljo pa je število slovenskih romarjev iz Gorice in Trsta preseglo vsako pričakovanje. Saj jih je pripeljalo do vzpenjače v Ovčji vasi v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj kar 10 avtobusov. Veliko število Doberdobcev pa je priredilo samostojno romanje, in korakali so do svetišča, ne da bi se poslužili vzpenjače; njim so se pridružili tudi Vrhovci in Jazbinci. Do sobote zvečer se je zbralo na hribu ob cerkvi že nad 600 slovenskih romarjev. Zato je bila običajna nočna procesija z lučkami zares veličastna. O. Fidelis je imel pozdravni govor. Mnogo vernikov je moralo požrtvovalno prečuti vso noč v cerkvi, ker niso mogli dobiti prenočišča.
Na romarje je oživljajoče vplivala tudi danes že skoro dokončana umetniška obnovitev svetišča, pH čemer je bil zaposlen več tednov znani akademski slikar Tone Kralj.
Na vse slovenske romarje je tokrat napravila najgloblji vtis sv. maša ob 11. uri, ki jo je daroval v staroslovanskem obredu dr. Stanko Janežič. Pred sv. mašo je imel lep govor, v katerem je poudaril velik pomen zedinjenja Vseh kristjanov in molitve za ta veliki cilj. Koralno petje med to sv. mašo je izvajal zbor videmskih semenišč-nikov. Sv. obhajila pod obema podoboma se je udeležilo tudi veliko število romarjev. Po dokončani sv. maši so verniki začeli zapuščati svetovišarski hrib in 30 se vračali vsi zadovoljni prek Belopeških jezer, še več jih je pa šlo s patrom Fideli-som, ki so zaključili svoje romanje v svetišču Rože skrivnostne v Krminu.
skovalce oslavske kostnice. Postavitev ograje pa se nam zdi popolnoma nespametna, ker je spomenik postavljen na javnem prostoru; zato si ne moremo niti misliti, da bi hotela odstraniti ali celo podreti spomenik mestna uprava sama.
Ob tej priliki se moramo tudi spomniti, kako so nekateri predlagali, naj se preko Livade in Soškega polja zgradi posebna cesta na Oslavje, in sicer samo zato, da bi se obiskovalci kostnice na Oslavju izognili Pevmi in spomeniku padlim. Ta predlog smo seveda obsodili in ga ožigosali kot nedopustno in potratno uporabo javnega denarja. Sodimo, da se bodo zli duhovi, ki so se ob postavitvi mrežaste ograje zbudili, zopet pomirili m jo čimprej odstranili, ker v okolici spomenika ne more nihče z ograjo braniti zasebrie lastnine, ker gre za javen prostor. Za njeno odstranitev pa bi morala poskrbeti občina, ki je upraviteljica javnih prostorov.
Mestna vodovodna uprava je pred nekaj dnevi obvestila pevmske družine, da bodo ?>o preteku enega tedna odstranili vse jav ne vodne pipe v Novi ulici, pri otroškem vrtcu in v bližini pošte. Pozvala jih je obe-rem, naj si medtem napeljejo vodo v hiše Družin, ki še nimajo vode v hiši, je v Pevmi precej. Zato jih je omenjeni ukrep zelo preseneti'. Za mnoge je napeljava vode 'udi zelo draca stvar, najemniki pa imajo težave z lastniki hiš. Ti bj se pa morali za-,' vedati, da so dolžni napeljati vodo v hiše, napeljavo pa lahko obračunajo v najemnini. Rok za naneljavo pa se zdi liudem odločno prekratek. Zato jim je treba pomagati vsaj s tem, da bodo lahko odplačevali stroške v obrokih.
IZ DOBERDOBA
Vzhodno - furlanski vodovodni konzorcij ie v petek prejšnjega tedna med drugim odobril izdatek 20 milijonov lir za vodovodne napeljave v Martinščini in obenem sklenil, da bodo tamkajšnji vodovod otvorili dne 2. oktobra.
IZ SOVODENJ
Vzhodno - furlanski konzorcij je sklenil, da bodo 2. septembra oddali na dražbi gradbena dela našega vodovoda.
IZ TRŽIČA
V zadnji številki smo poročali o velikem lazburjenju, ki ga je povzročila v gospodarskih krogih našega mesta kakor tudi v Gorici in Trstu ukinitev projektivnega biroja tržaških ladjedelnic.
Proti temu škodljivemu ukrepu, ki ga je izdate, ustanova Fincantieri, ki deluje v okviru Zavoda industrijske obnove in ji predseduje poslanec Tupini, se je dvignil val protestov. Ti so pa prišli do izraza zlasti v večurni splošni stavki, ki je bila v Trstu in Tržiču v ponedeljek prejšnjega tedna.
V sredo prejšniega tedna so tržaški župan in predstavniki tržaške trgovinske zbornice obrazložili predsedniku Tupiniju svo-ie zahteve in zahtevali, naj se ukrep ukine.
Zahtevo Trsta in Tržiča sta podprla tudi predsednik videmske pokrajine dr. Can-dolini in videmski župan dr. Centazzo. '
IZ ŠTEVERJANA
Naša občina ima velike težave z zgradnjo vaškega vodovoda. Da bi občane oskrbela čimprej z zdravo pitno vodo, je zaprosila za pomoč goriško občino in CAFO v Gradiški. Z Gorico se ni mogla dogovoriti o podaljšanju vodovoda, ker bi v tem primeru morali potrošniki plačevati za vodo previsoko ceno. CAFO pa je razpravljal o tem vprašanju v petek prejšnjega tedna. Ne vemo sicer, kaj je bilo sklenjeno, a upamo, da nam bodo v okviru konzorcija pomagali, da pridemo tudi števerjanci do zdrave vode.
Vreme v juliju in v avgustu ni bilo dovolj naklonjeno našim vinogradnikom in sadjarjem, ker je preveč deževalo; zato smo bili zelo zadovoljni, ko so končno na-sta'i v prejšnjem tednu sončni in topli dnevi. Pred dvema tednoma je vzdolž državne meje na Sovenci bila toča, ki je hudo razsajala zlasti v jugoslovanskih Brdih, a je močno oškodovala tudi naše kmetovalce. Prav je, da tem kmetom oblastva priskočijo na pomoč.
POMEMBEN DOGODEK
Italijanski gorišlci tisk je prejšnji teden priobčil razveseljivo vest, da bo dne 1. oktobra po 15. letih obnovljen železniški promet med goriško in bivšo svetogorsko postajo, ki se danes nahaja v Jugoslaviji. Obnovljen bo obenem promet na progi Mona-kovo - Trst preko Podbrda, ki je bil prav tako pretrgan pred 15 leti. Obnovitev železniškega prometa med Jugoslavijo in Gorico bo prav gotovo koristila gospodarskemu razvoju naše pokrajine.
Z VRHA
Naša vas, ki spada pod sovodenj sko občino, je ena izmed najbolj zapuščenih na Goriškem. Oblastva se nas spomnijo samo, ko gre za davke, čeprav smo na Krasu, kjer je zemlja zelo pusta, moramo plačevati vi sok davek. Nekateri Sovodenjci pač še vedno mislijo, da so na Krasu še pragozdovi, obširna rodovitna polja, da smo bogati, ker imamo nekaj motornih vozil, dobro in lepo cesto in da nam gre sploh prav dobro. Medtem ko je naša vas tako zapuščena, se pa središče naše občine prav lepo razvija. Tam gradijo otroške vrtce, nogometna igrišča, poštni urad in pločnike, asfaltirajo ceste in izboljšujejo javno razsvetljavo. Vrhovci jim nismo nevoščljivi, vse to jim iz srca privoščimo, a prav bi bilo, da bi se naša občinska uprava kdaj spomnila tudi na naš Vrh in nam vsaj vaške ceste popravila. Pa tudi glavna cesta je zelo zapuščena in zanemarjena. Po njej ne vidiš kot skale in jame, ki zelo otežkujejo vožnjo in kvarijo vozila.
Na vse to opozarjamo predvsem naše občinske svetovalce in jih prosimo, naj zahtevajo, da občina popravi poti in na-oelje telefon, brez katerega je v današnjem času težko živeti.
čudimo se, da slovenski tisk o tem vprašanju nič ne piše, pač pa poroča o cestah v Martinščini. A vendar je nujno potrebno, da se skrb občine sorazmerno pravično razdeli na vasi in na Središče.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ifkfcitl zaklenil t« Pcelohtinl
Že večkrat je poročal svetovni tisk o tem, da iščejo iznajdljivi Izraelci zasute vodnjake in zapuščene rudnike iz časov kralja Salomona in njegovih naslednikov. Takrat je bila celo današnja puščava Negev precej bolj dostopna in obljudena, pa tudi rodovitnejša, kot se zdi. Sveto pismo stare zaveze na več krajih omenja razne vodnjake in kovnice ter podobno, iz česar moderni Judje v Izraelu pravilno sklepajo, da so take stvari tam nekdaj re.s obstajale, ter so se spravili na iskanje. Najdba nekdanjega vodnjaka pomeni n. pr. v Negevu ali drugod, kjer manjka vode, veliko odkritje, ker omogoči novo naselbino. Nov kos zemlje je iztrgan puščavi. Pri tem so dosegli že presenetljive uspehe. Učenjaki se čudijo, kako točne opise vsebuje sveto pismo, tako da včasih sploh ni treba drugega, kot da se odpravi na kraj, ki ga omenjajo svetopisemske zgodbe, in da se z izkušenim, strokovno usposobljenim očesom ozre naokrog, pa že odkrije ostanke nekdanjih zgradb ali vodnjakov.
Velik del izraelske arheologije se usmerja danes po pisanju svetega pisma .Nekateri so postali pravi strokovnjaki za tolmačenje še tako skrivnostnih ali nejasnih namigov svetopisemskega besedila. Vse skupaj je podobno reševanju križanke. Cim več ugank rešijo, tem več jih je lahko uganiti, oziroma se razkrijejo same. Mreža podatkov na arheoloških zemljevidih se vedno bolj izpopolnjuje.
V Oxfordu so izšli v zadnjih letih trije zvezki obsežnega znanstvenega dela pod naslovom »Disco-veri-es in the Judaean Desert«, ki prinašajo in tolmačijo besedila znamenitih rokopisnih svitkov, katere so našli v povojnih letih v votlinah ob Mrtvem morju in ki so znani pod imenom »Qumramski teksti«.
Eno izmed tistih besedil, ki so ga našli leta 1952 pri ponovnem skrbnem iskanju v votlinah ob Mrtvem morju, nima nič opraviti z verskimi stvarmi, ampak je le zapisek krajev, kjer so bežeči Judje zakopali svoje zaklade. Besedilo se je dobro ohranilo. Le 5% črk je uničenih. Zanimivo je. zlasti za znanstvenike, ker vsebuje celo vrsto krajevnih imen in drugih podatkov o Sveti deželi v tistih časih okrog Kristusovega rojstva ali še pred njim. Vsebina pa je tudi drugače zanimiva. Tako stoji na primer v tistem besedilu: »Med obema tamariskama v dolini Achon, v sredi med njima koplji tri komolce globoko: 23 talentov srebra.« Drugje se bere: »V špranji pri Sekaki, vzhodno od Salomonovega ribnika: posode z dišavami; in čisto v bližini, nad Salomonovim prekopom, v smeri proti veliki skali, 60 komolcev, koplji tri komolce globoko: 23 talentov srebra.«
Naštetih in opisanih je okrog 60 skrivališč za judovske zaklade. Največ jih je v ožji in šrši okolici Jeruzalema, na visoki planoti in v Judovski puščavi ter v dolini Jordana, le malo pa na severu, na Karmelu in drugod. Nekateri teh krajev v svetem pismu niso nikjer omenjeni. Vsi skriti zakladi znašajo po navedbah v rokopisu skupno nad 6000 talentov, to je okrog 200 ton srebra in zlata, pa tudi mnogo dišav in dišečih začimb, katerih množina pa ni podrobneje navedena.
Mnogi učenjaki jemljejo te navedbe čisto resno in v Izraelu ne manjka ljudi, ki so se spravili na delo, da bi odkrili te zaklade, katerih arheološka vrednost bi bila danes še mnogo večja kot njihova vrednost v zlatu in srebru. Vendar tamarisk, ki so
Prva slikanica
Starost slikanic, ki »govore« in ki so tudi našim mladim in starim znane pod imenom »fumet-ti«, sega daleč nazaj. Že leta 1300 je neki italijanski slikar skušal ustvarili živahne in izrazite slike. Ni šlo, pa ni šlo. Zato je vprašal prijatelja Buffal-macca, kako naj naredi, da bodo osebe na njegovem platnu prav tako žive kot tovariševe. Prijatelj-slikar mu je na pol v šali, na pol zares svetoval, naj nariše stavke, kakor da se »kade« iz ust.
Slikar je ubogal in narisal podobo sv. Uršule s tovarišicami, ki govore med sabo s pomočjo »kadečih« se besed. To je bila bržkone prva slikanica, ki je govorila.
tgkrat rastle, danes že davno ni več in tako ostanejo iskalci zakladov največkrat praznih rok, če pri tem slučajno ne naletijo na kak drug arheološki zaklad, ki jim moralno, ali pa tudi materialno poplača trud. Ni pa izključeno, da bodo nekoč res odkrili vse te zaklade, brez sistematičnega iskanja. Oprema odprav, ki bi organizirano iskale, te zakla de, bi bila namreč mnogo predraga. In kje bi se našli finančniki, ki bi posodili denar za take hipotetične zaklade? Morali bi biti sami strastni iskalci zakladov.
Nekateri znanstveniki so pa celo mnenja, da predstavlja tisti znameniti rokopisni svitek samo potegavščino kakšnega davnega judovskega šaljivca. Toda zakaj ga je potem skril v globoko votlino, kjer so ga našli šele po 2000 letih? Ali mu je bilo res toliko do tega, da potegne za nos ljudi tako daljne generacije? To je najmočnejši argument tistih, ki so prepričani v resničnost navedb v rokopisu.
Po navedbah v svetem pismu pa so učenjaki Hebrejske univerze v Jeruzalemu, pa tudi učenjaki in arheologi iz drugih koncev sveta ponovno odkrili zadnja leta še vse večje zaklade v Palestini, kot so n. pr. razvaline davnih mest, o katerih odkritju si še pred nekaj desetletji nihče, ni upal niti sanjati. Zadnji čas iščejo mesti Sodcmo in Gomoro, medtem ko so Jeriho že pred leti odkrili in raziskali vse njene zemeljske plasti, pri čemer so z začudenjem ugotovili, da se ti arheološko-znanstveni podatki natančno krijejo z navedbami v stari zavezi sv. pisma.
Avgust Černigoj: Katedrala v Laškem
JI oveknjige
V zamejstvu se bolj redko pojavijo na knjižnem trgu domače knjige.
Zato nas tembolj razveseli vsaka, še najmanjša novost, ki je plod snovanja tudi med manjšino. Zadnje čase sta izšli v zamejstvu dve knjigi.
Prva je Fundamentalka, ki jo je napisal gori-ški katehet msgr. Srečko Gregorec kot verski učbenik za slovenske višje srednje šole. V njej razlaga temeljne resnice katoliške vere. Navaja tudi mnogo ustreznih virov in literature. S to knjigo je nisatelj zamašil veliko vrzel med šolskimi učbeniki na slovenskih šolah.
Kakor kaže način založništva, se. je moral msgr. Gregorec sam pobrigati tudi za denarne — ne le za slovstvene vire. Fundamentalko je namreč založil »Zlatomašni sklad v Clevelandu«. V uvodu se avtor tudi zahvaljuje zlatomašniku Antonu Merku-nu. Za naše šolske knjige ni torej mogoče najti nekaj tisočakov ne pri šolskih oblasteh, še manj pri kakih naših bogatih -trgovcih ali organizacijah; pri nas je tako, da se mora pisatelj-idealist odreči celo honorarju in iskati z lučjo po svetu še založnike.
£it&%a'im mic/uide „Uia'beggio“
Literarno nagrado »Viareggio« so podelili pisatelju Gian Battisti Angliolettiju za knjigo »Grandi ospiti«, ki je izšla pri založbi Vallecchi. Dobil je 2 milijona lir.
Posebno nagrado za pripovedništvo v znesku milijon lir so prisodili Laudomii Bonanni za roman »L’imputata«, izdan od založbe Bompiani. Nagrado milijon lir za esejistiko so razdeli i. Dobi a sta jo Bruno Migliorini za svojo »Zgodovino italijanskega jezika«, ki jo je izdala založba Šansoni, ter Ettore Lo Gatto za knjigo »Puškinovo življenje«, ki je izšla pri založbi Murgia. Nagrado za poezijo je dobil Paolo Volponi za pesniško zbirko »Le porte delTAp-pennino«, ki jo je izdal,založnik Feltrinelli. Nagrado za literarnega prvenca je dobil Sergio Saviane za knjigo »Festa di laurea«, objavljeno pri založbi Feltrinelli. Nagrada je znašala pol milijona lir. Milijon lir pa so prisodili kot nagrado za filmsko esejistiko Albertu Barbaru za študijo »Film in marksistično povračilo v umetnosti«. Milijon lir za časnikarsko anketo so dali Silviu Micheliju za knjigo »L’artiglio ha confcssato«, ki je izšla pri založbi Val-lecchhi. Milijon lir je dobil tudi Eduardo De Filip-po za knjigo svojih komedij pod naslovom »Cantata dei giorni pari« (Kantata parnih dni). Dal pa ga je nazaj v sklad za prihodnjo nagrado »Viareggio«.
Alladi umetniški rod
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je predstavil javnosti mladi umetniški rod s posebno likovno razstavo. Nastopilo je. enajst slikarjev, kiparjev in grafikov. Najmlajši med njimi Janez Bernik ima šele 27 let. Izmed vseh je še najmanj modernist Savo Sovre. Prijetno počiva oko na njer govi oljnati sliki Zima. Drugi še iščejo svoje smeri, čeprav so mnogi med njimi že razstavljali tudi v tujini in so prejeli nagrade ter odlikovanja.
Razstavo tolmači lepo urejen katalog, pisan v slovenščini in francoščini.
Umrla je Vicki Baum
V neki hollywoodski kliniki je umrla po krajši bolezni priljubljena ameriško-avstrijska pisateljica Vicki Baum. Stara je bila 72 let. Napisala je 25 romanov, več dram in številne filmske scenarije.
Začela je kot harfistka na Dunaju, kjer je bila rojena, a vedno je sanjarila, da bi postala pisateljica. V začetku prve svetovne vojne je objavila svoj prvi roman.
Leta 1916 se je poročila z avstrijskim dirigentom Richardom Lertom in leta 1931 sta se nastanila v Kaliforniji. Isto leto so prevedli njen najbolj znani roman »Grand Hotel« v angleščino in posneli po njem film. Nato je. napisala še precejšnje število romanov in scenarijev. Leta 1938 je postala ameriška državljanka in se preselila v Hollywood.
Pri pisanju je bila zelo pridna. Pisala je vedno ponoči, od 7 do 30 strani hkrati. »Svoje romane začenjam vedno z opisom kakšnega človeka«, je izjavila v nekem intervjuju. »Potem napravim tako kot v življenju: vprašam sc, kaj je bistveno v tem človeku, in ko to odkrijem, imam tudi že zgodbo. Ni treba drugega, kot da sedem in jo napišem.«
v zamejstvu
Toda to so samo žalostni, a resnični razmisleki ob izdaji Fundamentalke, ki je dobro in potrebno de-
lo.	(Tiskarna Budin, Gorica 1960, str. 142).
Druga knjiga, ki pa ni izšla prav na zamejskem ozemlju, marveč v Rimu, je Vodnik po Rimu. Z njim smo dobili prvi slovenski kažipot p> italijanski prestolnici. Vodnik ni namenjen samo romarjem, ampak še bolj turistom, ki prihajajo v Rim kot v antično in moderno prestolnico. Vodnik po Rimu (tisk. Arti Grafiche Chicca, Tivoli, 1960) je izdala »Alma Mater« v Rimu. Sestavil ga je Roman Rus, na temelju sorodnih kažipotov v drugih jezikih. Oprema je zelo lična, celo za vzgled marsikateri naši založbi. Dodane so slike, črtež in celo poseben spored letošnjih olimpijskih iger v R mu.
Vsebina, pisana v prijetnem slogu, je razdeljena na začetni, krajši- zgodovinski del ter na opis me sta, prikrojen za štiridnevni obisk pog’avitnih za nimivosti. rimskega mesta in okolice.
Vodnik po Rimu prodajajo tudi v naših knjigarnah.
GOSPODARSTVO
n>iu mm ■» i »•«»
Iz podatkov Osrednjega statističnega '-11	11 j išče dovolj zgodaj, da lahko še sejemo
da izhaja, da so lani pridelali v Italiji j koruzo.
66.374.000 hi vina, to je nekoliko manj kot
1. 1958, ko je bilo 67.994.000 hi. S takšnimi letinami bi Italija zasedla prvo mesto med državami, ki pridelujejo vino, in bi pritisnila Francijo na drugo mesto. L. 1957 pa je bila vinska letina manjša več kot za eno tretjino, saj je dosegla komaj 42.838.000 hi. Letošnja letina bo najbrž nekoliko slabša od lanske, a na splošno moramo v bodoče računati z izdatnimi pridelki, ker je bilo urejenih mnogo novih vinogradov, in sicer v ravninskih legah, kjer so pridelki navadno obilni.
Od posameznih italijanskih pokrajin so najbolj vinorodne: Puglie — letno 11 milijonov hi, Piemont 7 % milijona hi. Benečije 7.5 milijona hi, Sicilija 6 1/4 milijona hi, najmanj pa Val d’Aosta 34.000 hi, Basi-licata 630.000 hi in Furlanija - Julijska krajina 748.000 hi.
ŽELOD KOT PRAŠIČJA KRMA
Želod je primerna krma za prašiče, ki jih hočemo odebeliti. Olupljen želod ima približno enako krmilno vrednost kot koruza: 65% ogljikovih vodanov, 5.2O, prebavne beljakovine in 4.8°/o prebavne celuloze, 1.1 °/o pa neprebavne. M330 z želodom krmljenih prašičev ima poseben, prijeten okus, slanina pa je bolj trda in zato jo la že ohranimo. Druge živali ne- marajo želoda najbrž zaradi grenkljatega okusa, ki ga povzroča visoki odstotek tanina. Želod lahko ohranimo v obliki moke, če ga prej osušimo, olupimo in zmeljemo.
Proti muham ne zadostuje rep
Dve, pet ali deset muh na kravinem hrbtu. »čak« napravi krava z repom in muhe odletijo. A ostanejo žive in se vrnejo ter so še bolj sitne kot prej. In vse pomažejo ter skoraj zastrupijo, tako da se širijo rudi bolezni.
Proti muham ne zadostuje kravji rep, temveč nekaj močnejšega. Dva izhoda imamo: ali nategnemo preko hleva poseben muholovni trak, ki zastrupi muhe, čeprav se mu samo približajo in ga povohajo ter tako odlete na zrak in prav kmalu poginejo. Tak muholovni trak ohrani svojo učinkovitost tudi skozi 6 mesecev. Drugo pot predstavlja škropljenje s primernim strupom, ki zamori muhe, komarje, obade — brenclje in podobni mrčes. Zelo priporočljiva sta stenski »neocid« in dition«: poškropimo hlev, to je stene in strop v hlevu in živali bodo imele mir pred mrčesom vsaj 4 — 6 mesecev.
TRAVULJA LANDSBERG
To je posebna mešanica krmnih rastlin, katerih seme sejemo od konca julija do vključno prve desetine septembra. Prvo košnjo dobimo konec oktobra ali v prvih dneh novembra, drugo — zelo obilno pa konec aprila ali sredi maja. Za posetev enega ara (100 m- površine) potrebujemo mešanico 120 gramov trave laške ljuljke (loietto italico), 200 gramov detelje inkar-natke ali laške detelje (rusa trava) in 300
Krmna mešanica Landsberg je danes najbolj priljubljena od vseh mešanic in je ne sejejo samo v nemških krajih — ime je nemško —, temveč tudi v drugih državah in mnogo tudi v Italiji. Krma je obilna in zelo tečna. Ne smemo seveda skopariti z gnojili in tudi zemljišče mora biti preorano in ne samo pobranano.
Potrošnja piva v Italiji
Proizvodnja piva v Italiji znaša okoli 3 milijone hi na leto in predstavlja vrednost 50 milijard lir. V zadnjem desetletju je proizvodnja zelo narasla, saj je znašala pred 10 leti komaj 1.200.000 hi. Iz tega izhaja, da se je potrošnja v 10 letih znatno dvignila, saj Italija piva ne izvaža, pač pa ga še uvozi kakih 60.000 lil iz Avstrije, Nemčije, Holandske in Anglije. Do nedavnega je morala Italija sploh uvoziti vse surovine za izdelavo piva, razen vode, danes pa pridela doma nekaj ječmena. Večino ječmena pa pivovarne uvozije iz Danske, Češke in Anglije, ves potrebni hmelj pa iz Zahodne Nemčije.
Pivo dela precejšnjo konkurenco vinu in sadnim sokovom.
OBREZOVANJE BRESKEV
Kakor hitro smo pobrali breskve, bi morali drevesa prečistiti: odstraniti vse suhe veje in vejice, ki jih prav lahko spoznamo, ker so listi še zeleni. Nato moramo odstraniti tiste veje, ki kvarijo ali bi mogle kvariti krono. Nadalje skrajšamo glavne poganjke, da ne postanejo predolgi.
Brž ko bodo listi odpadli, bomo obrezovanje dopolnili in takrat tudi škropili proti kodri in smoliki.
SPANJE IN SANJE
Mnogi znanstveniki že več let proučujejo sen in sanje. Z najrazličnejšimi poskusi so ugotovili, da sen napoveduje določena obolenja, hkrati pa olajša njihov pojav. Astma, srčna motnje in krize pri čirih se pojavljajo najpogosteje ponoči.
Ugotovili so, da trdno spanje traja samo prvih 90 minut. Sanje trajajo 19, 24 in 28 minut. Ugotovljeno je tudi, da vsi ljudje sanjajo. Posebne priprave so pokazale, da se ne spominjamo vedno sanj, ki smo jih imeli, tik preden smo se zbudili. Nekateri pa se spomnijo sanj samo v prvih sekundah po prebujenju.
Tudi živali sanjajo: sanjajo o hrani, godrnjajo in se jezijo.
Otroške sanje so pretežno pobarvane z njihovimi željami.
Ženske sanjajo v večji meri kot moški, mladi in izobraženi ljudje v večji meri kot starejši in neizobraženi.
Nad 83% sanj je neprijetnih. Zanimivo je, da vsaka deseta oseba sanja v barvah.
Hude sanje se pojavljajo v začetku spanja in so razmeroma kratke.
ZENSKA LEPOTA
Pojmi o lepoti ženske se zelo menjajo v času in po kraju. Pri nas se moški ozirajo za raznimi slokimi postavami »ninf« ali »bebejevk«, na bližnjem
Polže lovijo in redijo
V vrtnarstvu in cvetličarstvu delajo po!-ži velikansko škodo in preglavice. Skuša*-' mo jih zatreti z zastrupljenimi otrobi, ka tere jim postavljamo kot vabo: polži namreč imajo zelo radi otrobe.
Polži, a samo hišarji — in ne slinarji — pa so tudi važno trgovsko blago. Glavno potrošniško središče za polže je Pariz in sploh vsa Francija. Tja pošiljajo polže iz Italije, Jugoslavije, Ogrske, Nemčije in 2c iz drugih držav. Obseg te trgovine je precejšen, saj je sama Nemčija 1. 1952 izvozila v Francijo 30.000 stotov polžev. V Nemčiji smejo zbirati polže samo vsako 3. leto, ker v taki dobi polž odraste; v drugih krajih jih zbirajo samo v določenem letnem času, in sicer po avgustu, ko so že odloži li jajčka.
Reja polžev, od prav mladih navzgor, se ne izplača, pač pa odrastle polže opitajo, da dobijo več mesa. Pitališča za polže morajo biti skrbno pripravljena: vlaga, svežost in senca so nujno potrebni, celotno pi-tališče pa mora biti obdano z žično mreže. 10 cm mreže je vkopane v zemljo, 70 do 80 cm je postavljene navpično in zadnjih 10 cm zavite na znotraj: -če hoče polž uteči in leze po mreži, se kmalu zakotali oziroma pade na zemljo. Pitajo jih z otrobi, in sicer samo zadnja 2 meseca, to je avgusta in septembra. S prvim jesenskim hladom, navadno v prvih dneh oktobra, se polž začne pripravljati na prezimovanje: najprej se posti skozi 4 do 7 dni in med tem časom izloči zadnje otrebke, ki bi drugače kvarili meso. Nato si poišče primerno zatočišče in začne izločati neko sluz, ki se na zraku strdi in ki zapre vhod v polževo hiško.
SOSEDOVE KOKOŠI MI ZOBLJEJO...
Ce sosed ne zapre svojih kokoši, ko grozdje zori, in če kokoši prihajajo v vaš vinograd in zobljejo, jih v tem primeru lahko tudi pobijete, ker člen 638 kazenskega zakonika določa, da ne zapade kazni, kdor zasači na svojem kokoši in jih pobije ali po-škoduje v trenutku, ko mu delajo škodo.
Vzhodu je pa ideal lepega dekleta zavaljena debe-luška. V pokrajini Džida ob Rdečem morju morajo dekleta, ki hočejo dobiti lepo postavo in mladega moža, popiti vsak dan osem do deset litrov mleka. Na teži morajo pridobili vsak dan nekaj kilogramov. Ko tehtajo toliko kot mlada kamela, tedaj so dosegle višek ženske lepote.
NAŠ RECEPT
Juha iz korenja, štiri srednje, velike korene ostr-žemo, operemo in zrežemo na rezance. Nato zarumenimo na 5 dkg margarine, 2 dkg sladkorja, pri-denemo zrezano korenje, nekaj žlic vode in dušimo pokrito do mehkega. Nato pridenemo 3 dkg moke, prepražimo, zalijemo z vodo in prevremo. V juho pretlačimo trdo kuhano jajce.
Lovska enolončnica. 5 dkg suhih gob, 10 dkg go vedine, 10 dkg svinjine, 1 dkg moke, 3 dkg masti, 5 dkg čebule, pol kg krompirja, pol dl kisle smetane, 2 kisli kumarici, 1 liter juhe ali vode.
Prejšnji dan namočene suhe gobe skuhamo. Na koščke zrezano meso povaljamo v moki in ga prepražimo na masti, na kateri smo prej prepražili čebulo. Nato dodamo gobe in na koščke narezan krompir, osolimo in zalijemo. Že skoraj kuhan/ enolončnici dodamo smetane in narezano kislo kumarico.
ŽCNA EN DOM
Za varstvo pravic
Novi list je že neštetokrat poudarjal, da imamo v ustavi sloviti člen 6, ki govori o varstvu narodnih manjšin. Tista dva stavka šestega člena sta pa tako raztegljiva, da lahko vsebujeta vse ali nič. Vsaka nova vlada ali posamezni ministri jih lahko po svoje tolmačijo.
Pojem o manjšinskih pravicah se je v Italiji stalno menjaval, od fašizma dalje do danes.
Prikrojevanje vsebine pojmov po potrebi se je spet pokazalo, kot smo že ugotovili, v programatičnem govoru ministrskega predsednika Fanfanija. O slovenski manjšini sploh ni črhnil besedice, kakor da nas ni, kakor da je pravica vezana na število, kraj in čas.
Ustavil se je pri nemški manjšini. Menda ker je številčno močnejša in politično strnjena. Pri nas, dokler ne bo Narodnega sveta, je razcepljenost še vedno žalostna podoba politične zrelosti, še bolj se je Fanfani pomudil pri južnotirolski manjšini, ker je njen problem postal že mednarodno vprašanje.
Posebni zakoni!
Fanfani se je s ponosom trkal na prsi in upravičeno, da Italija vedno podpira svobodoljubna stremljenja vseh narodov. Celo svojim bivšim podanikom, črncem v Somaliji je pomagala do svobodnih pravic. Nemški senator Tinzl je v svojem odgovoru na naslov prvega ministra vprašal, zakaj ne začne država v lastni hiši podpirati tega, s čimer se baha zunaj? črncem pomaga do pravic, lastnim državljanom jih pa krati.
Seveda ne smemo trditi, da se ni' od leta 1945 dalje marsikaj spremenilo. Ko je padel fašizem, se je prenehalo odkrito preganjanje narodnih manjšin. Izdan je tudi ustavni člen za varstvo in razvoj manjšin. Vse to pa predstavlja komaj temelj, ria katerem bi morali postaviti hišo, v kateri bo mogla tudi naša manjšina nemoteno in brez skrbi razvijati svoje kulturno, gospodarsko in socialno življenje.
Nemoten razvoj manjšinskih pravic pomeni pravi duh sožitja in predvsem obrambe šibkejših, to je manjšine, s posebnimi zakoni. Italijanska vlada bi si morala prav tako šteti v čast, da na poseben način zaščiti svoje manjšine, kakor si pravilno šteje v čast, da je tujim državljanom, črncem, pomagala do državne neodvisnosti.
Huda konjska bolezen
ki je bila dosedaj pri nas neznana, napada konje na ozemlju od Turčije do Pakistana. Prenašajo jo žuželke. V Južnem Iraku je obolelo polovico, to je 200.000 konj, od katerih je 90% poginilo. Bolezen je prišla iz Afrike. Povzroča jo poseben virus, ki so ga odkrili v nekem južnoafriškem laboratoriju, kjer pa ne morejo pripraviti dovolj cepiva, da bi obolenje preprečili. FAO (Mednarodni kmetijski in prehranjevalni urad) je poslal strokovnjake v Teheran (Iran, Perzija), to je v središče ozemlja, kjer razsaja bolezen, da bi tam pripravljali potrebno cepivo. Cepivo potrebujejo tudi države na Balkanu, se pravi Grčija, Bolgarija in Jugoslavija, kjer je konjereja še vedno zelo važna in je treba zato preprečiti nastanek bolezni.
Kovo obličje Afrike
SVETOVNA TRGOVINA S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Naslednjih 11 predmetov predstavlja v svetovni trgovini 63.5% vsega prometa s kmetijskimi pridelki, in sicer:	bombaž
10.2%; kava 10.1%; pšenica in moka 9.1% ; volna 7.8% ; sladkor 6.7%>; narani gumi 5.1 °/0, krmsko žito (koruza, ječmen, oves in sirki) 4.4% ; tobak 3.9%; riž 2.9%, maslo 2.8%, kakao v zrnju 2.3°/o.
V sredo, 17. avgusta, je bila proglašena za samostojno državo pokrajina Gabon na zapadni obali med reko Kongo in Kamc-lunškimi gorami. Meri 267.000 kvadratnih kilometrov in ima le 400.000 prebivalcev. Pač pa je silno bogata na manganu, ki je neobhodno potreben za proizvodnjo jekla.
Gabon bo ostal kot enajsti član v Fran-cosko-afriški skupnosti. Peta francoska republika je namreč leta 1958 preuredila svoj kolonialni imperij. S tem da je svojim kolonijam dala avtonomijo, je preprečila razpad svojih afriških ozemelj, čeprav so te dežele postale popolnoma neodvisne. Franciji pa niso sledile vse države. Zlasti Belgija ne. Zato pa dobiva Afrika popolnoma novo politično lice.
Belgijski politik van Balen je že leta 1956 predložil načrt, naj se prilagodi kolonialna politika tako, da bo Kongo po tridesetih letih postal samostojna država. Naletel pa je na ostro kritiko, češ da sta potrebna najmanj dva rodova, preden bi mogli Afričani postati tako izobraženi, da bi lahko sami odločali o svoji usodi.
na afriška protikolonialna gibanja so tako narastla, da so se evropske države morale umakniti iz črne celine.
Leta 1956 sta obstajali v Afriki samo dve samostojni državi: Etiopija in Liberija, V zadnjih štirih letih pa je stopilo v krog samostojnih držav kar 18 novih črnskih republik, in sicer: leta 1957 — Gana (Zlata obala), 1958 — Gvineja, 1960 — Kamerun, Togo, Senegal, Slonokoščena obal, Daho-mej, Niger, Volta, Čad, Francoski Kongo, Centralna francoska Afrika, Mavretanija, Kongo, Madagaskar, Sudan in Somalija. Leta 1961 — bo še Sierra Leone in Tanga-nika.
Politični zemljevid Afrike se je v treh letih popolnoma spremenil. Neodvisnih držav ima danes 27 s 180 milijoni prebivalcev. Kolonialnih ozemelj 16 z 48 milijoni prebivalcev. Mandatnih ozemelj ZN 4 s 15 milijoni. Letos se je osamosvojilo 44 odstotkov afriškega prebivalstva. Se najbolj se upirajo svobodoljubnemu afriškemu gibanju Anglija v vzhodnoafriških kolonijah in Portugal v Angoli in Mozambiku. Brez dvoma bo pa tudi za tamkajšnja črna pleme-
Prešla so pa komaj štiri leta in samostoj-1 na prišla ura svobode prej, kpt se misli.
človek, ki je vedno užival osebno svobodo in ni bil nikoli pahnjen v tako brezno poniževanja, v kakršnem smo se znašli tiste dni mi, si le težko predstavlja, kaj je pomenilo za nas, da nam je dala mlada ženska roko, govorila z nami kot človek s človekom, in se nam zahvalila za majhno uslugo, katero smo ji storili, in kako dobro nam je delo, da smo po tolikem času spet lahko poslušali otroško čebljanje in pobožali mehke otroške laske.
Sovraštvo do celotnega nemškega rodu je v nas kar nenadno, kot po čudežu, popustilo v svoji silovitosti in začeli smo se spet zavedati, da tudi Nemci niso vsi enaki. Po dolgem času mi je prišlo na povratku v taborišče spet na misel, da sta Nemca tudi Thomas in Heinrich Mann, ki živita zdaj nekje v begunstvu, če še živita, in še toliko drugih, ki se morajo zdaj prav tako klatiti kot begunci po tujih celinah, se skrivati v lastni domovini ali pa trpe po koncentracijskih taboriščih kot mi, če niso končali na morišču. Opazoval sem redke civiliste, ki smo jih srečavali, povečini same starejše moške, m se na tihem spraševal, če morda ne berejo ob večerih Thomasa Manna in čakajo kot mi, da se zruši nasilni sistem. Prav gotovo je med vami kdo, ki čuti podobno kot jaz, sem razmišljal. Ali si morda ti tisti, sem si rekel, ko sem opazoval tega ali onega.
Tisto popoldne mi je ostalo prav zato neizbrisno v sporni-
Tvlunri h ,'iiii'itlc* *«.
nu. Bilo je eno izmed tistih redkih doživetij, ki v človeku nikoli ne obledijo in ki ga privedejo do novih in globljih spoznanj, čeprav je bil povod navidezno brezpomemben in celo žalosten, z ozirom na to, da so nas bili porabili za grobokope. Tista grobova, ki smo ju skopali, pa nam le nista hotela iz spomina. Komu sta bila namenjena? Ali komu izmed nas? Morda mislijo ustreliti kakšnega upornega vojaka ali civilista?
Obljubljenega dodatka v hrani seveda nismo dobili, kar nas niti ni posebno razjezilo, ker že tako nismo verjeli, da nam ga bodo dali. Zadovoljili smo se s priboljškom, ki smo ga dobili od mlade gospe, in s tem, da smo prišli vsaj za nekaj ur v naravo.
Ob vrnitvi v taborišče smo se še bolj zavedli svojega nepopisno klavrnega in bednega životarjenja. Na poti skozi gozd mi je prišlo na misel, kaj bi bilo, če bi skušal pobegniti. Morda bi se mi posrečilo, verjetno pa ne, ker bi se v tisti taboriščni »zebri« in z ostriženo glavo ne smel nikjer prikazati.
ŠPORTNI ]P ]E5 E O LED
V četrtek, 25. avgusta, se je v Rimu slovesno začela XVII. Olimpiada. V luči olimpijskega ognja se je skoraj 6.000 športnikov iz 85 držav pognalo v boj za zlate kolajne.
Zelo ganljiva je bila otvoritvena svečanost, kateri j« prisostvovalo več kqt 100.000 gledalcev.
Prve tekme so bile v vaterpolu, a prve kolajne so podelili za uspehe v kolesarstvu. V tej športni panogi so največ uspehov dosegli Italijani, ki so v tekmah po dirkališčih osvojili vse zlate kolajne. Najboljši kolesar je brez dvoma bil Sante Gaiar-doni, ki je dvakrat zmagal: v dirkališčni tekmi
1.000	m na kronometer in v hitrostni dirki. Kot znano, je svetovni prvak v teh disciplinah. Italijani so zmagali v dirki dvojic, v zasledovalni dirki moštev in v dirki 100 km na kronometer; poraženi pa so bili le v cestni dirki, ko se je njihov član Trape uvrstil na drugo mesto za Rusom Kapitano-vom. Častno pa so se odrezali Nemci in Rusi.
Zanimive so bile brez dvoma tudi dirke v kanujih in kajakih. V ženskih disciplinah so seveda bite najboljše Rusinje, v moških disciplinah pa so se častno izkazali Madžari, Rusi, Danci in Švedi.
Največ pričakovanja je bilo za tekme v plavanju, kjer so strokovnjaki predvidevali, da se bo boj odvijal v znamenju premoči Japoncev, Američanov in Avstralcev. In res: če izvzamemo prepričljivo zmago Lonsbroughove (Vel. Britanija) in Kramer-ieve (Nemčija), so do sedaj vse kolajne pripadle. Američanom (3) in Avstralcem (2). Tekme v plavanju se še nadaljujejo.
Podelili so tudi prvo kolajno v sabljanju; osvojil jo je Rus Idanovič.
številni gledalci z velikim zanimanjem sledijo tekmam v košarki in vaterpolu. V polfinale so se uvrstile naslednje ckips: Košarka — ZDA, SZ, Brazilija, Češkoslovaška, Urugvaj, Poljska, Italija in Jugoslavija; vaterpolo — SZ, Italija, Romunija, Ju-
goslavija, Nemčija, Madžarska, ZDA in Nizozemska. Vse ekipe, so si precej enake, če izvzamemo ZDA, ki so skoraj gotovi zmagovalec košarkarskega turnirja.
Na sporedu je tudi nogomet. Jugoslavija je zabeležila že dve dragoceni zmagi, Italija pa je enkrat zmagala in enkrat igrala neodločeno.
V teku so še. tekmovanja v veslanju, hokeju na travi, v rokoborbi, v modernem peteroboju, v boksu in v jadranju.
V sredo pa so bile na sporedu tudi prve tekme v lahki atletiki.
PRVI OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI (Od začetka do 30. avgusta)
KOLESARSTVO
Hitrostna vožnja: Gaiardoni (Italija); 1000 m na kronometer: Gaiardoni (Italija); Dvojice (tandem): Bianchetto- Beghetto (Italija); Zasledovalna vožnja: Italija; 100 km na kronometer: Italija; Cestna dirka: Kapitanov (SZ).
KANUJI
Moški — C/l (1000 m): Parti (Madžarska); C/2 (1000 m): Gejšter-Makarenko (SZ); K/l (1000 m); Hansen (Danska); K/2 (1000 m): Fredriksson-Sjo-delins (Švedska); K/4(500 m): Nemčija. Ženske — K/l (500 m): Seredina (SZ); K/2 ( 500 m): Šubina-Seredina (SZ).
PLAVANJE
Moški — 100 m prosto: Dcvitt (Avstralija); 200 m prsno: Mulliken (ZDA); Skoki 3 m: Tobian (ZD Amerike). Ženske — 100 m prosto: Fraser (Avstralija); 100 m metuljček: Schuler (ZDA); 200 m prsno: Lonsbrough (Vel. Britanija); Skoki 3 m: Kramer (Nemčija); Skoki 10 m: Kramer (Nemčija).
SABLJANJE
Moški — Floret (posamezniki): Idanovič (SZ).
Za bistre glave
1. Zmešani pregovori:
a) Človek dobro drži skrivnost ki jo ima ki najteže je mnenje o sebi.
b) Prijateljstvo obrablja vse predvsem česar stalno se poslužujemo se.
2. Namesto številk vstavi črke:
a) Kadar 1 2 3 4 5 6 2 7 razveseli ob 8 9 1 10 9 da je še 8 10 11 12 in opazi da 1 2 dobro 13 5 3-14 15 9, pomeni 15 5 že starost.
b) Šele 1234 563 678 po cestah 4 2 9 10-6 11 8 14 6 razumemo zakaj 6 7 12 13 14 15 12 7 8 ceste tudi 2 4 11 12 4 6 15 12.
3. Izberite prave zloge:
Lepi sava biti sever pravo vino goli nivo meri tista nebo neda bihač pete nekdo presek kita gonil.
4. Ena črka je odveč, a ne povsod:
Krepostna ženska vasi navdahnemo nesposobna ženskam ovas zanimam zlepa pritegneš posvoji pav vasi les uvidevna ženskam.
REŠITVE
1. Zmešani pregovori: a) Skrivnost, ki jo človek najteže drži zase, je dobro mnenje, ki ga ima o sebi; b) Vse, česar se stalno poslužujemo, se obrablja, predvsem prijateljstvo. 2. Namesto številk vstavi črke: a) Kadar se človek razveseli ob misli, da je še mlad in opazi, da se. dobro počuti, pomeni to že starost; b) Šele kadar vidimo po cestah razlito kri, razumemo, zakaj imenujemo ceste tudi arterije. 3. Izberite prave zloge: Pisati se pravi govoriti, ne da bi te kdo prekinil. 4. Kakšna črka je odveč: Krepostna ženska vas navdahne, sposobna ženska vas zanima, lepa pritegne, osvoji pa vas le uvidevna ženska.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Podnebje je na otoku vlažno in toplo. Nič kaj zdravo za Karla, ki je postajal vedno slabotnejši. Zaprl se je sam vase. Predal se je verskemu razglabljanju in misticizmu.
Pregnanca je težilo, ker ni imel sporočil o otrocih in družini, ki je morala ostati v Švici. Kakšna je njih usoda? Kako se preživljajo? Cesar se je nahajal v denarnih stiskah, pa tudi gospodariti ni znal s skromno imovino, ker so na Dunaju upravljali premoženje razni dvorni mojstri.
Ko je bivši cesar padel iz cesarskega blišča v senco navadnega smrtnika, se ni več znašel.
Grofu Hunyadiju je poteklo dovoljenje za bivanje na Madeiri. Moral se je posloviti. Pustil je cesarju zadnji svoj denar za vsakdanjo rabo.
Karel in Cita, vajena množice dvorjanov, sta ostala sama. Šele proti božiču so dovolili dvema slugoma in kuharici, da so prišli k bivšemu cesarskemu paru.
Denarna podpora, določena od zaveznikov, je prihajala le v skromnih obrokih.
Zadnje pribežališče
Treba je bilo zmanjšati stroške za vsakdanje življenje. Zato se je Karel odločil, da poišče cenejše stanovanje.
Medtem je tudi pričakoval, da pridejo k njemu njegovi otroci. Namesto otrok je pa prispela žalostna novica, da je sin Robert nevarno zbolel in da je potrebna operacija.
Cesarica je zaprosila za potni list v Švico. Dobila ga je šele januarja, potem ko
145
RADO BEDNARIK
v	in	senci
(Usoda Habsburžanov)
j je svečano obljubila, da se ne bo srečala | / nobenim monarhističnim privržencem.
Njej so zavezniki upravičeno manj zaupali kot cesarju, ker je bila bolj moški značaj. Karel je sicer bil osebno pogumne narave, a je ob vsakem neuspehu brž klonil; bil je poštenjak, a politično nerazgledan sanjač, ki ni do konca uvidel, da so Habsburžani v Podonavju odigrali. Čeprav osebno skromen, so ga tudi v izgnanstvu morali sluge in okolica imenovati z ^Veličanstvom«.
Po ženinem odhodu je ostal na otoku sam. Edini spremljevalec mu je bil portugalski grof Almeida, ki je nekoč služil v avstrijski armadi. Trepetaje je čakal, kdaj se vrne žena z otroki. Cita pa je v Švici naletela na težave. Le nekaj ur so ji dovolili, da je ostala pri postelji bolnega sina. Ko se je vračala, so ji dovolili vzeti s seboj otroke, razen bolnega Roberta, in nadvoj-vodinjo Marijo Terezijo.
Solze veselja so tekle po licih očetu in otrokom, ko so se objeli v funehalskem pristanu. Osebe, ki so spremile otroke so opazile, kako je cesar postal siv in starčevski. Vendar je udarce usode pogumno prenašal. Nosil je kazen za grehe svojih prednikov...
Iz vile Viktorije se je cesarska družina morala preseliti v pristavo Quinta do Mon-te. Ponudil jo je zastonj neki bankir. To pa ni bila vila, marveč vlažna hiša \r precejšnji višini, zavita v skoraj neprestane megle. Pohištva ni bilo. Sposoditi so si ga morali iz hotela v Funehalu. Manjkale so peči. Na odprtih kaminih so kurili z zelenimi vejami, da se je kadilo po vlažnih prostorih. Manjkala je električna luč in celo voda.
Za služinčad so priredili razpadlo lopo. Pristava je sicer stala sredi lepega vrta, a v zimskih mesecih je bila zapuščena. Na vseh koncih je režalo pomanjkanje. Karel je dobil dovoljenje iz Rima, da si sme v svojem pribežališču urediti .kapelico, kjer so od časa do časa maševali. Globoko vernemu cesarju je bilo to morda edina uteha v trpljenju.
Nekega dne je cesar vzel na sprehod sina Otona in hčer Adelajdo. Spotoma so srečali pogreb. Za krsto sta sama samcata omahovala v krčevitem joku slabo oblečena mati in sinček.
»Jima je očka umrl?« sta vprašala otroka.
15
Zu
lltlftv tl
n
i
iti
I
n •
f
,5
O
t
121.	Še enkrat je Indijanec vztrepetal v skrajnem naporu. Njegove roke so tako raztegnile kačje žrelo, da se je koža na obeh straneh raztrgala kot tenek papir. Velikanska anakonda se je zvila od bolečin. Njeno težko, od krogel preluknjano in od noža razsekano telo je zdrknilo čez rob čolna v vodo. Šele tedaj so prišli potniki do glasu.
m
122.	Peggy in profesor sta taikoj poskrbela za Jimovo rano. Jim' je nosil debelo platneno srajco, zato kačji zobje niso prodrli pregloboko v meso. Vseeno pa sta mu Peggy in profesor rano razkužila in obvezala: »Ana-kondini zobje sicer niso strupeni, vendar previdnost nikoli ne škoduje,« je poudaril profesor. Stric Tom je majal z glavo.
123.	»Fant, ti imaš vrvi namesto živcev,« je dejal Jimu, ki ni kazal niti trohice razburjenja. Le vstal je in segel s krepkim stiskom v Henovo roko. »Hvala,« je dejal. »Hvala vsem, ki ste me rešili.« Kljub temu, da so vsi občudovali Henovo prisebnost in moč, se Indijančevo obličje ni razjasnilo. »Prva nesreča je mimo, še dve nas čakata,« je govoril.
124.	Henova napoved se je nepričakovano hitro uresničila. Družba je pozajtrkovala v mirni, blatni laguni. Peggy je nagajala Petru, naj vendar že pokaže svoje ribiške, sposobnosti, da bo lahko za kosilo pripravila pečene ribe. Zato Peter po zajtrku ni legel k počitku kot drugi popotniki, ampak je sedel v zadnji konec čolna in vrgel trnek v vodo.
125.	V začetku so ribe hitro prijemale in kmalu je bila Petrova ribiška košarica polna. Sonce ga je prijetno grelo v hrbet in zaspana glava mu je padla na prsi. Dremaje se je sklonil čez rob čolna nad vodno gladino. Zdajci sc je v bližini čolna skalila voda, pljusnilo je in iz vode je s polovico telesa šinila velika riba sive barve.
126., Pljusk vode je prebudil Petra v trenutku, ko se je pred njim odprlo strašno žrelo z dvema vrstama majhnih, ostrih zob. Najprej se je Petru zazdelo, da ga v sanjah tlači mora, saj tako velikega ribjega žrela še ni nikdar videl. Preplašeno je trznil nazaj in padel na dno čolna, riba pa je hlastnila za njim in se mu zagrizla v iztegnjeni roki.
m
%
	
127.	Čoln se je sunkovito zazibal pod težo velike ribe, ki je hotela nazaj v vodo in je s seboj vlekla tudi Petra. Peter se je z nogami oklenil klopi in se na vso moč upiral, saj se je zavedal, da ga čaka v vodi smrt. Toda sili ribjega telesa se ni mogel dolgo ustavljali. Že se je nevarno bližal robu čolna. Hen se je zbudil ravno ob pravem času.
128.	Pograbil je svojo težko, kot britev ostro mačeto, priskočil in z mogočnim zamahom spustil svoje orodje na ribin hrbet. Udarec je bil silovit, da je mačeta prebila debelo sivo kožo, trdo meso in hrustančasta vretenca ter se zasekala globoko v rob čolna. Velikanska glava je padla v vodo, dolgo telo pa je plavalo sem ter tja po površini.
129.	Hen se je sklonil čez rob čolna, pograbil za eno izmed hrbtnih plavuti in privezal veliko ribo z vrvjo k čolnu. »To je največja riba piraiba, kar sem jih kdaj videl,« je zasopel, »in videl jih nisem malo. Indijanci sc je bolj boje kot aligatorjev in anakond, saj je že marsikdo izginil v njenem žrelu. Imeli bomo dobro kosilo, ker je njeno meso zelo okusno.«