jjj praznikov . daily except Saturdajn. Sundays «d Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED"ü'.'E Uradniški in upravnlškl prostori: 2807 South Lâwndzla A v«. Office of Publication: 2697 8outh Lawndale Ave. Telephone, Hock well 4904 «MMMMMH yvYTT Cena bata Je $8.00 «ou^mSS^T^ iSVoiJS S ¡SnTirliS CHICAGO |3. ILL« ČETRTEK. 30. OKTOBRA (OCT. 30), 1S47 Subscription $8.00 Yearly STEV.—NUMBER 213 -mr- Acceptance for msiling at special nate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1SI8 ¡nogo oseb ranjeniK| izgredih v Parizu Policija navalila in razpršila komuniste, ki so skušali razbiti protikomunistični shod. Premier Ramadier napadel generala Charlesa de Gaulla P«ii 29. okt.—Neuradna do- Lva je. da je bilo 40 do 300 yj ranjenih v krvavi poulični E in izgredih, v katerih je Uka policija navalila in raz-«la okrog 35,000 komunistov, i » skušali razbiti protikomu-feični shod. Bila je prva krva-I politična bitka v Parizu od Ldov leta 1936. Komunisti so se odzvali pozi-L v svojem listu L'Humanité, trazbijejo shod v dvorani •am na Place D'Etoile, ka-a je sponsoriral bivši sena-Gustave Gautherot. Obko-so dvorano in bili razpršeni , ko so se prebili skozi tri ije policajev in leseno bari- Koliko policajev in mobilnih tožnikov, ki so ščitili protiko-ujiistični shod, je bilo ranje-ih v bitki, ni znano. Na shod, jje bil zaključen danes zjutraj, t prišlo 1,500 ljudi. Shod je il sklican v "spomin državam vzhodni Evropi." Gautherot je iznanil na shodu, da bo ustavljena "Internacionala zatira-ih ljudstev za boj proti sovje-pnu." Stranka generala Char-n de Gaulla je zanikala poroto, da je ona v ozadji* spomin-tega shoda. Komunisti so se zbrali na obeh Dncih ulice Wagram in vzklika-'"Les Soviets partout" (Ho M »vjete povsod.) Pobrali so »e lesa iz barikade in. jih radi kot količke, dokler se ni po-ieija zbrala za linijo motornih «il mobilne garde na ulici. Po itki je ulica zgledala kot boji-Se, ko sta obe strani odvedli W]e ranjence. Bitka in izgredi so sledili ne-ij ur potem, ko je socialistični Mer Paul Ramadier odprl lj za življenje svoje vlade v »orani narodne skupščine. V avojem govoru je napadel generala De Gaulla kot modernega "Cezarja", čigar smernice lahko povzroče izbruh civilne vojne. Spopadel se je s komunisti v ljuti debati, v kateri so razkačeni poslanci bruhali žalitve, mahali z rokami in kazali pesti drug drugemu. Člani skupščine bodo jutri glasovali o Ramadierjevi zahtevi glede zaupnice vladi. Silen hrušč je nastal v dvorani, katero je zastražila policija, ko je Ramadier izrekel svarilo, da bo nezadostna pomoč na podlagi načrta ameriškega državnega tajnika Marshalla povzročila ustavitev obrata francoskih industrij. Dvignil se je Jacques D u c 1 o s, tajnik komunistične stranke, da odgovori premierju. Ramadierja je obdolžil, "da hoče dobiti zahvalo iz Washingto-na s predložitvijo svojim gospodarjem izpričevala o smrti komunizma v Franciji." Dqstavil je, "da Ramadier dobiva odredbe od dolarskih potentatov." Obdolžitev je razkačila premi-•erja. Skočil je na noge in za-vpil: "Mi ne dobivamo odredb od nikogar. Nobena sila nam ne more dajati odredb z izjemo narodne skupščine." Duclosa ni utihnil. On je najeva! napad na vlado. • Domače vesti Nov grob v Chlcagu Chicago.—V torek je umrla Loj za Zakrajšek, stara 45 let, rojena v Sloveniji, članica društva 102 SNPJ. Zapušča moža, štiri hčere, dva sinova in očeta. Pokopana bo v petek zjutraj pod vodstvom Žefranovega zavoda. Nov grob na sapadu Langley, Wash.—-Po večletni bolezni je za srčno hibo umrl John Werdinek, star 81 let, doma od Sv. Antona na Pohorju, po domače Glažerjev, v Ameriki 48 let. V Ameriki zapušča dva brata, Lenharta Werdinka v Thomasu, W. Va., drugega pa v Arkansasu. V starem kraju zapušča sestre in hčer. Nekdaj je bil pri SNPJ, zadnja leta pa pri nobenem društvu. Ia Cleveland« Cleveland.—Po kratki bolezni je umrla v bolnišnici Alice Collins, rojena Mole, stara 42 let. Zapušča moža, poročeno hčer, tri sinove, očeta Johna Moleta iz Euclida, pet bratov in tri sestre.—Pri družini Matthew Nosek so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko.—Miha Krek, "vodja slovenskega naroda," ki je nedavno prišel v Ameriko iz Rima, se je zadnje dni podal v New York h kardinalu Spellma-nu, da ga naprosi, da pri ameriški in aijgleski vladi intervenira v prilog "bednih * sloven skih beguncev," ki se ne upajo vrniti v domovino vsled svojega kvizlinškega zločinstva nad last nim narodom. Spellman se je za te ljudi že večkrat potegnil kajti "gliha'v kup štriha".—Iz bolnižnrce 0fc je vrnil Anton Co-larič, ki se zdaj nahaja doma pod zdravnilko oskrbo. mflgfl danskih so-Mnih demokratov Komunistična stranka izgubila devet »edežev i Coptnhigen, Danska. 29. okt. poročila o izidu parla-Jtarnih volitev kažejo, da sta 2nkl socialnih demokratov in F>**v dosegli uspehe. Stran-■¡»cialnih demokratov je naj-na Danskem. V parla-bo imela 57 sedežev, de-1 Stranka agrcrcev bo ^49 seda Churchill napadel delavsko vlado Obdolžil jo je zlorabljanja oblasti London. 29. okt.—Bivši premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke, je napadel delavsko vlado premierja Attleeja, jo obdolžil zlorabljanja oblasti in da je odvzela tradicionalne svobodščine britskemu judstvu. Zahteval je razpis vo-itev, da se bo ljudstvo lahko iz-nebilo delavske vlade. Churchillovo zahtevo za raz pis volitev je odločno zavrnil ierbert Morrison, besednik vlade v parlamentu. "Ta parlament je demonstriral, da služi ljudstvu," je dejal. "Churchill hoče, da se Velika Britanija pomakne nazaj v devetnajsto sto-etfc. To se ne bo zgodilo. Ve- SODNIK ZANIKAL OBLAST TRUMA- NOVEMU ODBORU • . / Odlok g led m zaprtja zganjam je kršenje pogodb KOMPANI JA VLOŽILA TOŽfcO Louisville. Ky* 29. okt —Okrožni sodnik W. Scott Miller je odločil, da Trumanov živilski odbor, kateremu n a č e 1 j u j e Charles Luckman, nima oblasti do zapiranja žganjarn v svrho prihranitve žita za zapadno Evropo. Izdal jc odlok z navodili, naj Heaven Distillery Co. v Beardstownu, Ky., ignorira odredbo živilskega odbora glede ustavitve obrata za 60 dni. Dejal je, da je odredba kršenje sklenjenih pogodb. "Prvič sem slišal, da pomanjkanje v Evropi je vzrok za kršenje pogodb," je rekel sodnik. "Edino v slučaju splošne nujnosti bi bila taka odredba v veljavi. Take nujnoeti sedaj ni. Pogodbe so sveta stvar in nihče jih ne sme kršiti." Heaven Distillery Co. je vloži la tožbo z namenom preizkušnje oblasti živilskega odbora. V tej je naglasila, da mora na podlagi sklenjene pogodbe dostaviti 179 sodov žganj« dnevno odjemalcem. i Itntu. ■¿ev v novem parla-* Njen vodja je Knud ki je nedavno resig- r*] *<* predsednik vlade, ^unistična stranka je izgu oevet sedežev v pnrlamen-«nela jih je 18. Liberalna Jvkrt J'' ula pravijo, da je I »I ni h demokratov •r» pri volitvah od-'•grarna stranka mMtivna stranka I« m i stična 93.533, li-H8.338 glasov. Trdi knuniztična stranka Igla*,v pri aedanjih pri prejšnjih, ker "•tko v vladi, kne volitve so bile f» strmoglavljenju -rj» Kristenaena a K izrekU neza nakar je retlgni **»nlca N^il« p;. , narodne 1 «He/, dati. Jn> P gnlu , Kiio ^ I PUl! k k' tav K r/r' v. i k»t i Wallace jt moral izetopiti iz avtomobila Gaza, Palestina, 29. okt.— Henry Wallace, ki potuje po Palestini kot urednik tednika New Republic, ne kot bivši podpredsednik Združenih držav, je moral izstopiti iz svojega avtomobila na ukaz britskih. vojakov na cesti ob severnem obronku tukajšnje puščave. Moral je dokazati svojo identiteto vojakom. Wallace je prvič naletel na sitnosti, odkar je dospel v Palestino. lika Britanija bo korakala ^duhom časa naprej, ne nazaj." Bivši premier je očital delavski vladi odgovornost za naraščanje draginje in ekonomsko krizo. Dejal je, da so cene poskočile, dočim „produkcija pada. Obsojal je kontrole, ki so še veljavi, in opozoril poslance, da jih je Amerika odpravila po za ključenju vojne. VELEBIZNIS BO ODLOČAL 0 UPORABI ATOMSKE ENERGIJE New York-—(FP)—O vprašanju, ali bo imelo ameriško ljudstvo koristi od atomske energije, bo odločal velebiznls, ki ima osebne interese v zadrževanju uporabe te energije v industri jah. Kljub značilnosti v bodočnosti Amerike ni ameriški tisk obširno poročal o imenovanju posebnega odbora svetovalcev federalno komisijo atomske energije. Svetovalce je imenoval David E. Lilienthal. načelnik komisije. Vsi so reprezen-tanti velebiznisa. Dr. William Higinbotham. član Zveze atomskih znanstvenikov. je dejal, da so vsi svetovalci zagovorniki svobodnega podjetništva. Oni. ki so izraža li bojazen pred socialnimi idejami Lilienthala, ko je bilo vprašanje njegove potrditve za načelnika komisije za atomsko e-nergijo pred senatom, so lahko brez skrbi. Lilienthal je dejal, da b« novi . odl»or priporočal m H ode glpie I razširjenja industrijske udelež- be in dajal informacije komisij i o aktivnostih v raziskavah in razvoju atomske energije. Kontrola atomske energije je prišla iz vojaških v civilne roke. Via da ima monopol nad atomsko energijo. Ker so bili industrije! imenovani za člane odbora, bo gotovo borba za monopol obnovljen Oljna Industrija In javnonaprav-ne kompanije imajo reprezen-tante v odboru. Razume se. da se bodo ti upirali vsem poeku som da bi atomska energija nadomestila olje, ker bi bili pro-fiti v nevarnosti. Atomska energija bi lahko prod uri rala električno silo Po izjavi Johna J 0'Neila, urednika znanstvenih ve«U newv«r-škega lista Herald Tribune, bi uporaba stomake energije za produkcijo električne «il* prinesla revolucionaren razvoj. Vsa industrija električne sile šahi morala reorganizirati Ta i-deja ni dobrodošla magnetom, katerih glavni cilj )e grmadenje profitov. Sodnik Miller je Odredil zaslišanje. Zavrnil Je prošnjo federalnega dlstrlktnega pravdnlka Randolpha Browna, naj odloži izdanje odloka. "Vi lahko pred-agate odložitev izdanja odloka, ako boste dokazali, da obstoja zakon, da se lahko pogodbe glede dostavljanja žganja odjemalcem kršijo," je dejal. Miller je zavzel stališče, "da ni nobena žganjarna obvezana, da mora ustaviti obrat. Če bi ga ustavila, se bi izpostavila tožbi za odškodnino. Ako boste dokazali, da ima Trumanov živilski odbor zadevno oblast, bom odlok preklical. Ne predsednik Tru-man in ne njegov živilski odbor nima pravice do kršenja sklenjenih pogodb." Austin Fisher, podnačelnik živilskega odbora, je v Washingto-nu izrazil mnenje, da odlok sodnika Miller ja ne bo imel nobenega učinka, ker so skoro vse kom-oanije izjavile, da bodo ijpošte-vale navodila živilskega odbora 0 ustavile obrat za 60 dni. "Naš program je prostovoljnega zna čaja," Je dejal. "Zadovoljni smo, kej: so se skoro vee kom pa nije Izrekle za kooperacijo z od x>rom. Ta bo omogočila prihra nitev žita. ki bo poslano v zapad no Evropo, kjer ljudje stradajo." Fisher ni hotel razkriti števila žganjarn, ki še obratujejo. De jal je le, da s« odlx>r pogaja i kompanijami, ki še niso ustavile obrata. Besednik Indonezije oplazil Holandijo Holandce je primerjal nacistom Lake Succeae. N. Y„ 29. okt.— L. N. Palar, besednik Indonezije, je na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov u-daril po Holandijt in holandski oboroženi sili, ki zatira gibanje za neodvisnost Indonezije. Ho-landte je primerjal nacistom. Dejal je, da se obnašajo Holand-ci tako v Indoneziji kot so se nacisti v Holandiji v času oku* pacije. "Holandci se kažejo v javnosti kot odrešeniki Indonezije," je rekel Palar. "Svet hočejo u-veriti, da skušajo le vzpostaviti mir in red v Indoneziji, ker domačini niso sposobni. Ako bi holandske sile zapustile Indone zijo, bi se domačini zapletli v bitke, ker ne znajo upravljati svojih zadev. Ko so Nemci invadlrall Holandijo, so trdili, da niso prišli kot sovražniki in da hočejo uničiti deželo. Poudarjali so, da hočejo le zaščititi Holandijo pred njenimi sovražniki. Holandci trdijo Isto gledo Indonezije. Med njimi in nemškimi o-svojalci ni nobene razlike." Palar je zahteval, naj vai-nostnl svet odločno nastopi pro ti Holandiji in izsili odpoklic njenih oboroženih sil iz Indonezije. Ponovil je obdolžiteVi-do holandske čete še vedno pobijajo domačine v Indoneziji in za tirajo gibanje za neodvisnost. BatavUa« Jave. 28. okt.~-Ko-mislja Združenih narodov Je dospela v to mesto. Njena naloga je končanje konflikta med HolaocUjo in Indonezijo. Komisijo tvorijo reprezentan ti Amerike, Avstralije in Belgi-e. Iz Batavije bodo odpotovali Jogjakarto, kjer je sedel vlade indoneške republike. Tam bodo imeli razgovore ■ predsednikom republike Soekarnom, premierjem Sjafiffoedinom ln crugiml uradniki. Informacijski biro odprt komunističnim strankam Izjava tajnika francoske komunistične stranke. Britska vlada proti preiskavi komunističnih aktivnosti Pariš. 29. okt.—Informacijski biro, katerega so nedavrio ustanovili reprezentanti devetih komunističnih strank na konferenci v Varšavi, je odprt vsem komunističnim strankam na svetu. Tako je izjavil Jacques Du clos, tajpik francoske komunistične stranke. Duclos je bil reprezentant svoje stranke na konferenci v Varšavi. Na tej je bil sprejet zaključek glede ustanovitve informacijskega biroja s sedežem v Belgradu. Izjavo je podal kot odgovor na vprašanje H. C. Cas-sidyja, upravitelja ameriške National Broadcasting Co. v Evropi. Dejal je, da se lahko biroju pridružijo komunistične stranko v Ameriki, Veliki Britaniji in drugih državah. Borba proti komu nizmu v Nemčiji Začela jo je ameriška vojaika vlada i iušija obdoliena i trienja dogovora Tokio, 29. okt —Amerika Je obdolžila Rusijo kršenja dogovora glede repatriacije japonskih vojnih ujetnikov. Obdolžitev je izrekel Willlam Sebald, reprezentant Amerike, na seji članov zavezniškega sveta za Japonsko. Odgovoril mu je ruski general A. P. Kislenko. Dejal e, da je $ebald prilezel vprašanje repatriacije pred člane sveta z namenom, da' pod*i4" protisovjetski sentiment na Ja ponskem. Kislenko Je naglasil, da se Rusija drži sklenjenegs dogovora glede repatriacije japonskih vojnih ujetnikov. Taft §e ne štrinja z Mar&hallovim načrtom Boston, Mass., 29 okt.—Sena tor Taft, ki se Je prijavil kot kandidat republikanske stranke za predsednika Združenih dr ¿av, I* dejal, da se ne strinja Marshallovim načrtom glede pomoči za ped nt Evropi. Amerik» naj bi ji nudila le omejeno pomoč, da bo lahko i*>večala produkcijo. Kolera ke divja v Egiptu Kairo. Egipt. 29. okt.-Mlni-ster javnega zdravstva Je ne znani 1, da Je 408 oseb podleglo koleri v zadnjih 24 urah. V istem čaau Je bilo prijavljenih 8*0 novih slučajev te nalezljive bolezni. Berlin. 29. okt —General Lucius D. Clay je naznanil na konferenci s časnikarji, da se je a-merlška vojaška vlada odločila za novo agresivno politiko v Nem*l>i. Branila bo nadela demokracije in svobode ln vodila odločno borbo proti komunizmu. Clay Je načelnik vojaške vlade. General je naznanil, da je vložil prošnjo pri yojncm depart-mentu v Wafehingtonu za upokojitev. V pokoj namerava iti prihodnje leto. Clay služi v a merlški armadi že 32 let. "Nova politika ameriške vojaške vlade je napadanje načel, v katere ne verujemo," Je rekel Clay. "Vodili bomo odločno borbo proti komunizmu v Nemčiji. Pričakujemo, da bo vsak Američan v vojaški vladi izrazil svoje mnenje o komunizmu ln kam komunizem vodi. Nemško ljudstvo bo dobilo vse informacije o borbi proti komunizmu v vseh oblikah," Na vprašanje, ali pričakuje, dn bodo vsi uradniki ameriške vo jaške vlade v Nemčiji podpirali novo politiko, je Clay odgovoril, "da bodo uradniki, ki ne verjameio v ameriška načela, odstavljeni," Na vprašanje, kakšno vlogo naj bi igrala ameriška komunistična stranka, ako se bo pridružila biroju, je Duclos dejal, da le stranka lahko da odgovor. Ona ima vso odgovornost v določanju svojih smernic. London, 29. okt.—Konservativni poslanec Waldron Smlthers je pozval delavsko vlado, naj ustanovi posebni odbor, ki naj bi preiskoval komunistične aktivnosti v Veliki Britaniji. Sil-čil naj bi ameriškemu kongrea-nemu odseku, ki preiskuje komunistične aktivnoati v Ameriki. Herbert Morrison, besednik vlade v parlamentu, se je odločno izrekel proti preiskavi komunističnih aktivnosti v Veliki Britaniji. Smithers je potem vprašal, ali je vlada za razglasitev komunistične stranke za nelegalno. Morrison Je odgovoril, da ni, čeprav se je komunistični vpliv povečal v gibanju britskih strokovnih unij. Belgrad. 29, okt —Komunistični Ust Borba poroča, da Je ek-sekutivni svet albanske komunistične stranke vložil prošnjo ia vstop v informacijski biro v Belgradu. Meekva, 29. okt.-Komunistična stranka je sklicala shode v vseh krajih Rusije, na katarlh sp govorniki poveličevali ustanovitev komunističnega informacijskega biroji v Belgradu. Vsi so naglašali, da ustanovitev biroja je povezana i borbo proti imperialistični agresiji. SENATOR MALONE OBSODIL MARSHALLOV NAČRT ZA EVROPO Ckicago. 29. okt —Senator Malone, republikanec iz Nevade, je radijski debati dejal, da bo kongres storil veliko napako, če bo odobril načrt državnega taj» nika Marshalla glede ameriške pomoči zapadni Evropi, ki predvideva potrošnjo čez dvajset milijard dolarjev v štirih letih Malone je debatiral o načrtu s M?natorjem Fulbrightom, demokratom iz Arkansasa. Blednji Je trdil, da bo načrt preptečil komunistično ekspanzijo v Evropi, kar bo v intereeu varnosti Amerike "Industrije v Evropi ae lahko restavrira s privatnimi amrri škimi investicijami," Je dejal Malone. "Bvropeke države so investirale denar v Ameriki po končanju civilne vojne, lnveeti-dje ao omogočile zgraditev transkontinentalnih železnic in težkih industrij. Države ao naredile dobiček ln ustvariU* pro-speriteto v Ameriki, Prlvetne političnih strank v zapadni Ev-investicije bi omogočile dolar* ropi. Pomoč na podlag! te^a sko ravnotežje za trgovinske na- načrta nal bi povečala produk-mene I njo in omogočila rešitev drugih Kongres ne zna poeojevati de- i problemov. nurja, temveč ga le zapravlja Kadar dovoli denar pod pretve zo posojil, administracija pošlje v države diskreditirane politike za razdelitev denarja. Kadar je potrošen, ti politik! ne vedo kam Je šel. Ameriki ne more dvignit! zapadne evropske drža ve na trdne ekonomske noge na podlagi Marshallovega načrta." Senator Fulbright je argumen tiral, "da mora Amerika priskočiti na pornoč repttdnl Evropi Ako ji ne ho, bo zabredla v politični ln ekonomski kaos Komunist! bodo prevzeli oblast Franciji in Italiji. Kadar se b< to zgodilo, se druge evropekt» drfave ne bodo mogle dolgo u pirati komunističnemu pritisku Vsa Evropa bo prišla pod domi nacijo komunistov.* Fulbright je dejal, da bo morala Amerika skrbeti, da Mar nh«llov načrt n« bo postal žoga Trije filmski pisatelji obtoženi Igralci protestirajo proti kongresnemu odseku Waahlngton. D. C.. 29. okt.— Nadaljnji trije prominentni filmski pisatelji so bili obtoženi žaljenja kongresa, ker so se uprli kongresnemu od seku, ki vrnil preiskavo komunističnih aktivnosti v.Holly woo* dn Njihov odvetnik Robert W Kenny Je bil opozorjen, da se je z postavil nevarnosti prosekuci-Je zaradi domnevane zirote proti Ameriki. taljenja kongresa so bili obtoženi pisatelji Albert MelU, Al-vah Bessie In Dalton Trumbo Na nasvet odvetnika Kennyja niso hoteli odgovoriti na vprašanje kongresnlka Thomasa, načelnika odseka, ali so komunist!. Odsek je dobil evidenco, da h,, bili člani komunistične stranke Skupin« 28 promlnentnih filmskih igralcev Je vložila formalni protest proti kongresnemu odseku, Protest Je bil Izročen kler-ku korigira In bo služit kot podlaga boju proti odseku, ko se bo kongres »estal na izrednem zasedanju prihodnji mesec Protest so med drugimi podpisali Humphrey Itogurt, June Havoc, Gene Kt'lly in I^iuren Hot-nil. I'u u I V McNutt, odvetnik pro-docentov filmov, je oplazil Thomas«. ker je v izjav! namignil, da ftkuša fllmsk« industrija ovirati In /«dušitl preiskavo kon-gr«*M» g« odsek« Thomas je odgovoril, "da nam ni znan noben kraj, ki bi razkril toliko dokazov o komunizmu kot Holly-wíkkí Hoy M Brewer, reprezentant unije <«drskih uslužbencev in filn.hkil. ..|H*r«toijev, Je jfono-v!l obdolžitev, katero Je prej Izrekel v Callforniji, da «o druge unije, ki so bile zavojevane v ju-risdikcijskih stavk«h, p sprejemajo v kongresu in državnih leglslaturah vsakovrstne postave, ki so naperjene proti ljudstvu. Na primer v državi Michiganu je bil sprejet zakon, ki določa, da kdor koli ima sorodnika v Jugoslaviji in bi se z nJim dopisoval, se ga lahko obdolži kot agenta tuje države. Neka- odgovorna oseba je dejala, da je ta postava smešna in da noče imeti nobenega o-pravka z »jo. No, ali so take postave demokratične? Naj to zadostuje Lahko bi navedla Še mnogo primerov, toda nekaterim ljudem je težko kaj doooVfcdati, kajti rcMili so se kot Jauezi in Janezi bodo ostali na veke. Kathrlne Kralns. Skupna prireditev Progresivnih Slovenk in društva Anton Verovšek Cleveland. O. — V nedeljo, 2. nov., bo dramsko društvo Anton Verovšsk vprizorilo burko "O ta vražji fant" pod pokrovitelj-stvom krožka št. 1 Progresivnih Slovenk, zvečer pa se bo vršil ples, za katerega bo igral Vad-nalov orkester. Ker bo to prva igra v Slovenskem delavskem domu v tej sezoni, pričakujemo velike udeležbe. Priredbe Progresivnih Slovenk so bile do sedaj še vedno zelo uspešne. Že pred leti smo razpravljale na sejah Progresivnih Slovenk, da bi se moralo več pisati v Pro-sveti glede naše organizacije. Kot sedaj zgleda, se bo to vršilo v bodočnosti. Zadnje čase so se pričeli ustanavljati krožki Progresivnih Slovenk tudi po drugih slovenskih naselbinah. Naša glavna tajnica Josie Za-krajšek mi je pravila, da je ravno prišla iz New Yorfca, kjer je bila navzoča pri ustanovitvi novega krožka in da je dobila poročilo iz Strabana, Pa., da nameravajo tudi tam ustanoviti v kratkem nov krožek. Prav tako pričakuje v kratkem poročila iz Detroita. Organizacija PS je zelo j>o-trebna med naprednim žen-stvom v Ameriki, jwsebno sedaj v teh kritičnih časih, ko je na delu nazadnjaška struja, ki bi rada uničila ves napredni element. Torej, kjer koli je kaj naprednih žena in deklet, agiti-rajte in ustanovite krožke Progresivnih Slovenk. Za vse Informacije se obrnite na našo glavno tajnico Josephine Za-krajšek, 7603 Cornelia ave., Cleveland 3, Ohio. Progresivne Slovenke pomagajo pri vsaki napredni stvari in so storile veliko dela tudi za naše brate in sestre v stari domovini. Ko sem se udeležila seje Narodnega odbora za svoboden tisk, sem videla navzočih mnogo Progresivnih Slovenk. Vsak posamezen krožek je dafcoval lepo vsoto za svoboden tisk, večjo vsoto pa je organizacija darovala že poprej iz glavne blagajne. Naš krotek št. 1 je tudi pri-redii skupno z društvom S\oboda SNPJ piknik v korist izletniške farme SNPJ. Na koncu pa ponovno apeliram, da se udeležite v nedeljo igre in plesa, ker naš preostanek gre vedno v dobre namene. Naj še «»menim, da amo lan sko leto za božič pri našem krožku prinesle na sejo male pakete za naše brate in sestre v stari domovini. V pakete smo priložile svoje naslove, prod nekaj meseci pa sem prejela pismo od načelnice nekega otroškega zavoda, v katerem ml je sporočila, da je prejela paket skozi Rdeči križ in se mi zahvaljuje posebno za slaščice, katerih so bili otroci zelo veseli. Obenem je tudi čestitala Progresivnim Slovenkam za njih potrtvovaqje za staro do movino. Poslala je tudi sliko, na kaferi Je 45 otrok Torej tu di v Sloveniji vedo o Progresivnih Slovenkah Tho» as t Oorlanc. inan tarne morejo te volitve prihodnio pomlad — po novi ustavi ae prej ne vršiti Tedaj se bo definitivno odločilo, ali bo Francija krenila na levo sli desno. Otvoritev prenovi/enih prostorov društva 41 SNPJ Irwin, Pa*—Društvo Slovenija 41 SNPJ bo imelo otvoritev prenovljene plesne dvorane in družabnega kluba v soboto, 1. novembra. Za ples bo igral izvrsten orkester. Udeležite se v velikem številu. Odbor bo vsem dobro postregel. (Prišlo prepozno za sredOrf—Ured.) Samuel Bohince, tajnik. V Yellowstone Parku ni, > \ Cleveland, O. — Vsak dan smo delali Izlete po okolici, jemali fotografije in tekmovali med seboj, kdo bo videl največ kosmatincev. Stavo je dobila Stefl s Številom 31. Ostali smo bili deležni nekaj manj. Te mr-cine so nam pospravile ves preostanek marelic za ceno nekaj prav zanimivih fotografij. Spas smo imeli z Viki, ker je pojedla kost marelice, medvedje pa so bili tako previdni, da so kosti ven metali. Ogledali smo si slovite vodo-pade in strmine, kjer kraljujejo orli. Krasen , razgled je na te prepade. Z daljnogledom smo razločno videli dve gnezdi z orli. Gnezda so na visokem skalovju, tam kjer je "do neba previsoko in do zemlje pregloboko." V parku je vse polno divjačine: srn, jelenom bivolov, div jih,koz in kaj še. Čez poletje se tako razmnože, da delajo pozimi v snegu veliko škodo po gozdovih. Kar dosežejo, vse o-giodajo in oluščijo, zato pa jih vsako leto nekaj postrele in tako omejijo njih kraljestvo. Ko smo tavali po gozdu, sem od kril pristne brinove grme in vzel s seboj nekaj vejic kot dokaz, da tudi v tej deželi raste brinje. -»i ■ .. Cene v parku niso pretirane Za kabine smo plačali $3.50 na dan za par. V restavraciji, če nisi bil preveč izbirčen, si se najedel za $1. V prodajalni so prodajali ducat jajec po 45c in kruh in mleko tudi skoro za isto ceno kot zunaj. V nedeljo zjutraj se je za-temnilo in deževalo kot zp sta vo. V kabinah je bilo skoro mrzlo, kuriti se pa nam ni ljubilo. Pobrali smo šila in kopita, se poslovili in hajd ob jezeru Yellowstone proti vzhodu k rezervarju Shoshone ob Cody-ju. Kdor je že bil ob tem^imet nem jezeru, mi bo priznal, da je tukaj nekaj za oči To jezero se steka v žrelo ob gorovju, kjer ga črpajo za namakanje okolice. Cesta ob jezeru, katera je vsekana v rdeči granit, prodira skozi tunel in na drugi strani pod skalovjem skoro navpično navzdol proti Codyju. V tistem strmem klancu smo srečevali tovorne avtomobile, ki so pomagali turistom na vrh. Vozniki "trailerjev" so tam najbolj prizadeti! Po nekaj urah vožnje po ravnini smo že zopet plezali, la to pot v gorovje Big Home. Cesta je bolj podobna klancu ln se vije po strminah navzgor do deset tisoč čevljev visoko. Vrh gore je Široka, obraioena planota najmanj osem milj široka, kjer se pasejo črede ovac in goveja živina. Tudi srne so se tu pa tam pokazale. Čist gorski zrak in pa sončna okolica je tako vabljiva, da kar čutiš s pesmijo "Nszaj v planinski raj". Na drugi strani gorovja se ti odpre očarljiv razgled na velikansko dolino, ovtto v oblake ln sivo meglo. Visoko nad oblaki ■ najmanj deset milj strmine. V Wyomingu je veliki» goveje živine in žita. Na j?oti vedno srečuješ velike žitne kombinate Ceste so pa obrabljene in luknjaste. Včasih naletiš na po pravo cest. kjer se voziš vse povprek: čez j aike in razorane njive, da ne veš. ali ai na cesti ali na polju. Na meji So. Dakota je obeež na narodna rezervacija Black Hilla, zalo idealen prostor za potnike in turiste. Po slikovi tosti in obsegu se da primer- Gremo v Ameriko Joaeph I rman (Akron, O.) (Nadaljevanje) Konec šolskih let V ljudsko šolo sem rad zahajal, z izjemo v torek in petek, ko smo imeli eno uro veronau-ka. Naš kaplan je bil zelo strotf in pred njim smo vsi trepetali. Marsikateri učenec se je rajši potepal po gozdu, kot pa šel v šolo na dan veronauka. Kdor se ni naučil na pamet vprašanj iz katekizma, je po njemu pala šiba, tako da smo večkrat kar tulili od bolečin. K sreči pa je bil kaplan kmalu drugam prestavljen in dobili smo drugega ka-teheta, ki se ni hudovd, če se nismo naučili predpisanih nalog. Proti koncu mojega šolanja, ko sen* šel v 14. leto,-sta mi oče in mati omenila, da me nameravata dati učit v trgovino v Ljubljano, kar me je zelo razveselilo. Samo, da grem od doma, kajti domišljal sem si, da nimam J" slikovito, skoraj utesnje-» may, zgradb na strm grič, ki . P'^bno proti jugovzhodu *,rr« Proti Dravi m * k» * , k' »J polje, i toce Drava, ki se " alpskih sotesk pri tem skrajnem delu i azsiri v mogočen daje Ptuju veliča-V to točko, ki je ustvarjena za drav-«'. so takorekoč za-'loVanja narodov od h ¿aacv do zadnjih ' ijevanj narodov v V rimski dobi '"vio, današnji Ptuj, ,f J*ih mest provinc« Panonije, nekaj časa celo njeno glavno carinsko središče. Zato ie razumljivo, da se je ze v drugi polovici preteklega stoletja, to je ob Času razmaha arheologije kot samostojne znanosti, izkazal Ptuj za en^ga najbogatejših arheoloških terenov v Sloveniji. V njegovi neposredni okolici so bila najdena ilirska in rijnska grobišča, posebno rimske najdenine pa so bile tako bogate, da je zaradi njih Ptuj zaslovel po vsem znanstvenem svetu. Ena točka pa je kljub temu ostajala večidel nedotaknjena do današnjih dni, to je veliko, s srednjeveškim obzidjem obdano grajsko šeta-lišče, oziroma park. Ta kraj je v Srednjem veku po izročilu sjužij za viteške turnirje. Kot prva z^hstyena akcija po o-syobodit,vi' na področju Ptuja je bilo določeno izkopavanje omenjenega šetališča. Z razlastitvijo grofovske posesti — Ptujski grad je bil namreč do konca vojne last grofov Herbersteinov — jq bil ves grajski teren postavljen na popohio razpolago znanstvenemu delu. Država je to delo podprla z bogatimi krediti, strokovno vodstvo izkopavanj pa je prevzel priznani strokovnjak, univerzitetni profesor Dr. Josip Korošec. Že ob koncu lanske delovne sezone, ki je trajala od julija do decembra, se je izkazalo, da hrflni ptujski grad v še neraziskanih zemeljskih plasteh važne priče svoje preteklosti. Po nekaj mesečnem kopanju je bil. odkrit na severozahodnem delu grajskega griča rimski kastel, zgrajen iz malte in dravskega kamenja v poznocesarski dobi v obliki velikega četverokotni-ka. Iz načina zidave se da sklepati, da je utrdba nastala v pozni dobi rimskega imperija, to je tedaj, ko so prve--selitve narodov že prebile v nekaterih odsekih večsioletno mejo ob Donavi in ko so morale rimske edinice z naglim utrjevanjem položajev zajeziti vpade barbarov. V letošnji sezoni se rimski kastel odkriva do kraja, istočasno pa se vrše razna dela zaradi konservacije. Sicer pa kastel sam predstavlja bolj slučajno najdbo, v kolikor so bila izkopavanja namenjena predvsetn odkritju staro-slovenskega grobišča, ki je bilo prvič načeto že leta 1908. Takrat pa je bilo najditelju, notarju Škrabarju, zaradi germanske kulturne diktature Onemogočeno, da bi proglasil najdene skelete, za staroslovenske. Po presledku štiridesetih let se je .v svobodni pred vsakim kulturnim ustrahovanjem načeto delo nadaljevalo. ' Sedaj, proti koncu letošnje sezone, je izkopanih preko 300 staroslovenskih okostnjakov, S tem je ptujsko grobišče ppstalo najvažnejše staro-siov^nfB'grobišče sploh. ¿lovankki grobovi so sfcnahajali povprečno poldrugi meter pod današnjo površino. Skeleti, po večini odlično ohranjeni — dobile so se čeljusti z vsem dva-intridesetimi zobmi! — ležijo v dolgih vrstah točno v smeri od vzhoda proti zahodu. Na mnogih skeletih se je našel lyonasti in včasih tudi srebrn nakit, ki obstoja navadno iz značilnih ob-genčnih obročkov, prstanov in uhanov, tu pa tam tudi ostrog. Pri moških se večkrat najdejo v grobu tudi kratki noži, njihovo nekdanje orožje Na podlagi tega nakita, kakor tudi svoje vrstne slovanske keramike se to grobišče postavlja v.enajsto sto letje po našem Itetju. Nakit sam pa spada po vseh svojih značilnostih v takoimenovani koettlaški kulturni krog, ki ie po svoje spet del široke slovanske belobrdske kulture. | Arheološko dele na grobišču, kakor vsako arheološko delo sploh, zahteva največjo pozornost in natančnost Najmanjša podrobnost j« lahko dragocena v kolikor nam pomaga določiti datacijo nekegs arheološkega predmeta Na Ptujskem gradu je mogoče n. pr le i najpailji vejšim delom ugotoviti, K bilo truplo v krsti, ali pa brez krste. Po tisočletni časovni razdalji, je od nekdanjih eventualnih desk ostala le komaj razločljiva plaiit počrnele zemlje, to je seveda le tam, kjer je nepro-dušnost zemeljskih plasti dopustila zo^lenenje. Prav tako je pri arheoloških raziskavanjih važno tehnično delo, to je določitev vsake posamezne točke, v kateri je bil najden nek predmet ATOMSKA SILA IN ZDRAVSTVENA < RAZISKOVANJA David E, Ulienthal, nacalnik atomske komisije Zed. držav, je pred nedavnim izjavil, da je atomska sila ljudska stvar in /a deva, radi c«»*ai je tudi potrebno, da ljudstvo ve in razume temeljna dejstva o tej sili. Eno teh dejstev je vrednota atomske sile iz vidina zdravstvenih in biologičnih raziskovanj. U dosedanjega razvoja na tem polju je Pravo senzacijo letošnje sezone pa predstavlja odkritje staro-slovanskega svetišča. To pa za to, ker so bili odkriti na vsem današnjem slovanskem širnem svetu le dve staroslovanski svetišči, in sicer eno na Krimu, eno pa v Arkoni ob Baltiškem morju, tako da ptujsko svetišče predstavlja tretjo točko ogromnega trikotnika, ki obsega pri-bližnp vse slovansko pzemlje. Svetišče ima obliko pravilnega četverokotnika in je ukopa-no tri metre globoko med prebite zidove rimskega kastela. Sredi tega četverokotnika, ki ima na vsakem oglu obdelan vogelni kamen in pri katerem sta vidni tlak, kakor tndi omet na stenah, se dviga kup zemlje v obliki velike kocke, sredi katere je bila letos odkrita obdelana kamnita plošča — postava za kip staroslovanskega božanstva. Zaradi dejstva, da je bila staro slovanska arhitektura pretežno lesena, se v obsegu svetiščnega prostora ni našlo nič razen omenjenih gradbenih ostankov. Ta skromnost bi utegnila morda razočarati obiskovalca, ki bi pričakoval vse vidnejše sledove kakor jih sicer more nuditi poganski tempelj, ki je bil v dobi bojevitega prodiranja krščanstva po vsej verjetnosti popolnoma razdejan. Vsekakor so izsledki, ki izvirajo iz omenjenih najdb, važni in dalekosežni. Odkritje staroslovanskega grobišča in svetišča kakor tudi pričanje drugih kulturnih predmetov na območju ptujskega Gradu bo enkrat za vselej pometlo s pangermani-stičnimi teorijami o praslovan-ski kulturni manj vrednosti in o prvotnem neslovenskem značaju slovenske Štajerske, i Svobodna znanost bo na osnovi zgovornega arheološkega materiala izrekla objektivno besedo o najstarejši dobi slovanske zgodovi ne na slovenskih tleh. (Po Ljudskem tedniku.) Glasovi iz naselbin / (Nadaljevanja s I. *rmnU nepismenih predpisov pa cleve-landska policija ni doumela in fantu zasolila d«?petak. Utrujeni nismo bili, kot smo mislili, da bomo, to smo ugotovili ob iz stopü. Doma nas je pozdravil zaraščen vrt, prvi paradižniki« radovedni sosedje, v hiši pa kopica pošte in prav močan duh pozabljene pečenke. Tako smo zaključili na štirinajsti dan dolgo vožnjo 4,y00 milj, katera je bila za nas vse prav zanimiva in tu di poučna, z resolucijo, da gremo še na pot. (Konec.) Leo. Poljšak. mogoče zaznati« v katero smer se bo to raziskovanje, pod vzet o v kakih dvajsetih laboratorijih širom deželo, pomaknilo v bližnji bodočnosti. Najnovejši razvoj v tem pogledu se osrudutoču okrog takozvanih "isotopov", radioaktivnih delcev izhajajočih iz procesa drobljenja atoma. 1». vladnih virov je bila dana oh-jasnitev, ki bo ljudem pomagala to stvar razumeti. Matará al označen kot radioaktiven daje od sebe ali izžareva gotove za¿ktf- Znanstvvno so ti žarki označeni fe različnimi i-meni. Nekateri kemični elementi, ki tvorijo vesoljstvo, na ravno izžarevajo take žarke. Eden teh e^mentov je uranij, poglavitni vir atomske bombe. Drugi je radij. Žarki teh prvin se lahko rabijo v svrho uničevanja ali pa v splošno korist človeka. Kot je danes že splošno znano, zamorejo radijski žarki potom moderne tehnične uporabe ozdraviti ali vsaj do gotove mere omejiti nevarno bolasen nekaterih vrst raka. Po odkrU tju nekaj radioaktivnih sestavin je nadaljno raziskovanje prive dio do odgnanja, da je mogoče prenesti radioaktlvizacijo na prvine, ki ne izžarevajo te sile naravnim potom~sem spadajo pi> vine kot železo, žveplo, živo srebro, jod, kalcij, fesfor. Ko te kemične elemente ali prvine u-metno radioaktivitii smo, dobi mo radioaktivne dolec. ki so se daj znani pod imenom "iso-topes". Te sestavine gredo pii zdravstveni uporafei skozi isti proces kot normalni kemični e lementi, katerih del so. Obse vanje s temi soatavinami ima torej isti efekt kakor radij in se more rabiti v iste svrhe. Pod gotovimi okončinami je mogoče te radioaktivne sestavine spra viti v človekovo telo, da tako dosežejo sedež* ¿olezni ali gotove bolne organe In Izžarevajo svoje žarita naravnost na bolno tkivo samo. Ta način je v raziskovanju sedaj. Vendar je bilo do zdaj mogoče zaznamovati us peh zdravljenja s tem načinom le v nekaterih vrstah oboljenja na raku. Raziskovalci si obljubljajo hi trejše uspehe z uporabo teh radioaktivnih sestavin pri proučevanju delovanja ustroja človeškega telesa ozir. poskusnih živalic. Namen teh pfoučevanj je izslediti, kako se bolezen prične in kaj se zgodi recimo z ro kovimi celicami, ko pridejo v dotik z radioaktivnimi sestavinami injeciranimi v telo. Upati je, da bodo te študije pomo-gle zdravniški vedi do odkritja kontrole nad rakom. Medtem pa, ko so se raziskovanja pričela z namenom, da so skuša radioaktivne snovi upo-trebiti v zdravstvene svrhe, ju obenem v tem vključena naloga, nuditi človeltvu širše znanja o delovanju tega, >čemur pravimo enostavno življenje, a obstaja v resnici Iz neštetih živih Stanič in prvin, katere vse imajo opravka z našim zdravjem, bo leznijo, staranjem itd. Učenjaki brskajo po tajnah življenja in upajo odkriti med radioaktivnimi elementi nova čuda zdravljenja. Ako se jim to posreči, bo človeštvo stopilo za velik korak naprej na polju znanstva. Sicer pa ni nič novega v rabi e-lementarnih sil v svrho bioloških problemov. Že Pierre in Marie Curie sta odkrila, da žarki radija hitreje uničijo obolele nego zdrave ctlice ali tkivo. Stvar je dpbilB še večji pomen, Jo se je zaznalo, da je mogoče adioaktivizirati navadne kemične sestavine umatnim potom. Ali tik pred zadnjo vojno je bilo mogoče producirati le malen kostno količino takih radioak tlvnih snovi in še to le z ogrom nyni stroški. Iz proizvodnje a tomske bombe pa smo dobili tudi cenen način dobivanja radioaktivnih snovi v večji koli čini. Glavni vir teh Je atomlčna peč ali plavž v Oak Ridgeu, Tenn., ogromen vojni atomski projekt. Naia vlada je lani pričela nuditi bolnicam in univerzam radioaktivne snovi v svrho preizkušenj, zdravljenja, študije. Letos v septembru Je preds. Truman naznanil, da bodo te snovi dane na razpolago tudi drugim deželam v omejenih ko ličinah. (Common Councll.) Prešernove pesmi med ljudstvom Miroslav Rsvbar Redki so pesniki, katerih dela že v njihovem času prodro med ljudstvo. Srečen je poet, ki ga razume in priznava narod, kateremu poje, za katerega se bori in trpi. Nekateri pesniki so ž« za svojega življenja postali znani, si osvojili srca ljudi in odločali pri važnih dogodkih svojega ljudstva. Dela drugih pesnikov pa so počasi, a nezadržno postajala znana ljudstvu, a so si ga potem popolnoma osvojila. Prešernove pesmi so si polagoma utirale pot med slovenski narod. V njegovem času je slovensko ljudstvo doživljalo svoje narodno prebujenje. Med Slovence se je začela prištevati redka plast izobražencev in Itudentovskc mladine, sem pa tja se je priznaval za Slovenca kak meščan. Jedro naroda—slovenski kmet in bajtar sta zahtevala svoje pravice, terjala sta zemljo in svobodno delo na njej. Slovensko narodno vprašanje je bilo slej ko prej socialno vprašanje. Slovenski sta govorila kmet in tlačsn po vaseh, služkinja v bogatih meščanskih hišah in gosposkih gradovih, <^>rtnik in delavec v ljubljanskih predmestjih. Meščan v mestu ln malomeščanski elementi na deželi pa so govorili v tujem jeziku, ki se jim je zdel uglajen in "nobel." Tuja kultura in ideologija, ki so ju sprejemali v Uljem jeziku, stu se bohotno Širili in grozili ločiti slovenske vasi od mest in trgov na slovenski zemlji. Najnapred« nejši element tedanje družbe—demokratično meščanstvo, povezano z inteligenco, je bilo trebi vrniti slovenskemu narodu, iz katerega je izšlo. Kmetski ali obrtniški sin, ki so ga zaradi nadarjenosti in blagostanja družine poslali v uk na tuje ali v mestne šole, morda celo na Purutj, Je srkal Izobrazbo in ideje iz tuje posode. Slovenski je govoril v mladosti, ko je bilo njegovo obzorje ozko in besedni zaklad majhen. Ko se je vračal iz šol v domači kraj, so bile njegove besede1 iz mladoniških let preskope in preskromne, da bi se mogel z njimi točno in lahko izražati. Oprijemal se je tujega jezika, pisal prijateljem in znancem pisma v tujih stavkih, polagoma se je odtujeval domuči vasi, nato družini in—narodu. Ni nesmiselna zgodba o grabljah, kj Jih je spoznal šele takrat, ko so gu udarile po čelu. Tuja okolica jt te naše ljudi sprejemala vase in nas ogoljufala zanje. Te ljudi je bilo treba pridobiti za slovenski narod. Prebuditi je bilo treba obrtnike jn meščanu, ki ne je v njih Šilah pretakala slovenska kri, a so jo začenjali tajiti, narodni prerod je moral zajeti prebivalce ¿slovenskih vasi, da bi se zavedeli svoje pripadnosti —iz vseh teh slojev je bilo treba ustvariti slovenski narod. Borba za ohranjen je in učvrščenje slovenskega naroda ni bila lahka, saj je bil tujec vladar naše zemlje, gospodarstva in civilizacije. To težko nalogo si je naložil France Prešeren. Zavedal ae j«, da je najvažnejša ln najbolj pereča zahteva tedanjega časa «družitev vseh Slovencev, Lotil pa se j« naloge na Čiato poseben način. Rešiti jo je nameraval s pomočjo umetnosti, poetične beseda, ki naj postane vsem razumljiva in mogočna. Prav dobro jo Prešeren vedel, da niti čas niti razvojna stopnja slovenskega naroda ne zahtevala borbe s politično organizacijo, kajti v tej dobi )e samo beseda moglo nadomestiti organizirano borbo, Klical je pesnika, ki bo opravil to nalogo, in vedel je, da bo ta pesnik on sam: Da bi nam srea vnsl M šaM d «šala. m«d nami potolalU vaspvtiia ln i psi sadlnil red SlavsnMna oalal * • Ds bod sladkat« n)*a« passij« potihnil ves prapft. Ml« v«mU ' vlkartav letnik mrsU daj veliko miši-často nogo, ki se med plezanjem po tleh krči in širi ter zapušča za seboj slinaste sledove, spredaj glavo s štirimi rožički, tipai-'nftarni. Zgoraj na hrbtu pa hišico ali lupino, ki pokriva dro-bovnjak, to je fin meh, v katerem nosi polž važne notrsnje organe, kakor ¿revc, želodec, jetra ln drugo. Drobovnjak se prav nikjer ne dotika lupine, kajti čezenj jo poveznjen nežen pUšč, v kate rem tiči kakor paloc v odrezanem rokavlčinem prstu. Toda rokavičin prst lahko snameš raz palec, polževega plašča pa ne morei sneti, ker je zraščen drobovnjakom, irvzemši ozek spodnji rob, ki ohlapno pada proti nogi, naslanjajoč se odznotraj na lupino. Plašč torej loči drobovnjak od lupine. Plašč, posebno pa plaščev rob, Ima nalogo, da grndl in v«ča lupino. Njegov« žleze izcejajo belkast sluz z »pnencem, ki sr rszliva po površju rob^ kjer EUklrarsk« unij« CIO • angažiral« gladka kakor zrcalo in se sveti kskor opal. Imenujemo jo biserno matico. Plaščev rob izdeluje torej vse tri plasti, drugi deli plašča pa sodelujejo pri gradnji biserne matice. Videli smo, kako raste In se širi lupina zaradi delovanja plaščevega roba. Toda kdaj j« nastal vrh lupine, kdaj je bil zgrajen prvi zavoj? Stari polž zleže spomladi v gnezdo, ki ga je zvrtal v zemljo 60-70 ti dolu pu i ustih jajčec. Jajčece ima v premeru 4—0 mm. Ko so ležala jajčec* dni v gnezdu, se odpro majhnim mladim po J ¿kom, ki oo že po dobni starim, kajti vsak izmed njih noai na hrbtu majčkeno piozoroo lupinico. Prvi zavoj ali vrh lupine je zrantel že v jajčecu, da ga Je mladi poižek kol doto prinesel na svet. Zarodek v jajčecu je namreč prav na vrhu imel žiežko. Ko se mu je razlila in ko se je njena snov strdlla, je bil ustvarjen prvi za« voj pol žev« hišice Z« nadalino rast lupim Vkrbi, kskor smo že slišali plaščev rob. Po rojstvu polžek ne zapusti ta ko j gnezda, a »upa k ostane š« ka kil> K 10¿ln! doma in se piivs- Brezupni so bili včasih pogledi v bodočnost in t bridkostjo so mu polnile srce •k«l«š« misli, da Bi«v«n«o mil« m ljubi msl«r#, vani up«|oi«. Toda Prešeren Je temeljito poznal razvojno pot zgodovine svojega naroda, poznal je pogoje, v katerih živi v sedanjosti, in predvideval Je s preroško besedo našo prihodnost. V tem' je ravno pomen njegovega genialnega dela: pokazal nsm je jasno kakor |e nihče pred njim poti, po katerih nam Je usojeno hoditi, da bomo zavzeli mesto, ki nam gre v svetovno-zgodovinskem razvoju. To svojo misel pa je znsl združiti z najvišjo umetnostjo Jn svojim lastnim notranjim življenjem. Njegova misel nI bila trenutna srečna bliskavica, ki s« včasih prikaže pesnikom, ni bila alepa vera ali tolažba, ki se ji vdajamo v brezupnem stanju ali neizrečeni nesreči, da ne bi obupali, ampak je bila neomajna, rekli bi, znanatveno utemeljena misel genija, ki je spoznal preteklost in sedanjost ter videl v bodočnost Zato je Prešeren krepko poudaril, da so njegove pesmi rodile M j«, d« «budil M ll«v*nU'no o«lo. d« M vrniU k nem f« 6«#1 tr«š«. njïm hsjučenejšl tedanji Slovenec ln njegov najboljši prijatelj Matiju Cop In na nt rja in zrašča z lupino, ki jo na dl svetlobi. Med ttm časom pu ta način veča. Ce lupino presi-kamo in obru- j simo, vidimo pod rolkroskofxim tri plasti, zunanjo, notranjo if) srednjo plast PUščev rob u stvari «eveda nstprej zunanjo plast, ki je nežna in prozorna in je sestavljen« iz samega slu/e, t«ko imenovan« konhina Neto Arthur j« G««tha. »n«n«g« radi)-J pride n« vrsto «lednja plast, ki »keg« novinarja Mutual Bro«d tvorita #luz in apn«m«K Ko ' »i.ng sistema, ki pd4«Ja avo*« « apnenec trdi, »e prHv«rJ« v radljsk« poročila vaake «rede db /ln* Ifle ln stebričke Notranja 7îJ0 vsbodnl Čas po tem redi J- plast, ki ob plašču j« se tkem omrežju. Njegove oddeje „tevljen« k«kor nrednja, « «pn* bazirajo n• intorvjevfb delev-'nr< m- izloč« v obliki premih, s cev étrom dešele. S eeojiml od površjem plešč« vzporednih plo-dalaml je prtéel 22. oki. | ščlc. Ta plast je zaradi t*ga je rob njegovega plašča Že zgru dil drugi zavoj, tako da do*egu hišica že višino .1—4 mm Pre den pol>*k na jesen zaspi. Ima lupin« že 2 ln pol do 3 zavoje in je 7-tf mm viookm K«r ps *» zavoji vedno obsežnejši in širši, potrebuje polž za pa*ajo*-/*n razvoj vedno več čoaa jn gituii v« Delo torej, vedno poč«»n*K napreduje (¿rodi samo 2 A le ta, ker mu navadno ni usojono dajjše življenje T. I^ogo, Te nazore sta deliU t _ ujnaprednejši ljubljanski meščan Andrej Smole, Čop je Prešerna vzpodbujal, naj vztraja v svojem delu, in gs nagovarjal k novim nalogam. V času nujmiačnejieg« ubsolutizmu ln policijske cenzure, kj Je dušilu prerod slovanskih narodov ln napredne družbe, je Prešeren moral peti tako, du so njegovi rojaki bi uit misli tudi med vrsticami. Njegova beseda ni smela biti preveč jasna in bojevita, če Je hotel, da jo natisnejo Prevelika Je bila njegova naloga ln preve liko odgovornost je čutil do svojega naroda, d« bi molčal. Poiskal je tak i/raz, s katerim se je mogel U »miz ni ti reakcionarnim cenzorjem In vsiuhorn duhovnega in telesnega suženjstva. Od j?o-vsod m prežule hinavske in zJobpc oči režimskih gonjačev in lov-rev na svoboe obrodilo kotčičasto sadno dret vj«. Tudi slive niso leto« tako dobro obrodile v Srbiji In Rosni kakor I «ni, kakovost sadja p« je večja Pridelek jabolk j« pre Ali flb j tej različen v posameznih po-1 .krajine! ' Zimske jablane so ob- rodile stednje dobro v i/rasito sadjarskih okoliših, kjer pridelajo največ dobrih xim«klh ja bol k Hruške so dobro obrodile v vsej državi, zlasti v severni Bosni fturnadlji in Zagorju. Pridelek grozdja bo pribitim» se 20 do .»)', manjši kakor lanski Med tuftnim sadjem so najbolje obrodile oliva, precej slabAe pa smokve. TOVARIŠI FOTciT rAtnuMu smron TONE SELlSKAR (Nadaljevan j t) Borci rdeče armade se bore z najsilnejšim orožjem vseh vojska na svetu: bore se za svojo domovino, bore se za potlačena ljudstva, bore se za pravično stvar! In ko tako Pavlek gleda v ta spopad, kakršnega ne pozna zgodovina, v napad krvoločnih roparskih fašističnih tolp na svobodoljubna delovna ljudstva, se zaveda, da je tudi on sam borec za pravdo in pravico, da je tudi on sam zaveznik rdeče armade in zaveznik vseh tistih vojska, ki se bore proti temu zlu. Ob tej zavesti je še bolj srčno stisnil puško k sebi. O le naj pride kdorkoli, nobenega se ne boji! A najlepše ure so bile tidte, ki so jih zvečer preživeli ob tabornem ognju. Takrat se je vršila tudi politično vzgojna ura. Tako je Pavlek počasi in vztrajno doumeval vso globino te silne borbe, spoznaval je fašizem od vseh strani, spoznaval je duha velikega učitelja in voditelja sovjetskih narodov Lenina Stalina in je razumel, kje črpajo sovjetski narodi toliko poguma In predanosti. Ob ognju so čitali "Slovenskega poročevalca" in poročila glavnega štaba, da so vedeli o vsem, kar se dogoja šlrom domovine, poučeni so i>ili o borbah ostalih edl-nic in o bojih na svetovnih bojiščih. Ob ognju so čitali pesmi Franceta Prešerna in partizanske pesmi mladih neznanih pesnikov. Večerne ure so bik visoka Šola partizanov, ob ognju so se jim odpirale knjige vse naše zgodovine. Po pouku pa so partizani sami pokazali, kaj znajo. Veselo in mogočno je donela borbena pesem v tiho noč. Pavlek je pel s tovariši vred in to petje je bilo zanj najlepše. Vedno se je tiščal Sonje, kajti njen glas je bil kakor glas vodič, bil je sočen in poln, nihče drugi ni prepeval tako zamaknjeno in s tako polnim srcem kakor Sonja. Katero domoljubno srce pa ne bi vztre-petalo ob besedah in zvokih prelepe pesmi: Bratje le k soncu, svobodi, bratje le k luči na plant Noč je bolestna za nami, pred nami svobode je dan! i Bratje podajmo si roke, * bratje, prezirajmo smrt! Sveta poslednja je borba, naprej, naš sovrag naj bo strt! , Počasi je ogenj pojenjaval, potem so se šepe-razgovarjall o vseh tistih stvareh, ki jih je vsakdo v srcu s seboj nosil: o domu, o materi, o ženi, o otrocih. Tovariš se je zaupal tovarišu, hrepeneče misli so se utrinjale, spet zagorele in splavale k vsem tistim ljubim stvarem, ki so jih pustili na vseh koncih in krajih svoje ljubljene domovine. Čevljar se je prisrčno, prijateljsko razgovarjal z učiteljem, dijak z voznikom, mizar s kmetom. Nobenih meja ni bilo več med človekom in človekom. Da, vsi so si bili bratje, vezala jih je borba in ena sama skupna misel: domovina. Srečna, svobodna domovina, v kateri bo za vsakogar prostor na soncu! Potem so legli k počitku. Le tu, na goli zemlji se je še vssk sam zase potopil v kraljestvo svojih sanj in hrepenenj. Zvezde na nebu so gorele, tišina noči je zajela ves tabor, le stražarji ao bdeli in čuvali svoje tovariše. Včasih je nekje v globini gozda zaskovikula sova, vča- sih je veter češljal veje dreves in opojna muzi-ka sap je uspavala borce, ki so se potapljali v sanje. Pavlek je bil mlad in zdrav, hude sanje ga niso tlačile. Ob njem je ležala puška. Z roko jo je oklepal. Skozi temo se je oziral nazaj v svoj dom in vsakokrat je videl v prividih mater in očeta ter svoje zajčke in kavko in Borkovo mater. Ta slika domačnosti je bila tako stanovitna, da bi brez nje ne mogel zaspati. Če mu je bilo ponoči hladno, se je stisnil k Črtu in mnogokrat sta se v spanju objela kakor dva prisrčna brata, ki drug drugega ljubita in čuvata. Nekoč ponoči pa ga je nekaj neznanskega potegnilo iz spanja. Planil je na noge, zgrabil za puško, zapletel se je v noge dolginastega Črta, ki se je tudi dvigal, vrgel nahrbtnik nase in potegnil Sonjo k sebi. Nekaj strelov je.zagrmelo v njegovi bližini, da je videl odsev bliska iz cevi, onkraj tabora je zagrmela bomba, da je pošastno odmevalo po gozdu. ^ Iznenaden napad . . .? Izdaja . . .? Slišal je, kako je odprl Črt zapirač svoje puške in že so se vsi trije vrgli proti smrekam, odkoder so zaslišali komandantov glas. Skozi noč so topotali koraki na vse strani, toda vsi ti neurejeni koraki so se znašli v nekak red, ko je zadonelo komandantovo povelje: "Na položaje! Prvi vod v strelce desno od tabora, drugi na levo! Za menoj!" Črt se je zasmejal vase, nekaj zamrmral, toda tekel je vendarle. "To io vaje! Stavim, da so vaje!" , Da, vaje so bile! Partizan se mora vaditi obdržati hladnokrvnost tudi ob najhujšem presenečenju. Ne sme se razpršiti k^kor čreda ovac, kadar plane volk mednje. Marsikomu pa ta nip ni bilo prijetno. Najhujše je, če te sovražnik napade, kadar spiš in kadar se ga najmanj nadejaš. Ko je komandant poveljeval zbor čete in ko jo je pregledal, se je pokazalo, da so bili nekateri tako iznenadeni, da se niso znašli in so pustili svoje potrebščine kar tamkaj, kjer so ležali. Dva sta se bila celo tako prestrašila, da sta zbežala iz tabora brez pušk. Treh pa sploh ni bilo več v četi. Kdo ve, kam so jo potegnili? Bili so v resnici prepričani, da jih je napadel sovražnik. Naši trije so imeli vse svoje s seboj in so bili pohvaljeni. Komandant jO pokazal na Pavleka in posvaril tiste, ki so izgubili glave. , "Ta naš najmlajši tovariš, ki se je pred nekaj dnevi šele odtrgal od materinega krila, nI izgubil glave! Zavedal se je, da je partizanu orožje vse. Brez orožja je partizan izgubljen! Prav tako je rešil tudi vse svoje potrebščine. Nahrbtnik na rami je že marsikaterega borca rešil smrti. Trije, ki so se izgubili, in ki jih še ni nazaj v tabor, niso borci! Ne rečem, da partizan nikoli ne beži. Toda če že beži, kadar je položaj tako brezupen, da mu ne preostaja drugega kakor beg, tedaj ne bomo bežali brez glave in kar tako na slepo. Nepotrebnih žrtev se bomo izogibali. Toda na splošno sem zadovoljen. Zdaj vem, da bi se ob iznenadenem napadu moja četa uspešno branila al| pa v redu umaknila." (Dalj« prihodnjič.) PROSVETA Nota o* ČETRTEK, 30. OKTORRA From on Army Kitcbo« A soMiar traMwe —dar the Ane/« I—4 Sanrfca nI cats far Tfcs cfcait an Mei is Mm rasa* of aateodva tssHa« mmé Carps. aČudež" v Prek- murju Joža Bon delati!" Pluga ni kaj prida "ob-rajtal1' in lahko bi na roko naštel dneve svojega življenja, v katerih je oral. Ni bil vajen zemlje. Navadno je odhajal na približeval njihovi njivi, je še začudeno strmel v njivo in Ja-noša. "Janoš, oprosti mi! Sedaj vidim, da sem ti delal krivico, ko V Prekmurju je več vasi, v ksterih žive cigani. V neki teh vasi se je lansko jesen zgodil čudežu podoben dogodek, ki je letos ob žetvi in oddaji pšenice zopet oživel. Ko je začela lansko jesen pšc niča na njivah zeleneti, nI imel Cigan Janoš nikjer obstanku Žena Etelka je odnašala z mize na pol izpraznjene krožnike, s sedemletni Miško — Janošcv sin—je moral večkrat na*mazati pete. da se je umaknil grozeči očetovi roki. I*tOs ob mlačvi pa bi se Janoš najraje nekam umaknil Šel hi tudi na konec sveta, le da ne l>i slišal "tega prokl^te^n brnenja" mlatilnic. In ko Je kmalu ?u tem peljal skozi V*s njegov znanec—kmet iz «r>srt*ačo, ki nI bila nič manj Ma od njegovih resnično belih zob. V jutru po velikem grehu, kt j '■> )e Janoš storil z Etelkino po i močjo, je zgodaj vstal. S ko-1 n ju kom in branami je odšel n.i /°rano njivo in jo rbranal, da i'' bilo veselje. Etelka in Miški» Ma za njim drobila grude. K«* je pridna trojka zagledala km«t.i i/ sosednje vasi. ki se Je bolj "z ihto" delala. Kmet )« vasi Ta-Krama- ¿aat rudarskih arodnjlh šol sa izobrazbo rudarskih in to-pilniških tehnikov v Jugoslaviji bo v novem šolskem )etu sprejelo 410 dijakov. Zvezni rudarski tehnikum je začasno v Knja-ževcu, dokler ne dobi novega poslopja v Zvečanu pri Kosovski Mitrovici. Ta šola ima rudarski m metalurški oddelek. Drugi rudarski tehnikum je republiška ustanova LR Srbije v Boru; ima rudarski, rudarsko strojni in metalurgični oddelek. Rudarski tehnikum LR Hrvatske z rudarskim in rudarsko strojnim oddelkom ie v Varaždinu. LR Bosna in Hercegovina ima svoj tehnikum v Tuzli; šola ima rudarski ni kemično tehnološki oddelek. Rudarski in metalurgični odsek v Ljubljani je v okviru srednje tehniške šole. Prav tako deluje v okviru srednje tehniške šole rudarski oddelek v Skoplju. morje pšenice, ki se je tako prijetno valovilo po ravnini. Janoš se je umikal tej lepoti.. Posebno svoji njivi se je umikal in delal velike ovinke mimo nje. Rast pšenice* na njivah vaščanov ga je vedno bolj grizla, posebno, ko so ga sosedje in okoličani začeli znova zbadati. Žetev je povsod lepa. Prekmurci so peli. Dekleta so se že razgovarjala, kako bodo spletle lepe "dolžnjake" s katerimi bodo tekmovale na sep-temberskem festivalu v Murski Soboti, le Janoš je molčal in se umikal ljudem. Ob mlačvi ga je še bolj zadelo. Mlatilniško brnenje ga je venomer opominjalo na greh, ki ga je storil lansko leto in ko ga je kmet iz sosednje vasi pobaral zaradi odkupa, je bil ves iz sebe. Njegovi!? sedem poglavitnih grehov ga je pognalo iz vasi. Odšel je k svojemu znancu—prijatelju v vas blizu Murske Sobote. Tam je ostal ves čas molčeč in ni bilo žive duše, ki bi ga mogla pripraviti do prave besede. Premišljeval je in stokrat preklel pšenico, ki jo je z Etelko in Miš-kom pojedel. Ko se je spomnil, da se bo v teh dneh vrnil z mladinske proge sip njegovega soseda—cigana, kateremu je obljubil, da ga bo ob vrnitvi obdaril z belo pogačo, ga je še močneje zabolelo., Ne, nikoli več me ne bo pšenica tiščala v želodcu! * Vrnil se je v vas. Z obljubo, ki jo je nosil v sebi, je lažje prenašal zbadljivke. Odšel je na odbor. Dolgo v večer se je tam zadržal. Odkrito se je razgovoril s predsednikom odbora in ko je odhajal, je krepko stisnil roko kmetom in ciganom, ki so se zbrali pred hišo: njivo imam, prav tako plug in brane, pšenico za seme bom tudi dobil in ... ^ Ko bomo letos prišli v Prek-murje, bomo videli, da je Janoš mož beseda: zasejana pšenica bo zelenela v Janoševo in Etelkino veselje, posebno pa v veselje malega Miška, ki bo zppet jedel —in to še večkrat—belo pogačo, prav tako, ali pa še bolj belo, kot so njegovi res beli zobje. MOVING OUT OF CITY VETERAN In need of a good running car. Call until 7 00 P. M. • I* io 3EELEY 0607 "Hi" • tuff » » Mf , ZASTOPNIKI USTA PROSVETE la SS vsf člani, ki üb sv* no. Maši nastavljeni lokalni okra). Louis Barborteh. sa Milwaukee Wis. in okoiloo. Antea Jankovich. aa Cleveland Ohio la ttkffMnr Frank Shot Is st Chis holm in Frank Cretan la Tis» HUI. Pa« s» vso srednje-vahodno Paaaa. Anten Zoraik la Herminia. Pa» a» vso sapadno PemssylvaniJ» Pola« vseh teh pa lahke vsak ¿lar ali naročnik sam polila svoje narot Bino llata PR08VETA 2157 So. Lavmdale Ave- Chicago. 01 V Proaveti so dnevne svetovne In delavske vesti. Ali Jih čitate vsak dan? Hi, Jinx... še hraniš maščobe? JINX FALKENBURG, radio in filmska zvezdnica, vodi gospodinjstvo in skrbi, da se ne meče v njeni kuhinji stran odrabljenih maščob. Ona pravi: "Vsak funt odrabljenih maščob, ki ga prihranite, pomaga raztegniti omejene zaloge maščob in olja za uporabo izdelovanja potrebščin, katere vsi rabimo vsak dan. Vlada pravi, da je pomanjkanje maščob v svetu še vedno kritično. To pomeni, da mora ameriška gospodinja nadaljevati s hranjenjem istih. Saj boste sodelovali, kaj ne?" ODDAJAJTE ODRABLJENE ' MAŠČOBE Amartcan Fil Salva«« CommUit«. Inc. VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete PROLETAREC Je v boju sa pravice delavcev 42 let NAROČITE 81 GAI Stane sa celo leto $3. sa pol leta 01.79. .••••••••aa tri B&eeeoe II. ko je bilo tudi v rovcih. Vae povsod po poljih je zelenela in pričakovala, da jo po-' krije zdrav, suh sneft, tako, da1 bo lepi» prezimila. Le nekaj je' bilo, čemur niti sonce nad Prek-' murjerp ni moglo priti do ži vega! Jano*« vn njiva—lepo zorana in zbrannna—nikakor ni hotela ozeleniti. Cigani so se zbirali ob njej in se čudili. Ženske so zavijale z očmi, moški pa kleli. Janoša in Etelko je tiščala pše-nlca v želodcu. Gledala sta r vsemi drugimi v trmasto zemljo in zabavljala čez bo«a, hudiča, čez prave in hudobne angele. "Cigan je bil vedno revež! Se semlja ga ne mara in mu ne privošči belega kruha!"—To so ugotovili cigani ob Janotevi njivi Nekaj dni je ostal čudež-ču- 8TE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR m LETNIK 1 947. ie narotlllt Stane S1JQ. Za v stari kraj 9K09. V i a logi imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleške knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pilite po eealk. V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, i je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 j letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po j PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slu- ; čaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo fveč kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. » Vsled ¿ega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklep« 11. redne konvencija se lahke naroči na list Prosrsto Is prišteje eden. dva, trLštJri aH pet članov Is ene drušine k oni aorot-ašni. Uaff Presvete smno'a* vse enako. sa člane ali nečlana M-00 " •no letno naročnin». JCst j* «lani te plačajo pri asesmentu $1 JOjs tednik, ae Jim te prišteje k ■aroftnlal Torej sadaj nI vsroka. roti de Je list predrag sa člana SIIPJ. Ust Prosveta Je vaša lastnina la gotovo Ja v vsaki drufttni nekdo, ki bi rad ftltal list vsak dan. Pojaanlioi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali de se preseli proč od družine in bo Ahteval sam rvoj list tednik, hoda moral tisti član ls dotične družine, ki J« tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprarjiištvu lista. In obenem doplačati dotično" vsoto listu Proeveta. Ako tega m stori, tedaj mora upravnlštvo mižati datum za to vsoto nsrofniiu. listu Pres veta Jat Za ZdruX. drftave In Kanade «9.00 I tednik la_________S so t tednika la_1.00 0 tednike in._4.40 4 tednike la--0J0 0 tednikov la____9J9 Za Chicago In okolico )• 1 tednik la.----- S tednika te__________ 0 tednike la......... 4 tednike la.--- 1 tednikov te----------- J11J0 itso - 130 - J 10 ... s.* - 4.70 _ IJO Naslovi PROLETAREC 2901 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 19. ILLINOIS OMMmnmMH Za Evropo Je. lapolnlte spodnji knpen. pritetlte potrebno vsoto Menor Order v péamu in al naročite Proseete. list kl Je *ote l-tnl«* PROS VETA. lirVJ. 0007 So. Lawndale Ave. oo. tu. Ustavite tednik In ga pripišite k saoji naročate! 0. OL 4 k