83. Številka Ljubljana, v torek 14. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, lmmsi nedelje .in |i razinke, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograka dežele za vae leto 26 K, za pol leta 13 K za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrate po 12 h, će se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, m po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlfttvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. — OpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga st. 12. .Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po lO h. »Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. li* Učiteljsko vprašanje po dež. zboru goriškem. Zdaj ko je bilo obrazloženo, kako se je zgodilo, da je bil končno proti volji večine dež. zbora vendar le sprejet zakonski načrt o nekakem zboljšanju gmotnih razmer ljudskega učiteljstva na Goriškem, potrebno se nam zdi, pojasniti še, kaj se je zgodilo po deželnem zboru, boljše zunaj istega, da bi bil načrt potrjen, ali da bi ne za dobil po t rj e n j a. Učiteljstvu je bilo jasno, da se je odigrala nedostojna igra, igra z življenjskimi interesi tako važnega in koristnega stanu, kakor je učiteljski. Vladni zastopnik je povedal jasno pri razpravi, da načrt ne zadobi najvišje sankcije radi dveh nalašč nastavljenih zanjk. Priporočal je, naj se dotična dostavka izpustita, a zastonj so bile njegove besede. Načrt je bil sprejet, a tak, da ni bilo upanja, da bi postal zakon. Od bor deželnega učiteljskega društva se je pečal s to zadevo in je setavil spomenico, katero je osebno nesla posebna doputacija v Trst k c. kr. namestnišku s prošnjo, da bi se za konski načrt predložil v sankcijo, oziroma da bi se kmalu povrnil deželnemu zboru, ako ne zadobi po trdbe deputacija, katera si je bila poprej izprosila avdijenco pri c. kr. namestniku Goessu, ni dobila visokega gospoda doma ter je moralo spomenico le izročiti drugim rokam. Tudi znamenje časa in naklonjenosti do učiteljskega stanu! Kakor je bilo učiteljstvu ležeče na tem, da bi načrt postal zakon in je pohitelo, da bi pospešilo ugodno rešitev; tako je bilo tudi »prijateljem« učiteljstva mnogo ležeče na nasprotnem, da bi preprečili sankcijo. Dne 2. februvarja je sklical žu pan Pavlica iz Rihenberka zaupni shod županov in podžupanov ajdovskega o k r a j a i n b 1 i ž n j i h županov goriškega okraja h Rebkm na Vipavskem. Na dnevnem redu, kateri se ni objavil povabljenim županom in podžupanom, je bila jedina točka — protest proti načrtu o pravnih razmerah učiteljstva. Javna tajnost je, d a je bilo to junaštvo delo klerikalnih slovenskih poslancev! Naši župani so se vjeli na lima-nice, ker se se vabili k shodu brez dnevnega reda. Shoda se je udeležil tudi deželni poslanec, župan črnski Bol k o, znani bogataš, ki je pokazal, da ne privošči učiteljstvu niti onih drobtinic, katere obsega sprejeti načrt. Glavno besedo na shodu je imel župan Vidmar — ki je postal slaven ob zadnjih deželnozborskih volitvah, ko je fungiral kot denuncijant učiteljstva pri šolskih oblastni-jah. V Gorici so mu zabili klerikalni kovači famozne izjave proti načrtu v debelo glavo, vsakovrstnih oslarij, katere je Vidmar izustil na shodu proti učiteljstvu. Trdil je, da ima učiteljstvo majhne študije, da ne doseza dobrih uspehov itd. Kaj takega je trdil človek, k i ni dovršil niti ljudske šole. Vidmar in Bolko ne privoščita učiteljstvu najmanjšega zboljšanja in to sta človeka, ki več zaigrata v par večerih, kakor dobiva učitelj za ce* loletno trudapolno delovanje v šoli. Ako ni to škandal, potem res ne vemo, kaj bi zaslužilo to ime?! Klerikalni štab v Gorici, kateremu komandirata Gregorčič BerbuČ ni bil zadovoljen, ampak je uprizoril še drugi protestni shod in sicervBrdihpriGorici. Županskemu shodu je prisostvoval poslanec JakončiČ, veleposestnik in uradnik pri »Montu« v Gorici. Žalostno! Govorilo se je, da bodo sledili še drugod protestni shodi. Ni znano, zakaj so se opustili. Morda so se zbali, da bi no šlo tudi drugod tako gladko, ker se je bilo med tem ča som vsaj nekoliko posvetilo v to ribarenje v temi. Govori se, da tudi na Vipavskem bi ne šlo v drugič tako gladko, kajti marsikateri župan in podžupan je spoznal, da župani in podžupani nise igrali na shodu posebno častne naloge, ampak da so jih imeli le za »Stimmvieh«. Radovedni smo, kako se bodo držali naši župani in podžupani, ko se bode na javnih shodih, katere bodo sklicevali vsaj pred volitvami zopet deželni poslanci, razpravljalo o plačah deželnih odbornikov in poslancev i. t. d. Takrat, ko so sebi povišali, niso sklicevali poslanci ne javnih in ne zaupnih shodov, da bi se bili sprejemali protesti proti nepotrebnemu ^ zvišanju že itak mastnih plač za I opravilo, ki je le častno in tako pičlo, da je sramotno zahtevati sploh tako velikih plač. Zakaj niso takrat sklicevali županskih shodov? Kadar je šlo za žepe bogatih poslancev, takrat so mirno in in molče sami opravili; zdaj pa ko gre za pičlo zvišanje ubogemu učiteljstvu, no zdaj so poklicali poslanci na pomoč uboge in bogate župane. Srečna naša dežela! In kakor da bi vsega tega še ne bilo dovolj, začelo je klerikalno časopisje zaganjati sezvsem strupom v učiteljstvo, in sicer radi izreka dr. Turne v dež. zboru, češ, da je učiteljstvo poklicano voditi narod po poti na-j p r e d k a. Zvonec v napadanju nosi I ultra klerika! ni »Prim. List«, a za njim I caplja »Gorica«. Za nameček se razpravlja še vprašanje o orgljarstvu in cerkovništvu. Že sam izrek dr. Turne o vodstvu naroda po učiteljstvu je spravil duhovne gospode iz ravnotež|a ter samo misel, da bi utegnilo kedaj učiteljstvo deliti z duhovščino na ako imenovanem narodnem vodstvu, provzročila je vrvenje in drenje med klerikalnim vodstvom. Vodstvo, to presneto vodstvo naroda je in mora ostati izključna domena duhovščine!? Le du duhovnik je poklicani in izvoljeni voditelj slovenskega naroda in velika predrznost je že misel sama, da bi utegnilo in moralo priti kdaj tudi na Slovenskem do delitve v vodstvu med razne stanove istega slovenskega naroda. Naši klerikalci so trdno prepričani, da le duhovnik mora imeti vajeti v rokah ter voditi naš narod. Že sama predrznost dr. Turne, da se je upal dvomiti nad nezmotljivostjo duhovniškega vodstva, je rodila odpor ter spravila nad bore učiteljstvo obsodbo, da ono ni n ti poklicano, niti zmožno biti voditelj naroda. Vodstvo sliši le duhovščini, a delo na narodnem polju, no delo bi se že pustilo tudi uči-teljstvu. Jasno ko beli dan se je pokazalo tudi pri tej priliki, da kle rikalci si prisojajo izključno vodstvo nad vsemi drugimi stanovi. Za gospodstvo gre duhovščini in za nič druzega. Vsi drugi stanovi morajo biti le slepo orodje pod njih vodstvom. Jasno je pokazala tudi ta prilika, da se smatra duhovščina kot nekaj vzvišenega nad drugimi stanovi. Poglejmo v naše občine in splošno, le z malimi izjemami najdemo učitelja kot večinoma brezplačnega delavca in voditelja narodnih društev. Kdo vodi, ustanavlja razna društva, ki skrbe za napredek in izobrazbo naroda? Bralna, kmetijska, pevska i. dr. društva slone večinoma na ramenih učiteljev. Kdo je največ sodeloval na probuji naroda? Komu se ima največ zahvaliti, da je pričel naš narod čitati, ker brez tega ni niti misliti na napredek ? Gotovo več učitelju nego duhovniku, ker med poslednjimi so sicer častne ali redke izjeme, katere se trudijo za napredek naroda. Pač pri nekem delusobili naši duhovniki vedno in pov sod j ako delavni, t j. pri raznih volitvah Domevamo, da razumejo naši duhovniki pod narodnim vodstvom — le vodstvo pri raznih volivah in za to jim gre, tega ne mislijo in ne marajo izpustiti iz rok. Dr. Turna pa gotovo ni mislil samo na volitve in vodstva pri istih, ampak na narodno delo sploh. Narodno delo že puste učiteljstvu, a vodstva pri volitvah, t. j. komande, te ne puste iz rok. Da je temu res tako, dokazuje nam tudi zgodovina političnega življenja goriških Slovencev zadnjih let. Dokler je bil dr. Tonkli voditelj goriških Slovencev, so vodili volitve izključno le duhovniki; učitelj se sploh ni drznil segati vmes. Takrat je vladala med duhovščino in učiteljstvom lepa sloga. Ko pa je bilo začelo presedati zavednejšim Slovencem takratno vodstvo in se je j bila začela rušiti sloga pokorščine j pod vidnim poglavarstvom dr. Ton-l klija, a nevidnim vodstvom duhov-j ščine, pokazalo se je prvič nekaj j učiteljev v opoziciji. Takrat je bil prvič ogenj v strehi. Dr. Rojic, ki je kandidiral proti volji duhovskega vodstva, je bil propal pri deželnozborskih volitvah v kmetskih občinah in mesto njega je prišel v deželni zbor duhovnik, pokojni Cerin. Ko se je bil boj pozneje med dr Ton-klij em in dr. Gregorčičem, je st<*lo učiteljstvo večinoma v boju za poslednjega, proti njemu, duhovniku, pa večjidel duhovščina. Takrat je bil drugič ogenj v strehi in netil je dr. M »h nič Tonkli-M ah niče va (klerikalna) »Soča« je takrat pisala proti učiteljstvu približno tako, kakor zdaj »Prim. List« in »Gorica« pod vodstvom dr. Gregorčiča. Res, »tempora mutantur et nos mutamur in iilis«. Pred preobratom je bilo med duhovščino in učiteljstvom lepo soglasje, a volitve so zakrivile napade, grde napade prvoimenovanega stanu ne poslednjega. Slo je za vodstvo naroda in tega si prisvaja duhovščina povsem. Odgovoriti imam še vprašanju: Ali je imelo učiteljstvo kaj dobička, da je bilo poseglo v volitveni boj, t j. ko je bilo zašlo Tehnika kot svetovna moč. Tekom devetnajstega stoletja je stroj — v najširšem pomenu — spremenil lice zemlji, določil razvoj človeštva ter vplival na delovanje ko likor le mogoče. Skoraj tako zelo, kakor so kdaj zamogli vera, jezik, šege in običaji. Kajti ne samo, da preprega in obdaja neskončna mreža železnic in telegrafskih žic dežele in morja, ne samo, da je stroj izvabil elektriki njene speče moči, postal je splošno središče, okoli katerega se sučejo misli in interesi človeštva. Od njegovega razvoja in razširjenja se pričakuje nova kultura, sprijaznenje idealističnega in realističnega svetovnega naziranja. Oziraje se na faktične izpremembe, katere je povzročil, bo mogle vedno bolj rasti nade in zahteve tehnikov. Prve velike iznajdbe človeškega rodu — poraba in izkoriščanje ognja, ^delovanje orodja in orožja, prvi pismeni znaki, prvo oralo in prva ladja itd. — ao br*z dvoma mogačneje vplivale na prvotnega človeka, kakor vplivajo čudeži moderne tehnike in mehanike na nas. Toda ti vplivi se poizgube v temini najdavnejše preteklosti ter jih posamezno ne moremo niti spoznati, niti preceniti. Spremembe pa je izvršil stroj v našem življenju, vidimo in čutimo pri vsakem koraku, in obenem tudi vemo, da se tekom dveh tisočletij ni ničesar zgodilo, kar bi se moglo ž njimi primerjati. Stari vek, srednji vek, re-nesanca, kultura osemnajstega Bto-letja, vse to so dobe brez tehnike. Seveda so se vedno in povsodi, če tudi v dolgih premorih, izvršile iznajdbe in izboljšanja raznega orodja, ladje so se izpopolnjevale, kakor tudi oralo in tkalna priprava, nastali so novi načini izdelovanja ter se udomačile nove živali in rastline ob času križarskih vojsk in v dobi odkritij. Toda te spremembe, omejene le na ožje kroge, niso imele značaja mogočnega predrugačenja dela in go spodarstva. Preje in pozneje je opravljal vse delo človek skupaj z živalmi, nobeden stroj jih ni nadomeščal in delo je ostalo glede obsega jako skromno. Sele stroj je mogel povzročiti tovarno, zvišanje produkcije in svetovni promet. M< č pare, postav Ijene v službo človeka, je povečala njegovo zmožnost v velikansko ter premagala prostor in čas Uresničila je, kar je je dotlej živelo komaj le v pravljicah in pesnih. Predrli so gore, položili po morjih telegrafske kablje, ustvarili napadovalna in hranilna orožja, ki so delovala v za one čase nepojmljivo daljavo in s čudovito hi trostjo. Vsled večje lahkote prometa je precej trpela prejšna stalnost člo veka. Vse je prišlo v gibanje, delo na polju se je zamenjalo z delom pri stroju, domovina zamenjala s tujino, lahkotno in skoro brez težav. Najrazličnejši narodi na svetu so prišli med seboj v dotiko v miroljubne na mene, v svrho kupčije, študij medse sebojnega raziskavanja, v toliki meri kakor se prej niti slutilo ni. Stroj se je pokazal najmogočnejšega faktorja, da posreduje združitev civilizacije. Ne premoč naše omike ali naših mo raličnih lastnostij. temveč prednosti naših tehniških izumov v bojne in miroljubne namene so izsilile vzhodnoazijskemu svetu priznanje. Njegovo ogromno ljudsko število ne more nadomestiti manjše vrednosti njih orodja ia drugih pripomočkov .ter pomanj- kanja vsake tehniške vzgoje mas. Tehniška spretnost zagotavlja Evro pejcem in Amenkancem prednost. Dosedaj so vojske, potovanja in osvojitve, politična in verska gibanja povzročila odločilne zgodovinske spre membe. Ženijalni ljudje, junaki in ustanovitelji ver so stali v ospredju. Še pri potovanjih odkritij petnajstega stoletja, ki so lice sveta od časov rimskega imperija prvič korenito spremenila, je tvorila želja razširjanja kristjanstva odločujoč nagib. Gospo darski interesi, kakor močni so tudi bili, se niso mogli oprostiti obvlada-jočih vplivov cerkvenih tokov. V nemških kmetskih vojskah kakor tudi v angleški revoluciji se pomešajo soci alne in gospodarske potrebe z verskimi zahtevami. Francoska revolucija, ki je pretvorila Evropo v njenem najbolj notranjem bistvu, je po vzročila samo en stroj: guillotino, med tem ko je v konservativni Angliji nastala takrat cela vrsta stro jev in tehniških iznajdb, s katerimi se je olajšala delavcu težavnost njegovega dela ter pomnožilo zvišanje produkcije. Njene ladije in stroji so pomagali Angliji premagati Napoleona, njene ladije so vkljub kontinen- talnemu zaprtju vzdržavale kupčijo in trgovino in njeni železni stroji so nadomestili stotisoče mož. Osemnajststo let so živele naravoslovne znanosti in tehnika tako-rekoč v temi. Doba vere je odklonila ljudi od raziskavanja narave in sumničila vse mehaniške in tehniške iznajdbe kot coprnije in magične umetnosti. Obem dvem velikim tehniškim osvojitvam starega veka, gradnji kanalov in velikih cest, ni dodal srednji vek nikake nove enake vrednosti. Celo plovitba je le počasi napredovala. Duh in misel sta se obračala edinole na znanosti duha in umetnosti; preiskovanje istinitega ni bilo samo od cerkve prepovedano, temveč je bilo sploh malo čislano od splošnega javnega mnenja. S težavo si je v 17. in 18. stoletju priborilo pot poznavanje velikih naravnih zakonov in spoznanje ponižnega stanja zemlje k vesoljstvu. Šele na tej podlagi, ko ji praznoverje in fanatizem nista mogla delati nikakih ovir več, se je mogla razviti moderna tehnika. Potrebovala je ne male mere politične in verske svobode, narodnega blagostanja in intelektualne zrelosti v to. Ako gleda včasih moderna teh- med narodno vodstvo? Vsakdo mora priznati, da ni imelo svojih kortstij, ampak le narodnih, kajti šlo je v boj za duhovnika dr. Gregorčiča kot narodnega delavca in zagovornika svobodnejših, naprednejših idej, katere naj bi rešile naš narod iz slepega vodstva nekaterih duhovnikov. Kakor kaže sedanjost, se je naš narod ljuto varal, prišel je z dežja pod kap in to proti volji dr. Gregorčiča. Klerikalno vodstvo je bilo močnejše nego novo vodstvo in poslednje je podleglo, ker je tudi voditelj dr. Gregorčič postal uskok. Učiteljstvo je dobilo primerno plačilo: napadanje in zaničevanje. V današnjih dneh se bije zopet hoj — za ista načela kakor pred leti. Zopet je učiteljstvo isto, katero je napadeno in zaničevano od duhovskih listov. Tako je naše plačilo! Smrt ruskega konzula Ščerbine. Konzul predstavlja v vseh pravnih državah moč in avtoriteto Bvoje države, in vsaka krivica, ki se mu pripeti, pomeni razžalitev in napad na državo. Ruski konzul, državni svetnik Grigorij Stepanovič Š č e r -bina pa je bil zavratno napaden v Mitrovici od rednega turškega vojaka Ibrahima ter je v petek zvečer umrl vsled dobljene rane. Kake politične posledice bo to imelo? Podoben slučaj se je dogodil Rusiji pred 75 leti. Takrat so v Teheranu napadli in grozno razmesa-riii ruskega poslanika G r i b o j e -deva. Rusija se je takrat zadovoljila s strogim kaznovanjem krivcev ter je morala Perzija poslati v Peterburg oprostilno poslanstvo pod vodstvom šahovega brata. Ali se bo Rusija tudi to pot zadovoljila z navadnim zadoščenjem? Najbrže ne. Turki se tolažijo, da želi Rusija ohraniti mir na Balkanu, vsled tega bo zahtevala le strožjo kazen za krivice ter bo skušala le utrditi So bolj svoj vpliv v Carigradu. Neposrednih političnih posledic pa ne bo imel mitroviški atentat. Morda bi se zadeva res tako ugodno rešila, če bi Turška res kazala dovolj odločnosti in dobre volje. Toda Turška tudi po boju v Mitrovici ni storila ničesar, da bi zagotovila izvedbo reform v Albaniji. Se vedno stoje v bližini mesta oborožene čete Albancev, in Turška nima dovolj vojaštva ali ne dovolj odločnosti, da bi vsaj tem upornežem, ki so izvršili napad, pokazala strah. Pred vsem bi bilo treba vendar Albance razorožiti. Na to pa Turška ne misli, ker bi se to ne moglo zgo- j diti brez močne armade in krvavih ] bojev, a Turška tudi ne mara Al banoev razorožiti, ker sluti, da še nika z višine svojih osvojitev z ne | kakim pomilovanjem doli na filozofske znanosti, pozabi, da mora ravno tem zahvaljevati možnost svoje eksi stence. Prostost duha od verskih nazorov in osebna neodvisnost poea-meznika od prisiljenosti zadrug in podobnih zavez so predpogoj za razvoj in povzdigo tehnike. Ker je v Kini in v deželah Izlama vožena še od starih predsodkov in šeg, Be ne more tam nikjer vkoreniniti ter prodira le korakoma. V Evropi in Se verni Ameriki pa je našla po zmagi železnic prosto polje za svoje delovanje ter si s svojimi čudovitimi deli priborila vpliv svetovne moči. Od vseh strani vro k njej vedno nove moči. Tehniške šole uživajo vsestransko varstvo in skrbno gojitev države in občin; v javni sodbi, v naklonjenosti mlade generacije tekmujejo vspešno z univerzami. One obetajo svojim učencem veljavo, odlično mesto in bogastva. V miru kakor v vojski se meri vrednost in pomen držav po popolnosti in razširjenju tehnike. Začasno umikanje duševnih znanosti in umetnosti pred tehniko in mehaniko se opaža povsodi: za trenotek je potisnil v ozadje inžener politika, filozofa in umetnika. Tudi radi tega bo njihova meče in handžarje potrebovala. Nemško časopisje skuša dokazati, da je Rusija sama kriva, da je prišlo do atentata ter nima vzroka, izvajati konsekvenc, češ, ako bi ne bila poslala konzula v to razburjeno srštnovo gnezdo, ne bilo bi se ničesar zgodilo. A tu pozabljajo Nemci, da tudi Kitajci niso prosili za nemškega poslanika Kettelerja, a ko so istega usmrtili bokserji, nastalo je na vseh koncih in krajih klicanje po maščevanju. In maščevanje se je tudi izvedlo, ne samo proti direktnim krivcem, temuč tudi proti kitajski vladi, katere sovražniki so istotako bili bokserji in proti katerim se je morala sama bojevati. Rusko časopisje, tudi vladno, kliče splošno po maščevanju. »Novoje Vremja« piše, da so bili Rusi že dvakrat pred Carigradom, a so obakrat odišli. Ta sreča ni bila za Turke zaslužena. Toda nič na svetu ni večno. Kar se ni doaedaj zgodilo, se lahko zgodi v bodočnosti. Le stroga izvedba reform in kaznovanje Albancev bi užaljeno Rusijo pomirilo. List »Svijet« pa naravnost zahteva, naj se poveri Bolgariji, Srbiji in Črn i gori vojaško za-sadenje Macedonijo. Vsi listi pa se izrekajo nepovoljno o skupnem po stopanju Rusije in Avstro - Ogrske na Balkanu, češ, da je skupnost na škodo ruskemu ugledu. Jezuiti se ne vrnejo na Prusko. Grof B u 1 o w je doživel hud poraz. Izrekel je željo in malodane obljubo, da se razveljavi zakon, s katerim so dosedaj jezuiti pregnani iz Nemčije. Toda zaračunil se je pri zveznem svetu. Dokazano je, da je v tem zboru ogromna večina takih, ki nočejo ničesar slišati o jezuitih. Pri tem se je najbolje pokazala vsa slabost pruske vlade. Pokazalo se je, da v gotovih slučajih stoji Pru-sija vkljub svoji državni enotnosti popolnoma osamljena. Skoraj vse zvezne državice so ji odpovedale pokorščino. Edina Bavarska se je izrekla za Bulovrov predlog, dočim so se vse severne in srednje države iz-rekie proti jezuitom. Značilno je pred vsem, da se je tudi Saksonska izrekla proti jezuitom, dasi je sam kraljev najmlajši sin Maks jezuit, ki mora v .»led obstoječega zakona živeti kot nekak pregnanec v Švici. In tudi sicer je saksonska kraljeva rodbina strogo katoliška, kar se je posebno pokazalo v aferi princezinje Lujize. Grof BQlow je tedaj klavrno podlegel ter ostal s svojim predlogom v veliki man,šini, da, skoraj osamljen na Prut» .em, dasi je doma pridobil celo svobodomiselne stranke za predlog, dani so ž njim glasovali pri napredni opozi ciji, kakor tudi socialisti. Vse druge brez dvoma, ker je korist tehniških iznajdb v socialnem kakor i v gospodarskem oziru vsakomur jasna ter služi znanostna tehnika v svoji ozki zvezi s praktičnim Življenjem najmočnejšemu izmed nagonov modernega človeka, onemu povečanja blagostanja, v največji meri ter mu najgoto-vejše obljubja uresničenje. Antiška kultura se je razvila na široki podlagi sužnosti, renesansa na tlačanstvu kmetov in navezanosti malomeščanov, svetovna moč stroja potrebuje delavskih mas. Toda tovarniško delavstvo ima pred sužnji in tlačani svobodo gibanja in pravo osebnosti, ona izvršuje svoje delo le po gotovi, prostovoljno narejeni pogodbi. Njegove razmere so zmožne napredujočega izboljšanja. Te svoje odgovornosti so si vodilni možje tehnike, praktiki kakor znanstveni učitelji, raziskovalci in iznajditelji, dobro svesti ter potrjujejo svoje besede s svojimi deli. Nova svetovna moč je ustvarila množino dobrodelnih naprav, ki skrbe obenem i za izboljšanje življenja ka kor tudi za omiko delavcev. Vse, kar sta storili v dobi vere cerkev in po-božnost glede del usmiljenja, kar so pozneje v dobi prosvitljenja prevzele država in občine: vse to se ne more države pa ao a odklonitvijo predloga izjavile, da je jezuitski red politična, ne pa verska institucija, ki prinaša le gorje med ljudstva. Mogoče je aioer, da bo Prusija še zadnji trenutek akušala s pritiskom prisiliti države, da se udajo želji osrednje vlade in grofa BQlowa, a vspeha najbrže ne bo. Politične vesti. — O gledališčni cenzuri je izdal ravnokar ministrski predsednik dr. Korber posebno naredbo, ki prepoveduje vsako malenkostno oviranje dramatične literature. V besedilu iger sme politična oblast le sporazumno z avtorjem kaj spremeniti, aicer pa ae naj pri vsaki deželni vladi ustanovi stalen oenzurski svet, ki naj sestoji iz enega literarno izobraženega upravnega uradnika, enega sodnika in enega za stopnika dramatičnega poklica (n. pr. gledališčnega pisatelja, kritika, učitelja itd.) — Češka obstrukoija — se vrne? Dunajski listi prinašajo razgovor z nekim uglednim češkim politikom, ki je izjavil, da vlada med češkim narodom in poslanci hujša bojevi-tost, kakor kdaj poprej. Ako ne bo vlada storila do zopetnega sestanka državnega zbora avoje dolžnosti, je obstrukoija neizogibna. Sicer pa bodo o tem sklenili razni zaupni shodi, posebno glavni shod dne 26 t. m. — Madjarsko izzivanje. Na kolodvorskem poslopju v ZaprešiČu so uradniki razobesili dne 11. t. m. madjarsko zastavo. Zbralo se je do sto hrvaških kmetov, ki so zastavo strgali, polili s petrolejem ter jo zažgali. Takoj je prišel s poaebninrt vlakom preiskovalni sodnik ■ 15 orožniki iz Zagreba. Več kmetov so odgnali v zapor. Kdo je kriv? — V ogrskem državnem zboru se pričakuje zelo viharno obstruk-cijo pri indemnitetni debati, ki se začne v četrtek. Kossuthova stranka je v ta namen skiicana k seji jutri. Vsi poslanci opozicije so dobili za praznike naročilo vodstva, da se pripravijo na ostre govore. — Atentat na srbskega kralja ? »Zaupno« se sporoča, da je bil za velikonočno nedeljo nameravan na pad na srbskega kralja Aleksandra. Napad se je še pravočasno razkril ter je bilo 50 sumljivih oseb aretiranih. Ako le ni vse skupaj maščevanje nad radikalci, kakor se je bilo svoječasno pod razkraljem Milanom vprizorilo. — Albanci so se začeli tudi po drugih okrajih nevarno gibati. V Janini in Epiru bo se pripetili že spopadi b turškimi orožniki. V Ti ranu so zaprli več begov, v katerih stanovanjih bo se našli albanski re-volucijski spisi. — Konzul Sčerbina. Truplo se gnrn-i--t-i i BB——— rnw meriti s tem, kar je storila tehnika, ki upa v bodočnosti storiti to še v veliko večji meri. Ona povdarja, da stoji šele v začetku svojega delovanja ter da leži pred njo neomejena bodočnost. Kot otrok duha in roke bi rada oplemenila delo roke ter premostila prepad med delavskimi masami ter omikanimi stanovi. Velika dejanja, katera ja storila, nova, h katerim se pripravlja, dajejo tehniki pravico tako do njene samozavesti kakor tudi do njenih zahtev. Toda pot od utilitetskega principa, ki tvori podlago njenega delovanja, do harmoničnega svetovnega naziranja, v katerem so poravnana notranja in zunanja protislovja življenja, utegne biti pač bolj daleč in težavnejša, ka kor si predstavlja njena drzna nada. Gotovim zahtevam in potrebam človeškega bitja ne bo zamogel zado stiti nikak tehniški čarovni svet: ravno iz njega ven bo težilo srce in poželjenje po nepojmljivem in neskončnem, poleg znanja in zmožnosti bo vedno zavzemala svoj prostor vera in duh. Zmagonosno je upeljala tehnika novo kulturno dobo, v kateri se začne človeštvo prvič Čutiti kot celoto, toda končno ne bo končal stroj, tem več duh ter jo venčal. T. T. prepelje preko Soluna v Peterburg. Srbski kralj in kraljica sta poslala na krsto venec z napisom. — Vstaja aa otoku Haiti. Nemčija in Italija sta poslali po eno kri-žarko v San Domingo, da branita svoja konzulate. Tudi se prišaku|e vojne ladie iz Angleške in N'zoeem-ske. Položaj v glavnem mestu je zelo kritičen. Dopisi. V Ribnici. 10. aprila. ^Posojilnica.) Leta 1888. ustanovljena posojilnica v Ribnici, zadruga z omejeno zavezo, je tudi minulo leto končala j)rav ugodno. Po računskem sklepu za leto 1902. je bilo glavnih in opravilnih deležev 23.660 K, hranilničnih vlog 1,884.011, posojil 1,729.315, vsega prometa 2,182.438 in čistega dobička okroglo 14.000 kron. Vsi reservni zakladi znašajo okroglo 80.000 K, ako-ravno je posojilnica do sedaj za dobrodelne in obČekoristne namene darovala 20.000 K. Kadar narase rez. zaklad na 10% vseh hranilnih vlog, se bode morala po pravilih dati polovica vsega čistega dobička za obČekoristne in dobrodelne namene, za katere se je tudi letos izplačalo 2264 K. Te številke dokazujejo jasno, da stoji posojilnica na krepkih nogah, da je njeno poslovanje vzorno, za ljudstvo koristno in da vživa in zasluži obče zaupanje. Dokler bode načelstvo poslovalo tako solidno in nepristransko kakor do sedaj, se posojilnici ni bati očitnih in prikri-kritih protivnikov. Akoravno se je posojilnica strogo izogibala političnih bojev ter se držala svojih pravil, je vendar trn v peti nekaterim duhovnikom in drugim, kateri ne morejo ločfti svojega dobička od ljudske koristi ali pa vsako gospodarsko vprašanje presojajo s političnega stališča. Poleg stare ribniške posojilnice so se v poslednjih letih ustanovile tudi posojilnice v Loškem Potoku, v Sodražici, v Strugah in konkurenčni posojilnici v Sodražici in v Loškem Potoku, akoravno obstoječi dve prav dobro poslujeta in popolnoma zadostujeta dotičnim krajem. Ako pride do kakega kraha, ga bodo imeli na vesti tisti, ki sedaj ščujejo in gobe sade. Potomci Čeških založen naj nam bodo v svarilo, kako previdni moramo biti pri denarnih zavodih. Mi nikakor ne želimo, ampak se bojimo polomov posojilnic in drugih gospodarskih zadrug. Pravi čudeži se morajo goditi, ako ne pride do tega na Kranjskem, kjer rasejo zadruge kakor gobe po dežju brez gospodarske potrebe in zdrave podlage. Ker se ribniški posojilnici ne more ničesar očitati, se ruje skrivno. Pri obenem shodu minulo nedeljo je pripovedoval zadružnik, preprost kmet, da se med kmeti trosi laž, da ima posojilnica samo 20.000 gld. premoženja in ko to zapravi, pride na kant. Pri shodu Marijine družbe pa je baje kaplan K. nagovarjal pobožne dekleta, da naj vzamejo denar iz posojilnice rekoč: prinesite ga nam, ker do-boste ravno take obresti, kakor v posojilnici. Rabijo li gospodje denar za škofove zavode ali za katoliški teater v Ribnici, tega ne vemo, a dvomimo, da bode varen. G. kaplan K. naj se ozre v bližnjo Dolenjo vas, kjer je po njegovem tovarišu Zužeku iz sovraštva do trgovcev ustanovljena zadruga moralno in gniotuo tako globoko propadla. Žužek je odnesel pete, a kmeti trpe. Tudi ribniška zadruga se meuda ne more zavidati. Ko je pred dvema letoma kupila hišo v trgu, katero bi bil lastnik prav rad dal za 8000 gld., ter dala za njo 11.000 gld. je kaplan Bre-šar brzojavil v „Slovenca", kako dobro kupčijo je naredila zadruga in da „liberalci pihajo". Kakšna je bila ta kupčija, se vidi iz tega, ker je bila ta zadruga že v dveh letih primorana hišo zopet prodati. To so nevarne in drage spekulacije za male zadruge brez kapitala. V poslednjem času se množe polomi na videz močnih posojilnic na Češkem, Moravskem in drugod. Poslednje dni so pri založni v Hrušicah na Moravskem prišli na sled primanjkljaju do 800.000 K, ki ga bodo morali pokriti zadružniki. Znano je, da je pri založni sv. Vaclavav Pragi primanjkljaja do 9 milijonov kron, akoravno je imela za patrona svetnika in za voditelja kat. kanonika. Za saniranje posojilnice izvoljeni odbor že več mesecev napenja vse moči, da bi rešil to nekdanjo klerikalno trdnjavo, a vidi se, da bodo vse velikanske žrtve zastonj. Kardinal nadškof bar. Skrben-sky je rekel deputaciji rešilnega komiteja, ki se mu je pred kratkim predstavila proseč ga pomoči, da duhovščina ne more več pomagati, ker je primanjkljaj prevelik. Pristavil je Še: „Jaz sem si popolnoma svest, daje ta afera do sedaj cerkvi mnogo škodovala in da bode ta škoda v slučaju konkurza še večja, akoravno založna sv. Vaclava nikakor ni cerkven, ampak zaseben zavod, a obžalujem, da moram ponavljati, da duhovščina ue more več storiti, kakor je že [storila.-Koliko trpe katoliki na Češkem vsled tega kraha, ginljivo ilustruje dogodek ki ga je pred kratkim objavila „Bohe-mia." V pisarno rešilnega komiteja pride star gospod, položi več vložnih knjižic na mizo, da bi jih prodal za 50% vrednosti, ter odvzame potem i bec, s katerim je imel vrat ovit. Šele sedaj se je videlo na kolarju, da je starček duhovnik. Ihteč pripoveduje: „Župnik sem na deželi ter sem s svojimi verniki živel vedno v miru in prijateljstvu. Hodili so k meni po svete in so jih tudi dobivali. Ako so me prašali, kje naj nalože svoj denar, sem jim priporočal posojilnico sv. Vaclava. Saj je bila pod varstvom svetega Vaclava in vodstvom duhovnika. Vse bi bil veroval, samo tega ne, da bi verniki mogli priti ob svoj denar pri tem zavodu. Prišlo je drugače. Danes sem v svoji fari garjeva ovca, katere se vsak ogiblje; cerkev je od tega časa prazna. Sele včeraj je prišlo zopet nekoliko mojih faranov k meni, toda ne po svet, ampak da mi s psovkami vržejo pred noge vložne knjižice nesrečne založne. Tu so knjižice; rešiti hočem še, kar je rešiti mogoče. Odkrito moram reci, da se po dogodjajih poslednjega Časa sramujem pripadati duhov-skemu stanu in da radi tega nosim robec okoli vratu. Ne maram več, da vsakdo v meni takoj spozna katoliškega duhovnika. Od smrti svoje matere nisem več jokal, odkar se je zgrudila naša založna, pa ne pridem več iz joka.-Te bridke besede starega župnika naj bodo v svarilo tistim mladim in gospo darsko neiskušenim gospodom, kateri tako hrepene po lovorikah in zaslugah ustanoviti nova društva. Caveant con sules! Katoliški uzori. (Dalie.) Opat Joakim iz Kalabrije, sodobnik cesarja Henrika VI, je v nekem spisu označil nemško cesarstvo kot Babilon, torej nekake kot greh, ki je postal iz mesa. Cesarja je ime noval uničevalca cerkve, kneza babilonskega, novega Nebukadnezarja, Nemec« pa nove Kaldejce. A s tem nikakor ni mislil cesarja žaliti, saj je dotični spis dal cesarju v |*TS1 svojega spoštovanja izročiti. Mož je le obsojal, da obstoji posvetna državji, ki ima svojega vladarja, da hoče narod to državo ohraniti in zato je državo, cesarja in narod psoval, kajti smatral je, da je samo cerkev poklicana vladati ves svet. Najkonsekventnejši je bil papež Bonifacij VIII. Ko je izvedel, da je izvoljen nemškim cesarjem Albrehti, je papež sam sebi del cesarsko kr na glavo in razglasil: »Jaz sem Ce zar, jaz sem imperator, samo jaz imam varovati pravice države.« Za časa velikih jubilejev 1. 1300, ko je mnogo romarjev obiskalo grobe apostolov, je papež izjavil, da je on kot Kristusov namestnik edini vladar, da je vladar v duhovskih in posvet nih zadevah. In kadar se je pokazni romarjem, je imel zdaj na sebi pa peško tiaro in palico, zdaj cesarsko krono in cesarsko žezlo. Držeč se teh nazorov je cerkev napenjala vse sile, da se moč po svetnih držav ne razširi, pač p* rada združevala s sovražniki cesarjev, samo da državo oslabi. Pajud Ivan XII je 1.963 razen grškejj \ C sarja. tudi poganske Ogre poklical na pomoč proti cesarju Otonu I časa Staufov, ki so se močno zavzemali, da bi se država razširili, so se papeži prav radi družili z zu nanjuni vladarji proti »cesarju sv. rimsko države nemške narodnosti« Zlasti je delala cerkev na to, dl je posvetna vladarje odvezoval* fevdne zvestobe proti cesarju in jih spravila v fevdno odvisnost od OO* kve. Cesarstvo je bilo tedaj zveza fevdov; vladarji fevdov so bili podrejeni cesarju. Papeži so že zadetkom srednjega veka delali na to, da go se razni vladarji podvrgli cerkvi in odrekli cesarju pokorščino. Tudi je cerkev za-se reklamirala višjo fevdno oblast nad vso Rusijo, Ogrsko, Hrvatsko, Dalmacijo, Sardinijo, Korziko, Špansko in Francijo, deloma ie te svoje zahteve tekom naslednjih stoletij tudi uresntdila. Nt*apol-gko kraljestvo je postalo 1. 1130 cer £veni fevd, Portugal 1. 1179, kralj pedro II. je Ara^onijo spravil l. 1204 v odvisnost od papežev in tudi An erleška je 1. 1213 postala cerkveni fevd. Papež Bonifaci| VIII je v tem oziru še razštril cerkvene pretenzije. Ko je kralj VacUv protestiral, da se je proti njegovemu sinu oglasil sin nespolskega kralja kot dedič ogrske krone, je pap^ž kar na kratko proglasil, da je Ogrska cerkveni fevd, ca torej papež ogrsko krono podeli komur hoče. In ko se je kralj Vaclav oglasil kot pretendent za poljsko krono, je papež z ^pet vmes posegel in izjavil, da je tudi Poljska cerkveni fevd. Papež Ivan XXII. pa je celo z bullo iz i. 1334 večstoletno edmstvo Nemčije in Italije kar svojevoljno razveljavil, češ, da so različni cesarji svojo oblast zlorabili in cerkev pre ganjali. Tudi proti zapadu je hotel utesniti državo in od nje kar svojevoljno odtrgati Burgundsko. Cerkev je sama ustanovila rim i»ko cesarstvo nemške narodnosti, a čim je pod zaščito tega cesarstva zadobila moč in veljavo, je delala z vsemi silami na to, da je uniči. Seveda so to tudi ljudje naposled spoznali in se začeli upirati. Ta odpor je končno prisilil cerkev, da je od-jenjala. Ker posvetnih drŽav že ni mogla ugonobiti, ker ni mogla stopiti na njih mesto, se je vdala v toliko, da je zahteval* samo pod-rejenje držav pod cerkev. .Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 14. aprila. — Jeseniško kosi je »Slovenec- že temeljito ogledal a še jo vlači na dan, dasi je stvar temeljito pojasnjena in je vsestransko dokazano kako podlo, prav rimskokatoliško so klerikalci v tej stvari lagali. Zdaj je na vse zadnje nastopil v „ Slovencu-Že tisti „slovenski liberalec," ki se vselej ravno tedaj oglasi, kadar ga klerikalci najnujneje potrebujejo. Casi!i nastopa kot -častitljivi starčeku ki je osivel v borbi za narodnonaprednu načela, pa je končno spoznal, da je pravo rodoljubje samo pri rimskih pandurih, časih se pa ta slov. liberalec pojavi tudi kot mlad mož. Brez dvoma nosi ta liberalec v tem slučaju črno suknjo; ima tonzuro na glavi, v glavi pa slamo in služi kot kaplan na Jesenicah. Fraze, ki jih je naklepal ta »liberalec" in če-stilee župnika Šinkovca, so otročje. Nekaj pa moramo zopet pribiti. rSlovenec- liberalec piše, da je bil g. Luckmann pred jeseniškimi volitvami v našem uredništvu. To je Čisto navadna laž. G. Luck-mauna ni bilo še nikdar v našem uredništvu, ne pred jeseniškimi volitvami niti sploh kdaj. Kdor dokaže, da je bil g. Luckmann kdaj v našem uredništvu, tistemu plačamo 1000 ali če hoče tudi 5000 K. To plačamo vsakemu kdor dokaže, da smo sploh kdaj govorili z ^. Luckmannom zastran jeseniških volitev. To je vse, kar imamo odgovoriti na pisarjenje „Slovenčc-vega" hišnega „liberalcau. — Učiteljski shod. Kar smo vedeli v naprej, se je do pičice izpolnilo. Napredni učitelji so delali klerikalcem koncesije, v zahvalo za to pa skuša »Slovenec« ta shod politično izrabljati za svoje namene. Kaki prijatelji učiteljstva so klerikalci, to so pač že zadosttkrat pokazali ne samo z izjavami, da je šola prokletstvo naroda, nego tudi z dejanji. Pa ne dovolj temu, da izrabljajo shod politično, dasi se njihova stranka nikakor Bi zavezala kaj storiti za učiteljevo, zdaj napredno učiteljstvo za njegovo konoilijantnost še z as me fiujejo. Sobotni »Slovenec« piše aanireč: »Nezaupnice našemu učitelj u g. Jakliča so še m&rsi komu živo v spominu. Ž njimi je kiamiral iel kranjskega učiteljstva ki je bil tohko nepreviden, da si je us - ci e i na liberalne hujskanje proti svojemu stanovskemu tovarišu Jak-licu. Koliko psovk je bilo nagroma-demh v teh nezaupnicah, ki so prišle °d ljudi, ki Jakliča niti volili niso. Ko je preteklo sredo nekaj časa predsedoval deželni poslanec Jaklič v ljubljanskem »Mestnem domu« ahodu vsega kranjskega učiteljstva, tedaj se je prav jasno videlo, kako kratka je bila Blava zgoraj omenjenih manevrov. Mož, ki je bil od gg. učiteljev opsovan od glave do nog, jim je predsedoval. Tako so menda tudi glede tistih komičnih »nezaupnic« gg. učitelji prišli do prepričanja, da ni vse pametno, kar jim liberalci pravijo ,da je4.« Komentara ne bomo pisali, saj govori ta »SlovenSevaa notica sama dovolj — Iz dežslne bolnice. Prejeli smo naslednje pismo: Cenjeno uredništvo! V številki 76 »Slovenskega Naroda" od 4. aprila t. 1. se nahajajo nekatere trditve glede ravnanja usrai-ljeuk z bolniki v deželni bolnišnici, katere so popravka potrebne. V bolnišnici sme vsak bolnik brati knjige ali časnike, katerekoli želi ; Če je neka usmi-1 jenka drugače ravnala, postopala je nepravilno. Kar se tiče pičle hrane, moram konstatirati, da je množina hrane, katero ima dobiti bolnik, natančno odmerjena, inšpekcijski zdravnik ima nalog vsakdan prepričati se o kvaliteti in kvantiteti jedil in pijač. Da hrana ni vsakemu bolniku všeč in morda premalo okusna, je resnično, zboljšati ta nedo-statek bi bilo le mogoče, ako se upelje lastna režija. Oskrbovalnina za bolnika II. razreda znese 5 kron 50 vinarjev, v tem znesku pa je vino uŠteto, ter se ne sme posebej zaračunati, od tega zneska dobivajo usmiljenke le delež za oskrbovanje, režijo in hrano, drugi del dobiva dežela. Glede oddajanja zdravil bolnikom, se pa morajo sestre strogo ravnati po predpisih zdravnikov, tudi nima vsaka sestra ali kandidatinja pravice, vzeti zdravila iz omare, ker bi se lahko zgodila velika nesreča. Če potrebuje kak bolnik zaradi hudih bolečin ali iz kakega drugega vzroka zdravila, mora sestra poklicati sekundarija do-tiČnega oddelka, ali Če tega ni doma, inšpekcijskega zdravnika, ki ima dolžnost, v takem slučaju priti takoj na oddelek in potrebno ordinirati. Končno poživlja vodstvo bolnike, ki se hočejo pritoževati v katerikoli zadevi, naj se oglase pri vodstvu ali pri svojem primanju. — Vodstvo deželne bolnišnice v Ljubljani 12. aprila 1903. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. — Dostaviti imamo temu le par besedi. Kar se tiče oddajanja zdravil, konstatujemo, da smo popisali konkreten slučaj in da imamo priče, ki so pripravljene priseči, da je bilo res in natančno tako kakor smo mi pisali. Glede hrane jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da je tudi vodstvo dež. bolnice za to, da Be uvede lastna režija in da bi v tem slučaju imeli bolniki boljšo hrano, kakor sedaj. Kdo nadzoruje hrano in kako se to nadzorstvo izvršuje, to ni za nas merodajno, istina pa je, da je hrana pod vsako kritiko, dasi dobivajo usmiljenke izvrstno plačilo zanjo. Ni dvoma, da bo sedaj vsled naših notic vsaj nekaj časa hrana boljša ker se bo usmiljenkam bolje na prste gledalo in ker se usmiljenke boje nadaljnih naših razkritij kakor hudič križa. Nekaj sme le koristili tistim revežem, ki so primorani iti v bolnico in to je tudi nekaj vredno. Sicer bomo pa bolnici tudi še v prihodnje posvečevali nekoliko pozornosti in prosimo, da nas občinstvo pri tem podpira. — Iz Goč. Dane3 izvedeli smo, da misli poslati naš »miroljubni« (?) knezoškof Bonaventura mesto odišlega kurata Ferjančiča v našo faro dru-zega hujskača, in sicer ebčezna nega strastnega Lavriča. Ako je to resnica, vemo, da ni škofa za mir in edinost med svojimi ovčicami in tud ne za sv. vero, ampak le za zopetno sovraštvo in daljne prepire v sedaj po »interniranju« kurata Ferjančiča in zmernem postopanju kanonika Sušnika, kolikor toliko — mirnejši občini. rL>\ danes biležimo to z do-stftvkom, da O d nas do Ricmanj ni daleč. Videant consules! Več miruželjnih faranov. Kmetijsko - kemično preskuševali&če. Radi imeno vanja asistenta g. Fr. Hitija se pri povedujejo jako Čudne reči. Ker upamo, da bo kuratorij sam to zadevo posadil na postavno stališče, o nji za sedaj ie se govorimo, če bi se pa stvar ne uredila, govorili bomo o nji brez ozira na tega ali drugega. — Demonstracija Srbov. Velikonočno nedeljo je demonstriralo na Dunaju dvajset srbskih in drugih slovanskih vseučili&Čnikov pred re dakcijo »Neue Preie Presse« in pred stanovanjem g. prof. Jagića Povod je dal Ja^ićev Članek, priobčen nedavno v »Neue Freie Predse«, v katerem se je veleučeni slavist, razmotrivajoč macedonsko vprašanje, izrazil, da se prebivalci Stare Srbije po narodnosti najbolj bližajo Srbom — torej kakor da niso Srbi. — Kako se v Celju podeljujejo koncesije. Povodom vo litev v celjski okolici se je pokazalo, kako se pri nas dele koncesije za razne obrte, tako namreč, da dotičnik niti ne ve, da ima dotično obrt. Prišel je g. Furstbauer v pisarno okrajnega zastopa celjskega, da ne pogleda samo v imenik velilcev oko lice celjske, ampak da si ga tudi prepiše (!) in ob tej priliki je izvedel v svoje lastno veliko začudenje, da ima gostilničarsko koncesijo v okolici eeljski in da ima vsled tega pravico glasovanja. Kaj ni to res čudno. Mož, oziroma gospod je gostilničar, pa še zato ne ve. Radovedni smo, kdo in kako je bil tako prijazen, da je natovoril g. Filrstenbauerju gostilno na junaška ledja, da niti sam ni vedel zato. Se bolj pa smo radovedni, kaj poreče slavna o. kr. oblast k tej stvari, kajti po našem mnenju je moral biti podpis gosp. Furstbauerja na prošnji za koncesijo nesramno ponarejen, in dotičnika, ki je storil ta zločin bi se moralo brez usmiljenja zapreti v luknjo. Da, da, kar v luknjo ž njim, kajneda, go«p Fiirstbauer, toda v eno gori na »An-nensitzu« — v klet! ! — „FHdolin" v Červinjanu. Pretekli teden so aretirali v Červinjanu nekega čez 70 let starega Jos. Stafuzza, ker se je pregrešil nad neko 7 letno deklico. Ko so ga aretirali, je rekel pomembno, da peljejo v zapor njega, ubogega starčka, pustijo pa na miru don Zanutta, ki uganja še vse hujše reči. To je prišlo do uŠes župana, orožnikom in sod-niji. Don Zanutta, privatni kaplan v hiši viteza Peteanija, je hitro vohal ta smodnik, ki se ima izprožiti proti njemu, ter je izginil cez noč. Bržčas jo je popihal čez mejo v Italijo; daleč ni imel. Mož je doma tam okoli Vidma. »Fridolinstvo« je uganjal ta kaplan Zanutta, kije star ka kih 30 let, že par let ter ima na veati več žrtev. Vabil je k sebi na večer dečke v starosti 15, 16 let, pa tudi mladeniče okoli 20 leta, ter ž njimi igral na karte. Ko je prišla ura za spanje, je druge odslovil, nega pa po navadi pridrial pri sebi, rekoč, da ga je strašno strah ter da ne more sam spati. 15 mladeniČev in dečkov je že izjavilo doslej, da so bili žrtev bestijalne pohotnosti tega katoliškega popa. Nekateri so imeli moč, da ao se mu zopersta vili ter ušli, celo skozi okno, ali z drugimi pa je le počel, kar je hotel. Baje je počenjal take svinjarije tudi v Italiji poprej nego je prišel ka-planovat v Červinjan. To je lep ve likonoČni piruh iz Črnega brloga! — Kuta in bajonet ali — kdo sme dandanašnji beračiti? Iz goriške okolice se piše »Soči«: »Pred leti sem bil na bližnji božji poti. Nedaleč od cerkve sem zagledal, kako je mož postave z nasajenim bajonetom tiral staro kru-ljevo ženico - ber*čico. Vprašal sem ljudi, kaj to pomeni, in dobil sem v oderovor, da se ne sme beračiti. Kaj sličnoga sem videl pozneje še večkrat. Torej beračiti se ne sme, kajti postava tega ne dovoljuje. Ali pa je to res? Ne, ni popolnoma res, ker beračiti se še sme, ali berač mora imeti kuto in svojega spremljevalca, da mu nosi vrečo. In res, pogostoma videvamo berače v kutah, ki nadle gujejo naše ueogo ljudstvo, in ti ljudje so mladi in zdravi, pa e» po tikajo po naših vaseh ter pobirajo desetino, ob žetvi pšenico, ječmen i. t. d., v jeseni mora tudi kaj biti, sedaj ob veliko noči pa so zadovoljni a jajci in I« i kako drugo rečjo Videl sem ta teden, kako sta s* srečala tak berač v kuti in orožnik. Orožnik je storil svojo dolžnost, salutira! je kutarjn, čemur je sledil od zdrav rujavega Kristusovega namestnika. — Kuta in bajonet! To gre vkup! Ti, kmet, moli in delaj; ležijo in jedo že drugi z« tebe. Ako boš pa hotel, da bodo molili za te za grehe, ki jih s krampom narediš, pa plačaj! PlaČuj in miloščino raz diljuj, pa ne kruljevim in pohabljenim beračem, ki so res potrebni grižljeja kruha, ampak zdravim in rejenim možem v kuti, o katerih pravijo, da so Kristusovi namestniki. Dandanašnji je tako, da so izpodrinili do berača, izročili so ga svetlemu bajonet* in temni luknji ter obsodili v še hujše stradanje , zavzeli pa so njegovo mesto, da mo rejo izdatno beračiti; za to imajo že pravico, in pravico imajo tudi izročiti te hudiču, ako jim nočeš verovati, kar te učijo!! Tako je dandanašnji s pravico in resnico! »Beraška postava« pa nese kutarjem in vsled nje pridno grabijo po kmetovih loncih in policah! Kmet, kdaj zrant« tisti grm, na katerem požene grča, s katero preženeš take pijavke od sebe ?!« — Mohamedanec v Ljubljani. Oziraje se na sobotno nato notico pod tem naslovom, priznavamo, da smo bili v celi zadevi slabo poučeni. Poizvedeli smo, da je dotičnik sin vrlo ugledne hrvatske mo-hamedanske obitelji in da je došel v Ljubljano, da obiskuje Mahrovo trgovinsko šolo. V Ljubljani se je do sedaj po vsem solidno obnašal, kar tem raje konstatujemo, ker nočemo nikomur krivice delati. — Občni zbor Dramatičnega društva" se vrši v soboto, dne 25. aprila t. 1. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. — Glasbene Matice" oratorij „Sv. Frančišek1'. Važno sopran sko ulogo »pripovesti« bo v oratoriju pela gospa Henrijeta Kury, izvrstna koncertna in o r -i t o r i j s k a pevka iz Dunaja, basovsko ulogo »Lukezija in brata Angela« pa Član dvorne opere, ba sist gosp. Alojzij Stejskal. tenorsko glavno ulogo »Sv. Franci ška« pa junaški tenor in operni pevec iz Zagreba, gosp. Ernest vitez Cammarotta. Definitivna odločitev alti st i nje pa dospe še le danes v Liubljano. — Tatvina na Šmarni gori. Andreju Vrhovcu, posestniku na Poljanski cesti štev. 52, je včeraj med mašo na Šmarni gori neznan tat ukradel iz hlačnega žepa mošnjiček s 30 K, obstoječih iz dveh petakov in drugo goldinarjev. Tat je bil tako predrzen, da je vtaknil Vrhovcu prazen mošniiČek nazaj v drug žep. — Nagla smrt. V nedeljo p0-poludne je šel hvar in gostilničar Ivan B'-an^statter po Krakovskem na e»ipu proti domu. Pred hišo št 4 se je naenkrat zgrudil. Ljudje so ga prenesli v vežo, a predno je prišla zdravniška pomoč, je bil mrtev. Za dela ga ie kap. — Tatvina« V soboto zvečer je prišla neka tuja ženska k Šivilji Neži Gobec v Florjanskih ulicah št 31 ter jo prosila, naj ji da kozarec vode. Med tem pa, ko je šla Gobec v vežo po vodo, je tujka to priliko porabila ter ji ukradla zelenkasto žensko jopo, katero je skrila pod predpasnik in odšla. — Domobranec Franc Žni daršič je v soboto popoldne tako razgrajal in razbijal v gostilni pri »Črnem kosu«, da ga je morala policija odstraniti iz gostilne. Ker se je ta policiji zoperstavljal, ga je ista pri peljala na policijsko stražnico, odkoder ga je vojaška patrulja odpeljala. — Žepna tatvina. Na veliko soboto je bilo pri ustajenju v stolni cerkvi šivilji Uršuli Vavpotičevi iz žepa ukradena denarnica s 3 K. Tatici je policija na sledu. — V Ameriko se je sinoči odpeljalo z južnega kolodvora 84 Slovencev. — Izgubljene reči. Delavec Franc Mlakar je v soboto izgubil na Francovem nabrežju črn telovnik. — Angela Lužar, šivilja, jo v nedeljo popoiudne pri potresni procesiji izgubila prost petak. — Na pošti je na pisalni mizi pozabil mizarski mojster g. Karol Cigler ti Spodnje Šiške notes. Kdor ga je našel, naj ga odda pri lastniku. * Najnovejše novice. Dragocena najdba. V Fraukobrodu ao izkopali železen zaboj poln srebrnih posod najslovitejših starih izdelovalcev. — Veliko cerkveno tatvino so preprečili policaji v Trstu. V pravoslavni cerkvi so zalotili štiri tatove, ki so imeli ie za odnesti zavite razne dragocenosti, srebrne in zlate križe, monstrance, sveč nike, z dragimi kamni vdelane okvirje itd. — Pri velikonočnih slavnostih v Budimpešti je bilo letos prvič, da ni sodelovalo vojaštvo. Bati se je bilo namreč izgredov proti vojaškim godbam. — Dve mački in otroka v vreči so potegnili iz Donave pri Ostrogonu. Gre se za hudodelstvo v zvezi « praznoverjem. — Shod avstrijskih mest se bo vršil dne 22. in 23. junija letos na Dunaju. — Vojaški kaplan vitez Narszvmski v Lvovu je izvabil od nekega brivca 200 K z obljubo, da mu odvrne bojkot, ki ga je izrekel nad brivnico general Galgoczy. Proti kaplanu se je začela kazenska preiskava. — Pri svetovaclavski posojilnici se bo menda vendar dosegla likvidacija. — Požar v Lvovu. V predmestju Kleporover je zgorelo petnajst poslopij. — Starogrško kraljevo palačo so razkrili v Orhomenosu v Bootiji. — Indijski princ v konkurzu. Princ Viktor Albert Jay Duleep Singh je napravil v Londonu 110680 funt. iter. dolgov. — Odstop algirskega guvernerja. Guverner Revoil je odstopil. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14 aprila. Cesar je podelil ministrskemu predsedniku Korberju veliki križec Štefanovega reda To je najvišje odlikovanje, ki je podeljuje cesar ministrom. Dunaj 14 aprila. Red zlatega runa so dobili: češki deželni maršal knez L o b k o v i c , princ A1 -fred Lichtenstein, knez Nikolaj Esterhazy, knez Alojzij Schonburg, grof Karol Lanckoronski, mejni grof Aleksander Pallaviciniin minister grof Gyula Szechenyi Dunaj 14. aprila. Demonstracije proti prof. Jagiču, ki so se začele v nedeljo, so se včeraj ponovile Pred Jagičevim stanovanjem se je zbralo kacih 250 viso-košolcev. Ker so se demonstrantje policiji zoperstavili, jih je bilo nekaj aretiranih. Tudi na vseučilišču pred Jagičevim seminarjem so dijaki demonstrirali. Aretovanci so bili izpuščeni, čim so se legitimirali. Praga 14. aprila. Baxa je na nekem shodu strastno nastopal proti tiktiki mladočeškega kluba in dolžil Mladočehe, da so se vladi prodali. Zbor valci so predsedniku poslanske zbornice brzojavno zagrozili s konsekven-cami, če bi še kdaj češki jezik v državnem ?boru zapostavil Po shodu so hoteli zborovalci iti demonstrirat proti „Nar. Listom* in dr. Heroldu, kar pa je preprečila policija. Praga 14. aprila Kiofač je imel na Kral. Vinohradih govor o Balkanu. Trdil je. da A v s t r i i a neti ustanek, ker išče povoda, da bi zasedla Macedonijo Petrograd 14 aprila. Polkovnik Zončev je prišel sem in prinesel carju lastnoročno pismo bolgarskega kneza. Carigrad 14 aprila. Na včerajšnji rekvij za umrlega konzula Sčerbino ni rusko poslaništvo nobenega Turka povabilo, vzlic temu je prišlo jako mnogo turških državnikov. Pariz 14. aprila. V cerkvi Trinitč je neki dominikanec v pro-povedi primerjal ministrskega predsednika Combesa Judežu, prezi-denta Loubeta Herodu, bivšega ministrskega predsednika W?,l-decka Rousseaua pa Pilatu. Vsled tega je prišlo v cerkev vse polno socialistov, da bi protestirali, a dominikanec se ni več upal nastopiti. Socialisti so potem šli v cerkev Notre D^me, kjer je tudi neki men'h prepovedoval. Ko je omenjal zakone proti rodovom, so začeli socialisti burno protestirati. Ćuli so se klici: Dosti je! Prosimo za besedo! Vi sploh nimate več pravice prepovedovati. Poli- cija je dva moža aretirala radi motenja vere. Aretovanca sta dala na zapisnik, da bodo socialisti povsod tako nastopali, koder bo prepovedoval kak menih. Borzna poročila. Ljubljansl „Kreditna banka" Oradni kurzi dunaj. borze [Haločbeni papirji. 4*2°/^ majeva renta . . . 4*2°/» srebrna renta . . . 4#/0 avstr. kronska renta . 4°/o »lata 4.°/0 ogrska kronska M 4°/p „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske *Vi°/o posojilo mesta Spljeta 4!/,°/o m h Zadra 4Vt°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 Cefika dež. banka k. o. *0/« " s r ^ už k 41/.0/« zast. pis gal. d. hip. D. »V/0 pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... 4Vi*/o aast. pis. Innerst. hr. «'/«•/• ». » ce^tr. deželne hranilnice 4Vie/o zast- Pis- hiP* D-Wmk obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 4< ,c . „ češke ind. banke 4# o prior. Trst-Porec lok. žel. 4°/. „ dolenjskih železnic 3% m juž. žel. kup. Vi Vi 4Vt% Pos- 2* 8el- P- °- 8r«čkf. Srećke od leta 1864 . . . » „ 1860V, - . 1864 tizske...... zemlj. kred. I. emisije ii »t n. 1f hip. banke . k frs. 100 — v LJubljani. 14. aprila 1903. Blago D«nar 10075 100 55 101 25 12176 99 56 12195 99 76 100-— 100*— 101 10 9960 99 60 10116 107 80 101 — 101 — 100 16 100*— 100— 98-99 50 3C9 80 101 — 176 — 184 — 247-167 — 271 — 271 50 267 — 89 60 118 25 19 10 434 — 84 25 75-oOi 70 — 55 10 27 - 71 — 75- 442 — 100 95 100 76 101 46 121 95 9975 12215 102 -100 60 100 50 102 15 108 80 102 — 10116 10116 101 — 101*— 99._ 100*60 31180 102 — ogrske „ srbske n turske . . , Basilika srečke Kreditne , InomoSke . Krakovske B LO ubijanje „ Avstr. rud. križa , Ogr. „ „ b Rudolfove , Salcburske „ Dunajske kom. „ Delni««. Južne železnice .... 1 4750J 4850 Državne železnice. . , . j 688 75: 689 75 Avstro-ogrske bančne del. 1600 - i 1608— Avstr. kreditne banke . . 675'60 676 50 Dgrske . „ . 722—! 723 50 2ivnosten8ke n . . 252—; 253'— Premogokop v Mostu (Briuc) j 704—i 708— Alpinske montan . . . . 388 501 389 50 PraSke želez. ind. dr. . . 1638— 1648 — Rima-Muranyi..... 480— 481 — Trboveljske prem. družbe . ; 390—' 396 — Avstr. orožne tovr. družbe 348 — 350*— Češke sladkorne družbe . jj 156—j 157 50 % »ini«-. i| C. kr. cekin.....J 1133 11 37 20 franki....... I 19*06 1908 20 marke....... j. 23*40 23 46 Sovereigns...... | 23*90 23 98 Marke........ I 116 97 117*17 Laski bankovci. ... 95 20 95*40 Rublji........ g 253—1 255-75 Žitne cene v Budimpešti. dne 14. aprila 1903. Termin. april . . . za 50 kg K april ... „ 60 , . maj . . . „ 50 b ■ julij ... „ 50 „ april.....50 . „ Efektiv. Nekaj vinarjev viaje. Meteorologično poročilo. za P&enica B5 Koruza „ Oves „ 7*71 6 On 613 604 Viiina nad morjem 306-2. Srednji mračni tlak 736 0 mm- April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v fC. Vetro vi Nebo 11. 12. n 9. zv. 7.zj. 2. pop. 729 9 724-1 7246 48 77 15 5 si. jug al jzahod si. svzhod pol. oblač. del. jasno oblačno 13. 9. zv 7. zj. 2. pop. 7267 729 5 7:J,o 0 71 69 5 7 si. jvzhod sr. vzhod sr. vzhod jasno sk. oblač. dež Srednja temperatura sobote in nedelje 51 in 10 1°, — normale: 8 9J in 9 1°. — Mokrina v 48 urah: 0 8 mm in 0 0 mm Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno -cest, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti naSega iskreno ljubljenega Bina in brata, gospoda Antona Škrjanec kateri je dne 10. aprila po dolgi in mučni bolezni, krepčan s tolažili sv. vere v 28 letu svoje mladeniSke dobe, v Malem Lusinju mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika se bode prepeljalo v Ljubljano, ter se preneso zemeljski ostanki umrloga dne 15. aprila ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku. Sv. masa zadušnica se bode brala v petek, dne 17. aprila, ob pol 8. zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. (1034) Prerano umrlega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 14. aprila 1903. Apolonija Mkrjanec, mati. — lian, brat. — M url J ca in 11 plena, sestri. Angeljnovo milo Marxsljsko (*bolo) milo __ --Jam ceno čisti Jedrni mili. — = ■ miamko (972—3) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! —-.......--— -- Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba nase preliubljene matere, stare matere, tašče, tete in stare tete, gospe Terezije Meško-ve kakor za daritev krasnih vencev in mnogobrojao spremstvo k zadnjemu počitku nepozabne pokojnice izrekajo svojo najiskrenejso zahvalo (1033) žalujoči ostali. V Mariboru, 10 aprila 1903. Zahvala. Za nebrojne dokaze ljubeznivega sočutja ob bolezni in smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, hčere, sestre itd., gospe Jelice Demšar roj. Šušteršič kakor tudi za poklonjene krasne vence, za častiln^ in tolažilno sprem-k zadnjemu počitku predrage pokojne, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito Se Častiti duhovščini, slav. uradnistvu slav. učiteljstvu, gg. orožnikom, gg. ptvcem za kaj ginljive žalostinko lu sploh vsem, ki so tako ali drugače pomogli k sijajnejšemu sprevodu, svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo. Bog vrni! 110.30) V Črnomlji, 10 aprila 1903 Glokoko žalujoči ostali. Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega soproga itd., gospoda Franceta Podboj posestnika, gostilničarja in mesarja v R«bnici zlasti za častno, prav sijajno in to- lažilno spremstvo pri pogrebu pre-milega nam pokojnika in za krasne darovane vence, izrekamo p. n. vsem, ki so s tem sočustvovali ob na3i nsnadomeatni izgubi, svojo najiskrenejso zahTalo. Posebej se Se zahvaljujemo pre-čast. duhovščini, c. kr. uradnikom, občinskemu zastopu, zadrugi gostilničarjev, gasilnemu društvu in čast pevcem za ganljive nagrobnice, vsem tržanom in okoličanom, vsem sorodnikom in prijateljem ranjcega. Ribnica, dne 11. aprila 19:j3. (1032) Žalujoči ostali. Iščem dobro vpeljano gostilno v in izven Ljubljane. Avguštin Zajec, n«* gostilničar, Ljubljana, Rimska cesta 4. Tal^ej je sprejme spretna šiv, Ponudbe se pošilja: Bersin, Stari trg 2. Jšče se trgovski pomočnik za špecerijsko trgovino t Ljubljani. Ponudbe pod „Trgovina št. 55" poste rostante, Ljubljana. (1012—3) Poskusite Tf-J^vlrt..* i ngiav p ni strti -rastlinski liker. Oživi j«. želodec. JEIucli tok iu ► > i-«* t »t*.>-. > l>i»j<* dobro tipanje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—83) Predno drugod kupite olje, puttkualtr prej sve- tovnoznano tvrdko: „The RnssiaE-AmBrJcan ti Ta družba razpošilja: Olje za* parne cilindre za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena. Naša olje* sd čudovito e^eaat ter se z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti. Popolna priznanja iz v*o Evrope so na razpolago. (693—6) Zastopnik x Mihael Kastner v Ljubljani. M I -acl v staro« t. j tudi Se v zrelejših letih biti mladostno svež, doseže se s tem, :a se goji koža, ohrani nežna in prožna, posebno pa s tem, da se izogibam*; rabe slabega, vsled sode ostrega mila. Kdor si hoče ohraniti obraz vedno lep, kožo nežno in svežo, naj ne rabi za svojo toileto dragega mila nego Ooerinffovo milo m sovo* Cena 60 h. 1 Jako zabavni bo koncertni aparati s ploščami. Človek in pol. Napisal Ivan Šorli. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Va v p o t i č a. Cena broš. K 2'50, po posti K 2*70. Izdal 106) Lav. Schwentner založnik In knjigotriec v Ljubljani. Sprejmem takoj krepkega učenca i primarno naobrazbo ▼ svojo trgo vino z mešanim blairnm Rudolf Zori na Jesenicah Gorenjsko. 1034-2 Jfajtepše veleposestvo na Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Cena 70.000 K. Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s krčmo, prodajaln«; vinogradi, njivami, hostami in travniki Ponudbe pod lf A. B.14 na uprav niŠtvo „Slov. Naroda." "TfcOO 3 Pr«d ponareja- bran: • ©.....■ ■ Jllllj r» 9 a^ej z b (61-3, Deželna lekarna Julija Schaumanna v Stockeravi. predzadnji teden! Glavni dobitek kron 10.000 kron Sračke za grejalnice (Warmestuben) priporoča wo-n) po 1 krono J. C. Mayr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odoitkn 10%. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. ZairočL ia voznega rada. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhoi Iz Ljnbijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlal; v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Liubno, Cez Selzthal v Aussee Solnograd, Cez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — OD 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pi»ntabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 rr popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariš. Cez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove v. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi oaobnJ I v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi l II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja, Osobni vlaki; Ob 7. uri 17 m zjutr Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. un 8 m zveCer v Novomesto, KoCevje. Prihod v Ljubljano j'iž kol. Proga is Traiza Ob 3 uri SN zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost. Kranzensfeste, S grad, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec. Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi i in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 in : poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja. Ljubna ,SeUthala, Beljaka, Celovca, M. nakovega. lnomosta, Franzenstesta, Pontabla. Ob 8. uri 61 m zvečer osonni vlak : Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, Crez Selzthal iz lnomosta, Solnograda. Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesia, KoCevja in 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne iu ob 6. uri 50 m nveCer. — Prihod v L ljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri G m d ; dne in ob b*. uri 10 m zveCer. Aparat kakor kaže podoba stane 75 7{. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje j do 240 K. (732 ii) Prodaja tudi na obroke. ** vil**** i/.lMT« se smeje, gramofonskih plošč. poje Ifl Zamenjava starih plošč. zvizga. uraz T7 ij-cLlolj-a-ril/ Stebri tr^ šte^r, 1©. #r» trn mm |» rl|HirofR slaščičarnica R. KIRBISCH xr Jjijublj-mni^ Kongresni tx*g svojo bogato i/,hero razhčmh velikonočnih jajc, atrap, zajcev in raznih slaščic. (958-5 vgr-v Vsak dan sveže pince, potvlce, kolači, pras.iice. najfinejše torte, pekarije in bonboni v največji izberi. Naročila za tukaj in na deželo se izvršujejo najtočneje in najceneje. •f* ^TT T T T T T *^ T T f * ' 0