fbitnmo olatono v gotovini.
Leto XXIM št. 6
Ljubljana, sreda 10. januarju
1 Bi-«
Jprovnistvo: Liubliano Knatlieva S - Telefon štev 3122 3123 3124. 3125 3126 trtseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul - lel 3492 in 339/ 'odružnico Maribor: Grajski trg it. 7
Telefon št 2455 ■'odružnico Celie Kocenovo ulico 2
Telefon št 190 •ločeni on pošt ček zavodi*: Ljubljana št 17.749
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znalo meseca 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: ju bi ja na Knafljevo ulica 5 telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126; Mar bor. Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Celie Strcssmayerje\a d ca š:ev 1 telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo
De/o za mir v južnovzhodni Evropi
P s beneškem sestanku nai bi se vršila še transilvanska konferenca, ki io
— Vsak konllikt med Rumumlo in Madžarsko izAliuien
pripravna
Basel, 9. jan. z. »Basler Nachrlchten« poročajo lz Rima, da predstavlja beneški sestanek uvod v transilvansko konferenco, ki jo pripravlja Italija. Madžarska je pripravljena, ne da bi se odrekla svojim re-vizionističnim težnjam, počakati do konca vojne, če dobi od rumunske vlade zagotovilo, da bo priznala madžarski narodni manjšini to, kar ji gre. Izgleda, da posredovanje Italije v tem pogledu ni ostalo brezuspešno in da so gotove koncesije za madžarsko narodno manjšino precej verjetne.
Budimpešta. 9. jan. z. V merodajnih krogih poudarjajo, da Madžarska sedaj čaka, da se bo videlo, ali je Rumunija voljna sprejeti posredovanje Italije in skleniti primeren sporazum z Madžarsko, bodisi takoj, bodisi šele po končani evropski vojni. Vsak konflikt med Rumunijo in Madžarsko pa je za enkrat izključen. Madžarska za enkrat samo želi, da bi Rumunija priznala madžarskim manjšinam primerne pravice liia kulturnem in političnem področju, izmenjava narodnih manjšin med Madžarsko in Rumunijo pa se smatra za neverjetno.
Rezultat beneškega sestanka
Curih, 9. jan. z. Budimpeštanski dopisnik jNeue Ziircher Zeitung« poroča, da je sedaj rezultat beneškega sestanka italijanskega in madžarskega zunanjega ministra že popolnoma jasen. Glede evropske vojne stremita obe državi za tem, da se ta vojna čimbolj lokalizira. V tem pogledu bosta Italija in Madžarska nadaljevali svojo dosedanjo politiko in si prizadevali, da se ta politika čimbolj zasidra v vsej jugovzhodni Evropi.
Enako vztrajata Italija in Madžarska tudi še naprej na svojem dosedanjem pro-tikomunističnem stališču. Italija je Madžarski zagotovila vso svojo podporo tako na diplomatskem, kakor na gospodarskem in vojaškem področju za primer, da bi Madžarska postala žrtev sovjetskega napada. V tem primeru mora Moskva računati s tem, da se bo morala boriti ne le proti madžarskemu, marveč tudi proti italijanskemu orožju.
Na drugi strani stremi Italija za tem, da uredi Madžarska čimprej vse svoje odnoša-je s sosedi. Kar se tiče Jugoslavije, želita tako Italija kakor Madžarska močno in prijateljsko Jugoslavijo, ker se zavedata, da je Jugoslavija steber miru na Balkanu.
Italijansko posredovanje med Madžarsko lin Rumunijo je omejeno zgolj na nasvete lin opomine Bukarešti. Italija zastopa mnenje, da se noben problem na jugovzhodu Evrope ne sme reševati nasilno, ker bi to lahko imelo za posledico balkansko vojno, ki bi bila Italiji v sedanjem času najmanj zaželena.
Rezultati beneškega sestanka pa se se- nasprotuje njunemu zdravemu politčne-veda ne bodo pokazali že od danes jutri, I mu pojmovanju, ki je splošno znano, proti
Ifrt* Vi n/in T 4" nH-io t\v<l t r> rm if I Ir n/\/4<\1/\«n v« •	_____i.___i_ s _ -__"X______i _	__
ker hoče Italija pritegniti k sodelovanju vse zainteresirane države. Temu cilju služijo tudi živahni diplomatski stiki Rima s prestolnicami vseh balkanskih držav.
Italijansko-madžarski dogovor
Pariz, 9. jan. o. »Pariš Soir« piše, da sta se Ciano in Csaky sporazumela v Benetkah o naslednjem:
1.	O sporazumu za vzajemno vojaško pomoč v primeru napada neke tretje sile;
2.	o zaključitvi konvencije o tehničnem in vojaškem sodelovanju, ki bi obsegalo poleg drugega tudi velike italijanske dobave vojnih potreb, čin Madžarski;
3.	o pošiljanju italijanskih vojaških ekspertov na Madžarsko;
4.	o zaključitvi konvencije o civilnem letalstvu kakor tudi novega trgovinskega sporazuma.
Kar se tiče madžarsko-nemških odnosov, je italijanska vlada izrazila svojo pripravljenost, da zahteva v Berlinu vojaška in politična jamstva za nedotakljivost madžarskega ozemlja.
Sestanek sveta
Bilkanske zveze
Rim, 9. jan. br. Agenc"ja Štefani poroča, da se bo stalni svet Balkanske zveze sestal 3. ali 4. februarja v Beogradu.
Carigrad. 9. jan o (United Press). Državni podtajniic v zunanjem ministrstvu Menemenzoglu. ki se bo na povratku iz Londona in Pariza zadržal na povabilo bolgarske vlade nekoliko dni v Sofiji bo predložil, kakor trdijo v dobro poučenih pelitičn h krogih bolgarski vladi predi ge za končno spravo Bolgarije z Balkinsko zvezo. Ti predlogi so bili baje izročen' tudi ostalim članicam Balkanske zveze. Turški državni podtainik bo ostal v Sofiii tri dni Glede na madžarsko-italiianska nosajania v Benetkah pripisujejo njegovemu obisku v Sofiji poseben pomen.
Turško posredovanje v Sjfiji
Carigrad, 9. jan. z. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Menemenzoglu se bo na poti v Pariz ustavil v Sofiji, kjer bo ostal tri dni. V tukajšnjih diplomatskih krogih domnevajo, da bo zastopnik turške vlade pri tej priliki stavil bolgarski vladi konkretne predloge glede končnoveljavne-ga razčiščenja in pristopa Bolgarije k Balkanski zvezi. Spričo italijanske akcije za sporazum med balkanskimi državami in Madžarsko pripisujejo temu obisku poseben pomen.
Grdi Csaky parola
Madžarski zunanji minister je včeraj informiral regenta Horthyja in predsednika vlade o rezultatu svojega sestanka s Cianom v Benetkah
Budimpešta, 9. jan. j. (Havas) Madžarski zunanji minister grof Csaky se je danes ob 10.15 vrnil na povratku iz Italije v Budimpešto. S kolodvora je odšel takoj k ministrskemu predsedniku grofu Teleky-ju, da ga informira o vsebini razgovorov z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah. Popoldne je grof Csa-ky posetil tudi regenta Horthyja ter mu poročal o beneški konferenci.
Novinarjem je zunanji minister Csaky po povratku v Budimpešto kratko izjavil:
»Delamo še naprej v ravni črti za mir, za tisti mir, za katerega smo delali že 20 let. Pri tem imamo popolno zaupanje, da bo naša vztrajnost in potrpežljivost kronana s primernim uspehom.«
Po odhodu iz Benetk je grof Csaky iz Pcstojne naslovil na italijanskega zunanjega ministra Ciana nas^dnjo brzojavko: »Ne mogel bi zapustiti Italije, ne da bi st Vam ponovno zahvalil za intimno prija teljstvo, ki ste ga zopet enkrat dokazali do Madžarske in tudi do moje osebe. Zelo srečen sem bil. da sem lahko ugotovil popovo enotnost nazorov, ki nas družijo v našem težkem, toda pntm^^^vpm in vztrajnem delu, ki ima za čil j ohranitev
miru v Podunavju, temelječem na popolni pravičnosti in na zaupanju v našo lastno moč.
Rim, 9 jan. br. »Lavoro Fascista« poroča nocoj, da bo po posvetovanjih, ki bodo danes in jutri v Budimpešti, madžarski zunanji minister grof Csaky v četrtek ponovno odpotoval v Italijo. Tokrat se bo pripeljal naravnost v Rim in se bo znova sestal z zunanjim italijanskim ministrom Cianom, verjetno pa tudi z Mussolinijem. V Budimpešti se bodo posvetovanja nanašala na načrt, ki ga je Ciano v Benetkah obrazložil madžarskemu zunanjemu ministru in ki se 1e nanašal na nada>jnjo organizacijo balkanske solidarnosti, ki je po italijanskem mnenju nujno potrebna za obrambo Podunavja in Balkana ter sredozemskega bazena proti skupni nevarnosti. Grof Csaky bo še ta teden pri»»««el v Pim odgovor madžarske vlade glede italijanskih načrtov.
Budimpešta. 9 jan AA. Madžarska te-legrafična agencija poroča, da ie zimami minister ?rof Csakv povab'1 -u^an^e^a ministra srofa Ciana. naj obišče Madžarsko Grof Ciano je oovabpo sp-ej-M ter bo obiskal Budimpešto maja ali junija mesca.
F?!ežaj v italijanski
in madžarski luči
Močna Jugoslavija v interesu Italije in Madžarske Proti vsakemu vmešavanju boljševizma v predele
južno od Karpatov
Bud«mpešta, 9. jan. AA. (MTA) Okolica zunanjega m nistra grofa Csakyja ter dobro obveščeni italijanski in rradžar ki krogi izjavljajo v zvezi s sestankom v Benetkah:
Italija in Madžarska gojita isto željo, da se ohrani mir v južni in južnovzhcdni Evropi. Kar se tiče odnošajev nap-am sosedom. se je ponovno pokazalo, da so cd-nošaji Italije in Madžarske do Nemčje stalno nespremenljivi in odlični. Vsi nasprotni glasovi in kombinacije so brez osnove. Italija in Madžarska gojita čustva iskrenega prijateljstva tudi napram Jugo-
slaviji. Močna Jugoslavija je enako v interesu Italije kakor Madžarske.
Kar se tiče Sovjetske Rusije, vzdržuje Madžarska z novo sosedo normalne d:plo-matične odnošaje. Italija nima nobrn;h napadalnih namenov proti Sovjetski Rusiji, toda zvesta pclitčnim tradicijam fašizma, bi nastopila proti stremljenju b li-ševizma, da bi se razšril v jugovzhodni Evropi. Splošno se lahko ugotovi, da gledata tako Italija kot velesila, kakor Madžarska, katere politična važnost in vojaška moč je postala močnejša, absolutno mirno v bodočnost. Vsaka avanturistična politika
eventualnim presenečenjem pa sta obe zaščiteni z oboroženo silo in svojimi preizkušenimi prijateljstvi.
Rim, 9. jan. AA. Diplomatični urednik agencije Štefani piše: Razgovori med tali janskim zunanjim ministrom grofom Cianom in madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem so se končali v ozračju prave prisrčnosti, ki je potrdila enakost smernic in popolno soglasnost med obema narodoma in obema vladama. Budimpešta in Rm se popolnoma strinjata glede politike, ki jo je treba vediti z namenom, da se onemogoči razširjen"e spopada. Politika Italije, ki jo vedita Musso-lini in grof Ciano, bo ostala nespremenjena in se bo nadaljevala v :t:m smislu. Italija nima nobenih napadalnih namenov napram Sovjetski Rusiji. Politika Italije se odločno razlikuje od polit ke osta'h velesil, ki so najprej iskale zvezo z Moskvo, sedaj pa kažejo napram njej s vrrine namene. Toda pol'tika Italije na pr*»-tuje vsakemu prodiranju in vmešavanju boljševizma v kraje južno od Karpatov
kakor nasprotujejo tudi vsakemu vmešavanju boljševizma v razme.e na zapadnem delu Sredozemskega morja.
Na drugi strani ne sme stremljenje Italije in Madžarske, da se ohrani mir in red, nikomur nuditi prilike za odlaganje m ro-ljubnih rešitev na obnovi pravičnosti, kar je tem boli potrebno, ker bi zaradi negotovosti sedanjega položaja lahko nastale nevarnosti za bodočnost. Italijanska zunanja politika je bila vedno realistična ter je zahtevala praktične rešitve. Istotako vodi Italija tudi sedaj realno politko. pri če-mer upošteva interese pr zadetih narodov.
Furška trgovinska
del^acija v Rimu
Rim. 9. jan AA. (Havas). Sem je prispela turška trgovinska delegacija, ki se bo pogajala s predstavniki italijanske vlade glede medsebojne zunanje trgovine. Za plačilni promet bo ustanovljen kliring.
Pariške informacije
Pariz, 9. jan. o. Italianska vlada namerava povabiti rumunskega zunanjega
ministra Ca*enca, naj pride še ta mescc v Rim. Ob tej pr L ki bi razpravljali o reji-džarakorumuiuikesn aranžmaju s peseb-rlm oziram na teritorialna vprašanja. Madžarska naj bi se očrckJa teritorialnim zahtevfjn v Transilvaniji, da bi m gla skleni ti sporazum z Rumunijo, ki hoče za vsako ceno očuvati svoje ozemlje. Razen tega je Rumunija v ugo nefem noležaju. ker ima tudi francoska in angleška jamstva.
Madžarska ne sco postati druga Fiitsia
London, 9. jan. o. British United Press se sklicuje ra informacije dobro poučenih krogov, da je italijanski zunanji minister Ciano izjavil madžarskemu zunanjemu ministru grofu Csakyju v Benetkah, da Italija ne bo a?kdar dopustila, da bi Madžarska posta1a druga Finska. V Londonu so prepričani, da madžarsko-itaMjanska ro-pajpnja še niso končana in da se bodo v kratkem nadaljevala ter prine«Ta morda izredno važne sk'epe in odločitve.
AngTeški listi poročaio iz raznih virov, da se ona?.a v Rumuniji veMka ponus^ii-vost. Trd'io. da je Rumuniia pripravljena za s;mbolično revizijo svoHh mei I" za popovo ^remembo postonania z "arod'"i-m;	Po mneniu arurvsve^a ti-
ska so imeli itaMiansko-madžprcki rar^o-vori v Pe^e+kah ram^n orivariti o^nb-! no sir ""'"n '"govzhodnib držav proti vsakemu napadu.
Chamber!a;n o angleški vojni po it ki
Predsednik angleške vlade je v svojem včsrajšujem govoru opisal vojni položaj In izjavi!, da je vse delo angleške vlade usmerjeno
k izvojevanju zmage
ladje s strani nemške posadke, nI bil samo očiščen južni Atlantik tega napadalca, temveč je bila povzročena tudi nep prav-Ijiva škoda na prestižu nemške mornarice v svetu.
Med tem izvaja pomorski pritisk zaveznikov vedno večje težave sovražni produkciji z vsem njen m gospodarstvom ter zmanjšuje njeno zmožnost za nadaljevanje vojne Rezultati tega pritiska niso še popolnoma vidni ker ie sigurno, da iih skuša sovražnik skrivati na vse načine.
Ce pogledamo preko meie nemške države. vidimo predvsem nesrečro Poljsko, kako Nemčija postopa s Poljaki in Cehi. kako izrablja nj hovo bogastvo, odnaša njihov živež jih preganja iz njihovih do mov ter naseljuje z Nemci domove, v katerih so Poljaki in Cehi živeli cele generacije.
Zanesljiva pomeč
Fl&s!u
Sedaj je vrsta na Finski. Naiji je bil izvršen napad od sile. s katiio je Nemč ja sklenila nesveto zvezo in ji dala zg ed za napad. Finska se bori med snegom in zamrznjeni jezeri proti brezobzirni sili kakor mi sami. Bori se za iste ideale kakor mi: za svobodo in pravičrost. Fi-ska je dosegla doslej že mnogo čudovitih u pe-hov, ki nas navdajajo z obč dovanjem za njen heroizem Ali ne rabi Finska naš h simpatij in pomoči? H.abri finski narod je lahko miren, da naš odgovor na sklep Društva narodov v Ženevi ne bo samo gola formalnost.
... in Turčiji
So pa še druge države, drugi vredni prijatelji. ki jim moramo izraziti naše s:m-! patije To je Turčija, ki se ne nahaja v vojni, ki pa je v nekaj dneh vsled poplav I in potresov imela več žrtev nego vse voju-i joče se države skupaj v nekaj tediih voj-; ne. Se zdaj ne vemo polnega obsega nesre-; če. Vsako poročilo prinaša nove podrob-i nosti o strahotah razdejanja v Turčiji.
London, 9. jan s. (Reuter) V Mans'on House je bilo danes popoldne prvo zborovanje v seriji zborovanj, ki b.do prirejena po Angliji in na katerih bodo govorili člani angleškega vojnega kabineta o angleški polit.ki Današnjemu zborovanju, ki ga ie sklical londonski župan, so prisostvovale najuglednejše osebnosti. Po uvod iih pozdravnih besedah župana je povzel besedo ministrski predsednik Chamber a n, ki je v skoro enournem govoru orisal smernice in glavna vprašanja angieške poiitike. Govor so prenašale vse ang.eške rad.jske postaje.
Chamberlain se je v svojem govoru uvodoma zahvalil županu za poairavne besede, nakar ie izjavil:
Od vojne napovedi dalje me vodi v vseh mislih in vseh dejanjih en sam namen, da stori Anglija v najožji zvezi z zaveznico Francijo vse. kar more, da bo vejra uspešno končana. Ta namen sem podredil vs:m drugim, tudi počitku in osebnim čustvom. Od tega namena ne bom odstopil, dokler opravljam sedanjo službo in dokler ne bo vojna končana. Storil bom za ta namen vse, kar je potrebno, kakoikoli bi bilo tud: neprijetno
Prva beseda v novem letu naj ve"ja poti za svobodo in pravičnost vsega člo.eštva ki je združila ves narod, kaker še nikdar Zopet, kakor pred 25 leti, se zbirajo z vsega sveta iz svoje svobodne volje možje, da se združijo z nami v skupni borbi Ves naš trud .ie potreben, da se napravi konec politiki stalnih napadov. To novo leto, ki bo najbrže uscdepolno v zgodovini sveta, se je začelo mirno. Toda to je samo mir pred viharjem.
Smo v vojni. Veliko število mož oboroženih z najmogočnejšim orožjem, ki ga je znanost iznašla, si stoji na kopnem za utrdbami nasproti. Od časa do časa slišimo grmenje topov, teda nobenega večjega spopada še ni bilo. Ne vemo. kel ko časa bo to trajalo. V zraku je aktivnost večja Vršilo se je več posameznih boib. ki so pokazale hrabrost in smelost mlad h mož. ki so se j h udeležili. Dnevno so izvid-niški poleti daleč nad morjem in v so-
vražno ozemlje Ti Poleti so dokazi naj- Turški narod prenaša svojo nesrečo s ču-večje hrabrosti in vztrajnosti Toda tudi v	£ stoično hrabrostjo, ki
zraKu, kakor na kopnem, vidimo samo
priprave za glavne borbe.
Mcčna nad«bks£ zaveznikov na morju
Edino na morju lahko rečemo, da je vojna v polnem teku. Tu laliko tuji ze o jasno presodimo rezultate prv h štirih mesecev vojne. Ce te rezultate pregledamo, vidimo, da niso nezrdovo.jivi. Svet.vai oceani so očiščeni nem irih ledij. Ncn.š a trgovinska mer.ari ca, ki je ob začet u vojne štela eno četrtino naše, je izgub la vsled zaplcnitve, potop.tve in preuvsem radi uničevanja s strani lostnh rosa d £ 228.000 ton. Os ta'a nemška morarica pa je tudi zaprta v tuj h pristaniščih, ozir.ma omejena na Baltiško morje. Nem ki napadi na naše brodovje, ki s svojo veličino nudi mnogo večji cilj za napade, pa niti s p d-mornicami. niti z minam', niti z naprdal-nimi ladjami niso dali doslej pomembn:h rezultatov. Ce odštejemo od naših izgr b običajne izgube mornarice ter prištejemo one ladje, k: smo jih dobili z zap enitvijo. gradnjo novih ladij in prenosom od drug h zastav, vid mo, da smo izgubili doslej v pomorski vojni samo 122.000 ton, matj nego en procent trgovinske mcm rice, ki jo imamo. Vsak čas plove po raznih cce-anih na svetu sem in tja nič manj nego 11 milijonov ton angleških ladij.
V tem času smo izgubili dve velil i vojni ladji »Royal Oak« in »Coyr~g o s« kaker tudi gotovo šetvilo mrnjšib la ij. Se b ij boleče so bT.be življenj — mc^tva mornarice. Naša vojna mornarica in -ne bo-rožena trgovinska mornarica pa imata še vedno neosporavano nadebast nad morji. S porazom »Admiria'8 Graf Spee« v eni najpomoTib-^-riših mer '-'h bitk v naši zgodovini ter sledečim samouničenjem te
je od nekdaj njegova karak eristika. Mi, njegovi prijatelji, seveda želimo, da mu ne izkazujemo samo svojih simpatij, temveč tudi svojo pomoč. Angleška in francoska vlada sta že nakazali denarne zneske za žrtve, sedaj pa se vrše še pogajanja s turško vlado glede obl!ke, v kateri naj bi bila poslana naša nadaljnja pomoč.
s Franci j 3 b3 še poglobljena
Naše sodelovanje s Francijo za iste člo-večanske cilje je samo nov primer naše intimne zveze, ki sega sedaj že v vsa področja vojne, tako vojaška, politična, finančna in gospodarska. Mislim, da se bo izkazalo. da je ta naiia zveza s Francijo v vojn; tolike vrednosti, da je nobena izmed obeh strank po koncu vojne ne bo hotela opustiti. In morda bo postavljen eelo cilj, da bo ta zveza še razširjena in poglobljena. Kajti ničesar ne bi moglo bolj olajšati ob svojem času potrebne mirovne rekonstrukcije kakor sodelovanje — slično enemu med Anglijo in Francijo — tudi z drugimi narodi v Evropi
V svojih treh nedavnih govorih le ministrski predsednik Daladier z navečjo jasnostjo pokazal duha francoskega naroda, njegovo odločnost, da doseže zase varnost, ki jo je toliko čara zaman iskal, njegovo pripravljenost, da sprejme na:e vse nevšečnosti in žrtve, da deseže ta namen. Frarc'-'a je enota v časa narodne nevarnosti. Prepričan tem. da tudi ArgVJa ne ho zaostala ra Franc* jo v »vo'i odločno t5. E ako pa se tudi ne bo megla iaogniti nevšečnost'm vojne.
Chamberla.'n je nato" obširno Poveril o notranjih angleških vprašanjih. Dal je podatke o organizaciji angleške armade. S prvima dvema knfjevima prcklam^cij^ma
je bilo poklicanih pod orožje pol mir j ena vojakov, s tretjo, ki je bila proglašena 1. januarja, pa še 1,900.000. Od junija da'je je bilo še pod orožjem nadaljnjih 240 C00 mož tako. da znaša sedaj število vejnih obveznikov v Angliji že de dva in tri-četrt milijona. Tu še niso všteti številni prostovoljci, pripadniki redne rezerve kakor tudi ne moštvo letalstva in mornarice Chamberla n je omenjal peramezne nano-ge civilne obrambe proti letalskim n~pa-dom. Dejal je. da so mnogi takorekcč razočarani. ker doslej letalskih napadov na Anglijo ni bilo. ter se vpraši jejo. ali so tako vel:ke priprave in omejitve sploh potrebne Nato je treba odgovoriti da se ri-z ko napadov ni prav nič zmanjšal in da vsled tega vlada svoje politike g ede zaščite prebivalstva ne sme prav nič izpre-meniti. Vsi. ki njihova navzočnost ni ne b-hodno potrebna, naj se prostcvo'jno izšel jo iz nevarnejših ozemelj, starši naj ne vodijo evaku ranih otrok nazaj v merta. Zanesljiva zdravniška prei kava je ugotovila. da so otroci na deželi pridobili tako na teži. kakor tudi na višini.
Njve emejliva
nujno potrebne
Mnoge nove omejitve bodo potrelene. Ciprav je sedanja vojna po svojem poteku drugačna cd one leta 1914, je že sedaj potrebno, da vsakdo po svoj h močeh žrtvuje č m več. Velike množine de'avcev so potrebne za vojno produkcijo. Dejstvo je. da samo strojna industrija. z'asti leta'ska. rabi več stotisoč delovnih moči. Vsled te.^a bo treba s temelja izpremeniti ves delevni sistem. Omejiti bo treba nadaije uvoz vseh predmetov, ki za vojevan.ie niso neebhcdno potrebni. Treba je upoštevat', da je uvoz treba plačevati s tujimi plačilnimi sredstvi, z zlatom ali z izvozom. Ang ija rabi za bojevanje mnogo surovin, ki jih ne premore sama. Vsled tega ji ie potreben uvoz, za katerega mora imeti na razpolago č m več ladij in mnogo tujih denarnih sredstev. Potrebne so žrtve ne samo po zgledu totalitarne Nemčije, temveč tudi demokratske Francije. Ce hoiiemo, da obnovimo sv~J prejšnji standard do konca vojne, morrmo najprej zmagati, v to svrho pa so potrebne začasne omejitve, ki so v interesu nas vseh.
na naslov nemškega narsia
Sedaj slišimo že besede o uničenju angleškega imperija. Nedvomno je, da bi Nemčija uživala, če bi propadli tudi mi, kakor so njene prejšnje žrtve. Mi s svejt strani nimamo takih maščevalnih namenov. Fantastična in zlobna izmišljotina je, da hočejo zavezniki uničenje nemškega naroda. Na drugi strani se mora nemški narod zavedati, da nosi vso odgovornost za nadaljevanje vojne z vsemi nesrečami, ki bodo vsled tega v tekočem letu sledile. Nemški narod se mora zavedati, da žele zavezniki socialno človečansko pravično ureditev vseh vprašanj, toda le s takimi garancijami, ki so se po izkušnjah izkazale brez vrednosti. Znane so metode ogra-žanja neodvisnih malih evropskih držav in stalne grožnje moralnemu standardu, na katerem počiva zapadna civilizacija. Nikjer niso te metode našle hujše obsodbe nego v Severni in Južni Ameriki. V nedavni poslanici papežu je predsednik Ze-dinjenih držav poudaril, da samo prijatelji luči lahko preženejo silo zla. Popolnoma podpisujem to izjavo. Hotel pa bi še dodati, da je treba za zmago pravice žrtvovati svojo kri in svoje premoženje. Za ta naš veliki cilj smo enotni kakor še nikdar, podpirani od vseh narodov imperija, od silne velike zaveznice FrancMe ter uživamo tudi moralno podporo civiliziranega sveta. Proti taki zvezi se bodo sile zla zaman borile.
Ob r?,*e*kn noveea leta gledamo T bo-'""rc-t z r—""m'jivim zaupanjem v >n pravilnost
FUMEN FINSKE ZMAGE PRI RAATI
Z uničenjem glavne sovjetske armade na tem odseku je zavarovane
najvažnejša finska pokrajina
Haparanda, 9. jan. j. (Havas). Posebni Havasov dopisnik navaja naslednje zanimive podrobnosti o veliki bitki pri mestecu Raati. kjer so Finci dosegli odloč Ino zmago nad sovjetsko armado v tem frontnem odseku. Po skoraj dva dni trajajočih i ljutih borbah se ie posrečilo Fincem do kraja streti, sov; i odpor in razprš:ti ostanke njihove armade po okolišnih gradovih. ki jih sedaj čistijo finske pairole. 44. sovjetska divizi;a je h'tela na pomoč sovjetskim četam, ki sc bile v zadnjem tednu decembra razkropljene po bitki pri Suomusalmiju Diviz ja se je ponrkala proti: Suomusalmiju po cesti, ki vodi v zapadnl smeri, v dolgi kol-ni. brez vsakega kritja, oa ie bilo videti, kakor da vodstvo ne pozna niti najosnovnejših pravil varnosti.
Strahovit spopad
Ko je divizija prišla na močvirnati teren, k!: se razprostira kakih 30 km jugovzhodno od Sucnrusalmija, so Finci napravili na njo silovit napad. Najprvo so finske čete zasedle za hrbtom sovjetske kolone cestni most. da sc jim onemogočile unvk, nato pa so jo začele obkroževa-ti . Prišlo je do splošnega spopada. Sovjetske čete so se pogumno borile, toda po dveh dneh je b£l njih odpor zlomljen. Od 15.000 do 18.000 mež, kolikor je štela obkoljena sovjetska divizija, je padlo Fincem v roke samo približno 2000 ujetn-kov. vse drugo je bilo pobito ali pa razpršeno.
Sovjetski vojaki, M so ušli smrti ali ujetništvu, sc pobegnili v okoli šne grzdo-ve in močvirje. Zaradi silnega mraza in ker ul-ežniki marajo s seboj nobenega živeža se ti izolirani oddelki lahko smatrajo za izgubljene. 2000 sovjetskh vojakov je, videč, da je vsak nadaljni odpor zaman, poslalo par1 a m en tarče k finskemu poveljstvu, nakar so se v manjših skupinah vdali-	|
Havasov dopisnik pravi, da pomeni zaporedno uničenje dveh sovjetskih divizij v sektorju pri Suomusalmiju in pri Raati za daljšo dobo odvinitev sleherne nevarnosti za železniško progo Kajaani — Ou-lu — Tornio — Haparanda ter za vso bogato finsko provinco Ostrobothnio. Za sovjetsko armado pomeni fnska zmaga vrzel, ki jo bo težiko dovolj naglo zamašiti s svežimi silami. Finci so ne samo uničili. prvotne sovjetske čete, ampak tu: i že prvo rezervo, ki jo je bilo sovjetsko vojno poveljstvo pripravilo za ta frontni odsek.
Motorizirani oddelki
postali šmobilni
Po vir h, ki se pa težko kontrolirajo, je finsko letalstvo skupno s finskimi smučarskimi patruljami na večdh krajih poruši lo železniško progo Leningrad Mur-mansk. Prav tako se je finskim izvidnicam posrečilo zažgati skladišča bencina vzdolž železniške proge. Progo scer ne bo posebno težko spet popraviti, toda silno težak pa bo problem nadomestitve uničene zalege bencina,. Za sovjotsko armado je to tem težji udarec, ker ravno tu zelo mnogo operirajo motor ziiani odredi. Ne samo, da trosijo motorji sovjetskih tankov in avtomobilov že normalno mnogo goriva, se je sedaj njih poraba zaradi. zime znatno povečala. Sovjetski šoferji morajo pustiti da teko motorji tudi celo ncč. ko jih ne rab: jo. ker bi jih drugače ne megli zlepa spet spraviti v obrat. Potrošnja bencina je torej dvojna.
Ogromen plen
Številke o ujetih sovjetskih vojakih in zaplenjenem materialu od ure do ure naraščajo. Razen orožja, ki ga je imela divizija s seboj, so Finci zaplenili tudi mnogo zalog namenjenih začete, ki so že poprej operirale pri Suomosalmiju. Tako so na pri-
mer Finci našli 75 strojnic razstavljenih ir
spravljenih v zaboje, v katerih so jih name ravali spraviti na fronto. Zaplenili so tud eno razstavljeno letalo. Zaplenjena artileri ja obsega 70 poljskih topov, 16 težkih to pov, 14 protitankovskih topov, 16 protiavi jonskih strojnic. Poleg 47 vojaških kuhini je Fincem padla v roke tudi velika zaloga živeža.
Ostanki 44. sovjetske divizije so popolnoma odrezani od slehernega oskrbovali-šča in gredo nasproti žalostni usodi, da počasi pomrjejo od mrazu in gladu
Finci ne bodo prodirali na sovjetsko ozemlje
Helsinki, 9. jan. j. Finska zmaga pn Raati ima večji pomen, kakor pa zmaga, ki so jo izvojevale finske čete pri Suomusalmiju. Moč sovjetske armade je v veliki meri zmanjšal tudi silen mraz, ki je vladal na bojišču. Finske čete so našle mnogo zmrznjenih sovjetskih vojakov, ki so obležali na terenu. Po zmagi so finske čett napravile nekaj prodornih sunkov na sovjetski teritorij, da se polaste sovjetskih oskrbovališč. Vojaški izvedenci izjavljajo, da ni verjetno, da bi skušale finske čete prodreti posebno globoko na sovjetsko ozemlje, ker je teren, ki bi ga lahko še zasedle, močvirnat in strateeično brez pomena, tako da se kaka ekspedicija tjakaj ne bi izplačala.
Moskovsko poročilo
Moskva, 9. jan. AA. (Havas). Sporočilo generalnega štaba len ngrajskega voinega okrožja se glasi: V teku 8. januarja ni bilo važneiših dogodkov. V odseku Uhta. Rebolji in Petrozadovski so se udejstvova-le patrole. Na Karelski ožini patrolne ak-ciie ter streljanje topri"tvo in strojne. Zaradi slabe?a vremena je letalstvo izvršno samo gotovo število izvidniških poletov.
Burgfn: wNe bo
posrsčllo prodreti S"
Angleški minister za preskrbo o trdni ofločnosti Anglije, da skupno s Francijo izvojuje popslno zmago
Loiauuu, a. januarji. AA. (Havas) Angle-
Siv. hiuii^bCl	^ivuuiuU uuo.j/	Jfc
UiiCi aliuCl V iicUicuacilU pO iuuiU qvjv ui,
v	tvutciciii je iiicu ui.ufe.iu ucjdi:
£uiaii\j j c, uči	c^^mcijske sile
Sl\.uj cjC u.oO pxcvcC liiOciiC. iuud V čuci.1
Zlival, a ce, Ud jc io bt.iii<j piCiioiaiu cua. Sie-ViiO čUi^i.CoKxll VOjcutuV V riaiiciji icioCC Z
Voou^iiii uiiciii. V iueii DObie, Kcu^o px majajo ho.uiifc za KUiOiianu. cinci uuuu uio-fe^ce viueu vec Ka^ui puccm-ujejo, loua &uvidZinKi ne sine jO giCuaii bciin O ua naae UlOdtVO. JtičlcUllaii liiUi.cijO Z llHa.UU tfcAliillU topovi in motoriziranuni odutiiu. VpošLe-vau morajo iuui ocuucnusi nasm cei. fri-nesu bomo v borOo vso muc, v^o naso energijo in vse n^&e lmančne rezerve.
Vzeu smo z navuusenjtm na znanje, da Francija in Anglija SKupno upravljata svoje gospodarske vire. Ini poticono na-g^asiii muc virov nase države. Kje na svetu lanko najdete vire, katerih^ p^men, bogastvo in souanost bi se da^a primerjati z viri Veuke brnamje. Angieska industrija proizvaja večino vec orožja, da lahko za aostimo ogromnim potrebam, ki jih zahteva vojna z Nemčijo. Toda vojni napori Velike britanije se ne omejujejo samo na gospodarsko polje, temveč se nanašajo tudi na duh, ki je neziomljiv. Britanski duh je ponosen in pripravljen na odpor, v svojem patriotizmu je brezmejno vaan svoji domovini in svojemu kraiju, svoji tradiciji in svoji svobodi. Angleška industrija bo delala z vsemi močmi, da izvrši načrt, ki so ga izdelali naši vodje za sodelovanje mea obema državama. To sodelovanje kažt vedno boljše rezultate. Ob tej ptiliki je treba omeniti potovanje vaših ministrov v Anglijo in naših v Francijo. Sam sem imel zadovoljstvo, sestati se s svojim francoskim tovarišem d' Autryjem. Sporazum, ki je bil ob tej priliki dosežen, je popoln, kakor je popoln sporazum med našima državama.
Prijatelji, prepričan sem, enako kakor
vi	da bomo zmagali. Mi se borimo skupno z vami in kakršnakoli bi bila sovražna sila, mi bomo ostali z vami in z vami ponavljamo: Ne bo se jim posrečilo prodreti.
Francosko in nemško vojno prsžllo
Pariz, 9. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednjt 255. vojno poročilo:
Po pretekli noči je bilo nekaj sovražnih izvidniških oddelkov na raznih točkah fronte odbitih z ognjem iz topov in strojnic.
Berlin, 9. jan. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vomo poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov, le ponekod so bile krajevne izvid-niške akcije, letala pa so izvršila nekaj izvidniških poletov nad severnim delom Severnega morja.
Enotno fiovellstvo na«? angleških letalstvom
London, 9. jan. br. Danes je bil objavljen komunike, po katerem se vse angleške letalske sile na francoskih tleh podrede enotnemu povelistvu. Doslej je bil del teh letf^skih sil podrejen nekemu višiermi !e-ta1skemu častniku, ki ie pripadal generalnemu štabu eeneraia Gorta. droei del pa je h" nodrp^en vrhovnemu letalskemu poveljstvu v Angliji.
in
sftorazi?*** s Tw*š?i?o
Pariz, 9. januarja. AA. (Havas) Po stalnih pogajanjih, ki so se vodila med Lon-
donom in Parizom ob udeležbi glavnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Menemenzogia je bil snoči v zunanjem ministrstvu podpisan med Francijo. Anglijo in Turčijo gospodarski in finančni sporazum. Namen te?a sporazuma ie razširjenje gospodarskih osnov med Francijo. Anglijo in Turčijo. O vsebini teh sporazumov ni bilo izdano nobeno sporočilo.
Tajni svet v Londonu
London, 9. jan. s. (Reuten Kralj Jurij VI. se je danes vrnil iz Sandringhama v Lon don. Popoldne se je pod njegovim predsedstvom vršila seja tajnega sveta. Ob 18.30 se je pripeljal v Buckinghamsko palačo ministrski predsednik Chamberain ter je bil takoj sprejet pri kralju v av-dienco.
Mornariški minister Churchill se je popoldne vrnil z obiska angleške ekspedi-cijske vojske v Franciji v London.
Novo imenovani vojni minister Stanlev danes še vedno ni mogel prevzeti svojih poslov. ker je še bo^n na influenci. NFMSKI generalštabni
Bern. 9. ian. j. Milanski dn^vnfk »Cor-riere de'a Fera« ob.iav',ia kratko vest. da je odpotova'o v Sovjetsko unijo nemških r^n^ra'štabnih ofic?r.iev, katerih naloga je reorganizirati dele sovjetske armade.
Francoska s&srnlca
Pariz, 9. jan. br. Danes popoldne ob 16.40 sta se istočasno sestala senat n poslanska zbornica, ki sta s tem začela novo redno zasedanje. Na seji senata je bilo sklenjeno da bo predsedstvo izvoljeno na prihodnji seji. V poslanski zbornici je prišle že takoj od pr četka do vznemirljivih incidentov. V zbornici se je pojavilo tudi 7 poslancev, ki so prej pripadali komunistom stranki. Zbom ca je proti njim ogorčeno demonstrirala. Ko je starostni predsednik zbornice končal svoj otvoritveni govor, mu je zbornica navdušeno poskala ,4.,- so se vzdižali ovac j. Tedaj je prišlo proti njim do novih demonstracij.
Frvi angleški oficir
padel na fronti
London, 9. jan. br. Pri zadnjih spopadih med izvidniškimi četami na zapadni fronti je bil ranjen tudi neki angleški topničarski oficir. Davi je podlegel poškodbam. To je bil prvi angleški oficir, ki je padel na zapadni fronti.
Razbremenitev
francoske vojske
London, 9. jan. o. »Daily Exprcss« trdi la bo angleška vojska v Franciji v kratkem znatno ojačena. Obstoja namen, da se francoska vojska razbremeni, tako, da bodo lahko francoske vojake, ki so stari nad 30 let, odpustili iz vojaške službe ter jih zaposlili zopet v industriji in delavnicah. Francoska vlada je prvotno nameravala pritegniti v svojo industrijo kakšnih 200.000 angleških brezposelnih delavcev, da bi odpomogla pomanjkanju delovnih sil v Franciji, vendar pa se je ta načrt pokazal iz raznih razlogov kot neizvedljiv.
Napadi bombnikov
na trgovske ladje
V področju Rokavskega preliva potopljena nemška
podnoornica
London, 9. jan. s. (Reuter). Nemški mbniki so danes izkoristil meglo nad evernim morjem ter so napadli več trgo-inskih ladij v bližini angleške obale. Dve :idj. sta bili napadeni ob vzhodni škotski bal', dve drugi južneje ob angleški obali. V obeh primerih so nemška letala metala bombe in streljala s strojnicami. Kolkor e doslej znano, ni bila povzrečena resnejša škoda in je b 1 ubit samo 1 član posadke. Dve nemški letali tipa Heinckel sta napadli še peto angleško ladjo ter jo poškodovali. Izmed 40 članov posadke ladje jih je bilo menda 32 ranjenih, od teh 8 resno. 16 jih je bilo prepeljanih v boln š-lico. Letali sta napadali parnik pol ure. Parnik je odgovarjal s protiletalskimi topovi. Angleška lovska letala so končno nemška letala pregnala.
Nemška letala so ob škotski obal; napadla tudi 5 manjših ribiških čolnov ter jih obstreljevala s strojnicami. Nihče ni bil zadet.
Dve neznani letal' sta preleteli danes v veliki višini Firth of Tay. Slišati je bi1© štiri ekn-lozije. Angležka lovska letala so se dv gnila, nakar sta se neznani letali oddaljili. Nekaj časa pozneje so dve neznani letali opazili nad Firth ob Forthom.
Varnost v spremstvu
vojnih ladij
London, 9. jan. s. (Reuter). V preteklem tednu sta bili v pomorski vojni potopljeni samo dve angleški trgov nski ladji s skupno 5758 tonami in 3 nevtralne ladje s skupno 5385 tonami.
Od začetka vojne dalje je v angleških konvojih potovalo skupno 5911 angleških, francoskih in nevtralnih ladij. Od teh iih ' je bilo samo 12 potopljen h. Francoska mornarica je spremila 1080 trgovinskih ladij, od katerih sta bili izgubljeni samo dve.
London, 9. jan. j. (Reuter). Letalsko !
ministrstvo sporoča, da je bi zu vzhodne angleške obale eskadrila nemik-h letal na odprtem morju napadla pet angleških pa-trolnih letal. V obstreljevanju, ki se je razvilo med nemškimi in angleškimi letal;, je bil en angleški pilot ranjen. Zaradi slabe vidljivosti angleška letala n so mogla priti v pravi kontakt z nemškimi napadalci.
Angleži potopili nemško p3dmormc3
London, 9. jan. br. Ponoldne je bil izdan komunike, da So angleške vojne ladje na morskem področju m°d Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom potopile neko nemško podmorn co.
Žrtve min in torpedov
London, 9. januarja, s. (Reuter). Konec tedna se je v Severnecn moriu po eksp'o-zijd notopil angleški petrolejsk parnik »Britisfh Lihertvc (8400 ton). Izmed 38 članov posadke jh je 20 pri nesreči izgubilo življenje. Ostal so se rešili v Francijo, od ko:'er so sedaj dospeli v Anglijo. Ko je nastala na ladji prva eksplozija, se je 20 mož pod vodstvom kapitana vkrcalo v dva rezilna čolna. Nato pa sta nastali dve n?.d3ljnji eksploziji, pri čemer sta b la ubita še dva člana posadke. Ladja sama je pričala goreti in se je potonila.
Ob holandski ovali je zadel na mino ho-landski parn k »Rida« in se potopil. Posadka je rešena
Pariz, 9. jan. br. V bližini Viga na španski obali, se je potopila francoska patrol-na ladja »Parsac«. Ladjo je zajel silen vihar in jo vrgel ob skalovja ob obali, tako da se je močno poškodovala n nato čez nekaj ur potopila. 45 članov njene posadke je re?ila neka španska ladja, ostalih 10 ljudi je utonilo.
Odstavljeni vodja davčne uprave v Jajcu ustrelil svdjsga naslednika
Banjaluka, 9. jan. o. Davi okoli 9. je v pisarni šefa tavčne uprave v Jajcu dosedanji vodja davčne uprave Djordje Radi-vojiša z več revolverskimi streli ubil višjega davčnega inšpektorja Fuada Derviča, ki je bil nedavno premeščen iz Banjaluke za vodjo davčne uprave v Jajcu. Fuad Der-viš zapušča pet malih otrok.
Djordje Radivojiša je bil vodja davčne uprave v Jajcu že mnogo let. ni pa imel potrebnih kvalifikacij. Očitali so mu, da po nepotrebnem šikanira ljudi, vendar pa so vse pritožbe proti njemu ostale brez odmeva. Na zahtevo tamošnjih organizacij HSS je finančni minister dr. Sutej poslal pred nekoliko dnevi v Jajce višjega uradnika finančnega ministrstva, da izvede preiskavo. Delegat finančnega ministrstva je kakor zatrjujejo, ugotovil razne zlorabe, ki jih je
Djordje Radivojiša Izvršil v teku svojega službovanja. S pomočjo svojih vplivnih političnih zvez je Radivojiša skušal pri finančnem ministrstvu kljub temu doseči, da bi še nadalje ostal na dosedanjem mestu, toda ministrstvo mu je naročilo, da ima takoj izročiti davčno upravo inšpektorju Fuadu Dervišu.
Davi, ko bi moral izročiti ključe blagajne je Djordje Radivojiša potegnil namesto ključev iz žepa revolver in sredi pisarne z več streli ustrelil Derviša. Zločin je izzval veliko razburjenje med muslimani in se je takoj po dogodku zbrala velika množica ljudstva pred davčno upravo, kjer je hotela Radivojišo llnčati. Oblastem se je le z velikim trudom posrečilo obvarovati Radivojišo pred ljudsko jezo ter ga odpeljati v zapor.
I ©i Stanleya nI
m®ti nič tiobrera"
©za3je odstopa angleškega vojnega min"stra B^lishe še večno nepojasnjeno — Evropski tisk naglaša, da se anglBŠka politika ne bo prav nič izpremen la
Frsslava rsjjstneja dne Kj. Vel. kraljice
Beograd. 9 jan. p Na rojstni dan Nj. Vel kraljice Marije je bila danes ob 11.15 v dvornem hramu na Dedinju zahvala služba božja ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. Vis knez namestnik Pavle s kneeinjo Olgo dvorne dame ter kraljev civilni in vojaški dom Tudi v sa-borni cerkvi je bila zahvalna s'užba božja, ki jo 1e imel patriarh Gavrilo. dočim je epi skop DioniziJ v svoiem ffovoru slavil vrline naše kraljice Službi božii so prisostvovali mnogoštevilni zastopniki ra7rv'h kulturnih in humanitarnih drvštev. Zahvalne službe bn?ie so bile tudi v cerkvah d"i,Tih veroizpovedi.
Z^tob. 9. ian. o Danes ie bita roic+ni dan Ni Vel kraliire Mariie v nrav<">c7avni cerkvi slovesna 7abvalna služba bo?ia. ki ptf i? noV« ririipib oripnetvnva'a tudi ban dr Šubašič in podban dr. Krbek.
Kit&jski sispsh
Čungking, 9. januarja. AA. (Havas). Na osnovi poročil iz Lojanga se je novo leto začelo v znaku zmage kitajskih čet nad japi nskimi v pokrajini Šansi. Kitajski vojaki krogi izjavljajo, da se je po štiridnevni bitki posrečilo Kitajcem uničiti v okolici Cangeeja neko japonsko kolono, ki je izgubila ob tej priMki 3.000 mož Kitajske čete napredujejo cb železniški progi Kan-ton-Hankov.
PP.r*/, 10. jan. (Informations de la .>ress). Osta .ka oiitrnskega ministra Ho-ra Bel;she še vedno zelo vznemirja svetovno javnost in to tembolj, ker ai n kakršnih znakov, da bi se zadeva skoro pojasnila. Odhod Hora Belishe in nastop ministra Oliverja Stanleva sta zavita v ta-jinstvenest, ki jo hoče pač »rs'kdo pre-dret na svoj način. Popolnoma razumljivo je, da si tudi Nemci prizadevajo pojasniti zadevo in io piikazati na nrč:'n. ki bi bil v p: id nemški politik', pa tudi oni, dasi govore o neslogi v Phamberainovi vladi, ne pripisujejo ostavke vojaškemu delovanju Hora Belishe, k.' je oče angleške splošne obveznosti, v tem pogledu mu je b lo v resnici nemogoče očitati kaj resnega, saj ves angleški tisk soglasno odobrava in piiznava zasluge odstopivšega mnistra.
Proti govoricam o veliki napetosti m?d
vanju vojne do zmagovitega konca in da ni med njim in Chamberlainom n kakih nese glasi j. Pre sečnik vlade pa o lečno naglaša, da ostavka n ma n kakr."n-ga političnega pomena.
NemSki pcliuacni listi že pijejo, da odhod Hora Belishe ne bo v ničemer ;z~>ie-mcnil anj-eške p-litike ter dostavljajo, da *sc b ii vsi Stan!eyi vefno huc"J ;rp i-jatelji Nemcev«. Po Lesedrh »Angrvffa« iz,premem ba v britr.nski vladi v ničemer ne bo vplivala na ang'lc.rko politiko, ki gre same za tem. da uniči Nem V jo. Tud! »Berliner Bo rs ?nze i t imgi pravi da .ni od Stanleva p. !&?!;•-vati nič do;>rega.«
Po nnv:n u fi?ncr/?l<!h političnih krogov ima angleška politika, bo" isi z 3e*,<!sho ali s Stc.uleyem samo cn smete-.-: kcailno zmago zapa"n'h zaveznkev. Soj se tu'i že čujejo ze'o ve:jetne govorice, da bo Chaml crlain po fi ancopkcm vzorcu crga-
..... . , .	. niTJraJ por-ebna ministrstvo ra narodno
vojni m ministrstvom m vcostvom arma- , cbrambo TlMlj v	z d u iivi
de ter o različnih pogledih na pol t!ko je
ostro nastopil »Times«, ki pravi: Angle-
ški narod je, kakor 1. 1914, vzel nase	Winslcna churclilla. ksr dov-H pot:ju>
ogromno breme titsnske boahe. zato je	; neonia no vol o Vo,-ko dovesti
naravnost nesmiselno govoiUi o tem, da	, vo,n<> do In to je Vp,?no. Vre
cstr.-o ni nič ti^igeg-;. kako- notranji incident k ima znrCaj esebnih leik.tč. v i katere se Francoz? ne l>odo vt.kaLi in ss } za to tudi ne čutijo p.k^cane.
je v zve^i z mi obran?Iukrepi, ki naj tesneje povežejo zave2EiiJ3-:e vojne sile. že padlo me
vsa angleška vojska ne bi pravilno ocenjevala važnega reformatorskega dela ministra Hora Belishe. On je odprl pot v vrste vojske temu. kar se Imenuje demokratizacija vojske. Zato mu bo vojaka vedno hvaležna tako višji kakor n žii čini. Kar pa se tiče posebej iznremembe v vodstvu politike, zlasti pa glede vodstva vojne so silične govorice še toli nesm!sel-ne. Saj m treba drugega, kakor da S5 znova prečita ta pismi, ki sta j h pri tej priliki izmenjala Chanvberlain in Hore Beliaha; v svojem zagotavlja odstop všd mmister predsednika vlade, da ga bo vedno podpiral pri čim odločnejšem nadalje-
Hare 3'Psha
v avd easi pt! kralj«
London. 9. jan j Havrs. Bivši mrlrSki vojni mj rJster Kr-"e Pcli.-ha le bil c"mes posle "njikrat v vojnoni m'n-t -tvu, kjer se je poslovil od urar*n'štva. Pcpol ne je bil sprejet v avdlenci pii angleškem kralju in mu je ob tej piilik. vrnil ins'gmje vojnega ministrstva.
tT—^^ ^ u«lužfte**c'h S m^mne kontrafe
0 ifln p »S'"?hcne novine«- oh-iavljaio ure<lbo m:n:ctrckc3a sveta o us'už-beneh finančne kontrole. Po uredbi se ura 'r- kom finančne knntro'e 8.. 9. in 10. pol. skupine ki so na dan imenovanja za uradnike 10 pol. skupine bili v službi kot pres'edniki finančne kontrole 9 ali več let ali kot zvaničniki finančne kontrole 15 ali več let. pr^na za napredovanje v prihodnjo vi'jo poV'/a;no skupino petina celotnega s'iub?nc<?a časa v istem položaju s pridržkom. da more znašati ta ugodnost največ tri leta.
Cede na izredno težavno in odgovorno službo organov finančne kontrole se določajo posebne službene doklade, ki zna:ajo na m?rec za uradnike finančne kontrole in ura lni:ke pripravnike pomorske službe finančne kontrole 300 din. za zvaničnike finančne kontrole 1. skupine 250 din, za zvaničnike finančne kontrole 2. in 3. skupine ter za pripravne zvaničnike izven skupine pa 200 din.
i Združitev dveh fondov
Beograd, 9. jan. p. »Službene Novine« ob-■a.ijajo uredbo ministrskega sveta na predlog finančnega ministra, po kateri se gotovina fonda finančne straže prenese v fond
za pobijanje tihotapst\a.
----—
V Turčiji se zemlja še veino trese
Ankara, 9. jan. s (Reuter). V mestu Amapia v Anatoliji so občutili včeraj zopet dva zelo močna potresna sunka. Obseg škMe in rtevi1o žrtev Se nista znana. Hudi snežni viharji ovirajo reševalna dela. Potresne sunke so čutili tudi v Ankari in v Smirni. V mestu Sile južno od Amasie je spremljalo potres podzemsko bobnenje. ,
Smrt hrvatskega
znanstven'ka
Zagreb, 9. jan. o. Danes je v Zagrebu umrl v 83. letu starceti univ. prof. dr. Jurij Adaimovič, ki je dolga leta služboval tudi kot srednješolski pro"esor in direktor gmnazije v Zagrebu. Na univerzi je učil francoski jez k. Izdal je več fran-cosk h učbenikov in znanstvenih jezikovnih del, napisal mrogo člankov o franco-skom jeziku in francoskih književnikih ter več opisov francoske literature.
Pred velikim prscesom v Zagrebu
Zagreb, 9. jan. o. V začetku februarja se bo pričel v Zagrebu proces proti bivšima policijskima agentoma in konfidentoma Branku Z\vergerju in Ljubomiru Beloševi-ču, proti katerima je bila uvedena preiskava, ker sta bila osumljena, da sta sodelovala pri umoru profesorja dr. Milana šu-flaja. Za proces vlada v hrvatski javnosti ogromno zanimanje. Obtožnica, ki jo sestavlja državni tožilec dr. Smajič, bo ena izmed največjih v poslednjih letih. V teku sodne razprave bo zaslišanih veliko število prič, pa bo proces proti obema obtožencema eden izmed največjih, kar jih je bilo zadnjo leta v Zagrebu.
Cz politično-upravne službe
Beograd, 9. jan. p. Imenovani so za ban-skega svetnika 4. pol. skupine 1. stopnje pri banski upravi v Ljubljani dr. Matej Suhač, doslej sreski načelnik v Ogulinu, za sre-skega načelnika 4. pol. skupine 1. stopnje v Dravogradu Ivan Milač, doslej sreski načelnik v Črnomlju, za sreskega načelnika 4. pol. skupine 1. stopnje v Črnomlju Anton Svetina, politično-upravni tajnik pri banski upravi v Ljubljani, za sreskega podna-čelnika 5. pol. skupine v Radovljici Adolf Reja, doslej sreski podnačelnik v Celju, za politično-upravnega tajnika 4. pol. skupine 2. stopnje pri banski upravi v Ljubljani Zvonko Bratina, doslej pri banski upravi v Novem Sadu.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačno po vsej državi, v Podunavju košava. Ponekod bo snežilo, predvsem v severovzhodnih predelih. Deževati utegne v spodnjem primor.ju. Hujši mraz predvsem na severni poLovic. države.
čNSERIRAJTE V »JUTRU" I
Maši kraji in ljudje
Veina manj ptic v hatdi zimi
Zanimiva opazovanja naših lovcev in prirodoslovcev
Marsikoga bo zanimalo, kako preživljajo domači krilatci in go dni prebivalci mrzle dneve, kadar si čiuvek komaj upa i?, teple sobe. Kakor vsaj do sedaj kaže, hudi mraz —26' ni pevz^oču posebne šk de. Bržčas živalstvo več trpi v mrJ.. mokroti kakor v suhem mrazu.
Čudno je. da je letos po va~eh videti manj miicščlne prosečih cLobn.h ptic kakor druge zime. ko ni bilo tako mrzlo. Trope zlatorumcnih strnadev tu pa tam završe 'iz skednjev in kozolcev, toda bolj po.dko. kakor bi se to pričakovalo. Tudi še lovcev je na cesti manj kakor druga L a • em čjsu. Bolj poredko prihajajo na ::a tudi vrabci. Kje so os;a e etos pi-dnžbe sinic? Vprav v tem času se ja a kaj rada čl\kajoča siničia P o e-Od drevesa do drevesa je h reia in rk. ala vse kotičke in ra p ke drev a.
Kljunačev je bilo v pretekli jeseni malo. Ubrati so morali drugo pot prot jugu. Tudi divjih golobov je bilo manj kakor druga leta O vel kih jatah divjih rac so pripovedovali pred b žičem preb.valci Ljubljanskega barja. Kakor sm; č tali. je b lo veliko divjih rae tudi v dolenj kem Zasavju. Jate divjih rac so se pred leti, ko je bilo kaj živeža v gorenjskem delu Save, kaj rade zadržale tudi pri nas. Zdaj pa je nekoč po lepoti sloveča g renjska Sava grda. mrtva mlakuža. vsak tedrn parkral. zamarana kakor pokvarjena grahova juha In od kod in zakaj vse to? Ali res proti temu ni po-meči?
Veliko škodo so utrpeli zaradi grde Save prijatelji pri rod 3, rib či in tudi lovci. Divje j race ne sedajo več v Savo N kai j h osta- j ne v Savi Bohinjki, ki je še hvala bogu j nepokvarjena. V Savi Dolink in niž e i kaj' ča"raznih bub7*pomrz!h črvičev" in j doli. od stočja obeh Sav pa se celo v d-a c niajoe h pajkev. V taki proces-ji si perjad ogiblje žalostne vode Jate divj.h
• ' rac so preletele naše kra'e
Kai pa ie letos z našimi najbolj Tnačl-
kr
s.^ P
a
P
v del srebrnel čje, zlatoze'ene. s črnimi k m" mi pokrite velike sinice, v sive. pri-pro.-te plaečke odete gavarčke, svetlo m dre. z belo moko p tresene mknarčke in zelo preprosto, skoraj nesiničje ob'eče-ne k-al i čke. ki imajo, na glavic'' zlato kronico. Najbolj so za-topani v taki oro-c »cizoi ki« a'i dol~orepe sinič ce. Života je toliko kaker oreha, rep Da je šti-r k at da'js: kakor ostala pt'ca. N"ijf»'as-nejši med sinic?mi pa so tisti k jih nsmanj v družbi; to so žolt h'ači. v modre suknjiče odeti plezovti ali coti.
Te prijetne, koristne procesije so zaenkrat skoraj izostale Ce pa pridejo v vrtove. so krajše :n bolj redke kakor druga leta. Kaže, da so osta e še v gozdovih kjer

nimi zimsVmi ntioami. s črnimi noM~k:mi vranami? One so vedno prve oznanj.vu ke
hude zime. Letos pa ni bilo v deti šs niti ene črne vrane. Kje so? Tudi siv.h vran je videti prav malo. Naše, pri nas izvaljene sive vrane so odletele; kje so letos njih črne in sive sestre s severa? Tudi tu je več vprašanj: al: jim v tujini, kjer so doma. še ne prede huda, ali jih je zadržal sneg in mraz za gorami? Je pa še tretja mo nost: med vojno so prileteli na bojišča k Soči in okolico veliki, črni gavrani, ki s? tudi pripadniki vranjega rodu. Ali ni mogoče, da se vranji rod tud 1 tos klati po krvavih poljanah Po'jske, Finske in ob Renu. kjer je dosti dela in hrane za črne pogrtbce?
Kam so letos odš'e šoje? Morda v druge kraje, kjer je več želoda ali kak ga drugega gozdnega sadeža, kakor pri nas. Saj so tud: šoje klateži. Navadno so pr šle k domovom v trd h zimah ti te šoje ki so se priklatile iz drus:h kraj v Let^s pa nn slišiš šoj niti po naših gozdovih :n jih ne vidiš v bližini vas .
Mraz. bržčas ni kriv, da je letos manj ptic kakor v drugih letih Ce b: b lo tako, bi gotovo našli kaj mrtvih p'ic. Tcda do sedaj n prav nič znanega, da bi bi'e p'"ce kje poginile Nadalie pa b: vsaj on p'ice. ki so še po gozdovih priletele k hišam, č? bi se jim slabo godilo.	—s.
Mlada m?t* frtev moštva
Zapustila je moža In dva otroka
Zagorje. 9 januarja V nedeljo popo'dne so p»' sodni obdukci-
V petek ie bil njen mož poklican z de'a domov ker da mu je žena nevarno zbole'a Res je na"el ženo v tukem stanju, da je takoj poskrbel za prevoz z reševa'nim avtom v bo'ni"nico Vendar je že bilo prenozno. Nesrečna žena je zarad- zastrupljenja popolnoma posine'a in je po nekaj urah iz-
ji položili v prezgodnji giob komaj 34 'et-no rudarjevo ženo Josinino B ki ie postala žrtev nevednosti izkorr"čeva'n:h žensk, takih ki za majhen denar pomaga io mate-
,	v	. . ..	|	_ ^	,	,	. .	.	. .	.	in - IITUIICT I >KJZJ IUV. a I1J J v. MV IIVI\UJ UIUI1
imajo brzeas se toliko hrane, da niso na-	ram na drugi svet Odpravljanje, ki se ,e dihni,a Pred smrtJO je prosi,a oprc>-čenja
vezane na prcsjacanje. Kje so je.os č^pa-	,	posebno razmnožilo od gospodarske krize	dj neprevklnosti, ki jo je zagrešila s
sti škrjancki, nasi znanci z vask h cest?	dalje, venomer rodi slabe posledice Samo
Prav tako kakor gozdni prijatelji so	!	v našem okolišu je že moralo v prezsod-
Vfij zaenkrat izostali vsi planinski krilatci.	j	nji grob več mater ki so zapustile več:no
Če si šel druga leta, v pozni jeseni, ko ie	;	ma vse po večie število nepreskrbljenih
p, planinah divjal vihar, mimo obloženih	j	ma'čkov K'jub temu da se venomer izka
ali tudi že praznih kozolcev, je kar završalo in dv gnila se je jata močno pisanih, našim ščinkavcem podobnih ptic Niso leteli daleč. Sedli so v bližini na sneg ali na prazne trate. Ko si se oddaljil, so bili že spet pri pojedini v kozolcu. Kadar pa je pričelo snežiti, so se pisani ptiči, polbrat-je naših dolinskih ščinkavcev pinoži ali gorski šč nkavci, pridružili na cesti svojim glndnim dolinsk'm sorodnikom. Letos nihče ne pove. da bi bil videl pinože. K hišam tudi ni kalinov in dleskov Ce^o tašče in str"kov je manj kakor v drugh zimah. Črne kose pa pogrešamo letos že skozi vse leto.
Nastanejo vprašanja: ali je bilo v preteklem letu spi c h manj ptic. ali so se š^e klatit že zgodaj jeseni v druge kraje, ali pa se jim še dobro godi v gozdovih in do p aninah in pridejo pozneje, ko jim bo zmanjkalo hrane?
Vse kaj drugega je s selilkami. Nj!hov polet jeseni čez naše kraje je že pokazal motnje. Prhajale so v drugih časih kakor po navadi. Povod k temu je bil pač nered v njihovi domovini. Veliko selivk se izleže prav tam, kjer so divjali v pretekli jeseni srditi boji.
Operni pevec g Žan Franci bo pel na re-prezentačnem plesu juristov 16. januarja
1940. v Kazini.
zuje, kako tveeano ie odpravljanje, takih primerov ne zmanjka
V bližini rudnikih apnenic je žive'a v skromni hišici omenjena rudarska družina. Oče, mati. dva otroka. Čeprav je že nekaj let možnost za«'užka več ia kakor prejšnje čase. se je žena zba'a tretjega otroka v hišo Posluževala se je že večkrat nedovoljenih sredstev in so jo 'ans-kc leto v bolnišnici komaj rešili smrti Kliub bridkim izku£niam se je zda i ponovno zatekla k nedovoljenim sredstvom in je sirota podlegla.
tem, da je pok!ica'a na pomoč neko znano mazačko. ženo upokojenega rudarja. Orožniki so bili opozorjeni na nenadno smrt mlade, sicer vedno zdrave žene. Po raznih zas'i"evanj;h m ugotovitvah so izročili ma začko sreskemu sodišču v Litiji. Ko so v nedeljo ob 15. pripeljali pokojno mater na farno pokopališče v Zasorju. je pristopi'a sodna komisija in je zdravnik ugotovil, da je bi'a mlada mati tretji mesec v b'ago-s'ovljenem stanju Msza^ca je bila že pred nekaj leti pogojno obsojena ker so ji očitali, da je neka žena podlegla zaradi za strup'ienja z nedopustnimi injekcijami Zdaj bo mazačica deležna skupnega obra čuna. Toda. ali bo vsaj ta žalostni primer izpametoval nepremišljene mlade matere?
Trbovlfe pod vtisom grozovitega
France Alič se je za smrt skrbno pripravil
Trbovlfe. 9 januarja
Grozni samomor, ki ga je na Trikralje-vo izvršil z dinamitnimi patronami strelni mojster Franc Alič, je razumljivo razburil vse Trbovlje. Samomorilec ki se je že nekaj dm nosil z naklepom, da se usmrti, je kakor pravijo, z neverietno hladnokrvnostjo izvršil vse priprave, da se požene v zrak. Treba je priznati, da je za tako dejanje potrebna ali prekomerna duševna energija, ali pa skrajna živčna izčrpanost h» obup nad življenjem Kai se je mora'o goditi v duši tega človeka ki je bil sicer zdrav, v najboljših letih — star je bil 45 let — imel skrbno ženo in ljubko deco — bo pač ostala uganka, ki je tudi s psihološke strani težko razumljiva.
Kakor smo izvedeli, se je Alič zadnje tri dni sicer res obna5a! nekam čudaško, pa vendar so pričala nekatera njegova dejanja. da je bil duševno uravnovešen. V petek dopoldne se je og'asil v podružnici »Jutra« in prosil, naj se mu sestavi prošnia na rudnifko ravnateljstvo, v kateri je Alič v imenu strelnih mojstrov zapadnega obrata proeil za zboljšanje položaja svojih sodr»-gov. Bil je takrat sicer res že baje nekoliko vinjen, vendar je bil znan kot alko-holičar in nikdo bi mu ne bil prisodil, da pripravlja kaj tako hudega. Za njegovo trezno razpoloženje priča tudi vsa priprava in razburljivi potek nesreče. Alič se je na praznik oblekel kar najbolj«t ter že zjutraj. ko je na vse zgodaj govori' svoji ženi o samomorilnem naklepu, med drugim dejal: »Sedaj se bom še posebno skrbno ob-ril in ostrigel. da bom šel v smr' dostojen« S posebno pazljivostjo si je osnažil celo
nohte češ: »Moje roke ne b"do umazane ko bom že mrtev « Svojim prijateljem, s katerimi je bil tisto dopo'dne in potem pred usodnim odhodom v rov, je venomer po navijal svoj samomorilni naklep ter jih prosil, naj mu preskrbijo kar naiskromnej šo rakev kajti: »Žena nima nobenega de narja da bi plačala pogrebne strorke.« Kot edino počastitev si je izprosil lep venec, ki naj mu ga prijatelji polože na grob Pre-dno si je opasal dinanvtne patrone. je na pisal še dve poslovilni pismi, v katerih je prosil oproščen ja za samomorilno dejanje ter omenil, da je vsega kriv le on in nihče od sodrugov. Ker se je bal. da bi njegovi tovariši, ki jih je srečal v jami, z'asti skladiščnik razstreliva, ime'i zaradi dinamitnih patron neprilike z rudnikom, je prosil tudi za nje in vzel vse nase Kako jasno je predvideval strašne posledice dinamita. kaže tudi njegova želja, ki jo je izrazil tovarišem pred odhodom v rov, naj njegove ostanke takoj prenesejo v mrtvašnico, kaj ti »Gotovo bom popo'noma razmesarjen« Kljub vsem tem znakom sainomorilčeve treznosti pa se le ne moiemo ubraniti uti sa, da se je v zadnjih trenutkih storilca mora^ polastiti neka blaznost, s katero je vžgal dinamitne patrone. Oglušujoča detonacija je takrat odjeknila med rudniškimi hišami in vsi. ki so od daleč bili priče poslednjemu činu te tragedije so se v groz; zdrznili nad žrtvijo, k« jo je v trenutku skoraj vso razneslo. Aličev najboljši prijatelj Kraj^ek mu ni moge1 kljub vsem naporom ubraniti dejanja ter si je v zadnjem hipu s skokom v stran komaj rešil življenje. Ko se je potem obrnil, je baje tam
leža'a le še nevidna zgrčena in razmesarjena krvava masa, nad katero se je jedva dvignil dim smodnika. Ko je stopil bliže, je ujel še poslednji pogled Aličevih oči, ki so v že odtrgani glavi še enkrat pozdra-nriiate'ja.
Tihega pogreba iz mrtvašnice v poslednji lom se je udeležiio lepo število prijateljev znancev, ki so vsi sočustvovali s tragi-
čno preminulim še bolj pa z ubogo vdovo in deco. Sonce je baš zatonilo v večerni zarji in z Ojstrega je po čudnem naključju zadonelo nekoliko razstrelnih stre.ov — v zadnji pozdrav tovarišu, strelnemu mojstru. Bridko prizadetim svojcem na e iskreno sožalje, pokojnemu večni mir, ki ga je sam iskali
m
Zagreb? meierito velemesto
Statistični izdatki kažejo, da se je Zagreb v zadnjih desetletjih razvil iz uredniškega mesteca v gospodarsko središče velikega stila
Zagreb, 9 januarja
Mestna občina za?Jreb"ka je neda\no ib-iavila zan mivo stat stično gradivo o gibanju prebivalstva v glavnem mestu banovine Hrvatske Bežni podatki nas vodijo v lavno zgodovino nazaj, ko je bi'a nasel-b na Gradec, dana nji Gornji Grad. 1242 novi ana v kra je\sko in svobodno mesto, ki je štelo okoli 1000 prebivalcev.
Dobrih 100 let nato (1368) je bil izvr*en prvi popis hiš v mestu in na"tetih je bilo 281 številk. Za ilirskega pokreta v prvi polovici 19. stoletja je mesto štelo 13 647 pre-biva'cev (1837), a ko so se dobro desetletje pozneje Gradec. Kaptol, Nova Ves in V:a ka ulica strnili v enotno mestno občino, je imel Zagreb po uradni avstrijski statist'ki 14.258 prebivalcev Zanesljivejši nodat-ki pa so šele iz novejše dobe. odkar je začel 1875 pos'ovati deželni statirt;čni urad v Zagrebu. Ta je 1880 na-tel 30.000 prebiva'cev, nekaj let pred vojno (1910) pa že 79.038. V izredno hitrem tempu je pre-biva'stvo ras'o v letih po vojni ko je od 1921 do 1931 številka poskoka od 108*74 na 185.581 (nič manj ko za dobrih 70°/o. Tako nag'ega porasta prebivalstva kakor v sv( bodni Jugoslaviji ni Zagreb doživel v nobenem zgodovinskem razdobju Ob koncu 1937 je no teoretskem računu Zagreb štel okrog 235.000 ljudi.
Od 1880 do 1931 se je v Zagreb priselilo 14? ?59 ljudi, od tega v zadnjih 10 letih 70.785. Po statistiki je bilo 1931 med prebivalci Zagreba samo 46.998 Zagrebčanov, vsi ostali so priseljenci iz drugih krajev savske banovine in od drugod Največ jih je iz Hrvatskega Zagoria (27.292). njim pa s'ede priseljenci iz dravske banovine (17 541) lz inozemstva je 17 628 prebivalcev Zagreba S-cer se v gibanju prebivalstva opaža pojav ki ga kažejo vse večje mestne naselbine v območju zapadne kul-
ture: upadanje mcrta'itete, a še večje upadanje rojstev. Razmerje med obema se je od 1031 do 1937 razviia'o tako da je na-ra^i prirastek upadel od 7.1 promile na 4.3 promile. Če Zagreb ne bi imel zadostnega priliva iz province, bi prišel v dogled-nem času na mrtvo točko nato pa bi začel najprej počasi, potem pa z zmerom večjo nag'ico propadati.
Po verski pripadnosti se je 185.581 Za-grobeanov (1931) delilo tako. da je bilo med njimi 84.29°/o katoličanov 8.55% pra-vos'avcev, 5.49% Zidov, 0.85 protestantov, 0.44 muslimanov in 0.27 grko-katolikov. Število pripadnikov starokatoliške cerkve je v desetletju 1921-31 naraslo od 5 na 1535. Po materinem jeziku so Zagrebčani razdeljeni takoke (1931): 153.703 srbsko-hrvatski, 17.627 slovenski, 6287 nemški, 2310 češki in s'ova"ki. 2210 madžarski, 1354 ruski, nato pa se vrste italijanski, poljski, albanski, bo garski in ukrajinski jezik. Po veri in po narodnosti se nasproti razmeram pred vojno opaža re'ativno upadanje rimskih katoličanov, absolutni in relativni porast pra-vos a tvV re'ativno unadanje. a absolutni porast Zidov, porast Hrvatov in Srbov in z'asti porast Slovencev (od 6 43 na 9.50%).
Po poklicu pripada največ Zagrebčanov industriji in obrti (68 ?48) v odstotkih 36.78). nato javn;m uslužbam in svobodnim poklicem (30.938), trgovini (19.561), rentn:kov in upokojencev je 15.233, v prometu je zapos'enih 13.700 hišne služinča-di 9.177, po^edekev 5392, finančnikov 4769. Primerjava teh številk s številkami pred vojno in v prvih letih po vojni kaže nazorno tendenco, da se Zagreb razvija iz majhnega uradniškega mesta v važno industrijsko in trgovsko sredi:če. Medtem ko je bilo 1910 samo 38.41% prebivalstva zaposlenih v glavn;h gospodarskih panogah, jih je 1931 pripadalo industriji, obrti, trgovini, denarstvu in prometu že 43.14%.
Za mptzltk obritima š^stva
Včeraj so zbarovali delegati iz vseh okrajev
Ljubljana, 9. januarja
Na pobudo odseka za strokovno šolstvo pr: sekciji JUU je bil dopoldne sestanek učiteljev ki poučujejo na strokovno nadaljevanih šolah Prišli so zastopniki sreskih društev iz vseh onih okrajev dravske banovine. kjer imajo obrtno nada'jeva'110 šolstvo že organ-zirano. Uvodno poročilo je podal predsednik g. Ambr žič. ki je poudaril, da sta industrija in obrt oni panogi. ki preživljata v mnogih krajih že nad 50% slovenskega ljudstva. Novim razmeram primerno bi morale rasti tudi strokovne nadaljevale šole. Razvoj obrtnega nadalje-va'nega šolstva pa ni v sk'adu z nara'čajo-čo industrializacijo na:e banovine. V mnogih krajih še ni obrtno nadaljevalnih šol, čeprav bi bile spričo razvite obrti ali industrije nujno potrebne. Marsikod pa že te šole zaradi premajhnega zanimanja krajevnih in drugih odgovornih čmiteljev le životarijo.
V bližnji bodočnosti bo treba izpopolniti uredbo o razširjenju in osnovanju strokovno nada;jeva'nih šoi Naj ne bo nobenega večjega kraja ki ne bi nudil naši trgovski in obrtniški mladini potrebnega strokovnega pouka. Nova uredba naj točno do!oči tudi pravni in gmotni položaj nastav-nikov. Treba je podčrtati, da so strokov-no-nadaljeva'ne šole le nadaljevanje izobrazbe, ki so jo prejeli učenci v ljudskih šolah. K izpopolnitvi uredbe bodo morala cb-lastva pritegniti tudi učiteljstvo, kar doslej še ni bil običaj. V uredbi je treba poudariti naziranje, da je učiteljstvo ljudskih šol prvo poklicano sodelovati. Nepravičen je sedanji pravilnik, ki daje prednost višjim nastavnikom, čeprav nimajo potrebne pedagoške kvalifikacije. Navedenih je bilo mnogo izjav obrtniMcih združenj in mojstrov, da so za pouk najbolj primerni Ijud-
sko?o!ski učitelji, ki poznajo vajenčevo duševno obzorje in njegovo predizobra/bo. Kritje stroškov za šolske proračune naj oi prevzela kr. banska uprava honorarji naj bi se za vse nastavnike ^enačili po nače'u: za enako delo enako plačilo. Mnogim občinam so stroški za strokovno nada'jeval-no šolstvo v veliko breme V poslednjih letih so začeli nastavljati za upravnike teh šol osebe ki le gostujejo v ljudskošolskih poslopjih Učni načrti se skoraj vsako leto spreminjajo Enkrat enim preveč teoretičnega pouka, drugič ga hočejo nadomestiti z najbolj praktičnimi predmeti. Zbor se je izrekel da je sprememba učnega načrta potrebna a naj se izvrši s sode'ovanjem učiteljstva, ki najbolj pozna vajenčevo duševno raven in potrebe omenjenih šol. Takisto se naj začuje mnenje odseka za strokovno nadaljevalno šolstvo pri sekciji JUU v Ljubljani vselej, kadar se pripravljajo spremembe uradnih tiskovin, učn h knjig in vsega ostalega kar je v zvezi s temi šolami.
Ob zaključku so podali posamezni de-legatje praktična navodila, kako naj se dviga slovenska obrtna šola. Odsek pri sekciji JUU bo zaprosil prometno ministrstvo za četrtinsko vozovn;co za skupne izlete vajencev. Znani prijatelj obrtniške mladine in sodelavec pri obrtnem šolstvu g. Berdajs je kot zastopnik Delavske zbornice nanizal precej zanimivih navedb o borbi slovenskega obrtnika in učitelja za napredek strokovnega šolstva. Prav zdaj je poteklo 30 let, odkar je bil uveden večerni pouk. Sestanek je lepo uspel, sklepi pa bedo predloženi kr. banski upravi. Zbornici TOI in vsem ostalim činiteljem, ki skrbe za napredek našega stanovskega šolstva.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ulturnl pregled
Klavirski večer Fine PitinI
Med našo državo in Italijo so se nedavno domenili za lepo glasbeno-kulturno vzajemnost ki utegne roditi najlepše plodove predvsem za nas. ki smo v tej zvezi vendarle še bolj šibki partnerji. Gre za recipročne koncerte' najuglednejši in najbolj reprezentativni umetniki bodo gostovali v vseh naših večjih mestih naši glasbeni zastopniki pa obiščejo v zameno italijanska mesta in po zkus"jo zastopati naše glasbenokulturne zarodke v sosednem prijateljskem narodu.
Zamisel je kai lepa. gre le za to kako jo bomo izvedli. Da bodo Italijani izbirali n bo iše in nam portreti s svoj'mi naj-bolj prik'adn'mi umetn ki. je na dlani. Izbiro in nad or-tvo nad temi k ncerti bo z ita':janske strani vodilo samo ministrstvo. Kaj pa naši? bo tudi ministrstvo vzelo to zadevo v reke. al: pa ne bi kazalo, da se jugoslovenski glasben k"lturni krogi sami pobnPaio. da pridejo do besede in da se z naše strani to gostovanje ured; na najbolj primarni in umni osnovi? In pa še kra: ~vno važno vprašanje: nnša slovenska f^a-bsna tvornost nai tud! pride do besede! V zborovski kulturi n p-odukeji sm • ven-
gradu in Zagrebu in nazadrre obiskala še nas v mali Filharmonični dvorani. Umetnica, pri nas bolj malo znaoa. šteje v Italiji sami velik krog častilcev, poznajo jo pa tudi v mnogih evronsVh glasben h sre-
dar nri vrhovih, v
m'
d:n ki pe-rnrvl ^eelo-
sež-ni. v k mw7r';i krepko v prvih vrstah in tudi n-kai renro'' kMvnih umetnikov imamo k: bi nas lahko zanesljivo zastopali
Prva italii-n-ka nm«tn'ra k: ie nr'š'a k nam nek-t-o za uv^d. ie b'l*	Pi-
na Pitini. Igrala je prejšnje dni v Beo-
diščih. kjer ie nastopala na nekaterih festivalih in mednarodnih nat čaiih. Do; či pred takimi sodniki in občinstvom prve nagrade, že nekaj pomeni.
Občinstvo, ki je ma'o"e napolnil- malo dvorano Filharmonične družbe, je umet-
nica očarala že kar s prvo točko svoi^ga z okusom izbranega sporeda. Predstavila nam je Viva d jev Koncert v d-molu. Kakšen vrhunec klavirske in vebče glasbene umetnost: je Italija doživela v 18. stoletju! Skladba preseneča po svoji svežini in pristnem, čustvenem lirizmu. ki je odločilen za italijansko glasbo sploh. Ume n'ca je prebrodila marsikatero tehnično težko-čo z lahkoto, glavno skrb pa je j>osveti'a izrazu. Tu je do mojem mnenju rjena najlepša vrlina Nekaj svojega, svojevr tn-ega je v njen: interpretaciji. Mehka do za~a-njanosti v liričnih i>arii:ah. vznešena, vprav vzhičena Da tam kjer r'1m:č~i zagon kipi n sili v viharni razmah. Sg^m-batiiev PreludM in fu»a se odlikuj ta no napredni navdahnjen~st;, zlasti oreludij je zgrajen v parod:st;čnem slogu, ki mu ie pianistka dodala še dober del svojega krepkega temperamenta. Hummlov Rondo smo sl'šal; nodavno te^a do dru?em um t-niku. m-rda bolj ak^d^m^ko. a t-ž^o tako živo in burleskno kakor ro Pit;i'jevi. Brahmsov Intermezzo v g-molu in Dr ga raosod ia sta za^veneli v čisto rov'r man-tičnem duhu. Pitinijeva je obe ^'a b: zaigrala art:st:čno. z mehkim povd r' om njun h lirčnih izlivov, a tudi z zagonom tam, kjer je skladba zahtevala.
Po odmoru smo slišal' AlderphHev'h Pet preludijev Zasanjane skladbe mn^jše ore-tenzije se približujejo impre-ijon' m i. Bo'j medel je b;l tudi vtis Szima-^ovskeea on. 3 Siudio. p?č skladateljev orvenec. P'aprst-ka je tudi tu jx>vdarila mehko čustvom plat V zad-\i'h dv h tcč'-nh večera, v Tu-r:nov-m Fanta t'čnem plesu in pa v L'z-stovi Fan+aziji rjuasi smat'. }-> um 'nio* 7bra,a vnovič vs° sveie sik in na- t hnrč-no kakor 7r~T»o dv!"n'la do vrh-n n do r"vlja"ja Sod'm. da ie s tak;mi dn1i in s takšno svojo reprodukcijo mogla z lahkoto
premagati marsikatero tekmovalko in si priboriti svoje lavorike na že omenjenih mednarodnih festival h. V udarcu ne zaostajajoč za nobenim znanim pianistom ie razkazala vso svojo sijajno tehn;ko, a vrhu tega vliva v predvajanje nekaj sam svojega, svojo južno individualnost, polet, ki je značilen za italijanski narod in njegov odnos do glasbe. Dočlm je pri mnogih severnjakih reprodukcija vprašanje hladnega uma in računa, je pri italijanskih umetnikih stvar prostega razmaha, krepko in korenito zakoreninjenega nagona.
Dvom m, da bi mogli v naši jugoslovenski sredi najt: tako polnok vnega pianista, kakršnega smo v ponedeljek doživeli v tej visokokvalitetni italijanski umetnici...
Občinstvo je že po prvi točki sprejelo umetnico zelo toplo. Po vsaki točki je žela p anistka zasluženo priznanje in je morala na kraju dodati več efektnih tečk. Upamo, da jo bomo mogli v prihodnjih sezonah še in še srečati v naši koncertni dvorani.
V tehničnem oziru je želeti, da se takšni koncerti vendarle vrše v veliki dvorani. kajt akust ka male dvorane je za klavirske koncerte vse prej ko pripo-oč-Ijiva.	Dr. B.
Tlarlb&rsfca gledal reko p 2 smo
R. S a v i n o v a »Lepa Vid-r« je prva o;x-rna preclsta/a v nori sezoni Narodnega rledališja v Mariboru. Odrsko dogajanje ; Ioni, kakor znano na Jurčičevem romanu. Pri s stavi besedila je pom3gal avtorju 1. B tka. V vre ti domač h c-pernih del pri-ada Savinovl »Lepi Vi lir vidno, lepo meto, četud' ro j: nemara te in one priredbe in »pomladitve« malce Škodovale. Operne- i
ga pečata nima le po vsebini, marveč še veliko bolj po svoji glasbi.
V glasbenem pogledu je »Lepa Vida« pravi biser. Risto Savin ima kot skladatelj svoj slog, svoje prijeme. Vsekako kaže pritrditi tistim, ki ne posvečajo važnosti temu, da bi stikali po tujih prvinah, ampak rajši podčrtavajo elemente Savlnove samonikle skladateljske tvornosti. Vse morebitne vzore prerašča namreč realnost Savinove invencije, ki ustvarja lastne glasbene vrednote, ki se prelivajo v partu kakor neizrečeno lepa pesem. Specialna Savinova moč in ustvarjajoča sila pa je v instrumentaciji, v tem, da ume izvabljati glasbilom vseh vrst prelepe učinke. Ta glasba ima značilne poteze avtorjevega globokega, resnega umetniškega hotenja. Vzporedno z dramski ni valovanji na odru se poraja dinamika tonov in akordov od najiežneje ubranih pa do najelementarneje poudarjenih motivov. Kakor pri »Gospo-svetskem snu« in pri »Matiji Gubcu«, je tudi pri »Lepi Vidi« usmerjena glasbena zasno/a predvsem k dognani instrumentaciji ln harmonizaciji. V tem je R. Savin pravi mojster, suveren tvorec. Zasted^o pa pri »Lepi Vidi« tud": rahle zvoke, ki prihajajo iz našega folklornega glasbenega bogastva t kolo, Nežin spev ob zibelki).
Dirigent Lojze H e r z o g je bil veren interpret Savino ega opernega parta. Podčrtal je primerno njene značilnosti ter povezal z dirigentskega pulta orkester, soliste ln zbor, tako da so prišle lepote Savlnove glasbe do r^olne veljave. Le wag-rerii^nsko močnejši momenti so naš mari-borsk' o'k^ster mestoma nekoliko preveč razgibali UsneSno 1e Fo-lel-v al v no-rvno-ženam orkestru naš odlični harfist gosp. J u k e ž.
Zrežiral je opero režiser g. Vladimir
Domače vesti!
• Tečaj za sttoNivnjake čebelnih Kužnih le začel nevarno nagibati Rouma se da ■
Ne pozabite — temveč oglejte si danes WILLY FORSTOV:
*	Tečaj za stro^vnjake čebeln'h kužnih bolezni je bil od 3. do 5. t. m. na državnem
veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani. Tečaj je priiedilo Slovensko če-beia.sko društvo s podporo banske uprave Udelež lo se ga je 27 zanimancev z raznih strani Slovenije Tečaj je otvoiii predsednik Slovenskega čebelarskega društva g žnidaršič ob navzočnosti tajnika g. Der-melja in predavatelja g. Okorna, referenta pri banski uprav, v Ljubljani. G. Okorn je predaval o b.stvu čebelnih kužnih bolezni, o anatomij čebel, o pregledovanju okuženih in sumljivih čebeln h družin, ka ko je postopati pri pregledu čebelnjakov o up: avl jan ju zdravih panjev v okuženih čebelnjakih, o zbiranju in odpremi okuže n h čebel ali sumljivega materiala v pre ls'"avo in o razkuževanju panja in čebelarskega orodja šef veterinarskega oddelka banske uprave g. dr. Hribar pa je govoril o pravilniku zatiranja kužnih bolezni. Predavanjem so vsi udeležene z zanimanjem sledi i ter so o priučeni tvarini delali tudi izp t. Pozneje pa bodo prejeli po Slovenskem čebelarskem društvu tudi posebne zavojčke, v katerih bodo razna sredstva za razkuževanje ter mikroskop za pregled okuženja osumljenih predmetov Ker se pogosto dogaja, da je tudi pri nas mnogo čebelnih kužnih bolezni, k povzročajo našemu čebelarstvu v nekaterih krajih veliko škodo, je ta tečaj velike važnosti, ker so se udeleženci seznanili z mnogm kužnimi boleznimi, ki napadajo čebele ali njih zarod. Udeleženi bodo lahko storili potrebno da se kužne bolezn ne razširijo. Razen tega bodo dajali potrebna navodila tudi o razkuženju čebeln h panjev in drugih predmetov.
*	Poroka. Na praznik Treh kraljev sta se poročila v Trž'ču g. Franci Grobošek in gdč. Ida Lavgeva. Za priči sta bila g inž. Franc Smol k in dr. Vjekoslav Lavš V njegovi odsotnosti ga je nadomestoval nevestin brat trgovec Tavg M'rko. (—)
*	Hripa nas je obiskala. Niti na mestni reševsjin; postaji niti v spre 'cmnem uradu splošne bolnišnice v Ljubljani včeraj niso 'imeli razburljivih dogodkov, vendar so zabeležili neprijetno, vznemiri jvo novost: hripa je že prišla na obisk Kar so imeli reševalci zadnje dni nujnh prevozov, je šlo po ve fini za hude primere angine ln hripe. V večjem številu se je hripa pojavila v Lnrbljrn' in okolici precej pogosta so obolenja na Gorenjskem, neki j bolmkov pa je pršlo v splošno bolnišnico tudi lz dru°1h krajev Sl~venje.
*	Novi grobovi V ljubljanski bolnišnici je umrla v starosti 40 'et gdč. Albina Pri teki jeva, hčerka znanega ljubljanskega gasilskega veterana g. Antona Priteklja. ka teremu je bila skrbna negova'ka in najzve-stej?a opora Sirota je že 12 let bolehala na pliučih, leža'a pa je samo 14 dni v bolnišnici. K Sv Križu so jo spremili v ponedeljek ob 11 dopoldne. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Nani Weberjeva Zadnjo pot bo nastopila danes ob 16. izpred mr!i"ke veže na Vidovdanski cesti. — V Vinicah pri Sodražici je umrl g. Ivan tu-šin, posestnik, trgovec in gostilničar. Uglednega pokojnika bodo pokepali danes ob 16. — Pokojnim b'ag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Javno pojasnilo. »V »Jutru« smo pred par mesci na osnovi prejetih informacij prinesli poročilo ki je napadalo življenje in delo g. Miodraga Iciča, književnika iz Va ljeva. Kakor se je naknadno izkaza'o. so bili v poročilu vsebovani očitki ki jih takrat nismo mogli prekontrolirati, neutemeljeni in neresnični ter je bila z njimi storjena g. Icicu krivica, ki jo s tem lojalno popravljamo. Uredništvo »Jutra«.
*	Predavanje »Narodnega dema« v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11. V sredo 10 t. m ob pol 21. uri bo predaval admiral g. Nikola Stankovič o Domenu morja za obrambo zemlje. Vstop prost.
*	Most čez Muro potreben popravila. Iz Veržeja nam pišejo: Ob za'njem hudem mr?zu je tudi Muro pokrila ledena skorja. Mlini, v kol'kc<r niso spravljen na suho so bili okovani z debelimi, ledenimi oklep'. Naš cestni most, ki' bi moral čez dve leti praznovati šele 20-letnico. se
— Osebam, ki sr ne morejo radostno bretati pa trpe vsled tega na ^aprtjo in motnjah pri prebavi, združenimi » pomanjkanjem teka nudi večtedenskc zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefovp« erenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
__Ogl reg S bf. VM74 »2.
je začel nevarno nagibati. Bojimo se, da ga pomladne povodnji odnesejo. Svojčas so pač vzeli za ta most najslabši cerov les namesto dobre hiastovine Menda so pač mslili, da je za periferijo vse dobro. Bilo pa je škoc'a stroškov, s katerimi bi se dalo postaviti kaj trpežnejšega.
•	Za železniško zvezo Golub°vec—Kra-pina. Prebivalci krajev med Varaždinom n Golubovcem se upra* .Ceno pritožujejo zaradi slab h zvez z Zagrebom in Slove-ujo! Za vožnjo kakšnih 120 do 130 km od Zagreba do Ivanca in Lepoglave potrebuje potnik pri današnjih zvezah 7.30 do ^.30 ur, ker je treba v Varaždinu po nekaj ur čakati na zvezo Vozni red naj se iredi tako. da b vlak proti Golubovcu odhajal iz Varaždina neposredno po prihodu zagrebškega vlaka 2e pred davnimi 'eti je bila v načrtu dograd'tev p~oge Go-ubovec—Krap'na, k bi ta del Hrvatskega Zagorja v veMki meri približala Zagrebu n Sloveniji. Razdalja od Golubovca do Krap'ne znaša samo 10 km n se prebivalstvo prizadetih kralev upravičeno vprašuje, kako da že1ezn'ška uprava ne zmore tako skromne investicije.
•	Za svobodno rlbarjen|e v morju v KaUb pri Za^ru so se zvtt.1 domači rib'či na zborovanje in ustan-vili strokovno organizacijo. ki bo zastopala njihove interese nasproti oblastem. Pr tei priMki so rib'či naglasMi, da p^ežVia ribarstvo na Tadranu, zlasti v oko'iol 7.adra prav tež-ke dn . Svoi čas so t>reb'"aic1 te<ra kota :meli pril!ko zaslužka v Zadm a ko ie me^o priš'o pod ita'ijansko oblast so istaM na ve zrn i zgolj na skromne dohodke, k! jih vrže r bolov Razna zakonska ^olo^la pa zmerom tesneje ometujejo ribiške pravioe in tako 1e ta gospodarska oanopa ki 1e živi jen l*ke?ra pompna za kraie ob morju pred 9"o1im propadom Ce noide tako dalie. so rekM zborovale . bomo prisiljeni. da svoV brorfove privpžpmo v pri^ta^p k"n'tal knk^n^h 10 mMi^onov. ki smo jih In^e.of^aM, bo ob'pžal mrtev, naše domač'le piideio na bobsn. mi pa med pros^ake Na koncu so zahtevali da se snremeni 5 2 zakona o ribarstvu. tako da bo dovoden spet svoboden ribolov.
•	Pomanltfnje premoga na Jadranu odpravljeno. Nfkaikrat sme poročal' o zadregah. v katere je za5e1 P'>mo"ski oro-met na Tad~anu ker namik tVs-> dobili premoga. Na intervencijo splitske izn">sta-ve banov'ne Hrvatske se je na rudarskem oddelku banske oblasti v Za irrebu vršil sestanek, ki so se ga udeležili p^ed^tav-n ki pri~.a^ptih oblasti in ustanov Na sestanku je b'lo končno rešene vprašanje o dobavi T>^e""oera parobrodnim družbam in v dveh d-neh je v So'it prispelo 240 ton goriva da bo na vseh progah obnovljen redni promet.
•	Bencin na kart«> Ma prlstojmh mestih banov ne Hrvatske resne razpravljajo o spremembi uredbe o omeiitvi avtomobilskega prometa ob nedeljah in praznikih ker se je izkazalo da so njena določila avtomobiHzmu n vohče narodnemu gospodarstvu prizadejala mnogo škodt P n zadeti niso samo lastniki zasebnih voz temveč predvsem šoferji, mehanik ter ostali obrtniki in delavci ki imajo opravka z avtomobilizmom Obrtnik in delavci sc na ponovnih sestank'h razpravljali o stvari in predložil oblastem več nrakfčnih predlogov, kako naj se stanle zboljša Banska oblast se zdaj ukvarja ž načrtom da se v drugi polovici meseca uredba za področje banovine Hrvatske ukine in se uvedejo karte na bencin, kakršne so v navadi po mnoeih d^'gih državah Vsak lastnik av-tomoh'la b dobil določeno koMMno bencina s katerim bi lahkn svobodne razpolagal v petek ln svetili Količina bencina bi se ravnala po tem ali služi vozilo samo zasebn m potrebam lastn'ka ah poslovn'm namenom. — Zaradi omejitve avtomobilskega prometa je mnoeo škode utrpela tudi tigovina z avtomobili.
•	N°vlnar oropan »redi Zagreba Ured-n k zagrebških »Novosti« Ivica šiprak je objavil v svojem listu zammivo zgodbo o tem, kako je bil v nedeljo ponoči na II č-kem trgu na gangsterski način napaden in oropan. Vra*al se je p^oti domu ko je na vsem mestu ležala gosta megla da človek ni videl neka' korakov pred sabo Hotel je stopiti na Pantovčak kjer čakajo taksij, pa ga je na lepem usta vil močan človek z visoko zavihanim kožu-hovinastim ovratnikom mu pomolil revolver pod nos in s pridušenim glasom ukazal: »N ti besede!« Urednik SLprak je prvi trenutek hotel poklicati na pomoč, saj je v neposredni bližini videl kako se luči avtomobilov pnm'kajo skozi meglo po ce st:. A domislil se je. a bi s klicem ns pomoč risk'ral strel in ie na razbo'nikovc
zahtevo rajši potegnil istnico lz žepa.
ff
BEL AMI"
v KINU UNIONU ob 19* in 21.
j
Ropar mu je pobral va. do zadnjega dinarja. nato pa mu ukazal, naj se okrene in zgine P:av tako je biez sledu izginil ropar v megli.
*	S pogret a se je vračal, pa bi bil skoraj zmrznil. Posestnik Tone Judež z Mlin' se je udeležil pogreba svojega znanca Brinovca Jožeta posestnika z Gore pr Vačah, ki so ga pokopali na pokopališči' v Vatah. Po pogrebu se je Judež zadržal v gostiln' do večera Nato se je napotil sam proti domu. Pot preko Slemška navkreber je Judeža močno zde'a'a Ko je dofmel na sedlo med moravšk^ ln zasavsko dolino, ga je zajel snežni met»»ž Utrujen je sedel v snesr n zadremal Prav oo na-klie prišel te^al mimo pota Po® Albin. namenjen na Vače. P^t<>T) 1 k m'r-no sedečemu možu ln ga začel klicati a zastonj je bilo niee-ovo prizadevanje M~ž je VI že skoro č sto mrzel Paš ie poVtel do sosednih hiš na Ma^kovcu T» l-k1!ra1 le sosede ki so odhiteli s sanmi ^o S^mSka. V svitu luči so snovna! . da ima-fo pred s«bo1 Judeža z MllnS Na'«žlli <90 pa ^a v<vHo ln so "'a	**rep«,'ia.,l
orcJhi ke kj so oriv'tel1 s komandnem g Stra Iner.^em V Tv>nn<""°^*»r>'*ii so ra^j-t'll ri»kal tnaknv iVr^H. Več ur so tw
npcTcCnnn^ .TTKIPŽI Md1" t iimef»,l"i d'-
bpnv»rri P-J^^de^^nle vfi re^evaVev n? bPo z"mse ^ zatel o^hM^at 4n •ie cr>»t	Ko se	ie vr*>*'a
se Tn^ež "i mo^el	dobrim
ljubem ki sn rmi nteli ž,'"1',,"'r>'1e.
*	Potovenje f»nta h t„"m1	Z ^'daJipca mosta nam oo"oč°1o' S'1'liiilo-čl on>*n?k Košir 4e mp^zU v br^o^inku na-mpni°nem v Maribor npk««ra 18-ir'fn'>P'a fanta k sp mu ip tk> op^vI z^e1 močno sumlilv Legifml^l le o^^Mnea in •Tn^r^al v niem žp več k"kor te^en ''ni s tlraiVco IfjiTjippTp b^PTr^siplripga fanta LHUe. k' ie bil o^npspi tr^o^^M r?p^ar4u pred lvž' 'ni^m' n—m'ki 7 tl^rč^k^v V L>uWi?ni. kier b' bil m^ral oddati ^enar na napove, kakor mu iih 4e trgovec. si ie nasvet kup'l 'ptv> smrtno č^ni-oo ln že se le ustrašil npr»Twn'§ii>n"opa d^Vin^a 'n se odločil za besr. Pot^r^i je v Zasreb na rVH« v Beopra d. o-i. k^er se je vrnil lz Beorrsda do K-^nia ko pa se ie r"ohro nresroal ie kren'1 lz Kran%i na-ravnost v 5^ik«v>iie. pr ^t^UvI na ie v Ta-erebu prestopil v spMt^-kl brzovi^k. Z .Ta-dr«na se le pelial v Maribor Polee drugih malenkosti je HI kupil tudi knilgo »Zločin ln kazen« ki 1o 1e 'meJ v <»vniem nov^m kovč°<ru pri se-bl ie imel še dva tr-soč^fe n nekai stota kov Fant 1e lz poštene dmžl^e ?n ie bi1« to e*>tovo snmo mladostna zabloda, ki ga bo v bodoče ap^metovoia.
*	A-Z^T komna« 7« nvtom^ifste "o-tockM^te. šofer-'e, prevozn kp itd ie do-t^an in bo te ''ni razp^a'an p-e^n^.roč-nlkom Prednaročria po znižani ceni se vpoštevio še do 14. t. m. (—)
Iz Llubljane
1»— Na kof»»pmorapMo ra pokoino p*sa-telil"o pt>st>o Marico Parto'ovo vabi »Ju-e-opiovptiRk" ženska ^vera sekclia *a dravsko bano-^nn*	in bo pa p»*of dr Mariia Bor^lk-Skprinkova Kometom eMa Hr» v ^ubski sobi Zvezde danes v sredo ob 18.
»M«*********«««*««**«««*«« tM*t4«4« »t >
Knjigovodstvo • Sistem »All-rlght« Kartotečni način C^!««!««* Zahtevajte ponudbe ®11&1,C ulonl Aleksandrova 4. tel. 3909
Rezervni podof'c*rjl vseh strok orožja se pozivajo, da se zanesljivo udeleže predavanja »Obramba zaledja v moderni vojni«, ki bo v petek 12. t. m. v predavalnic Udruženja jugoslovenskih inženierjev n arhitektov 1 Kaz'na II nadstr 1 Predaval bo g. inž. Stanko Dimnik Začetek predavanja ob 20 uri. — Pododbor U. r. p kraljevine Jugoslavije
o— Sloves nagega tenorista g. Antona Dermote. je danes že tako velik da pomeni njegov koncert v LjubHani oomemben umetn!ški dogodek Njegov glas in njego va pevska kultura sta pr znana danps tu di v zunanlem svetu, kjer Ima g Dermo ta mnogo česrilcev ln najs!jamejše oce ne Zato opozarjamo na njegov koncert ki bo v T jubi janl v ponedeljek 15 t m v veliki filharmoniji dvorani Vstopn ce od ianes naprej v knilearni Glasbene Matice
u— Karla Bulovčeva razstavila imetnine v Jakopičevem Dav-ljonu Do sedanji obisk 1e dokazal da si je umetnica pridobila simpatiie vsega občinstva k'
Skrbinšek Zajel je kraško de/insko okolje v prikupno, pestro obliko. Pr ' sm je v okviru možnosti upošt/"'al tudi folklorne prvine, ki jih je spretno včlenil v celotno slikovitost zbora. Skrbinšek se je izkazal tudi to pot veščega, iznajdljivega tvorca režiserja. Potek opernega dogajanja so zelo povzd:gnili primerni plesni vložki k: jih je skr .no naštudiral ko. eograf gosp. A. H a r a s t o v 1 č.
Izvzemš: naslovno vlogo nudi »Lepa Vida« posame nim soli to.n bolj pičle prilike za arlozne preizkušnje. Vido je doživljeno podajala ln s toplim zanosom pela Jelka
I g 1 i č e v a. Bilo je precej lepih višin, do
katerih je razvijala svoj prečiščujoči se sopran z zadovoljivo sigurnostjo in nežno
dikcijo Pretresi ;ivo občutje preveva njen spev o Lepi Vidi. njeno materino pesem ob otrokovi zibelki, njene dvospeve z Albertom (Mar spomniš se). Poglobljeno do-življenost kaže njena Vida ob bridki preizkušnji in trpkem razočaranju v drugem dejerju
Prvič se nam je predstavil novo angažirani bariton g. Karel K a m u š č 1 č Pevski delež Vidinega moža Antona je bolj skopo odmerjen, tako da nI mogoče ob njem točno in pravično premeriti in oceniti pevčevih kvalitet. Ob manjših partijah pa je bilo vendarle razbrati, da razpolaga novi bariton s prijetno zvenečim, dobro šolanim glasovnim materialom, ' ustreza mariborskim prilikam Z marljivim l?popo'njevanjem glasovne barvitosti in voluminoznostl s: bo lahko utrl pot k lepim uspehom. Alberto A. Manošev-s k e g a Je bil vemo prikazan vihrav in labilen Benečan U^inkov to je odpel uvodno ljubezensko pesem ln nadaljnje speve, četudi nI posebne konjunkture za tenor.
V vlogi Neže je nastopila naša odlična altistka Vida ZamejiC-Kovičeva.
I Iskreno sočutno je donel njen prodorni alt ob otrokovi posteljic) v trnjem dejanju V krog sodelujočih so se uvrstili kot ln-ferpret: epizodnejših vlog P K o v 1 č kot svojsko zasnovan Nežln oče Grega, Vlad Skrbinšek kot Albertov prijatelj Pte tro, Marica Brumen-Lubejeva v vlogi razuzdanke Nlnette Jarc ln šau-p e r 1 kot kmeta, C e p 1 č e v a kot kmetica. Tok odrskih dogodkov so poživljale pes"re zborovske skupine.
Premieri je prisostvoval tudi avtor, ki mu je občinstvo toplo vzklikalo. Prejel je lep venec. Bati se je le. da je v Mariboru žal premalo tistega glasbenega občinstva, ki bi znalo pravilno ceniti vrednote Savl-nove glasbe s čim fitevilnp-'*i*vi od^om pri predstavah.	(Konec jutri)
Zapiski
»2ensk) svet« je nastrpil 18 letnik s pravkar izišlo jan"arsko številko, ki io otvarja programatični uvodnik uredništva K Borova je prispevala pesem »Pismo na fronto«. Meta Koren je prevedla iz zadnjega, nedovršenega sp sa Karla Capka »Življenje in delo skladatelja Foltyna«. poglavje z naslovom »Arel«. M;lica S Ostrovška je avtorica povesti »Erika. Tomo in njegova mati« Objavljen ie govor univ. prof dr. Borisa Furlana na zborovanju za žensko volilno pravico v LmbMani. Angela Vode objavlja svoje misli k novemu načrtu volilnega zako-a N na Ko-rene-Novakova pa »Naše zap'ske iz b^rije za žensko volilno pravico«. Ta dsl številke zaključuje članek »Porodnice, novonren-čkl in bab'>e«. ki poroča o p^-edava^Ju prof dr. Zalrikaria. V rubrik' U^etn-st sta izšli ooročili arh Duše Santpl-Kanoni-jeve 'n E. Piščančeve. zakij"čuieta pa številko rubriki »Javni dogodki doma in po svetu« in »Obzornik«.
Iz francoske literature. »Les Nouvelles Litteraires« obiavljajo v najnovejši številki poročilo o položaju na pariškem knjižnem trgu Iz ankete ki io ie s« trud n:ca lista priiedila v velikih panških knjigarnah le mogoče posneti, da ie zastoi v prodaji knjig ki je nastopil v orvih dveh vojnih mesecih, že dokaj premagan in knjiga se čedalje bolj prodaja. Kup j2jo odno?no naročajo jo številni mobilizirani vojaki, a tudi ženske doma si vedno rajši krajšajo zimske večere s čitanjem. Anketi se zaključuje z ugotovitvijo, da cbč'n=tvo kljub vojni ni izgubilo veselja do čltanja knjig in če so moralne in finančne skrbi v začetku vojne skrčile promet v knj gar-ni. se položaj v zadnjem času sk raj nepričakovano popravlja. Najzanimivejša pa je ugotovitev, da so vojne ra-mere oč t-no zresnile čitajoče občinstvo Naivečje ie povpraševanje do resnih literarno po-menljivejših knjigah Tako se dobro Dro-daiaio spisi A Gida zlast: niegov dnevnik, Claudela, Valeryis in drugih Izdaje starejših in novejših pisateljev v eni knjigi, kakor se d"be zlasti v sloveči zb'rki »Pleiade«. so kljub v šji ceni vedno bolj priljubljene. V neki knjigarni so b javili, da so prodali sila mnogo Pascalovih »Misli« liudem. ki so odhaiali na fronto. — Izmed romanov, ki 90 izšli v zadnj?m času, vzbujajo posebno pozornost- z Gon-courtovo nagrado naeralen' »Les Enfants gStes« Ph lipa Heriata. Paula Vialare »La Rose de la Mer«. Clarisse Fran~Won »Te pla'ser de D'eu« in Driena La Roche la »Gllles«.'— Izšel le nov zvezek F'a~co ke enc'klopedlje z naslovom »La CivilisaHon čerite«. ki se bavl s knj go. rev'ji. listi, tiskarstvom. žurnal'stiko itd — Hermani Rauschning Je Izdal v francoščini knjipo svojih razgovorov s Hitlerjem z naslovom »Hitler on'a dit«.
i '
i
Najslavnejši plesni par ua svetu FKED ASTA1RE in GINGER ROGERS v komediji
DANES PREMIERA ! A U A M n A	Slagerji
• > 'atca. tel. 21-24 AMAIlIlil
Predstave ob 16., 19., 21.
IRVING BERLINA
I
Danes nepreklicno zadnjikrat izredno lepi film romantične in vztrajne ljubezni mlade 8tewardke ln nepoznanega princa. V gl. vi.: Jennv Jugo in Gustav Frohlich
LJUBEZEN MLADEGA FJ1INCA
KINO SLOGA. tel. 27-30.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
JUTRI: Grandiozni film iz cirkuškega življenja »M A N E Ž A«.
ljubi upcdabliajnčo umetnost Zatn priporočamo vsakomur, ki mu je pr er u razvoj slovenskega ume'n'ka nai ob:šče to razstavo ki bo odprta do 17 t m. Razstava je prikupno :n pregledno urej2ra prostori so toplo zakurjeni, vsakomur Da ie na razpolago vodstvo
u— Kolo žen zadrugark priredi drevi ob 20. (ne ob 10.!) v dvorani Delavske zbornice rk optično predavanje o raku Predaval bo šef-orimarij prof dr Za'^k r Predavanje je nampnjpno širši javnos i, zato vsi vljudno vabljeni.
ELITNI PLES likovnih umetnikov
v soboto 13. t. m. — v vseh prostorih Trgovskega doma.
o— Vabila za XIX. slovanski večer bodo razposlana konec tega tedna Ker je sestava men ka zelo težko delo in smo morda pomotoma koga prezrli, prosimo, da Interesenti reklamirajo vabila drugi teden vsak dan od 10. do 12. In od 16 do 13.. v prostorih Jugoslovenskega nacionalnega akademskega društva »Jugoslavije« To-manova 3. (Arena narodnega doma) ali po telefonu 29-74 — Odbor.
o— JNAD Jugoslavija. Seja upravnega odbora bo jutri 11. t. m ob 20. url v po-svetovaln ci Članski sestanek bomo imeli 18. t. m. Tajnik I.
-I	USN-5* 'A>"5 «XV5	'A.V5
Pisarniške prostore
(2 vezani sobi), po možnosti s telpfonom, IŠČEMO ZA TAKOJ v centru mesta. — Nujne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »Telefon«.
u— Rezervni podoflclrji se vljudno vabijo, da se na Jan 13. t m udeležijo s svojim: družinami družabnega večera, ki ga prtrede n-rš^ aktivni tovariši ob prii ki pravos'avnega ■»ilvestrovania ki bo v prostorih Sokotskega doma na V-ču. — p^d-odbor Ljubljana.
V soboto 13 t n> ho 'ep večer na Tabo-io Ples ladranske st'azt ki ;e že vrsto 1e* močno pri)tubhen bo spet pokazal krasno revno slovanskih narodnih noi izvolje nu bo kraljica Jadrbna najlepit noše bodo nagrajene l'olaška godba, hai iazz Vstopnina 20 din za osebo rodbinska za 3 ose be 50 dm za člane v piedprodan 15 din, ta rodbino članov 3 oseb 40 dm. rezerviranje lož 56 din noieg v*tonmne topn;ce se dobe v pisarni IS 1 Kreditni banki 12. in 13 t. m dopoldne
u— ®enskj odsek »Soče« vabi članstvo, Ja se udeleži skupnega ogleda razstave Karle Bulovčeve v četrtek 11. t. m. ob pol 15. uri. Voistvo po razstavi bo imel g. Mrak. (—)
n— Druž?na Germek pečenko, Ljubljana, je darovala Družbi sv. Cirila in Metoda v počaščenje spomina pokojne ge. Marije Negodetove 100 din. Iskrena hvala!
a— Ljudska univerza. Danes ob 20. bo predaval v maii dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu vseuč prof. dr. Boris Fuilan o temi: Politična filozofiia Jeana Jaquesa Rousseaua. Vstop je prost.
u— Pozor, plesalci! Prazniki so za nami. Nadaljujemo plesno šolo »Soče« in vas val imo, da se v petek 12 t. m ob 20. ur v Trgovskem domu udelež te p'esne vaje
v polnem številu Plesalci se počitijo v našem krogu tako dobro da z vsakim večerom narašča ob'sk. Prijatelji io znanci dobrodošli! Naš pozorn plesni mojster je prip avil za ta večer posebno presenečenje. Naše plesne vaje so pa tudi povezane s pripravami za večjo družabno prireditev »Soče«, ki je že dolgo vsestransko zaželena ln bo dne 2 februarja, na Svečnico, v istih prostor h. Zabava bo domača in prisrčna. (—)
u— Javno predavanje. Kako obva~uje mati otroka 3rčn h bolezni zd avnika dr Frana B:andstetterja se bo vršilo jutri četitek točno ob 20. na ženski gimaaziji, Bleivveisova cesta Matere m očetje p-.di-te! Vstop vsakomur prost.
Kavarna »CENTRAL«
Danes v sredo ln četrtek vso noč odprto. Prvovrstna godba.
u— Tragedija umetnika ie prikazana v drami »Ivan Grohar«, ki jo bo uprizorilo drevi ob 8 v Frančiškanski dvorani Mra-kovo gledališče Uprizoritev je imela velik uspeh že na premieri, kar so d trdile tudi krtike občinstvo pa je s predstave odšlo z zavestjo, da je vendar spet nekdo imel pogum, povedati resnico ne glede na levo in ne na desno, ne meneč se za tis'e ki bi se čutili prizadete Traged ja »Grohar« se v tej sezoni uprizori zadnfč in ie dobro u:grana. saj glpdališče razpolaea s stalnim ansamblom Kdor hoče slišati in videti kar se tudi dandanes godi okrog nas ln kdor hoče doživljati usodo umetnika ki so ga intrige nerazumevanja ubile. naj si ogleda to odrsko delo.
TO ILULK JLODLLJL^iunancinnnnnnnnL
□
V. Elitni akademski ples V KRANJU
^ sobota 13. januarja ob pol 21. url. Uvodni koncert. Suing-rhythem jazz.
ičojuajariirjpnani PZOODLDIJIJI I TP
u— Za mestne reveže je spet poslal 1.500 din gospod g Viljem Nemenz, direktor pivovarne »Union«, ki ga prav pogosto srečamo med najpožrtvovalnejšimc dobrotniki. Rodbina g. dr. Leona Ravnika v Tavčarjevi ulici je pa darovala 200 din kot odkupnino od božičnih m novoletn h voščil. Mestno poglavarstvo izreka za obe darili najtoplejšo zahvalo.
u— »O svet'b gorah ln svetih j^zer-h« je naziv predavanja ki ga priredi Slovensko planinsko dru£tvo v petek 12 t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zborn ce. Predavatelj priv docent g. dr Valtei Bo-hinec nas bo peljaJ v vse dele sveta m bo pokazal kako silen vtis napravi velča-stvo gora in jezer na preprostega, a tudi kulturnega človoka. Mnogim narodom so postali nedostopni ali težko dostopni gorski velikani sveta b vališča duhov in bogov. na primer Olimp Himalaja. Fudži-san, Kilamandžaro. Tudi mnoga jezera so sveta n. pr. jezera v Tibetu, jezero Titi-kaka v Andih Plan nci in vsi, ki se zanimate za zanimivo predavanje, udelež te se ga Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta.
(—)
Iz Celja
e— Nagrade bož'čne likovne razstave. Kakoi smo poročali, so bile ob zaključku likovne razstave v dvorani Mestne hranilnice na Štefanovo izžrebane izmed številk na vstopnicah štiri številke, za katere so b:le določene kot nagrade št ri umetniške slike Dobitniki so se morali do ponedeljka 8. t. m. javiti v podružnici »Jutra« ali podružnici »Slovenca« v Celju ter dv gn ti nagrade. Prvo nagrado (sliko Alberta Sirka »Jutro na morju«) je dobila uradnica gdč Slava Jenkova, tretjo nagrado (sliko ge. Vere Fišer-Pristovškove »Rože«) je dobil IV. razred I. drž. dekliške narodne šole. čigar razredn'ca je ga. Fonova. četrto nagrado (si ko M'ros!ava Mo "iica »Amarylis«) pa g. prof. Peter Kovačič v Celju Ker se dobitnik druge nagrade (slike Cvetka ščuke »V parku«) do ponedeljka nI zglasil, je prešla ta siika v last g. ščuke.
e— Usodna ek*pK>zlja bencina. V ponedeljek popoldne je pripravljala ga. Tatjana Medveškova, soproga pisarniškega ravnatelja g. Medveška v Celju, v kuhinji v hiši na hribu sv. Jožefa vošč lo za sna-ženje parketnih tal. Ko je pcložTa služenja škatlico z voščilom na štedilnik, se je bcncin vnel. Ga. Medveškova je hote a vzeti škatlico s šted Inika. v tem hipu pa je bencin eksp'odiral. Eksplozija je b la tako močna da so popokale vse šipe v kuhinji. Pes ge. Medvedko ve, ki je bil v kuhinji. je zarad eksplozije poginil. Ob eka ge. Medveškove je bila v h'pu v plamenih. Gospa je začela klicati na nomoč. Niene klice je čul steklarski pomočnik Golež, ki je šel s'učajno mimo hiše. Skoč 1 je v hišo, ovil gospo v svoio suknjo in po<rasil ogenj. Ga. Medveškova j? doMla hude ooekline po rokah, no^ah in obrazu Prepeljali so jo v bolnišnico.
e— Zaradi poš^ofbe je onemel. Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celiu je obsodil včeraj 241etnega zidarja Fr derika Gamperja od Sv. Miklavža pri šmariu pri Jelšah na 1 leto strogega zapora in izgubo častni pravic za dobo 2 let, ker je 23. novembra v Korpulah pri Šmarju v prepiru zagnal Francu Jeclu kamen v glavo in mu preklal levo temen'čno kost, zaradi česar je Jecl izgubil dar govora.
REPREZENTANČNI PLES JURISTOV
Kazina
16. januarja 1940
$
e— Svojega soseda je ubil. Pied tr član sk-m senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predseuovaj s. o. s. dr. Mak, st je zagovarja, včeraj 481etni posestnik Jurij uiozg s Kristan vrha, kei je usmrti; svojega soseda, 731etnega posestn.ka Petra Iramšaka Dne 28. nove.nbra popoldnt se je vrnil Peter fram^ak domov iz gozda. kjer so domači graD li ustje. Ko je bi v svojem hievu je prišei k njemu njego\ sosed Jurij Diozg m zahteval od njega da mu p.ača l.luO din ostale kupnine za vole ki j.h je bil kupii Jože Cakš. Za kup n-no je jamčil Peter Tramšak Drozg je za^el Tramšaka zbadati n ga je poriniJ skozi odp.ta vrata v hiev, Tramšak pa ga je odrivaj od sete. Drozg je tedaj pograbil železno gieb.ico, ki je visela na vratih ln je 1'iamšaka dvakrat udaril in sicer enkrat z ostnno po glav , drugič pa s topim koncem po h.btu. Z udarcem po glavi je preklal Tianuaku desno temen.čno kost TiLmiaka so p.epejjali v celjsko bolnišnico. kjer je 6 cec umrl zaradi vnetja <nožganskega opna. Jurij Drozg je pri eazp.avi priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silob anom. Obsojen je bil na 3 leta rob je in na izgubo častn.h pravic za dobo 3 let Plačati mora tudi pogrebne stroške za Petra Tramšaka v znesku 2343 50 din.
e— Ponesrečence je pri prevozu še enk at ponesrečil. V Oplotn ci se je pri smuanju ponesrečil 301etni hlapec Kare Born.kar. Ko ga je gospodar peljal z vozom v celjsko bolnišnico, se je konj, ki je bil vp. ežen v voz. med potjo splašil. Po nesiečeni Bornikar je padel z voza, pri čemer je šlo kolo čezenj in ga hudo poško-dova.o po spodnjem delu telesa. Bom kar se sedaj zdravi v celjski bolnišnici.
e— Upokojeno uč teljstvo iz Celja in okol ce se bo sestalo v soboto 13 t. m. ob 16. v posebni sobi Nabavljalne zadruge v Celju.
e— »Via mala« v celjsKem gledališču
Mar bo.sko Narodno gledališče bo uprizo-r lo v petek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano dramo Johna Knittla »Via mala«. Predstava je za abonma. Neabo-nenti dobijo vstopnice v prodaji v Slom šk:vi knjigarni.
e— Samo danes je še čas, da dvignete knjige Vodnkove diužoe v celjsk podružnici »Jutra«. Knjige dobijo tudi oni, ki doslej še niso bili člani Vodn kove družbe Ker je le še malo knj:g na razpolago, pridite zanesljivo danes po nje!
e— Umrla „3 v ponedeljek v Razlagovt ulici 11 v visoki starost 87 let vdova po višjem sodnem oficialu ga. Antonija Sku bičeva. FogTeb bo danes ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V celjski bol-n šnici je umrl v ponedeljek 671etni upokojeni rudar Franc StmiSa z Dola pri Hrastniku včeraj pa je umrla Veronika Zupančeva, hčerka delavke iz Levca pri Celju.
Iz Maribora
F-'©slava sanreiuj seega
'•T*'1
Maribor. 9. januarja
Mariborska industrija čevljev »Karo« je praznova a te dni 20-letnico Malo je pod jetij, ki bi v dveh desetletjih pokaza'a tako iep uspeh kf.kor »Karo«, ki ga vodi lastnik g Drago Rog"ič. Njegovo podjetje je vzor tesnega sodelovanja med de avstvom in lastništvom, kar je samo v korist uspešne j emu razvoju.
Preteklo soboto popoldne je br'a v veliki dvorani hotela »Novi svet-« lepa jubilejna pros'ava, katere so se udeležili poleg lastnika
in njeg: ve družine dela\rci in nastav-ljencr Prireditev je pokazala, tak) prisrčno je razmerje r»ed fefom is njegovimi us užbenci. Sef g. Drajo Roglič je nagovori; de'a\ ce in nz. tavljence ter jim kratko orisal razvoj podjetja, ki nai ostane vzorno v p gledu harmon:čnega sodelovanja Iz majhnega obrata v Krekovi ulici in pozneje na Koro ki cesti je sedaj nasta'a v Cankarjevi ulici vodilna industrija čevljev.
Šefu se je v imenu uslužbencev zahvalil obratovodja Albin Koprivnikar, ki je z Le-opo dom Tovornikom že od ustanovitve pri po-Jjetju. Vsi delavci in name'čenči so bili nato obiino nagrajeni. V zagotovilu, da bo podjetje tudi v tretjem desetletju tako složno delovalo z delavstvom in prav tako procvitalo, je potekel jubilejni sestanek v prav prijetnem in družabnem razpoloženiu
(-)
a— Zrdnja pot Vatovčeve mame. Ob
štev inem spremstvu je bil iz mrivašn:ce mestnega mestnega pokopališča na Po-brežju pogreb blage gospe Alojzije Vatcv čeve. Na čelu mrtvaškega sprevoda je igrala žalne koračnice peštarska godba sled la je dolga vrsta pogr bcev p ed krs o in za krsto. V sprevodu so bili pos bno številno zastopani poštni uradn ki z uprav-n kom pošte Mar bar II. g. Šetincem na čel'i, v vel:kem številu so prišli k do rebu rojaki ter roiakinje iz Gorice. V po~lednie slovo plemeniti pokojn:ci so ubrano od peli pevci »Drave« pod vodstvom svojega zborovod4e g. Albina Horvata pre'epo »Gozdič je že zelen«, prštarska godba oa turobno žalostinko. Ledeno mr-el zrak je p:h'jal s Pohorja, ko je na frančišk nskrn p kopališču zar-.Tu*a zemlja truolo zna čilne predstavn ce i:cte generacije naš'h žena in mater, k se z junaškim samoza-tajovan^em in svetlim materinstvom vse použivajo v sk bi za d-a^e sv~jce in v ne-nohni službi skupnosti. Svetal ji bodi spo min!
a— Obrtnišk' dom v Mariboru. Na občnem 7boru Slovenskega obrtnega društva je b'lo mno"o Povora o gradnji Obrtn'ške-ga doma v Mar boru. O tel ak^ji le izčrpno poročal predvsem p ed«~dnik g Soič na'-ar so sadila poročila tajnika Keferja. b'?-ainika Jerr-a ter eg. Pahermka za prosvetni. Semka za veselični. Jemca 7? go oodar^k' in Ja^od^ča za prooag odsek Pr volitvah so bili izvoiie-v: Sojč. predsednik: Res^k. podoredsed-vk, rdborn:k: Jnme". 'Forstnerč Dolenc. Semko Rob'n-šak. Reiher. Lešn-ikova Veselko; namestniki Jan. Horvat in Jakac.
a— Smrt bta^e gospe. Preminila je gospa Bjanka Makuceva. soproga "išie-a sobnega oficiiala g. Josupa Makuca. Srčno dobra in blaga pokoinlca je bila vzorna žena in mati Do za'"n-'ega utripa je bila niena materinska skrb pw ečen^ ljubljenim svojcem. Vs5. k so io pognali jo boo chran;1i v *ra%°m sp-irninu žalujočim naše globoko sofalje!
a_ Prva »''-vfl-a "'a «oko"t-kepfa obrtnega nar?""?*- bo v *e'riek ob *?0 uri v telovadnici k^^n? "lmmzij? Dobrodoš1 vsi trgovrki in rb"t^:"k; pomočniki ter nameščenci in vaje"r,; k; 'mijo veselje do sokolske telovadbe. Naknadno vpisovanje
novih telovadcev za časa telovadbe. Zdravo! — Načelstvo mariborskega matičnega
Sokola.
a— Dal se je zakleniti v kavarno, da je lahko kradel. Drzen tatinski zlikovec se je dal zakleniti v kavarno Astorijo. ko je minila policijska ura Ko je bil v kavarni ■am. je pretaknil vse kote in omare, dokler ni našel 1050 dinarjev, s katerim jo ie ootem ucvrl v temno noč skozi odprto straniščno okno Mariborska policija poizveduje za zlikovcem
a— Tudi zločinci so včasih prizanesljivi.
O tem je pričala včerajšnia razprava pred mal m kazenskim senatom v zvezi s svoje-časnim velikim vlomom v Bizjakovo urar-no in draguljarno v Gosposki ul;c: zaradi katerega je bil svoječasno obsojen glavni krivec Franc Stanek na 5 let robiie Njegov pajdaš Avgust Koler pa se ie m-ral sedaj tudi zagovarjati. Kot Tlavn) or ča j? bil zaslišan Franc Stanek ki je v svoji prizanesljivosti pajdaša tako razbremen'1. da je bii Koler obsojen le zaradi soudeležbe na 8 mesecev strogega zapora n 600 din globe.
a— Nikar tisočakov ▼ slamnjače! Jožefa
Krajnčeva z Rupreč vrha je imela v slam-njači skritih 14.000 din. Sedaj pa je ugotovila, da se je vsota zmanjšala za 4600 din. Orožniki so našli denar pri nekem viničarju. ki je 4600 d n skril v šupi. Mož je pri zaslišanju izpovedal da se mu godi slabo in da je hotel z denarjem kupiti živila za svojih sedem nepreskrbljen h otrok
a— Delavci livarne »Mute« se po tej poti iskreno zahvaljujemo svojemu dobremu šefu g. inž. Ernstu Eylertu. ker nam je v sedanji draginji prostovoljno poviial plačo.
a— Othello na mariborskem odru. V režiji g. J Koviča pripravlja mariborska drama uprizoritev pomembne Shakespear-ieve žaloigre »Othello« v Zupančičevem prevodu
a— Šahovske novice. Stanje šahovskega turn rja tuk. šah kliba »Vidmar« le po 14 kolu sledeče: Kukovec in Maroti po 10 in pol. Mišura 9 in pol. Gerželj 9 (1) Ku-ster 9. Babič 8 in pol, Foray in Marvin 7 in pol Audič in Lukeš 6. Rupar 5 in pol. Ketiš 3 (1). Nosan 2 in pol, Gujznik 2. Bakarič 0.
©dclFSftMO
Novi taksni ice:lplsi
i.
Istočasno z novelo k zakonu o neposred nin davkih je izšla, kakor smo že poročali. uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Taksni zakon sam je spremenjen v glavnem le glede predpisov o zastaranju (čl 33), glavne spremembe pa se nanašajo na taksno tarifo.
Zastaranje taks
V načelu preneha po novem besedilu čl. 33 pravica na odmero takse v petih letih
po onem koledarskem letu. v katerem je prijavi zavezana stranka predložila prijavo odnosno podatke za odmero takse, odnosno če ni obstaja1 a obveznost prijave, po preteku orega koledarskega leta. v ka terem je finančno ob'astvo zvedelo, da je nastal taksna obveznost.
Pri lisfnah in drugih taksnih predmetih. kjer se taksa plača v kolkih, ali se plača v gc tovini namesto v kolkih prične teči 5'etni rok po preteku one~a koVdar-skega 'eta, v katerem je finančno obiastvo rvedelo za obstoj take listine.
Ko pa ie preteklo 30 'et od nnepa koledarskega 'pfa. v ka+?r*»m je nastala taksna obveznost, in v tem času obiastvo ni imelo možnosti d* tak'0 o«*T"*ri ""^"re. tedaj se smatra da le pravica države v vsakem primeru končno zastarala 'r^zen če se uradno uporabi spis ki bi moral bit' ta ksiran s ko'ki v tem primeru oa se plač« ona taksa, ki bi se morala plačati v času ko je bil dotični tak^i spis sestavljen).
Zneski takse ki so bili zaradi nepravilne odmere ali zaradi nepravilne uporabe predpisov prenizko določeni m p'ačam Sf-lahko še nsknadno odmerijo, ako ni pre teklo pet let od onega kc'ed»r?kega leta v katerem ie orej odmeri^na ali plačana taksa dospela air je bila plačana, oinosno po preteku onega koledarskega eta v ka terem je bila na pritožbo dostavljena veljavna odločba (izvzemši pravnove'javne razsodbe upravnega sodišča ali državnega sveta).
Pravica dr?ave na Izterjavo 5e odmer jene redne takse zastara v petih letih po preteku onega ko'edarskega leta. v katerem je postala odločba o taksi odnosno kazni pravnoveijavna.
Novi čl. 33a vsebuje podrobne določbe o tem. kakšna oblastvena opravila prekinejo tok zastaranja. Tok zastaranja pra vioe države na odmero takse se prekint z vsakim s'užbenlm aktom o dotičnen. predmetu, ki se taksnemu zavezancu pravilno dostavi. Tok zastaranja pravice države na izterjavo že odmerjene takse st prekine z vsakim poizkusom ali z izvrštno stopnjo eksekutivne izteriave (opominom popisom, odreditvijo prodaje) kakor tud z vp;s"Tn do1r,ovanega zneska v javne knji ge. Tok zastaranja pravice 7a izterjave nrekine tudi zahteva taksnega zavezanca di se izteri?va odloži ali da se dovoli obročno odn^ačilo kakor tudi samo dovoljenje obrrčnppa idpiač^a Ce je dospe'a taksa zavamvana z ročno zastavo ne mnre zasta^sti pravica na iztpHavo d-^er jt-iV>'sk+vo v	zpstavMenefa predmeta
Ce pa ie dosr^a tak=a zavamvana 7 vpisom v iavne	ali ? vinki^ariio ted«1 TPstara pravica države na i7+<"-^vo v 3' wVi nn oftn^^nr no 7ah°1n?bi
-—T':njeno. pr® *fnja t^" «r>v rok rastarar.ia.
O "V-jvinrvM ■r"-,->,Jtov
Va^ria je	dmnčba ds sn or?an-
pn tq*eHh '<»-ivir' -\t7hv? 'zgi.h-z zast0^**Vp-i nrgvirr na -"-''nprr ali izterjavo redne t^kse	črv^vl mestit? pm-TTofpnn škodo vrhu tega rr> od fOV? r^ ^ ^ n r^^r-i^^nsko o 00-
sv^rlp	ffn^r«^^?! ^i-rrl-^i-ifl
^.O^r-^fin (rpto-rp ip rarw'c"	ri? Iirirl
nik V trpnntku ko SP
-*roti niojnt!	nr.'!.-'—•
•■plH	r>s>	------r.-«
fn?he np fnpr^^ rn^strc^.n 7-1
r>a	rN^T"—^	»V'-/-1 o i^r-
V pof"l Ipfh no riTo+oIril nnr.net lr^1«-
vUa. da ie zaradi zastare1^! nravico o^mpre odnosno povračila takse
PofiV^n ii	nnvP«« Č1
da srn p	rn'n'>^or na
-tar^č-ipcra o^^o^Va o^rp^iti
nnm. H	odmero i^Hsv« lr» ran
-nim tnte nr^n/icmn i^^r^^lr^iin ♦p-risnrp lr> ro""'^ T>" fin v *T"'-nI
rin'h	vcoi	♦'Vso
Iro+ero	rfUndmro^S	»ri cr> fo
^SVr^^ranV d	','"w,niki S SVO-
de^m ln s svojo inšpekcijo.
p^vr^fl^	taksa
V tarifi k taksnemu zakonu se snremenl-jo določbe 12. tarifne postavke, ki se nanaša na fkso od orenosa nremičnin in np-pj-PTni^-iiri. T™'*«« n<i r,»k"Mno In nrp^lnp non-n^be ma^a	Pri nr«nM*nino>,
f^ostol 1W). n-1
»p	Mosiei	Kpr se
vr^u te«»n	T* banovinam toi-oa 0»"
nrenn^p. npnremičnln ln v Llublianl tudi 2% občinska taksa, bo odslej treba plahti pri prenosu nepremičnin v Ljubljani samo
na državni prenosni taksi ln na samoupravnih prenosnih taksah 10% vrednosti, brez ostalih taks, ki so v zvezi s prenosom in brez občinske prirastkarine. Po novem besedilu prve pripombe k tej tarifni postavki, se za vrednost nepremičnin jemlje ali nakupna cena ali pa ocenjena vrednost.
Povišane takse za najemninske pogodbe
Taksa na pogodbe ali listine o najemu zgradb, stanovanj ln lokalov se povifia za 100%, to je na dvakratni sedanji znesek Ker pa še niso v prometu novi obrazci za najemne pogodbe se uporabijo zaenkrat Se stari obrazci in se razlika v taksi nalepi v kolkih. Najemne pogodbe, ki so bile na monopoliziranih obrazcih sklenjene do uve-ljavljenja te uredbe, to je do 23. decembra lanskega leta, se smatrajo, da so pravilno kolkovane.
Taksa za službene pogoibe
Novela k taksni tarifi prinaša tudi nove stilizacijo besedila o taksi na službene pogodbe po tar. post. 20 V bodoče obstoja taksna obveznost ne glede na to, ali obstoja med strankami formalna pismena pogodba. samo da o tem obstoja kakšna 11 stina. Veljavnost takse po tarifni postavki 20 o taksi na službene pogodbe se razširi na vso državo z naslednjimi določbanr (doslej se je v Sloveniji ta taksa plačevala po tar. post. 40 pristojbinskega zakona 12 leta 1850).
Za pogodbe o službi, s katerimi se nekdo za določen čas obveže vršiti kakšno služb,, proti določeni nagradi se plača taksa p«, znesku vseh protidajatev (prijemkov 1 zvezanih s službo in izračunanih v smislu elpna 20 zakona o taksah (po skupni denarni vrednosti prejemkov za ves pogodbeni čas, toda največ za 20 let; če gre za dosmrtno pogodbo se pobere taksa na podlagi prijemkov v 10 letih, če pa je pogodba določena za nedoločen čas, se plača taksa na podlagi prijemkov v treh letih). Taksa pa znaša 1% od zneska prejemkov.
V pripombah k tej tarifni postavki je določeno še naslednje: Za službene odno-šaje, ki se ne naslanjajo na kakšen privat-no-pravni naslov, torej za javno-pravne službene odnošaje, kakor tudi za službene odnošaje kontraktualnih državnih in bano-vinskih uradnikov se plača taksa iz te tarifne številke po vrednosti enoletnih prijemkov brez ozira na to, za kakšen čas j* določen službeni odnošaj. Tej taksi nisi podvrženi službeni odnošaji, ki so zasno vani na zakonu o državnih uradnikih i.i državnih uslužbencih po zakonu o državnem prometnem osebju, po zakonu o ■ istrojstvu vojske in mornarice, nadalje službeni odnošaji banovinskih uslužbencev službeni odnošaji svečenikov vseh priznanih veroizpovedi ter službeni odnošaji po vajeniških pogodbah.
Taksa iz te tarifr.e štev !ke se plača ne Tlede na to. ali je sestavljena pogodba k <o podpišeta obe stranki, ali j^a je pravne 'ist:no (dekret, nismo o postavitvi, zrpi* nik o postavitvi ali si čno) sestavil sanic telodajalec ali če se akt o postavitvi «ta vi v arhiv, in ne glede na to. ali je dHn 'aialec fizična ali piavna oseba cdnvn -01 mu pripada onr<«f»t;tev od takse al n f Kadar dobi uslužbenec od ist,»ga je n ajalca ^11 njegovega pravnera nasi n ca kako drugo sln?bo z enakfmj pri' k te'a' s? plača snmr stalna raksa in na vsa V pok "oti^re pravne t?- r pa v tsti služb* dobi v šie orei""'1' fp-fai se plača taksa same na '-Iš-k p: '*mkov vendar s" nro a v ta'«pm prirrfr :'okazati da ie že r>'ač na t?kna na t 'osežene Dri cmke al' da obstoja >pr. «r; 'ev od te t.wk"p zakonskh predpisih. x o 'akrat veljali
Kot vre nosf se 'roa	n^-r^i n" n'
*a. če gre za nrf>^ke ki se non -^e 03 so prejemki do'o*eni no k"' •irotVaja'ev se vre nost določi po s; rsop-omem poslu Na službene odnoi/~re k: dn*1*i n>x' /1 pod- ržt n tei tpkm pa to no nredp s:h te tarifne številke 7f>*-?7nn' taks 1 *e mnra taksa plafnti v rek u 00 dni no uveljavile niu no' !h predn'<;c\■ (do 23 marca t l.) Za s'užbene odn-^aie za katere do uve ''av!jen;a novih predmsov t^ksa sploh n bila r>'ac;ina ali ni b;,a r.^ana v zadostn-vi.vni pa je b'l ta službeni odno^ai t>od vržen 0'nčt'u takse no nreišni'h zakonskih r>redpis:h je treba p'acati takso po nov<h predpisih, on čemer se upošteva eventualno že p'ačana taksa
Pravi'n;k k tej tarifni ?tevilk' ®e določa Taksa iz te tarifne številke se n'ača brez ozira na to ali obstoja med strankami for ma'na pismena pogodba ki jo podniJeta obe stranki, ali ne obstoja Dovolj je, če obstoja takšna listina, ki lahko s'uži kot dokaz, četudi ni dostavljena stranki in jo pridrži de'odaja'ec (n pr. zapisnik o seji upravnega odbora o postavitvi dofčnega uradn:ka). Tudi korespondenca o nastavitvi je podvržena tej taksi, četudi je podpisana samo od ene strani Za listine o s'už-benih odnosa jih. ki so bile sestavljene v :nozemstvu. velja obveznost z dnem. ko se dotična listina, njen prepis ali prevod prenese v našo državo. Kot pogodbene prejemke je upoštevati
ZAHVALA
ZAHVALJUJEMO SE NAŠEMU ŠEFU GOSP.
DRAGU ROGLIČU
ZA VSA PRELEPA DARILA, KI NAM JIH JE PODARIL OB DVAJSETLETNICI OBSTOJA PODJETJA. — OBENEM SE MU ZAHVALJUJEMO ZA PONOVNO ZVIŠANJE PLAČ TER MU ŽELIMO ŠE MNOGO LET USPEŠNEGA DELOVANJA!
NASTAVLJENCI INDUSTRIJE ČEVLJEV
»KARO« - MARIBOR


tudi pre/emke v narav 1. ki se ocenijo po tablici denarnih ekvivalentov preiemkov v .aravt v smislu $ 22 zakona o zavarovan iu le avcev odnosno po odloku min^t^a zs ccialno politiko od 18 junija 1931 obiav '?nem v pravilniku k zakonu o neposred h davkih k členu 94 tega zakona Taksa iz te tarifne številke »e plača \ ■r tovini pri davčni upravi Zato so deloda a ci dolžni v 15 dneh po postanku 'ish in. odnosno od sklenitve službene noeodbt 7točiti davčni upravi pismeno prijavo Va isti način je treba prijaviti tudi pogodi- c 10 povuanje prejemkov Kdor ne izvrši te aksne dolžnosti se kaznuje po določbah :tena 51 taksnega zakona (plačati mora še icazensko takso v enkratnem znesku red ie takse).
vesti
— K novi trgovinski pogodbi s Francijo
joročajo iz Pariza, da ostanejo nadalje v veljavi carinske prelerence. ki 30 bile dolo-iene že s pogodbe sklenjeno v lanskem februarju (na konje. Koruzo les, lajca itd). Ugodnostnl kontingent za jugoslovensko celulozo je povišan 00 8000 oa 13.000 ton ,\Tova je določba, da se skupni znesek carinskih povračil uporabi za oživljenje ju-joslovenskega izvoza v Francijo. Francoska vlada je izjavila pripravljenost, da bo preferira uvoz jugoslovenskega blaga z ukinjen jem odnosno z zmanjšanjem francoskih uvoznih taks za posamezne jugo-slovenske izvozne predmete (svinjsko meso, perutnina, fižol, jajca). Iz zneska, ki
00	pri pariški kompenzacijski blagajni vplačan za poravnavo uvoza iz Jugoslavije se bodo najprej izločila plačila za uVoz jugoslovenskega tobaka, lesa m konoplje, ki se bodo prenesla na račun anuitet za ju-goslovenske dolgove v Franciji. Od ostanka pa se porabi 40% za anuitetno službo jugoslovenskih posojil v Franciji, 50% za plačilo izvoza francoskega blaga v Jugoslavijo, 10% pa ostane na svobodno razpolago jugoslovenski Narodni oanki. Celotni blagovni promet bo nadzirala mešana vlad-
Prepoved ustanavljanja ve!ebl"gOv-išc na Hrvatskem. Poročat smo že, da je ban banovine Hrvatske izdal uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, ki je objavljena v »Narodnih nov mah* 5. t. m in je s tem dnem dobila obvezno moč Uredba, ki velja za področje banovino Hr-vutsHe, prepoveduje ustanavljanje velebla-;ovn c to je trgovinskih obratov večjega ;osega ki pio'ajajo v detajlu blago, ki paua pr pravilu v več nego tri stroke la načm k: je običajen v veleblajovni-:ah. Prepoved ne velja za že obstoječe veleblagovnice, ki imajo predpisano dovo-tev. Dovolitve, na potilagi katerih se do :veljavljenja uredbe ni pričelo obratova-je. se razveljavijo Prav tako zgubc e avo p<.-oblast tve. izcane za trgovin s emi al: vef običajnimi strokami, v n ostoni če se ->brat'>\ anie 1o uvel; 'je-a utedbr »e n pri*-lo Končno p e v: ..e uredba »bste eč m velebiago. a r. sako ra/^ir.;'njp .okalov tz'ožb. ot.ija-le podružnic :n uvedbo novih strek ter on^no tzvrše-zanje gostinskega obrata v eieblagovn ci
* PfVe1n! (praj* z?, fmnar Za lanu". • f	mnister 7a aii prav 1 e a pla
la taks določil -a led-^je uradne tečaje nppile ndor 350 din. 1 zlata turška lira 3 30. 1 angleški funt 216. 1 am rški do-r 55. 1 kanad k: dolar 54.80, 1 nemška rka 14 80. 1 belga 9.15. 1 p?nla 8 70. 1 jrazilski nvlrajs 2.85. 1 eg.pts/ki funt 216
1	pa'eslinsk frnt 215. 1 urugvaj ki pezcrs 18 60 1 argentinski pezos 12 40, 1 č:lski oezos 125. 1 tur ka pap rnata lira 34, 100 franco k:h frankov 123, 100 švicarsk;h frank v 1233. 100 italijanskih lir 228 80, 100 holandskih eo^ narjev 2920 100 bolpar-•kih levov 45 50. 100 rumunsk h l~jev 30, 100 danskih kron 1105 100 švedskih kron 1270. 100 norvešk:h kron 1245. 100 špansk h nezet 430 100 grških drahem 40. 100 čeških kron 150 50. 100 finsk;h mark 108. 100 letonskih latov 740, 100 iranskih rija-lov 100.
Borze
9. januarja
Na jugoslovenskih borzah not^rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32 in v Beogradu po 31.50. Te&iji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po *ečaju 55 din za dolar.
Na zpjgrebškem efektnem tržiS&u se Je Voina Skoda pr slabi tendenci nudila po 425 (v Beogr?du je bil zabeležen tečaj 424.50 — 427), Tudi v ostalih dritavn h vrednotah ni bilo za k1 ju/kov, pač pa je bil zabel"*-n piocnet v delnicah Trboveljske po 230.
Devize
Ljubljana. Oficlelni tečaj': London 173 65
—	176.85, Parz 98.15—100 45, Nevv York 1423.75 - 4483 75, Curih 995 — 1005, A.mst. -n 2356 — 2394. Bruselj 74020
—	75. -0. Tečaji na svoboi*m m trgu: 'x>n3on ^14.57 — 217.77 Pariz 121.33 — 123.63, Nevv York 5480 — 5520 Curih 1228-52 — 123S52. Amsterdam 2910.61 — .948 61 B.uselj 91445 — 926.45.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.97 London 17 59. Nevv York 445.9375, Bruselj 74.75, VPan 22.50 Amsterdam 237.50. Berl'n 178 62, Stocknolm 106 1750, Oslo 101.35, Efekti
Zagreb. Državne vre note- Vojna škoda i25 bi.. 4°/(i 9eveme agrarne 51 — 52. 6"/0 ' egluške 75. bi. 6"/n dalm. agramp 69 50 lJ„ 6% Sueške 69 bi., 7o/0 invest 98 bi., Blair 87 bi.. 7% Bla^r 87 bi.. 8% Blair i»7 bi., delnice: Narodna banka 7800 den., PAB 196 M., Trboveljska 225 — 230 (230) šečerana Osijek 130 den., Osiječka ljeva-onica 160 bi.
Beograd. Vojna škoda 425.50 — 427. 6"'n begluške 75.75 — 76 (75-50 76V 6% dalm. agrsane 71 bi. (70). 6% šumske 69
—	70.50. 7«stabiliz. 98 den., 7% nvest. 98 den. (98.25), 7«/u Blair 86.75 den.
Ckjovsa tržišča
2! to
'+ Chicago, 9. jan. Začetni tečaji: pšenica: za julij 100.25, za sept. 99.625; koruza; za maj 59, za julij 59.75.
+ Winnipeg, 9. jan. Začetni tečaji: pšenica: za julij 86.50, za okt. 87.375.
-j- Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespiem Pšenica: baška okol Novi Sad 193 — 195: gor. b. 194 — 196; srem. 193 — 195: slavonska 193 — 195; ladja Tisa 197 — 199; rž: baška 152.50 — '55. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen; baški in sremski 64 35 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 114 — 115; nova par teta Indjija lil — 112. MoKa: baška in banatska »Og« in *0gg« 290 — 300: »2« 270 — 2S0; >5« 250 — 260; »6« 240 — 250: »7« 200 — 210; »8« 130 — 135. Fižol: ba^ki sremski beli brez vreč 380 — 385 Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116.
Ez Kranja
___
■itii
Premiera NuSičeve komedije »UTEŽ« je danes zvečer ob pol 9. uri v Narodnem domu. Repriza v nedeljo 14. t. m. ob 16. uri.
Iz Zagorfa
r.— Predavanje o telesni vzgoji v občini smo imeli v petek v kinu. Predavatelj 'z Ljubljane je pravilno razlož-1 namen te-V<-ne vzgoje. Pa se je og'asil nekdo brez dobrih man r, da morajo tudi tu priti v nrvi vrsti do vodstva oni ki imajo v gor-'ij- zadevi najmanj pojma.
Iz Ptufa
J— Zvočni kino bo predvajal v sredo 10. t m. ln v četrtek 11. t. m. film »Kralj ca 'oda«, v glavni vlogi Sonja Henie z ba'e-'om na ledu in ruskim pevskem zborom. ""Vedstava bo obakrat ob 20. uri. (—)
Iz Slovenskih goric
sg— Občinski slu&a je izginil Obč:na Sv. Ana v Slov. goricah že od 3 t m pogre"a obč:nskega slugo Mažirja Mart-na, ki je izginil brez vsakršnega razloga. Mož je bil oblečen v službeno uniformo s čepico, ki nosi ime občine.
Požar fa umšfl hlšb in mlin
Poffane pri Dol Toplicah. 0. ?ani'aria V divjeromantični soteski, po kateri drži banovinska cesta iz Dol. Toplic v kočevske Črmošnilce, so ob potočku Črmornj:ci postavljene h:šice z žagami in m'ini. ki sotesko ož;vliajo s svojim ropotom. V vasi Stari žagi. ki stoji v omenjeni soteski ie na praznik sv. Treh kraljev zvečer nastal požar v hiši Petschauerja Jožeta m v prav kratkem času zaje! vso hišo. mlin in žago. Goreti je začelo zaradi tega, ker so se vnele saje.
Na lice mesta so prihiteli pasi'ci iz bližnjih Poljan, a niso mogli uspe"no stopiti v akcijo, ker je potok Črmofnjica popo'noma zamrznil. Gasilci so sicer s sekiricami 'ed razbili, toda do vode n:so prišli, ker je potok zamrznil do dna Tako sta zgorela vsa hiša in m'in z žago do tal. Skcda je kljub zavarovanja precej občutna. z'asti še. ker je zdaj zima in bodo mora1' skati pogorel-ci zavetja pri dobrih ljudeh.
Trije aktualni posnetki s francoskega bojišča
Na levi : Zaklonišče, ki nudi francoskim vojakom zaščito pred snegom in mrazom, moli jedva s svojo streho nad zemljo. — V s re d i : Francoski vojaki v zavzeti sovražni postojanki. — Na desni : Častniki in podčastniki pred zemljevidom
rzlotna točka
na zmrznemo — ivoiiko
absolutne ničle Mada pfenese naše telo
Okrog 60 stopinj nad ničlo znaša skrajna toplina in okrog 70 stopinj pod ničlo največji mraz na zemlji. Tako je vsaj v naši geoloiki dob:, v prejšnjih dobah je bilo nemara drugače. Znanost pa je naravo že davno prekosila.
V slovitem laboratoriju vseučilišča v Leydenu so, kakor znano, dosegli mraz skoraj 273 pod ničlo. To pomeni, da sa se za las približali tisti mrzlotni točki, ki je sploh še mogoča in ki se imenuje absolutna ničla Takšnih mrzlotnih rekordov si la ki že ne morejo več predstavljati, saj se tresejo že, če pade živo srebro v toplomeru kakšno stopinjo pod ničlo. Nevarnost, da zmrznemo, nastopi seveda šele tedaj, če se nam kri znatno ohladi. Človek ni več sposoben življenja, če se mu kri, ki meri 36 do 37 stopinj nad ničlo, ohladi pod 23 stopinj nad ničlo.
Znanstven ki so na lastnem telesu preskušali. koliko prenese č'oveško telo. Tako sta se dva ameriška raziskovalca, lahko
oblečena, zaprla v tako zvano »mrzlotno komoro«, ki so jo uravnali na 30 stopinj pod ničlo.
2e po sedmih minutah je učenjakoma otrpnil jezik, da nista mogla več govoriti. Po nadaljnjih enajstih minutah sta izgubila zavest. Po dogovoru so ju tedaj potegnili iz komore. Njiju telesna temperatura je znašala še 28 stopinj nad ničlo. S previdnim ogrevanjem so ju po eni uri spravili spet k zavesti.
Človeški organizem je pač zelo občutljiv. Z vali in rastline nas deloma precej prekašajo. V znanstvenih laboratorijih so neke nizko stoječe živali izpostavili mrazu 268 stopinj pod ničlo in pozneje so iih s počasnim ogrevanjem spet obudili k življenju. Tudi tros:' mnogih bakterij zdržijo velikanske temperaturne razlike Se^reješ jih lahko nad 100 stopinj nad ničlo al' ohladiš na 100 stopinj pod ničlo, pa vrr življenjske sposobnosti s tem ne uničiš.
je Izginilo s površja zemlje ob po-t resnih sunkih v Anatoliji — Nevar*
^ vasi 9 9 t »osti Se ni konec
Angleški listi priobčujejo pretresljive podrobnosti o strašnih posledicah potresne katastrofe v Turčiji. Dopisniki velikih an-g'e kih dnevnikov sami le z veliko težavo odpravljajo svoja poročila, ker je potres skoraj popo'noma ustavil poštni promet v Anatoliji. Poročevalci soglašajo v tem, da je bil ta potres najhujši, kar jih je Turčija doslej doživela.
Po prvih in najmočnejših sunkih so sle-
Finec na konju
Finski vojaški jezdec z bojišča pri Salli, kjer vlada takšen mraz, da morajo biti tudi živali pokrite s toplimi kožuhovinastimi odejami
di!i trije novi, ki so podrli Se tisto kar je stalo pokonci. Ozemlje okrog Erzingiana je videti tak:no, kakor da je udarila po njem ogromna pest m ,e velikan v svojem besu vse poteptal z nogami Med raz valinami sika jo p'ameni. drugod nosijo po plavne vode trup'a neštetih človeških žrtev in živali s seboj. Mraz ki ie nenadno pritisnil, uničuje še tiste ki jih m bilo mogo če pravočasno spraviti na varno Preko opusto?enega ozemlja d'vja snežni vihar Vlaki, ki prihajajo na pomoč zastajajo v zametih, obnavljanje razdejanih mostov poti m tirov je v teh okoliščinah skoraj nemogoče.
Z zemeljske površne je izginilo 1? mest in 80 vasi. Ceste in železnice prose so se pogreznile v globoke lame reševalci stav-Ijajo svoje življenje na kocko a morajo z žalostjo vedno znova ugotavljati, da rešu jejo same mrliče. Naihuje te trpelo mesto Girensum ob obali Črnega morja Tu je potres v trenutku uničil deset tisoč ljudi
V vasi Tomruku. ki je štela 150 prebival cev, so mogli rešiti samo 3 osebe.
Observatorij v Carigradu je anato'sko prebivalstvo opozoril na možnost novih po tresnih sunkov Znanstveniki ooudarjajo da dokazuje besnost potresa da gre za pretres globokih zemeljskih plasti a v tem primeru se zemeljska notranjščina pomiri le po daljšem času.
Vsa gledališča kinematografe in zabavi šča so v Turčiji v znak narodne žalosti za teden dni zaprli. Zasebni nameščenci vseh vrst so znaten del svojih dohodkov darova li za podporo prizadetega prebivalstva Visokošolska mladina zbira pod vodstvom svojim profesorjem prispevke za žrtve po tresa. Mnogo študentov se javlja za reše valne skupine, ki odhajajo v potresno ozemlje. Pred poštnim- urad' Ankare ča kajo vsak dan ogromne množice ljudi, da b' zvedele kaj o svojih sorodnikih in prijate Ijih, kajti število žrtev še vedno ni točno dognano.
General Stern



Zaradi neuspehov dosedanjega vojaškega vodstva na finskem bojišču je sovjetska vlada v Moskvi poverila s poveljstvom generala Sterna, ki se je svoičas izkazal na Daljnem Vzhodu
Siamslii kralj v šv!ci
Kralj S.ama se je te dni v spremstvu .oje matere in svojih sester pripe.jal v ivico, kjer ostane čez zimo.
Pogumni strojevodja
Nemška vlada je podelila pomožnemu strojevodji Alwinu Isellu iz Helmstedta odlikovanje za pogum, ki ga je pokazal ob priliki neke železniške nesreče.
Pred letom dni, proti večeru, je stal Isell s svojo ranžirno lokomotivo na visokem železniškem nasipu pred helmstedtsko postajo in čakal znamenja, da b* se vrnil vanjo Nenadno je zaslišal za bližnjim gozdom ro-potanje zapoznelega brzovlaka, ki vozi skozi postajo, ne da bi se na njej ustavil, proti Braunschweigu. Pripeljati bi se moral po istem tiru na nasipu
Isell je takoj spoznal veliko nevarnost Pozval je kurjača naj skoči iz 'okomotive sam pa je vozilo pognal s polno paro proti
Tekma s smrtjo — Nagrada za prisotnost duha v službi
postaji in mimo nje. Strojevodja brze^a vlaka je opazil ranžirni stroj, ki je tekel pred njim Skušal je svoj vlak ustaviti, a preden mu je to uspelo, je brz' vlak dosegel počasnejši stroj in udaril vanj
Sunek je bil tako hud, da je dva voza brzega vlaka vrglo s tira, lokomotivi pa sta tako treščili druga v drugo, da so ju morali pozneje ločiti z reza'nimi gorilniki. Iztirjena voza sta b'la k sreči prazna in poškodbe strojnega osebja niso bile prehude. Vse drugače pa bi seveda bilo če bi se Isell rešil iz svoje lokomotive, ko je še sta'a na visokem nasipu. Preprečil je pravo katastrofo, ko je začel vožnjo ki bi 'ah-ko postala njegova zadnja \ožnja.
Premvcilana ljubezen
Dve in pol leti ječe zaradi razmerja s poljskim vojn"m
ujetnikom
Pred deže'nim sodiščem v Leobnu se je morala zagovarjati I9letna Herta Kutsche ra zavoljo kršitve prerinisov o zaščiti nem ke obrambne sile Ta kršitev je obstojala v tem. da se je dekle sestalo ponovno z
Preseljevanje južiio-tkalskih kemesv
Italijanski listi poročajo, da se je na Južnem Tirolsktm odiečilo 185 365 ital ja sit h optantov za Nemčijo Vsi ti se b dj mo-.an v teku dveh let izseliti v N.mčijo. in s.cer bodo našli novo domovino v Be ih Beskid.h. na jugovzh.du Krakova Najprej se bodo izselili inteiigenti. na koncu pa kmetovalci in delavci. Vsak us^ljenec iz italije bo smel vzeti s seboj vse svoje premičnine. Dovoljeno bo celo odnesii v novo domov.no nadrobne kamne.
ieše 22S veš, a j izveš
da si je bivši rumunski zunanji minister Titulescu v St. Moritzu zlemil ključnico;
da »e oo začei poletni čas na Angiešk m ietos že 18 februarja, to pa z ozirom na oredp se o zatemnitvi;
da so namerili v Rigi te dni 37 stopinj mraza;
da je zložil operetni komponist Ralph Benauky svojo 89 spevoigro »Landr nst-ta«. katere premiera je bila te dni v bern ^kem gledališču;
da se je v turškem rx>tresnem ozemlju pojavila epidemija t.fusa:
da so zabeležili potresomerni aparati v bližini Monsa (Belgija) te dni m^čan potresni sunek;
da šteje novi angleški vojni minister Ol.ver Slanley šele 43 let;
da so letalskega graditelja Anthonyja Fokkerja do smrti sežga i nleg./v pene p bodo poslali iz Hobockena na Holand:ko.
da je židovska sinagoga v Cemtohov. zgorela v po'ovici decembra:
da so padli porodi na Madžirskem v /.adnjih letih od prejšnjih 45.000 letno na 19.000 novorojencev na leto:
da ^o lansko leto našt?li v Ad:s Ab?b 37.921 I a' jenov, to je kakšnih osem tisoč več ne^o konec leta 1938;
da imajo na No"\ e.?k-m v sedanj zim ponekod po pet motrov sne^a
25 let s kroglo v srci?
Prokurist Hans \V iz Hannovra v Nem čiji ie bil v januarju I91fi kol ISletni pru stovoljec pri ulanc'h na nočneii! patruljnem pojezdu na Poljskem Rusi st- patruljo opa žili in so začeli nanjo streljat s šrapneli. Drobec izstrelka je VV zadel v srce
Več mesecev ie ležal v vojnem 'azaretu. rana se je dobro zacelila heta zdravnikom ni uspelo da bi mu kroglo jx>tegnili iz nje. Prebila je srce in prirasla nan. Bivši ula nec nosi zda« že 25 let krogli v srcu, ki mu pa ne povzroča nobenih težav.
Nemška zdravila za Turčijo
Nemšk; poročevalski urad poroča, da se je nemška vlada odločila nuditi po potresu hudo pr.zadeti Turč.ji svojo p nmč Ker pa je reden letalski promet med Nemč jo in Carigradom prekinjen in ker turške oblasti ne morejo oskrbovati tujih letal s svojim gorivom, bodo Nemci poslali dve letali iz Berlina v S> fijo Iz Sofije bosta letal: z zdravili jx»leteli v Carigiad.
Smrt najstarejšega tržaškega novinarja
V Trstu je prošle dni umrl starosta tržaških novinarjev. 81 letni Augusto Rocco. Pripadal je generaciji znanega ired ntis'a Oberdanka in je bil 1 1882 zaprt zaradi suma. da je Oberdanku pomagal nositi bombe iz Italije v Trst. Ko so ga izous'il: z ječe. je stopil Rocco v uredništvo »Pic-jola«. ki je bil začel izhajati leto dni ored fem dogodkom Pozneje ie postal Rocco odgovorni urednik in se ie kot takšen podpisoval 23 let V zadnji dob svojega življenja je bil Rocco zaposlen v upravi »Pic-cola«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
nekim poljskim vojnim ujetnikom, ki mu je vsakokrat prinaalo cigaietc a tudi obleke. perila in živil M'ada človeka sta se zaljubila drug v drugega in pretekli mesec so ju pri nekem sestanku zalofh Posebno ub-težilno je bilo to. da so pri Kutscherovi našli živila ki jih je prmes'a za poljskega ujetnika in pismo, v katerem je govon'a »celo« o morebtni poroki s> Poljakom Za te zločine so jo obsodili na 2 in pol ieta leče.
ANE K D O T A
Znana pevka Wilhelmine Sch-6der-De-vrient je gostovala nek č s tener st m Hai-zingeriem v Londonu. Nastopala je v naslovni vlogi »Fidelia« in je, kakor veli ulo-ga. Haizingerju. ki je pel Flores*ana do-nud la kos kruha Tenorist je v sv ji n-r-voznosti kruh prezrl. Tedaj ga ie Srh.oder-Devrientova. tik preden je priče'a duet, nahrul:la z besedami: »Ali bi hoteli morda še malo masla zraven?«
VSAK DAN ENA
»Nu mož:ček, al te kaj hudo zebe? Upam, da nisi predolgo čakal name . . .«
(»Politiken«)
MICHEL ZfiVACO:
on Juan
ROMAN.
»Juan, Juan! Bajko nam pripoveduješ!«
»Bajko aii resn.co, kaj de! Priznaite. dragi gostitelji. da je v vsakem moškem nekaj tega sanjaria. tega polboga in tega viteza. Nihče izmed nas ne pobesi oči, da ne bi videl lepote, ko gre mimo njega. Pr.znajte. da so sanie. ki se pri tem oglašajo, v srcih vseh sinov te zemlje enake. Razlika med megoj in med vami je samo v tem. da imam jaz pogum in uresn čim te sanje, ki jih vi skrivate in zatajujete, ker se jih bojite!«
Dvorana se je stresla od še veselejšega smeha in vzkllkanja. Negibni dvornik ie pokazal strežaiem nove steklenke. ki naj jih postavijo na mizo.
»Daj, Juan, povej nam. koliko teh sani si že uresničil!«
»Pravijo da imaš seznam, v katerem se b^ez ljubosumja družijo plemstvo preprosti narod in merčanstvo. Navarke Madrilenke in Andalu-žanke!«
»Ta seznam obs4oji O t^m ni dvoma Toda Juan ga skrvi v tainem nredalu!«
»Če že seznama ne. Juan vsai predal nam pokaži!«
I>~p T,nn 5? je jjoložil roko na srce in rekel:
»Evo ga!...«
Četvorica se je čudno spogledala T^da nien smeh je zazvenel še glasneje.
»Juan, Juan! Torej ti moramo odpreti srce da vidimo seznam?«
»Ne. ne! Juan naj ga sam prebere in n n nove ;mpna!«
»Imena?« ie ro-kel d^n Tuan O	c;-,
mena so utonMa v večni rvvrbo so	-a-
mo dragi obrazi . . in živeli b -do. 1 kler V živel iaz.«
»A vsai to tovm VnVi-r,	P,t vilo k? jt •• re
rri^m i* l^ar nevri^tno! «
»Tih«!« i? 7*1V*>'1 C.ir^^o •p-c'"1 '
Potrkal jp nV> 7vnnpf S«	mih *	-
--iVla Ž^l^bT.f1 p-^-lV,^ njli^ 7 v^ct-p p • •;*,n "'od"' ip •>pl s str3S*n;T~!	n--ry - V?4 '. ;C\
ki iih n^voi»mo v r>rr,c^cvn ^rpvrt'"
»...Ali nas je desel. ali nas ic dva:s"t — ki nrv; ;e zasledoval ob 'oplih večerih — in smo st v d klečečega pred seboj — in sFšalp ni sove	?
— Srečnih brezumn;c. nran:h rri' g ve l ubrzni — ili nas ie deset, ali n^s ie dvaiset?«
».. . Ali nas ie dvajret ali ra? ie s+o — ki -nu dale ucta in duše — da iih ie ornlil z -vrvih roriuHov — in <smo v^ri^l^ raiu v
_ TTV>nrr;Vi br<"71irr,n!C trr'r,r' '^Tr"""" ! rr
ni©«nvo ljubezen — ali nas ie dvaire*. al' n-- i« -to?«
1, Ali r«"5« io <5+n aV n5!? 1«^	- n"«; i-
ropnbil. n?to pa zavrtre 1 — in k' m?>n sreče v svojih srcih — in ne najdemo niti solze? —
Pof-rstne nor'ce strrhovi njegove ljubezni. — Če
r.r.s našteješ, nes je tisoč ..«
Pen Turn ie z-m kn:pn pos^^al; njegova slast in «rr.;c'-.cr' sta bili tol kšni. da so mu solze pri-: le n. ( čt r.- v mu je blodil po ustnicah ne-' m ro ' Ogl ■ v pr>7 bliaj.
TJ ' cm?, pn je csurnil ned molkom ki je bil vladal v dvorani Odprl ie oč' n videl da so bili sVit ?7g'r li Oftr-la ie bila s-no četvorica gospo-k sc r (] o zrli v ni. Zona ga je izpreletela.
>T soč
■; Vi
■e « je rekel Cin:edo »A tudi to je
P'
v «lavo nooo šr ega večera srno ti pri-nrfivik t toč in nrvo O ne bo; se: ta ljubica te je - "	je - še man kalp v seznamu iij
■ ■^o me na svotu ni slavnejše od njenega
irhena «
>Ime ji ie Smrt! so so 0S-"S'li oni trite.
T rl mrl so se zavese na ok*Mi za hrbtom dona Tnm." n-role k ko1* drj b; sn nek "'o za nitmi pre-'on 1 :n zsrn;l toda. v resnici ni b41o n;k;er žive -tu"p in r;t ^edu o kakem prep hu kajti okno jt b;!o zrprto . ..
P !o' :ca zn m:zo se m' 7meni]a za ta skrivnostni noConi^ Vo ;e v.c-<-.l Niegov obraz je bil trd in rrpTčrri T?pregovoril je:
K"d?!' 5« "in." rner do U^ot vrne v SpviI^o in ro--p "" k ko *-,"rn v*"pi'ol nVcco b^eT- mu pi-b varuh c^m b;l tod? odpustite mi "-k-i	č-pt ip m-5"pvoria ' Tn mo^da bo tudi
r^r^ti nr>7ob;ia svo;o zmoto in tvo1* snomin ko ga bo pokrival giobni kamen... Na tvoje zdrav-
je, Juan Tenorio, pijem to čažo, in ti kličem zbogom!«
Izpraznil je kozarec na dršek. izdrl bodalo in sn zasadil v mizo pred seboj.
Don Juan je prekrižal loke in dejal:
»Chr sta da bi me pozabila!... Beži, beži Ro-drigo! Ko boš ti pečatil moj grob, bom še tem bolj živel v njenem srcu!«
Veladar je vstal in rekel:
»Kot z?vezn;k Flavillov Ori?k'h predstavljam tu dono Silvijo. tvo;o ženo. Juan. M s! m da ti mora to zadostovati P:;em torej na tvoje zdravje in ti kličem zbogom!«
»Inigo dragi Imgo.« je vzkkknil don Juan »ni-knr se ne bnhai! S?m°ga sebe p^edstavliaš ne hrabro SUvije ki bi trkoi prlrtela ob mojo stran, ko bi vedela, da me misliš umoriti!«
Mark;z de Velcdar ie izdrl bodalo in hotel planeti nadeni. Toda udržal se ie in s^to z^srd'1 jekleno rezilo v mizo vštric Caniedovega bodala.
Zafra je vstal in izpregovoril: .
»Jaz zastopam svoiega brata Carlcsa; branie p;s-ma. ki si ga pjsal niegovi ženi. ga ie na mrstu iiV>n0 ;n tudi n^srp^nica ie nato umrla od g^oze nad svojo iznevero; mir njenemu spominu! M's1;m, da mi ne odbiiaš pravice, povoriti v njunem ;me-nu? Torei piiem na tvoje zdravje Juan. in ti kli-rhopom!«
Izpil je kozarec tn zasadil bodalo nedaleč od onih -"veh.	i«
Don .Tmn s' ie obrisal nrkai k^ri^c no+u ki so se mu bile pokazale na čelu, in vzkliknil:
Kak bo novi volilni zakon
Slovenija bi volila v 5 okrožjih 22 poslancev
I
Včerajšnji »Slovenec« je objavil načrt novega volilnega zakona z zatrdilom, da ga. je vlada že odobrila in da bo najbrž kmalu uveljavljen. Po naših informacijah vlada o novem volilnem zakonu še ni dokončno sklepala. Vsekakor pa odgovarja besedilo, kakor ga očiv.dno objavlja ljubljansko giasilo JRZ, sedanjemu načrtu in verjetno tudi bodočemu tekstu novega volilnega zakona.
Glasovanje bo tajno. Vršilo se bo s kro- 1 glicami. Uvedena sta proporc in sistem dveh list, okrožne in državne. Država bo razdeljena na 55 volilnih okrožij. En mandat pride na 50.000 prebivalcev, na ostanke čez 30.000 pa še en mandat. Slovenija bo razdeljena na šest volilnih okrožij, ki smo jih že včeraj navedli, in bi po tej osnov dobila 22 mandatov in sicer Ljubljana mesto dva, volilno okrožje Ljubljana 4, Maribor 3, Murska Sobota 4, Celje 5 in Novo mesto 4 mandate. K temu številu pridejo eventualno tudi še oni slovenski kandidati, ki bodo izvoljeni na državah listah, število mandatov za posamezna volilna okrožja v zakonu ni v naprej določeno in jih na podlagi statist ke prebivalstva pred vsakokratnimi volitvami določa poseben državni odbor kot vrhovni volilni organ.
Aktivno volilno pravico imajo le moški državljani, ki so izpolnili 21. leto, pasivno volilno pravico pa oni, ki so izpolnil; 30. leto, pri čemer veljajo v glavnem že iz dosedanjih zakonov znane omejitve.
Kandidatne liste v okrožjih lahko vlagajo le stranke, ali koalic»je strani. Te { okrožne liste nimajo nosilcev. Kandidati ma njih so razvrščeni po srezih. Vsak ..an-dldat ima namestnika. Ena in ista oseba lahko Kand-dira v dveh srezih, nasprotno pa lahko tudi stranka, odnosno koalicija postavi v istem sreza dva kandidata. Mandati se delijo po d'Hontovem sistemu. Liste se bodo vlagale na okrožnih sodiščih.
Poleg okrožnih list obstojajo državno liste. Vsaka stranka, al, koalicija strank, ki je v najmanj 15 okrožjih postavka svoje liste, ima pravico, da postavi Se posebej svojo državno listo, ki ima svojega nosilca. Na vse državne liste skupaj odpade 50 mandatov, ki se bodo razdelili po skupnem številu glasov, ki so jih posamezne stranke dobile na svoje okrožne liste. Razdelitev se bo izvršila po d'Honto-vem sistemu in po vrstnem redu, kakor so kandidati na državni Isti zapisani, d očim je pri okrožnih listah za vrstni red mero-dajno število glasov, ki jih je vsak izmed njih dobil v svojem srezu.
Kakor je v.deti, okrožne ln državne B-ste niso neposredno povezane, temveč gredo sporedno ena poleg druge. Povezanost obstoja le v tem, da lahko postavi državno listo samo tista stranka, ki kandidira v najmanj 15 okrožjih, in da so volilni rezultati, ki jih je stranka dosegla s svojimi okrožnimi listami, merodajni za razdelitev mandatov iz državne liste.
Zoper volilne zlorabe in za zaščito volilne svobode vsebuje načrt mnogo podrobnih odredb z visokimi denarnimi globami in zapornimi kaznimi do dveh let.
Volišča bodo po obč nah. Na eno volišče pride največ 800 volilcev. Predsednike volilnih odborov bodo prestavljala okrožna sodišča prvenstveno iz vrst sodnikov, sodnih uradnikov in absolviran h juiristov. Tudi žene, ki sicer ne dobijo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice, bodo smele biti postavljene za predsednice vol šč, če so so rimske uradnice. Rezultat volitev v okrožju bo določal okrožni volilni odbor, katerega predsednik je sodnik apelacijskega sodišča, člani pa predsednik in en sodnik okrožnega sodišča ter po dva predstavnika vsake okrožne liste s posvetovalnim glasom. Razdelitev mandatov iz državnih Ust bo izvršil državni odbor, ki bo ostal v približno enaki sestavi, kakor so ga določali dosedanji volilni zakoni.
Jovo Banjanln o jugcslsvenskem nacionalizmu
Splitski »Narodni list«, ki ga urejuje dr. Grga Angjelinovič, objavlja članek prvega podpredsednika JNS g. Jovana Banjanina »Vera v Jugoslavijo«. V uvodu pravi pisec, da med jugoslovenskimi nacionalisti ni treba buditi vere v Jugoslavijo, nato pa Izvaja:
»Jugoslovenski nacionalisti se lahko bore proti posameznim režimom, ustanovam in zakonom, pa tudi proti trenutnim ustavam. Nikdar pa se ne bodo borili proti živ-ljenskim interesom države in naroda. Zato je jugoslovenski nacionalist, četudi morda najbolj goreč opozicionalec, vedno najbolj lojalen državljan, ki je daleč od vsake misli na rušenje in razbijanje. Naj se zgodi karkoli, ljubezen jugoslovenskih nacionalistov do države in naroda bo ostala vedno neomajna. Lahko se uvaja kakršnakoli državna ureditev in lahko se nazivajo posamezni kraji kakor hočejo, za nas jugoslovenske nacionaliste ostane naša Jugoslavija enotna in nerazdeljiva.
Med nami jugoslovenskimi nacionalisti so danes ljudje ki smo bili od prvega trenutka proti centralizmu. (Banjanln je pripadal nekdaj zagrebški demokratski skupini okrog »Tribune«. Op. ur.) So pa med nami tudi ljudje, ki so bili poborniki centralizma, a so se mu odrekli, ko so spoznali, da škoduje narodu in državi. Imeli so dovolj poguma, da so to svoje spoznanje javno priznali in tudi utemeljevali, če je bilo potrebno. Danes je več kakor sigurno, da ga ni med nami jugoslovenskimi nacionalisti treznega in pametnega človeka, ki bi mislil na to, da je še mogoča ponovna uvedba centralizma v Jugoslaviji in naj bi se potem zgodile še tako velike spremembe. Z opasnbstjo povratka centralizma strašijo narod danes samo tisti, ki zlonamerno klevetajo jugoslovensko misel, dasi bo morda prav kmalu napočila doba, ko bodo iskali zatočišča in pomoči pri jugoslovenskih nacionalistih pred opasnostjo drugih sistemov...«
StraSna obtožba »Slovenca« proti {ramasonem
»Slovenec« odgovarja v včerajšnji številki na izjavo prostozidarske velike lože »Jugoslavije«. ki smo jo tudi mi v izvlečku priobčili. Najprej pravi, da že sama oblika izjave kaže »nečedne framasonske metode«, ker je ni podpisal noben funkcionar, temveč je označena kot sklep njenega upravnega sveta. Izjava se — piše dalje »Slovenec« — »ogiba odkritosrčnega priznanja temnih ciljev jugoslovanskega svobodnega zidarstva« ter se sklicuje na osladkano limonado framasonske konstitucije. To pa je le mega, ki je ne moreš prijeti s krepko roko. Prostozidarstvo je treba soditi po njegovih dejanjih.
Z ozirom na trenutno vlogo ameriškega velikega framasona Roosevelta se »Slovenec« omejuje v nadaljnji polemiki na evropsko framasonstvo, poleg tega pa še poudarja, da se tudi angleški masoni razlikujejo od kontinentalnih. Njegov obračun velja torej samo »kontinentalnim framaso-nom«.
Glavno gasilo slovenske JRZ pravi, da
je končni cilj prostozidarstva »svetovna republika in svetovna vera«. (To mora biti res naivna družba! Op. ur.). Zato »morajo izginiti vse rronarhistične države m vse verske konfesije. To je tud; razlog, da nobeno masonstvo v Evropi še ni obsodilo boljševizma. Saj baš od njega framasoni pričakujejo nove republike in uničenje vseb ver-'	nfesij! »Tudi z Balkanom, kjer
je 5e ostalo par monarhij, ima svobodno zidarstvo svoj program, zato tudi noče nikjer nastopiti proti sovjetizmu.« Nasprotno, svobodni zidarji komunizem sramežljivo podpirajo.
Končno obtožuje »Slovenec« framasone, da so organizirali in omogočili umor kralja Aleksandra, ker ni hotel slediti njihovi zunanji politiki predvsem z ozirom na Rusijo! Zato je moral umreti Storilo se je vse, da svetovno časopisje ne bi odkrilo zveze umora s svobodnim zidarstvom in da marsejski atentat ne pride pred forum AMI. (Kaj meni »Slovenec« s temi zagonetnimi črkami, ne pove.)
»Slovenec«, zaključuje svoja izvajanja 2 mnenjem, da framasonom seveda ne bo nihče verjel, da se bavijo s konjerejo in ri-barstvom, a ne s politiko. Gospod dr. Korošec da je bil gotovo kompetenten za ugotovitev, da tudi pri nas sil jo svobodni zidarji na vseh črtah politično v ospredje.
Glasilo JRZ je zlasti v zadevi tnarsej-skega umora prišlo z naravnost strašnimi obtožbami, ki so napram dosedanjim ugo tovitvam nekaj povsem novega. Take stva ri se ne iznašajo tako kakor vsakdanje denunciacije proti jugoslovenskim naciona listom, zlasti ker se »Slovenec« tu skriva za ime odgovornega politika. Pri tem je zanimivo, da glavno glasilo JRZ, »Samouprava« v Beogradu o vsej tej aferi dosedaj ni objavilo niti besedice.
F 1 lena kariera g. Urška
V u . i.iku »Jutro« z dne 30. 11. 1939. št. 279 ste na 7. strani v drugem in tretjem stolpcu prinesli članek »Politična karijera g. Ureka«, v katerem članku je navedenih več neresničnosti v zvezi z mojo osebo. Radi tega prosim da v smislu čl. 26., 27. in 28. tiskovnega zakona objavite sledeči popravek. Ni res, da bi bil jaz v svojem popravku v listu »Vreme« zatrjevali, da bivša samostojna kmetska stranka nI bila Pucljeva stranka, temveč pravzaprav njegova (Urekova) in da se Ima g. Pucelj za svojo politično karijero pravzaprav zahvaliti samo g. Ureku. Tudi ni res, da bi se g. Urek v svojem popravku obnašal tako, kakor da bi bil danes samo on pravi predstavnik bivše SKS. Res pa je, da sem v navedenem popravku le podčrtal, da ni nikdar obstojala v Sloveniji kaka Pucljeva stranka, ampak da je bivšo SKS ustanovilo 1. 1919 manjše število idealistov iz dežele s programom dvigniti in preporoditi vas v gospodarskem, socialnem, prosvetnem in političnem polju ter da takrat g. Puclja ni bilo zraven. Kaj drugega lz mojega popravka ne izhaja.
Ni res, da bi bilo notorično dejstvo, da je bila bivša SKS ves čas pod nespornim in neospornim vodstvom g. Puclja, res pa Je, da je bila SKS že organizirana in je obstojala poldrugo leto, ko je vanjo vstopi'
g. Pucelj, ki je bil do tedaj podpredsednik SDS.
Ni res, da bi bil jaz 1. 1927. kandidiral na listi SDS proti oficijelnemu kandidatu SKS, res pa je, da takrat ni bilo ne liste SDS, ne liste SKS, ampak da sem kandidiral na listi dr. Pivka.
Ni res, da bi bil jaz dobil mandat v prvi pošestojanuarski skupščini od JNS, res pa je, da takrat JNS še ni bilo.
Ni res, da bi jaz v svoji brošuri na naj-grši način napadal svoje dotedanje somišljenike v JNS, res pa je, da sem v svoji brošuri napisal samo resnico o delu JNS in njenih somišljenikov.
Ni res, da bi bil jaz Izločen lz organizacije JNS, res pa je, da se v njej od 1. 1934. radi dela njenih voditeljev nisem več udej-stvoval.
Globoko, dne 8. januarja 1940.
Ivan Urek s. r.
Po sedaj še veljavnem tiskovnem zakonu morajo uredništva listov objaviti vsak formalno pravilno sestavljeni popravek ne glede na to, ali je vsebina resnična ali ne. Kar se tiče gornjega popravka g. Ureka, bodo čitatelji, ki se Se spominjajo dotičnega našega članka, lahko sami ugotovili, ali je kakšna navedba v njem bila netočna ali ne,
Beležke
Predsednik Cvetkovič
pri Aci Stanojeviču
Z včerajšnjim dnem so pravoslavni božični prazniki končani in politično življenje v Beogradu bo postalo zopet živahnejše. Predsednik vlade g. Cvetkovič se je že vrnil iz Niša, kjer je preživel božič. V Nišu je obiskal tudi predsednika Narodno-radikalne stranke g. Aco Stanojeviča in st z njim dolgo razgovarjal. Kakor zatrjujejo v krogih radikalskega glavnega odbora, je g. Stanojevič trdno vztrajal pri svojem znanem stališču.
Danes bo prišel v Beograd tudi podpredsednik vlade dr. Maček in v toku dneva je predvidenih več konferenc. Ni izključeno, da se bo sestal tudi ministrski odbor, ki izdeluje končno besedilo novega volilnega zakona.
V	političnih krogih se mnogo razpravlja o terminu volitev. Zatrjuje se, da bodo volitve, ako bodo sploh razpisane, izvršene že do konca februarja
JRZ za vzgojo mladine v jugoslovensketn duhu
Božična številka »Samouprave«, glavnega glasila Jugoslovenske mladine radikalne zajednice, posveča daljši članek vzgoji jugoslovenske mlad ne v duhu jugoslovenske misli in med drugim piše:
»Po sklenitvi sporazuma se je potrebno lotiti vzgoje naših mladih pokolenj v novem jugoslovenskem duhu, prežetem bratske solidarnosti, strpnosti, sloge in razumevanja. Našim najmlajšim moramo sleherni dan govoriti o naši skupni preteklosti. Za nobeno ceno ne smemo pri njih gojiti šovinizma in separatizma. Najbolje storimo, če tem mladim pokolenjem sploh zamolčimo naše prepire v preteklosti. Gojiti moramo pri njih ljubezen do naše velike skupne domovine s tem, da jim čim večkrat ln čim več pripovedujemo o razvoju jugoslovenske misli, o žrtvah, ki so padle za to misel. V naših šolah bi morali uvesti kot obvezen predmet zgodovino razvoja jugoslovenske misli. Na ta način bi se ideja jugoslovenstva v srcih naših najmlajših tako vkoreniniSa, da bi jo nihče več ne mogel iz njih iztrgati. JRZ je zavrgla vse plemenske šovinizme iz svojega programa in stoji danes strogo na stališču jugoslovenske ideologije v duhu sporazuma. Zato bo vzgajala tudi svojo omladino v duhu jugoslovenske misli, ker se zaveda, da je jugoslovenstvo visoki ideal, h kateremu moramo stremeti za vsako ceno. še več, pripravljeni moramo biti zanj položiti, če bo treba tudi vsako še tako veliko žrtev. JRZ se zaveda, da leži v jugoslovenski solidarnosti sreča in jamstvo za obstoj Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Zagrizena kritika
V	Splitu izhaja tednik »Katolička riječ«, ki piše v enakem duhu kakor zagrebška »Hrvatska straža«. V zadnji številki objavlja uvodnik, v katerem med drugim pravi:
»Ne smemo in ne moremo prikrivati, da dajejo razni postopki Hrvatske seljačke stranke katoliški mladini upravičen vzrok za negodovanje in obsodbo. Naravnost neznosno že postaja, kolika važnost se polaga na sodelovanje z masonskimi, levičar* sko nastrojeniml in protikatoliškimi samostojnimi demokrati. Vsi smo zaskrbljeni zaradi popuščanja, ki ga kaže HSS do marksističnih elementov, dočim se vedno najstrožje postopa s hrvatskimi nacionalisti (List misli s tem seveda frankovce. Op. ur.) Prosvetna načela nekega Hercega (voditelja prosvetne organizacije HSS. Op. ur.) ogražajo napredek hrvatske kulture. Pretirano seljakovanje tn odbijanje ra-zumništva škoduje kompaktnosti hrvatskega naroda in nudi prostost za delovanje raznih elementov, ki niso ravno v čast hrvatski tisočletni kulturi. Vloga, ki jo Igrajo bivši orjunaši. nesloga med vodite- f lji na vodilnih mestih, repenčenje raznih ! nesposobnih firerjev In vmešavanje ne- j pozvanih v poslnvanie oblasti u?tvar1ajo ' nezadovoljstvo in sejejo nezaupanje med ljudstvom.
Tovariši in ekscelenca
v zvezi z nedavno 60-1etn?co sovjetskega diktatorja Stalina poročajo pariške ruske »Poslednje novosti« zanJmive podrobnosti o naslovih in nagovorih v čestitkah In brzojavnih pozdravih, ki jih ie prejel Stalin Težkoča fe v tem. da nihče prav za prav ne ve. kako bi tituliral moskovske vlasto-držce. »Gospod« je v Rusiji skoro žaljivka »ekscelenca« zveni porogljivo. »tovarl*č« pa spet velja samo za člane komunistične stranke « Nemci so se od'očili za »gospoda« Hitlerjeva ln Rihbentropova brzojavka sta naslovljeni enostavno na »gospoda Stalina« v Moskvi nakar je Stalin obema odgovoril z istim nazivom Turški zunanji min;ster ^aradzoglu pa je svojo brzojavko naslovil. Njegovi ekscelencl gospodu Josipu Stalinu« Enako je storil slovaški predsednik msgr. Tiso.
Baltiške dr?ave 90 si poIsVale izhod za-gate s tem. da so pristavile ime Stalinovega očeta: Josifu Visarionoviču Sta'inu. S tem se namreč v ruščini tudi izraža spoštovanje. ČankajSek, predsednik kitajske vlade, je brzojavil kratko: »Gospodu Stalinu,« nakar so se iz Moskve zahvalili tudi »gospodu Čankajšeku«, dasi je uradno ime kitajskega mariala Čan-Čun-Čen. kakor se je tudi sam podpisal na svoji čestitki. Tako zvana »vlada« v Teriokiju je brzojavila »tovari-šču« Stalinu in iz Moskve so odgovorili »to-varišču« Kuusinenu.
„FrusI bodo vse požrli"
Dunajska izdaja narodno soc'alist!čnega glavnega glasila »Volkischer Beobachter« ostro obračunava z raznimi podtalnimi hujskači, ki zastrupljajo dobro voljo nemškega naroda v bivši Avstriji zaradi različnih težav, s katerimi se mora danes boriti nemški človek. Članek ima značilen naslov: »Ali nam bodo res vse požrli Pru-si?«. Pisec opisuje razne trike podtalnih elementov, ki trosijo med ljudi n. pr. govorice, da primanjkuje mleka na ozemlju bivše Avstrije, ker »ga izevažajo v cel'h vlakih v Nemčijo. Drugi zopet trdijo, da je v Nemčiji na pretek morskih rib, dočim jih ne vidijo gospodinje na Dunaju, v Gradcu in Inomostu niti enkrat vsake kvatre. Čuti je tudi glasove, da -^ada pomanjkanje popra, cimeta in paprike, ker so prepeljali vse te začimbe v rajh.«
Glavni organ narodnoeociallstlčnestranke zavrača vss te govorice in pravi, da ni bil prepeljan lz bivše Avstrije v stari
rajh niti en gram avstrijskega mleka ali
surovega masla. Resnica pa je, da prepeljejo iz rajha v bdvšo Avstrijo vsak mesec do 30 vagonov surovega masla in kondenziranega mleka. 50 odstotkov vsega konsuma krompirja na ozemlju bivše Avstrje krije danes s svojimi pošiljatva-mi stari rajh. Kar se tiče obilja morskih rib v pruskih mestih pa Je stvar taka, da jih je taan res več na trgu, ker primanjkuje vagonov za prevoz morakii rib lz Severnega in Baltiškega morja v južne nemške pokrajine.
Končno ugotavlja »Volkischer Beobachter«, da dobivajo prebivalci bivše Avstrije 750 gramov moke več na mesec, kakor pa prebivalo! v mejah starega rajha.
Letala, letala
Po poročilih angleških listov so vse ameriške tovarne letal polno zaposlene z naročili za angleško in francosko zračno vojsko. Ameriški letalski strokovnjaki računajo, da bodo dobavile ameriške tovarne Angliji in Franciji do konca marca okoli 3500 najmodernejših letal. Poleg tega sta tudi angleška in francoska letalska industrija v polnem obratu ter delajo letalske tovarne v treh izmenah nepretrgoma pc 24 ur na dan. Koliko znaša produkct|a angleških in francoskih letalskih tovarn, trenutno ni znano, ker je to vojaška tajnost. Vendar pa v Londonu in Parizu ne skrivajo, da bosta imeli Francija in Anglija do 1- maja najmanj 5000 novih letal več. kakor sta jih imeli ob koncu i. 1939.
Razume se po sebi. da delajo z izrabo vse svoje kapacitete tudi letalske tovarne v Nemčiji, na Češkem in Moravskem ter v zasedeni Poljski, kolikor so tu že popravljene. Vendar Nemci še bolj skrbno od Angležev in Francozov skrivajo, koliko letal producirajo. Ker so izgube letal doslej razmeroma majhne, pomenijo nova letala tako na nemški kakor na francosko-angleški stra-
i
* Negujte lase s lTrilysinom, da | odpravite prh-| Ijaj in izpadanje i las. Nova učin-S kujoča tvarina, fdodana Tiily-| sinu, čuva Vaše i lase.
MASTEN ALI BREZ MASTI
ni čist prirastek in več ko verjetno je, da bodo imele, kakor napovedujejo nekateri izvedenci, vojuloče se države pomladi najmanj dvakrat toliko letal, kakor so jih imele ob začetku vojne. Iz tega se da sklepati, da vojaška vodstva slej ko prej računajo z možnostjo, da bo sedanjo vojno v veliki meri odločilo letalstvo.
Sneg v Južni Srbiji
Skoplje, 9. jan. p. Zaradi hudih snežnih žametov je promet v vardarski banovini zelo otežkečen. Snežiti je pr.čelo že pred pravoslavnimi božičnimi prazniki ter še vedno sneži, zaradi česar so mnoge ceste postale skoro neprehodne.
Druga nemška »bela knjiga«
Zunanje ministrstvo v BerKnu Je izdalo za novo leto drugo nemško »belo knjigo« 2 naslovom »Dokumenti k predzgodovini vojne« »Dokumente zur Vorgeschichte des Krieges). Prva »bela knjiga« je bila objavljena že konec septembra. Vsebovala je predvsem listine o zadnjem razvoju nemško-poljske krize, dočim se ostal h mednarodnih dogodkov ni obširneje dotikala Sedanja druga knjiga je mnogo obširnejša in prinaša na 344 straneh velikega formata blizu 500 dokumentov, po ve-č.ni naročila ln sporočila zunanjega ministrstva nemškim diplomatskim zastopnikom v Inozemstvu, poročila teh zastopnikov minististvu, zabeležke nemških diplomatov o razgovorih s predstavniki drugih držav ter odlomke iz izjav in govorov odgovornih državnikov.
Uvod v knjigo je napisal zunanji minister R bbentrop, ki pravi da je namen knjige pribiti, »kako je prišlo do sedanje borbe in kje je iskati njene zadnje vzroke.« Objavljeni uradni dokumenti naj dokažejo, da je bila »izključno in edino Anglija ona, ki je vojno zakrivila ln jo ho-
tela. da bi uničila Nemčijo.«
Knjiga vsebuje dokumente nazaj do leta 1933, ko je prišel narodn; socializem do oblasti, in deloma še v prejšnjo dobo, vendar se večina dokumentov nanaša na leti 1938 ln 1939. Prvo poglavje vsebuje dokumente o razvoju nemško-poljskih odnošajev od vojne dalje, drugo poglavje dokumente o razvoju odnošajev med Nemčijo ln Anglijo ter v tej zvezi tudi nekatere listine in zapiske o češko-slovaški krizi. Tretje poglavje je posvečeno razvoju nemških odnošajev do sosedov in vsebuje zlasti zadevne odlomke iz govorov kan-celarja Hitlerja, poleg drugega tudi njegovo izjavo o nedotakljivosti nemško-ju-goslovenske meje. četrto poglavje govori zopet o poljski krizi ;n posebej še o odno-šajih med Poljsko' in Anglijo. Med drugim vsebuje tudi zabeležke o zadnjih stikih predstavnikov nemške vlade z angleškim in francoskim veleposlanikom ter besedilo angleškega in francoskega ultimata in zadnjega Mussolinijevega posredovalnega predloga.
SPO
Mednarodna hokejska tekma
V petek ob 2o. igrajo v Ljubljani najbaljši Madžari
Proti pričakovanju se nam obeta tudi letos zanimiva hokejska sezona. Po zelo uspelem nastopu v Beogradu se bo predstavila Ilirija v petek tudi domačemu športnemu občinstvu v prenovljeni ln neprimerno močnejši postavi. Ilirija bo skušala dokazati, da njen poslednji rezultat proti madžarskemu moštvu ni bil slučajen, ampak da je moštvo res pridobilo ogromno v taktičnem pogledu, napredovalo pa je tudi v brzini-in tehniki. Ekipa je trenutno v najboljši formi, tako da lahko vzdrži odprto in izravnano igro z najmočnejšimi tujimi nasprotniki.
BKE (Budimpeštansko drsalno društvo) je madžarski državni prvak ter obenem
Dve smučarski prireditvi v Ljubljani
Stafetni tek SmK Ljubljana
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo dne 14. t. m. medklubsko štafeto 3x10 km. Start bo ob 9. na strelišču pod Rožnikom. Startati smejo vsi pri JZSS verificirani smučarji. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Prijavnine ni. Zmagovalne štafete prejmejo diplome.
Razglasitev rezultatov po tekmi v gostilni na strelišču. Prijave do 13. t. m. na tajnika Franca Koprivo, TPD Ljubljana, odnosno eno uro pred startom pri vodstvu tekme.
Skakalne tekme v Mostecu
Ugodno vreme za smuko traja še zmerom ln tako lahko skoraj z gotovostjo računamo, da bo po dolgem spet enkrat izvedljiva skakalna tekma v neposredni bližini mesta. Prireditev — medklubske skakalne tekme — je razpisal LZSP na skakalnici v Mostecu, na kateri se zdaj že nekaj časa vršijo treningi ln tečaji in je za enkrat v prav dobrem stanju. Najbolj privlačno pri tej napravi pa je, da je le za kratek sprehod od Ljubljane, tako da si bodo to pot smučarje v zraku lahko ogledali tudi številni oni, ki so o njih samo slišali bajne stvari, videli pa še niso, kako prav za prav skačejo in letajo ln kar še vse delajo, ko zapuste trdna tla.
Prireditev bo ob 15.—; Za vstop bodo pobirali majhne prispevke po din 5.— ln din 2.—. Saj športu ln športnikom zmerom in povsod primanjkuje denarjev!
skoro kompletna madžarska državna reprezentanca, ki goji priznano najboljši obrambni sistem, katerega so od njih kopirali celo Kanadčani sami.
Na lanskem svetovnem prvenstvu v Cu-rlhu so v tekmi s Kanado vodili Madžari še 5 minut pred koncu z 1:0!! Moštvo vodi razen Čeha Malečka najboljši evropski centerfor Miklosz, čigar igro ocenjujejo vsi mednarodni strokovnjaki kot virtuozno.
Tekma bo nudila vrhunski šport, neprimerno boljšega od vsega, kar smo videli dosedaj v Ljubljani. Zatorej naj nihče ne zamudi te izredne prilike ln s tem podpre naše fante v tem težkem boju tako, kakor so to storili Beograjčani.
Razp:s
oodsaveznesa prvenstva MZSP v klasični kombinaciji dne 14. t. m. ▼ Ribnici na Pohorju
Mariborski zimsko-sportnl podsavez razpisuje za nedeljo dne 14. t. m. v bližini Ribnice na Pohorju tekmovanje za pod-savezno prvenstvo v klasični kombinaciji. Tekmovanle v teku bo dopoldne ob 8. v neposredni bližini Ribnice na Pohorju, skoki pa popoldne ob 13. na tamkajšnji novo 7grajeni skakalnici.	,
Pravico tekmovanja imajo vsi verlflcl- I
rani tekmovalci JZSS, ki so obenem člani klubov MZSP. Prijave je treba poslati na predpisanih saveznih prijavnicah najkasneje do 12. t. m. zvečer na naslov: Mariborski zimskosportni podsavez, Maribor, Prešernova ul. 30. Za naknadbe prijave, ki se bodo sprejemale še eno uro pred startom, bo treba plačati prijavnino din 10.—. Zdravniški pregled in žrebanje številk bo dne 13. t. m. zvečer v gostilni Puhr v Ribnici na Pohorju.
Prvoplasirani v klasični kombinaciji prejme naslov prvaka MZSP v tej disciplini. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JZSS.
Objava rezultatov In razdelitev daril bo po tekmi v Ribnici na Pohorju. Pred tekmovanjem v skokih bodo skakalnice blagoslovili in srečno otvorili.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel podban dravske banovine dr. Majcen, v častnem predsedstvu pa so številni vojaški ln civilni odličniki Maribora ter predstavniki tujsko-prometnih ustanov.
Predsedstvo tekmovanja tvorijo gg. Ludvik Zorzut, Inž. Milan Lenarčič, Viljem Forstnerič ln Zdravko Kovač. Tehnični vodja tekme bo g. Viktor Purkeljc, ki mu bo v pomoč potrebno število sodnikov, časo-merilcev itd.
članstvu SK Ilirije
Uprava kluba sporoča članstvu, da bo klubov občni zbor nepreklicno v torek 16. t. m. ob 20. in sicer v beli dvorani hotela Unlona.
Slov. t. t. zveza obvešča vse gg. odbornike, da bo seja v petek 12. t. m. ob pol 20.
v prostorih SK Mladike. Vsi in točno! Tajnik.
Smučarke opozarjamo, da prireja smučarski klub Ljubljana tečaj za žensko mladino in dame. Poučujejo zvezine smučarske učiteljice. Zbirališče vsak dan ob 14.30 pri gostilni čad pod Rožnikom. Tečaji so brezplačni.
Sabljači SK Ilirije. Vse dame In gosp> de obveščam, da se jutri v četrtek snet začne redni trening za oba tečaja v floret ", ki ju bo vodil spet g. ppolk. Cvetko. -nem vabim tudi one dame in gos"' i doslej niso trenirali iz raznih vzr	i
se ta dan zglasijo v telovadnic' skega učiteljišča na Resljevf -	ji
nik.
MALI OGLASI
CENE
A L 1 M OGLASOM
Po 50 par u besedo. LUD S.- davka en vsak ogtaa ln enkratno pri •tojbtno Din 3. ca ftlfro aH dajanje naslovov plavajo oni. ki Iščejo •luih. Najmanjši tnrack cm enkratno objavo oglHM» l>tn 12.—. Dopisi In tenitve m? caraAunajo po IMn 2— ca vmko brazdo. Din J.— davka Ca vsak oglu tn enkratno pristojbino Dtn S. ca Mfro ali dajanje
naslovov Najnianjftl aimtb ca enkratno objavo oglaaa Dtn 20.__
Vsi oiitall oglaiit m* caračunajo po l>1n 1.— ca bnandn. Din 3. davka Ba vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5. ca šifro ali dajanje Baslovov. Najmanjši coeseh ca enkratno objavo oglasa Dtn 17.
Službo dobi
Vrtnar za povrtnino
sposoben samostojnega vodstva vrtnarije dobi stalno službo Zahtevke ln naslov sporočite ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar.
276-1
Postrežnico
U dopoldanske ure spretnem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
692-1
Postrežnico
Sa dopoldne, katera zna ii-Tati spreimem 1. februarja 1940. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
696-1
Kuharica
katera bi bila v pomoi v gostilni na deželi, dobi mesto. Slavko Podboj, Ribnica Dolenjsko.
695-1
Frizerka
dobra moč, dobi stalno mesto za takoj. — Salon »Vena«, Gradišče 4.
694-1
Pekovski pomočnik
z obrtnim listom, vajen navadne peči, vojaščine prost mlad. podjeten, z 2.000 kavcije dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo poSten«.
708-1
Dve pomočnici
sa trgovino mešanega blaga. ena s kavcijo za podružnico, dobita mesto tako) ali l. februarja. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Brihtna«.
710-1
Praktikinta
zobotehniškega, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
652-1
Službe išče
Manufakturist
isto galant in konfek., z večletno prakso, premeni mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj 33«.
713-*
Vajenci (ke)
•llSMStnnanua*.
Učenko
sprejmem takoj v modno trgovino. Gosposvetska 1.
675-44
Pouk
English lessons
Mlss Farler, Dvorakova ulica 3.	443-4
Službo dobi
najlažje, kdor zna stenogra fijo in stroiepisje. 6meseč-ni teča) za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učili-šču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe.
273-4
Kavarniška
kuharica
•e išče za Veliko kavarno v Mariboru.
711-1
Frizerko
prvovrstno in hitro delavko Za železno in vodno ondu-lacijo in manikiro sprejme za stalno salon »Julka«, Split, Peristil 7.
701-1
Revno dekle
ki se malo razume pri go-»podinistvu, — dobi takoj službo. »Rožna pekarna«, Janžekovič Janez, Ljubljana . Vič. Rožna dolina II, 14, telefon 39-48.
685-1
Frizerka
•posobna v damski stroki, dobi službo takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
684-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega delavca, — iščem. Služba stalna. Nastop takoj, vojaščine prost. Mila Petkovič, Domžale.
682-1
Frizerka
dobi dobro službo v letoviškem mestu na Gorenjskem. 500 din plače in vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra delavka«.
678-1
Plačilna natakarica
i kavcijo in znanjem nem-Ičine dobi takoj mesto. Ponudbe na Ign. Černe, Jesenice, Kralja Aleksandra trg Itev. 3.	677-1
Dobra frizerka
dobi mesto takoj ali po-»neje. Plača din 900. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna dobra služba«.
656-1
Briv. pomočnika
ca stalno sprejmem. Nastopi lahko takoj. Konopa, Logatec,
661-1
Prodam
Gospodinje!
Pozimi je um.vanie oken neprijetno. Nabavite »• naj noveiši, praktični patenti ran- brisalec za umivanie in sušenie oken Cena z navodilom din 36. Dobite ga v vseh boliših trgovinah ali direktno pri lugopatent. Liubhana. Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri predDla-čilu na črkovni račun št. 14.627 Vam pošliemo pošt mnr prosto. Spreimemi preprodajalce.
56-6
Kajenje škoduje Vašemu zdravju
»NIKOTINOL. neškodliivo zanesliivo sredstvo odvadi v 2—3 lednih Kajenia „uai naistrastnejše kadilce Cena velika steklenica lin 70. mala din 60 Po povzetju razpošilia Jugopatent Liub Ijana. Dvorakova 8. Sprei memo preprodajalce 38-6
Preproge tudi
perzijske
v strokovno popravilo, čiščenje in ocenitev prevze mamo na razstavi Saraiev ske tkaonice čilima od 10. do 15. januarja v Restavraciji pri »Šestici«.
33511-6
Posteljo
z modrocem, slike, majhen lestenec, prodam takoj radi selitve. Na ogled od 9. do 12. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
687-6
Gašperček
poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
665 6
Smučarski kroj
kompleten, rjav, za malo žensko postavo, smuči in gojzarce št. 37 prodam za din 650. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
712-6
Tri stavbne parcele
prodam, 10 minut od postaje D. M. v Poliu. Cena jako ugodna. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
666-20
Hipoteka na
prvem mestu
bančna, do polovice odplačana, se proti ugodnemu obrestovanju in odplačilu odda zasebniku. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varno«.
662-16
Družabnika
s kapitalom ca 20.000 din iščem za brezkonkurenčen in zelo dobičkanosen posel. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
699-16
Knjižico Kmetske
hranilnice ljubljanske, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »11*.000«.
679-16
Obrt avtotaksi
po naročilu vzamem v najem za celo leto ali za prvih šest mesecev letos. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Taksi«.
688-17
Smučarji!
Kdor bi hotel mesec dni ali več preživeti v lepem zimskem raju na Pokljuki, se mu da v naiem weekend hišica po zmerni ceni. oziroma se sprejmejo dame v vso oskrbo. Bregant, Pokljuka.
658-17
Lokali
Lokal
primeren za obrtnika oddam 1. februarja. Florian-ska 31.	663-1>
Mlekarna
na dobro idočem kraju se odda takoj radi odpotova-nja. Naslov v vseh pošlo vainicah Jutra.
709-19
2 šivalna stroja
dobro	ohranjena,	proda —
ABC,	Ljubljana,	Medvedo
va c. 8, poleg	kolodvora Šiške. 703-29
Kupim
Kupim
Kupim daljnogled
vojaški (Stricheinteilung). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno«.
668-7
Vojaški plašč
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod šifro »Vojaški plašč« na ogl. odd. Jutra.
698-7
na severni strani Ljubljane stavbno parcelo do 1.000 kv m in več posameznih njiv do 15.000 kv. m. Plačam takoj. Parcela z do-nosnohišo ima prednost. — Točne ponudbe z navedbo parcelne številke in katastrske občine pošljite čim-preie na ogl. odd. Jutra pod »Dva milijona gotovine«.	674-20
UJ.imiJla
Dvosob. stanovanje
suho, solnčno, v II. nadstropju, s pritiklinami, oddam 1. februarja. Soteska št. 10. Ogled od 10. do 12. in od 14. do 16. ut
681 21
| G. Th. Rotman	--""■s
SAMBO IN PETER
POTUJETA
36
Rečeno, storjeno. Veslaje z debelimi nogami, je nilski konj odplaval na ono stran, kjer je bila reka gosto obrašče-na s papirom in lokvanji. V pšpirovem trs ju je bila odprtina; nilski konj je zabredel skozi njo. »Ta smo na cilju,« je dejal, »zakaj tu živi moja sestra!«
Mlad zakonski par
išče lepo, enosobno stano vanje, najraie v centru. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. februar«.
672-21a
Stanovanje
2- ali 3-sobno, v Devici Mariji v Poliu. po v novi hiši in v bližini kolodvora išče za 1. teu.u . dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažno«.
671-21 a
Radio
Seibl Super radio
za razvajenegs poslušalca, 5-cevoi. 7 okrožij. 3 va lovne dolžin« tx din M00 modei 1940. - Zastopstvo Ludvik lleršič, Ljubliana. Rimska cesu 13.
330-»
Sobo odda
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo — sprejmem. Sv. Jakoba trg štev. J.	697-23
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo — spreimem takoj. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutr.a 676-23
Sobč išče
Cisto sobico
priprosto v bližini kolodvora, iščem za takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
691-23a
Gospodična
išče prazno sobo s posebnim vhodom za 1*. januar. Blizu glav. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prazna«.
689-23a
Privatna uradnica
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom pri boljši družini za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.
667-23a
Sobo
opremljeno, prostorno, svetlo, s posebnim vhodom — iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober plačnik 1940«.
700-23a
Čisto sobo
(opremljeno) s pečjo, išče magistratni uradnik Navedbe s ceno pod »Sobica« na ogl. odd. Jutra.
683-23a
JJL
Želim znanja
z inteligentno svobodno in vedro gospodično lepe postave. če mogoče r znanjem stenografije. Obvestila na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Mariborska okolica«. če mogoče s sliko, ki se vrne.
664-24
LokomoMlo
45 KS in dva elektromo torja, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
693-29
2 šivalna stroja
rabliena, za rokavice ali krzno <entl in flah) poceni prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stroji«.
680-29
hMllilUlU
Iščem fotografijo slov. zgodovinarja
pok. prof. Ivana Vrhovca.
Dobrodošla tudi skupinska slika. ljubeznivemu pošiljatelju se vnapre: zahvaljuie slikar Ivan Vavpotič, Ljub Ijana, Kresija.
669-31
Razno
Ideje- izume
vnovčuie in plasira v tn m inozemstvu Jugopatent. — Ljubljana, Dvorakova 8 37-37
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in naj cenejša oblačila si nabavite pri
Preskejjn,
Sv. PETKA C. 14
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno m po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni c r g 13
Naše gledališče
D B A M A
Sreda, 10.: Tri komedije. Red sreda. Četrtek, 11.: George Dan din. Red B. Petek, 12.: zaprto. (Generalka). Sobota, 13.: Profesor Klepec. Krstna predstava. Premiera ki abonma.
Za razvedrilo in kratk<>čaSje so kakor nalašč ustvarjene tri Courtellnove komedije, ki pokažejo na humoren nač n zvestobo in mehanizacijo uradovanja na sodni j i is policijskem komlsarijatu. V glavnii vlogah Cesar, Gabr jelčičeva, Kralj, Gre-gorin, Jerman, nadalje Skrbinšek Dreno-vec, Presetnik, Daneš, Sever. Brezlgar, Plut. Sandn, Jan, Potokar, Polonca Juva-novai lin Vertln. Režiser prof. Sest
V	MoHefovi komediji »George Dandln« je podana v okv ru zakonoloma kritična slika moralnih lastnosti aristokracije, meščanstva ln ljudstva. Za navidezno lahkotno vsebino je skrita naperjen ost, zoper privilegirano arlstokrac jo, kateri v zabavo je bil napisan »George Dandin« kot priložnostno delo.
Zanimiv dogodek v na« drami. Slovenska dramatska literatura Je pr dobila s komedi,jo našega priznanega književnika Ferda Kozaka ljubeznivo, lahkotno komedijo. »Profesor Klepec« je delo. ki bo nudilo prav veder večer decentne komike ln humorja. Dejanje se godi v Ljubljani. Pr kupno pisani dialogi in posrečeni zaplet in razplet, ustvarjata skupno z Igralskimi nalogami večer, ki bo prinesel poleg svojstvenega pisateljevega sloga, ki je sočen in v govorici izv ren, tudi zelo zrelo podane igralske kreacije. Igro bo zrežiral dr. Bratko Kreft
OPERA
Sreda 10.: Gorenjski slavček. Red A. Četrtek, 11.: VVerther. Red četrtek. Gostuje Josip Gostič. Petek, 12.: zaprto.
Sobota, 13.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote.
Drevi za red A bodo peli ljubko A. Foer-sterjevo delo »Gorenjski slavček« z Ribičevo, Franclom, Kogejevo, Anžlovarjem, Barblčevo, Orlom, Doln čarjem, Zupanom in M. Sancinom. Režija je Zupanova, dirigira Anton Neffat.
V	četrtek bo gostov*! Josip Gostič v naslovni partiji Massenetove opere »Wert-herc v kateri Je s svojo vzorno kreac jo žel na našem odru že ponovno močan umetniški uspeh. Kot nova Lota se je letos zelo lepo uveljavila naša odlična pevka Kogejeva. Ostala zasedba običajna. Dirigent A. Neffat. Režija Zupanova.
Naš rojak in član dunajske državne opere Anton Drmota, ki Je dosegel na Dunaju ln v Nemčij; zavidljive uspehe, bo gostoval v naši operi v soboto 13. t m.
kot Alfred v Verdijevi »Traviatl« skupaj
z Gjungjenčevo. Predstava, ki bo nedvomno nudila vsem ljubiteljem odrske umetnosti Izreden už tek, bo iaven abonmaja in opozarjamo občinstvo nanjo. Dirigent in režiser Niko Stritof.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 12.: Via mala. Gostovanje mariborskega gledališča.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 10.: zaprto.
Četrtek, 11.: Zaroka na Jadranu. Red C.
Sreda 10. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče za oddih. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Smuška tehnika (g. J. Siherl); Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič). — 18.40: Razvoj slovenske narodne zavesti (prof. Kocbek). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave. — 19.50: Zimski počitek narave (dr. Maks Vraber)
—	20: Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjenijev.č, pri klavirju prof P. Sivie.
—	20.45: Operetni venčki (pl šče). — 21 15: Pevski zbor Grafike — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitaro igra g. Stanko Prek.
Beograd 18.20: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gled. — Zagreb 20: Koncert po željah. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18: Lahka glasba. — 18.45: Mali orkester.
—	19.45: Operni večer. — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 16: Pester glasbeni spored. — 18: Klavirske skladbe — 20: Dve uri veselja. — 22.20- Lahka eodba in ples.
—	24.10: Kakor Berlin. — BerUn 18: Vesela muzika. — 20 Kakor Dunaj — 22.30: Godalni kvartet — 24 10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Skladbe za čelo — 20 30: Orkestralna glasba. — 21: Operni prenos. — 23.15: Ples.
Sokol
Sokolsko drufttvo Ljubljana Šiška bo
imelo redni letni občni zbor 21. t m. ob 8.30 dopoldne v dvorani Sokolskega doma Članski sestanek za sestavo kandidatne liste bo 14. t. m. ob 9. uri dopoldne isto-stam. Zdravo!
Sokolsko društvo Dolenji Logatec. Po lepi akademiji v proslavo 1. decembra smo imeli Miklavžev večer, na katerem je bilo obdarovanih s pecivom, sadjem m razni mi oblačili 225 najmlajših naših sokolskib pripadnikov. 20. decembra pa Je bila bo-žičnica in smo obdarovali 127 revnejših
pripadnikov a pecivom in 600 kg moke.
Bož.čnica je bila v veliki dvorani in jo je pr pravil strokovni odbor. Ob lepem in razsvetljenem božičnem dreveščku je v imenu strokovnega odbora nagovoril zbrano deco br Senica, v imenu uprave pa br. dr. Kraševec, nakar so prednjaki razdelili med deco in naraščaj zavitke Bil je lep večer ln se zahvaljujemo darovalcem za dragocena in lepa dar la. žal odhajajo iz naše sredine naši najboljši. Pred kratkim je odšel br Mis'ej s sestro Mančko Pustil je za seboj veliko vrzel v društvenem orkestru, želimo mu ob sinjem Jadranu veliko uspehov in sreče 27. p m je tila odhodn ca br. Jereba ki je odšel s sestro Maro v Konjice. Oba sta bila tiha in marljiva delavca Vsem Iskrena zahvala za delo ln številne prijetne ure Tudi naš načelnik bo te dni odšel v Prekmurje Ima bolno ženo. ki bo ostala pr nas. pa vse skupaj ne pomaga nič. taka je službena potreba, vkljub temu. da je dovolj neporočenih samcev na razpolago O izgubi, ki nas bo zadela z njegovim odhodom, ne moremo govoriti ker vsak telovadec ve. kaj ln kako je, če odide načelnik Brat Srečo, pogrešali te bomo. toda vedno bomo čakal tudi mi poleg tvoje družinice na tvoj povratek v našo sredino — Za Silvestra nam Je priredil naš strokovni odbor prav vesel večer. Dvorana je bila polna, kakor te dolgo ne Do polnoči je bil na odru zabaven spored, po polnoči pa se je ob zvokih jazza »Akordeona« lz L<ubljane razvila prav prijetna n neprisiljena zabava. Vsi posetniki ln prireditelji so bili močno zadovoljni. V nedeljo popoldne pa smo p^ož li na rednem letnem občnem zboru obračun našega dela.
NAJBOLJŠA
NAJSLAJŠA in
krepllns pijača je
BERMET—VINO
ČRNINA (Z FRISKE GORE.
Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to špecljallteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Kaj lovci — Fruška gora.
ZOPER KAMENE
v žolča — ledvicah — sečnem mehurja, vzemite: lek. DUBRAVKA CAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen — 1 škatL din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah, izdeluje: K. F Labor Mr. 1, Andnjič, lekarnar, Mostar.
R. S. br 14471 25IV 1938.
Razglas licitacije!
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Niša na dan 30. januarja 1940. 1. ob 11. ari ofertalno licitacijo za oddajo dobave in montaže električnih oprem transformatorske postaje in kablov svojega sanatorija za pljučne bolezni v Knez-Selu pri Niša.
Obrazce za sestavljanje ponudb lahko dobite dnevno pri okrožnem urada za zavarovanje delavcev v Niša za časa uradnih ur proti plačila din 75.— ter pri tehničnem odseka osrednjega arada za zavarovanje delavcev v Zagreba, kjer dobite tadi vsa potrebna pojasnila.
V Zagreba, dne 30. decembra 1939. 1.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
A.itf V .JUTRU"!
lUULKJJUUUUUUJlJLJUt lUlJUUlJULfl JI JI JU '
bralno olje težko dobivate:	Pomagajte sami sebi!
OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE !
»REGENTOL«
aparat za regenerttanje (obnavljanje) rabljenega olja Vam
nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE !
ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Elslei. Beograd, Vojv. Gllgora St. 15.
Te* 41949.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ao našo dobro sestro, svakinjo, teto, gospo
MARIJO CUKJATI roj. KOŽELJ
v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Jamšku za ves trud ob bolezni, g. o. f. Jože Aljančiču za poslednja duhovna tolažila. Pevskemu društvu »Grafika« in »Čitalnica« v Šiški za častno spremstvo ln ganljive žalostmke; prav tako za vse izraze sožalja ln darovalcem cvetja.
V LJUBLJANI, dne januarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
Molu JUKKOII t»W Ot>č>n» Liublian*
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Nam VVeber roj. Andrejčič
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo, dne 10 t. m. ob 4. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa iVidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, dne 9 januarja 1940.
Globoko talujočl; Matilda por. Justin, Jožka por. Haszlaklevicz. Franja, hčerke; Gabrijel, sin; Marija, sinaha; Ciril Justin, VValdcmar Haszlakievicz. zeta; Mija. Tomo, Drngo-van, Dziuha, Ziuta, vnuki ln vnukinje — ter ostalo sorodstvo.
Naznanjam tužno vest, da mi je nenadno preminul moj ij ubijem soprog in dobri oče, gospod
IVAN LUŠIN
POSESTNIK, TRG. IN GOSTILNIČAR
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 10. Januarja 1940 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Sodražlci.
Vince pri Sodražlci, dne 9. januarja 1940.
Žalujoča soproga PAVLA; sin IVAN in ostalo sorodstvo.
-".v	-¥"'
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jih prejeli ob priliki bridke, nenadomestljive izgube najine nad vse ljubljene, nepozabne mame, sestre in tete, gospe
MARIJE URH
se vsem najtopleje zahvaljujeva.
Posebno zahvalo Izrekava gospodu docentu-primar. dr. Jos Cholewl. za ves trud ob času njene bolezni, prečastitemu gospodu prof dr. J. Demšarju za močno dušno tolažbo, častiti sestri prednici Banov, zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, za številne obiske ln čč. sestram lz Vincentinuma, ki so bile predragi pokojnlci v njeni težki bolezni ob strani.
Prisrčno se zahvaljujeva Prosvetnemu društvu št. Peter ln Društvu železniških vpokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani, dalje darovalcem krasnega cvetja ln vsem, ki so nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Requiem bo v torek, dne 16. januarja 1940 ob 7. zjutraj v cerkvi pri Sv. Petru.
V LJUBLJANI, dne 10. januarja 1940.
Žalujoči hčerki MARIJA tn JELKA
ZAHVALA
Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob prerani smrti svojega predobrega soproga in našega nepozabnega brata, svaka ln strica, gospoda
inž. VILJEMA BABNIKA
VIŠJEGA TEHNIČNEGA SVETNIKA
Izrekamo po tej poti vsem najlskreneJSo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči gosp. docentu dr. Lavriču za nujno operativno pomoč, vsem častitim sestram, ki so mu lajSali gorje ob njegovi zadnji uri, dalje vsem odposlancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, zlasti pa gosp. načelniku Tehničnega oddelka kr. banske uprave Ing. Ruehu, gospodom zastopnikom sreskega načelstva ln Tehničnega oddelka v Kranju, vsem njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem In znancem.
Prav prisrčna hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev ln lepega cvetja!
Sv. maša se bo darovala v četrtek 11. L m. ob pol 8. uri zjutraj v farni
cerkvi sv. Petra.
V LJUBLJANI, dne 8. januarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Kavi jen. — Izdaja 28 Konzorcij »Jutra« sjuuiko V uranu — iNaiuauo tiskarno d. cL. kol uakai uarja Fran Jeran — Za uoaeraliu del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Lj unijam.
■-' " ''"	• " *	.	5	" ?-•----.	-vj.1 —1	f • i v	g,	v»— ii... :
Gospodarstvo
Novi taksni predpisi
Istočasno z novelo k zakonu o aeposred-nih davkih je izšla, kakor smo že poročali uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah Taksni zakon sam le spremenjen v glavnem le glede predpisov o zastaranju (čl 33), glavne spremembe ipa se nanašajo na taksno tarifo.
Zastaranje taks
V načelu preneha po novem besedilu čl 33 pravica na odmero takse v petih letih
po onem koledarskem letu. v katerem je prijavi zavezana stranka predložila prijavo odnosno podatke za odmero takse, odnosno če ni obstajala obveznost prijave, po preteku oneea koledarskega leta v katerem ie finarčno ob'astvo zvedelo, da je nastala taksna obveznost.
Pri lis*'nah in drugih taksnih predmetih kjer se taksa plača v kolkih, ali _ se plača v gotovini namesto v kolkih, prične teči 5 'etni rok no preteku nne?a koledarskega 'eta v katerem je Hnančno oblastvo zvedelo za obstoj take listine.
Ko pa je preteklo ?0 'et od ones;a koledarskega 'eta. v b*tprem je nastala taksna obveznost, in v tem času oblastvo nI imelo mo7-oct; tafreo o^^i^ri "o»>»re. tedaj se smatra, da ie pravica države v vsakem primeru končno zastarala 'r»7en če se uradno uporabi spis ki bi moral biti ta ksiran s kolki, v tem primeru pa se plača ona taksa, ki bi se morala plačati v času ko ie bil dotični taksni spis sestavljen).
Zneski takse ki so bili zaradi nepravilne odmere ali zaradi nepravilne uporabe predpisov prenizko določeni m plačani, se lahko še naknadno odmerijo, ako ni pre teklo pet let od onega koledarskega leta v katerem 1e orej odmerjena ali plačana taksa dospela ali je bila plačana, odnosno po preteku onega koledarskega eta v ka terem je bila na pritožbo dostavljena veljavna odločba (izvzemši pravnovel javne razsodbe upravnega sodišča ali državnega sveta).
Pravica države na Izterjavo že odmer
jene redne takse zastara v petih letih po preteku oneea koledarskega leta. v katerem je postala odločba o taksi odnosno kazni pravnoveljavna
Novi čl. 33a vsebuje podrobne določbe o tem, kakšna oblastvena opravila prekinejo tok zastaranja Tok zastaranja pra vice države na odmero takse se prekint z vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki se tak^emu zavezancu pravilno dostavi. Tok zastaranja pravice države na izterjavo že odmerjene takse st prekine z vsakim poizkusom ali z izvršeno stopnjo eksekutivne '7teriave (opominom popisom odreditvijo prodaje) kakor tudi z vp;srm dol"ovanega zneska v javne knjige Tok zastaranja pravice za izterjave prekine tudi zahteva taksnega zavezanca d*5 se izterjava odloži ali da se dovoli obročno odplačilo kakor tudi samo dovoljenje obročnega odplačila Ce je dospela taksa zavarovana z ročno zastavo, ne more zastarati pravica na izterjavo, dokler j* oMnstvo v posesti zastavljenega predmeta Ce pa ie dosnpla taksa zavarovana z vpisom v javne knilee ali z vinkrilaclio tedal Zp«r+org pravica države na irteriavo v 3(' letih po vpisu odnosno po zabeležbi.
Po pretil™ onp?a ko'edar«:fcp«*a leta. v katerem bi'o 7*«taran'p r«r«>kinjeno. pričenja te?! nov rob zastaranja.
Odgovornost uradnikov
Važna je nova določba, da so organi ob^as^ev po ka+erih krivici država izgubi z zastaranjem pravico na odmero ali Izterjavo redne takse do'žni državi nadomestiti povzročeno škodo vrhu tega pa odfovariaio disciplinsko Odiočho o povračilu škode izda finančna direkcija, na pnHročiu katere ie zaposlen dotični uradnik v trenutku ko se pridne postopanje proti pipp-iij zaradi povrač;la škode Proti tpt.-i ndVčbi pa ima uradnik pravico ori-to^he na fipančno ministrstvo Za uradnika na 7sc*arn do^nnijt povračila škode drža*"' v pet'b letih po preteku oneea ko^-fln-cVorra ipta v ka+prem ie država ueoto-vHa da ie zaradi 7nstarplost? i7tmbl1a pravico odmere odnosno povračila takse.
Nagrade za uradnike
Povedmi odstavpk novega čl. 33a do-lr^ sm«5 ""a^čii m^ister na orpdlon n^^e1 Va or^pditi finančnim or<?a-p^m k' vrVic> nHmorn i7+oriavo in cen
fplrc	n^morp
te»-ir>T'p ip fpn7"rn ff^arto v	10*'n
nrt r»njv»	ttcoJ	takse 73
jr-i^o-o hi b;1a o5knHova«a krvava ip so to države r?5'i in-r^niki s svo-jim delom in s svojo inšpekcijo.
V tarifi k taksnemu zakonu sp spremenijo določbe 12. tarifne postavke, ki se nanaša na takso od prenosa premičnin in ne-premičnin T<?ksa na zakupne ln prodajne po~oflbe znaša odslel pri premičninah vrednosti 'doslej 1 %). pri nepremičninah pa poviša na fi^,, (doslej 4%) Ker se vrhu toga pobira 2r£ banovinska taksa ort prormsa, npnromičnin in v Ljubljani tudi 2% občinska taksa, bo odslej treba plačati pri nrenosu nepremičnin v Liuhliani samo ni državni prenosni taksi in na samoupravnih nronnsmh taksah 10% vrednosti, brpz ostalih taks. ki so v zvpzi s prenosom ln brp^ občinske prirastkarine Po novem besedilu prve pripombe k tej tarifni postavki, se za vrednost nepremičnin jemlle ali nakupna cena ali pa ocenjena vrednost.
Povišane takse za najemninske pogodbe
Taksa na pogodbe ali listine o najemu zgradb, stanovanj ln lokalov se poviša za 100%, to je na dvakratni sedanji znesek Ker pa še niso v prometu novi obrazci za najemne pogodbe se uporabijo zaenkrat Se start obrazci in se razlika v taksi nalepi v kolkih. Najemne pogodbe, ki so bile na monopoliziranih obrazcih sklenjene do uve-Ijavljenja te uredbe, to je do 23. decembra lanskega leta, se smatrajo, da so pravilno kolkovane.
Taksa za službene pogodbe
Novela k taksni tarifi prinaša tudi novo stilizacijo besedila o taksi na službene pogodbe po tar. post. 20. V bodoče obstoja taksna obveznost ne glede na to, ali obstoja med strankami formalna pismena pogodba, samo da o tem obstoja kakšna 11 stina. Veljavnost takse po tarifni postavki 20 o taksi na službene pogodbe se razširi na vso državo z naslednjimi določbami (doslej se je v Sloveniji ta taksa plačevala po tar post. 40 pristojbinskega zakona iz leta 1850).
Za pogodbe o službi, s katerimi se nekdo za določen čas obveže vršiti kakšno službo proti določeni nagradi se plača taksa po znesku vseh protidajatev (prljemkov). zvezanih s službo in izračunanih v smislu člena 20 zakona o taksah (po skupni denarni vrednosti prejemkov za ves pogodbeni čas, toda največ za 20 let; če gre za dosmrtno pogodbo se pobere taksa na podlagi prijemkov v 10 letih, če pa je pogodba določena za nedoločen čas, se plača taksa na podlagi prijemkov v treh letih). Taksa pa znaša 1% od zneska prejemkov.
V pripombah k tej tarifni postavki Je določeno še naslednje: Za službene odno-šaje, ki se ne naslanjajo na kakšen privat no-pravni naslov, torej za Javno-pravne službene odnošaje. kakor tudi za službene odnošaje kontraktualnih državnih ln bano-vinskih uradnikov se plača taksa iz te tarifne številke po vrednosti enoletnih prijemkov brez ozira na to, za kakšen čas je določen službeni odnošaj. Tej taksi niso podvrženi službeni odnošaji, ki so zasnovani na zakonu o državnih uradnikih ln državnih uslužbencih, po zakonu o državnem prometnem osebju, po zakonu o ustrojstvu vojske ln mornarice, nadalje službeni odnošaji banovinsklh uslužbencev službeni odnošaji svečenikov vseh priznanih veroizpovedi ter službeni odnošaji po vajeniških pogodbah.
Taksa iz te tarifne številke se plačane glede na to, ali je sestavljena pogodba k; jo podpišeta obe stranki, ali pa je pravno listino (dekret, oismo o postavitvi, zapisnik o postavitvi ali s! čno) sestavil samo delodajalec ali če se akt o postavitvi stavi v arhiv, In ne glede na to, ali je delodajalec fizična ali pravna oseba odnosno ali mu pripada oprostitev od takse ali ne.
Kadar dobi uslužbenec od Istega delodajalca ali njegovega pravnega naslednika kako drugo službo z enakimi prijem-ki, tedaj se plača samo stalna taksa 20 din na vsako polo dotične pravne listine, če pa v isti službi dobi višje prejemke, tedaj se plača taksa samo na višek prejemkov, vendar 9e mora v takem primeru dokazati, da je že plačana taksa na prej dosežene prijemke ali da obstoja oprostitev od te takse po zakonskJi predpisih, ki so takrat veljali.
Kot vrednost se ima vzeti pogojena plača, če gre za prejemke, ki se ponavljajo; če pa so prejemki določeni po količni protidajatev, se vrednost določi po skupnem pogojnem poslu.
Na službene odnošaje. ki doslej niso bili podvrženi tej taksi pa so po predpisih te tarifne številke zavezani taksi, se mora taksa plačati v roku 90 dni po uveljavlje-nju novih predpisov (do 23 marca i. L). Za službene odnošaje. za katere do uve-Ijavljenja novih predpisov taksa splob ni bila plačana ali ni bila plačana v zadostni višini pa je b'l ta službeni odnošaj podvržen plačilu takse po prejšnjih zakonskih predpisih je treba plačati takso po novih predpisih, pn čemer se upošteva eventualno že plačana taksa
Pravilnik k tej tarifni številki še določa: Taksa iz te tarifne številke se plača brez ozira na to. ali obstoja med strankami formalna pismena pogodba ki jo podpišeta obe stranki ali ne obstoja. Dovolj je, če ob stoja takšna listina ki lahko služi kot dokaz. četudi ni dostavljena stranki in jo pridrži delodajalec (n pr zapisnik o seji upravnega odbora o postavitvi dotičnega uradnika) Tudi korespondenca o nastavitvi je podvržena tej taksi, četudi je podpisana samo od ene strani Za listine o službenih odnošajih. ki so bile sestavljene v inozemstvu, velja obveznost z dnem, ko se dotična listina, njen prepis ah prevod prenese v našo državo
Kot pogodbene prejemke je upoštevati tudi preiemke v naravi, ki se ocenijo po tablici denarnih ekvivalentov prejemkov v naravi, v smislu 22 zakona o zavarovanju delavcev odnosno po odloku ministra za socialno politiko od 18 junija 1931 objav lienem v pravilniku k zakonu o neposred nih davkih k členu 94 tega zakona
Taksa iz te tarifne številke se plača v gotovim pri davčni upravi Zato so deloda jalci dolžni v 15 dneh po postanku 'isti ne. odnosno od sklenitve službene pogodbe izročiti davčni upravi pismeno prijavo Na isti način je treba prijaviti tudi pogodbe no povišanje prejemkov Kdor ne izvrši te taksne dolžnosti se kaznuje po določbah člena 51 taksnega zakona (plačati mora še kazensko takso v enkratnem znesku red ne takse).
vesti
= R novi trgovinski pogodbi s Francijo
poročajo iz Pariza, da astanejc nadalje v veljavi carinske oretererme. ki so bile določene že s pogodbe sklenjeno v lanskem februarm (na Kome Koruzo les. iajca itd) Ugodnostnl Kontingent za iug osi o vensko celulozo je povišan xj *000 na 13 000 ton Nova je določba da se skupni znesek ca rinskih povračil uporabi m oživlienje ju goslovenskega izvoza v Francijo Francoska vlada je Iziavila p. ipravlienost, da bo preferira uvoz jugoslovpnskega blaga z ukinjenjem odnosno z zmanjšanjem francoskih uvoznih taks za posamezne jugo-slovenske izvozne predmete (svinjsko meso, perutnina, fižol, jajca). Iz zneska, ki
00	pri pariški kompenzacijski blagajni vplačan za poravnavo uvoza Iz Jugoslavije se bodo najprej Izločila plačila za uvoz jugoslovenskega tobaka lesa in konoplje, ki se bodo prenesla na račun anuitet za ju-goslovenske dolgove v Franciji Od ostanka pa se porabi 40% za anultetno službo jugoslovensklh posojil v Franciji. 50% za plačilo izvoza francoskega blaga v Jugoslavijo, 10% pa ostane na svobodno razpolago jugoslovenski Narodni oankl. Celotni blagovni promet bo nadzirala mešana vlad-
« Oficielni tečaji za Januar. Za januar ]e finančni minister zaradi pravdnega plačila taks določil naslednje uradne tečaje:
1	napoleondor 350 din. 1 zlata turška lira 398.30, 1 angleški funt 216, 1 ameriški do-
lar 55. 1 kanadski dolar 54.80. 1 nemška
marka 14.80, 1 belga 9.15. 1 penga 8.70. 1 brazilski milrajs 2.85. 1 egiptski funt 216, 1 palestinsk: funt 215. 1 urugvajski pezos 18 60. 1 argentinski pezos 12.40, 1 čilski pezos 125. 1 turška papirnata lira 34. 100 francoskih frankov 123, 100 švicarskih frankov 1233. 100 italijanskih lir 228 80. 100 holandskih goldinarjev 2920. 100 bolgarskih levov 45.50. 100 rumunsklh lejev 30. 100 danskih kron 1105 100 švedskih kron 1270. 100 norveških kron 1245. 100 španskih pezet 430 100 grških drahem 40. 100 čeških kron 150.50. 100 finskih mark 108. 100 letonskih latov 740. 100 iranskih rija-lov 100.
Borze
9t Januarja
Na jugoslovensklh borzah not raJo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32 in v Beogradu po 31.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pr. slabi tendenci nudila po 425 (v Beogradu je bil zabeležen tečal 424.50 — 427). Tudi v ostalih dr4avn:h vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 230
Devize
LJubljana. Oficielni tečaj!: London 173 65
—	176.85, Pariz 98.15—100 45, New York 4423.7» — 448375, Curih 995 — 1005 Amsterdam 2356 — 2394, Bruselj 740.20
—	752.20. Tečajj na svobodn-m trgu: London 214.57 — 217.77 Pariz 121.33 — 123 63, New York 5480 — 5520 Curih 1228.52 — 1238 52. Amsterdam 2910.61 — 2948 61 Bruselj 914 45 — 926.45.
Curih. Beograd 10, Pariz 9 97 London 17.59 New York 445.9375, Bruselj 74.75 Milan 22.50 Amsterdam 237 50. Berlin 178.62, Stockholm 106.1750, Oslo 101.35
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škode g 425 bi., 4*/» severne agrarne 51 — 52, 6«/„ begluške 75. bi. 6«/« dalm. agrarne 69 50 bi., 6% aumske 69 bi., 7*/» Invest. 98 bi. 7«/o Blair 87 oL. 7% Blair 87 bi.. Blali
97	bi., delnice: Narodna banka 7800 den. PAB 196 bi., Trboveljska 225 - 230 ( 230) šečerana Osljek 130 den., Osiječka ijeva-onlca 160 bi.
Beograd. Vojna Skoda 425.50 — 427 6*/« begluške 75.75 — 76 (75.50—76) 6% dalm. agrarne 71 bi. (70) 6% šumske 69
—	70.50. 7sta bil iz. 98 den., 1% nvest
98	den. (98.25), 7*/, Blair 86.75 den.
ZAHVALA
ZAHVALJUJEMO SE NAŠEMU ŠEFU GOSP.
DRAGU ROGLIČU
ZA VSA PRELEPA DARILA, KI NAM JIH JE PODARIL OB DVAJSETLETNICI OBSTOJA PODJETJA. — OBENEM SE MU ZAHVALJUJEMO ZA PONOVNO ZVIŠANJE PLAČ TER MU ŽELIMO ŠE MNOGO LET USPEŠNEGA DELOVANJA!
NASTAVLJENCI INDUSTRIJE ČEVLJEV
»KARO« - MARIBOR


Blagovna tržišča
žito
Chlcago, 9. Jan. Začetni tečaji: pšenica: za julij 100.25, za sept. 99.625; koruza; za maj 59. za julij 59.75.
+ Wlnnlpeg, 9. Jan. Začetni tečaji: pšenica: za julij 86.50, za okt 87.375.
4- Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška oko Novi Sad 193 — 195; gor. b. 194 — 196; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 197 — 199; rt: baška 152.50 — 155. Oves- baški, sremski ln slavonski 150 — 152. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 114 — 115; nova pariteta Indjija 111 — 112. Mo*a: baška in banatska »Og« in »Ogg« 290 — 300; >2« 270 — 280; >5« 250 — 260; >6« 240 — 250; >7« 200 — 210; >8« 130 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385 Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116.
Iz Kranja
Premiera Nušičeve komedije »UJE2« je danes zvečer ob pol 9. uri v Narodnem domu. Reprlza v nedeljo 14. t. m. ob 16. uri.
Proslava napredujočega podjetja
Maribor, 9. januarja
Mariborska industrija čevljev »Karo« je praznovala te dni 20-letnico Malo je pod jetij, ki bi v dveb desetletjih pokazala ta ko lep uspeh kakor »Karo«, ki ga vodi last nilc g. Drago Roglič Njegovo podjetje je vzor tesnega sodelovanja med delavstvom in lastništvom, kar je samo v korist uspešnejšemu razvoju.
Preteklo soboto popoldne je bila v veliki dvorani hotela »Novi svet« lepa jubilejna proslava, katere so se udeležili poleg lastnika in njegove družine delavci in nastav Ijenci Prireditev je pokazala, kako pnsrč no je razmerje med šefom in njegovim-uslužbenci Šef g Drago Roglič je nagovoril delavce in nastavljence ter jim kratko orisal razvoj podjetja, ki naj ostane vzorno v pogledu harmoničnega sodelovanja. Iz majhnega obrata v Krekov« ulici in pozneje na Koroški cesti je sedaj nastala v Cankarjevi ulici vodilna industrija čevljev
Šefu se je v imenu uslužbencev zahvalil obratovodja Albin Kopnvnikar. ki je z Le opoldom Tovornikom že od ustanovitve pri podjetju. Vsi delavci in nameščenci so bili nkto obilno nagrajeni. V zagotovilu, da bo podjetje tudi v tretjem desetletju tako složno delovalo z delavstvom in prav tako procvitalo, je potekel jubilejni sestanek v prav prijetnem in družabnem razpoloženiu _ (-)
Požar je uničil hišo in mlin
Poljane pri Dol Toplicah, 9. januarja
V divjeromantični sotesk', po kateri drži banovinska cesta iz Dol. Toplic v kočevske Crmošnjice, so ob potočku Crmošnjici postavljene hišice z žagami in mlini, ki sotesko oživljajo s svojim ropotom. V vasi Stari žagi. ki stoji v omenjeni soteski je na praznik sv. Treh kraljev zvečer nastal požar v hiši Petschauerja Jožeta in v prav kratkem času zajel vso hišo, mlin in žago Goreti je začelo zaradi tega. ker so se vnele saje.
Na lice mesta so prihiteli gasilci iz bližnjih Poljan, a ni90 mogli uspešno stopiti v akcijo, ker je potok Crmošnjica popolnoma zamrznil. Gasilci so sicei s sekiricami led razbili, toda do vode n so prišli, ker je potok zamrznil do dna. Tako sta zgorela vsa hiša in mlin z žago do tai. Skoda je kljub zavarovanja precej občutna, zlasti še, ker jc zdaj zima in bodo morali iskati pogorel-ci zavetja pri dobrih ljudeh.

Poročila II. izdaje
Splošna akcija Nemcev
proti nevtralcem
Direktna nemška diplomatska intervencija pri nekaterih nevtralnih državah
Pariz, 9. jan. p. Pariški listi poročajo iz Curiha, da je nemški tisk pričel zopet hudo kampanjo proti Belgiji ln Nizozemski, kakor tudi proti skandinavskim državam s tako ostrostjo, kakor že svoj čas proti Belgiji ln proti Poljski. Današnji nemški listi pišejo, da Nemčija nI pripravljena čakati tako dolgo, da bi zapadne sile okupirale kake strateške točke v Skandinaviji, ter opozarjajo nevtralne države, da morajo za vsako ceno preprečiti, da jih ne bi Francija ln Anglija potegnili v nevarne vojne zapletljaje, ker hoče Nemčija doseči naglo rešitev. Današnja posvetovanja vojnega sveta pri kancelarju Hitlerju imajo namen proučiti položaj na podlagi dejstev, ki streme, kakor poroča »Berliner Borsenzeltung« za tem, da bi se področje vojnih operacij razširilo na druge države, ki se ne čutijo dovolj močne, da bi se uprle politiki Francije ln Anglije, švicarski list »Basler Nach-richtenc je mnenja, da se more pričakovati direktna diplomatska akcija Nemčije pri nekaterih nevtralnih državah. Nemški vojni svet Ima danes odločiti, kakšno naj bo bodoče zadržanje Nemčije napram nevtralnim državam.
Bera, 9. jan. br. »Basler Nachrichten« poročajo, da se širijo iz zanesljivih virov v Nemčiji vesti, da bo Nemčija prepovedala sleherni prevoz orožja, streliva in Irug-lh vojnih potrebščin preko svojega ozemlja na Finsko. Kakor znano, je bilo doslej v Nemčiji' zaplenjenih nekaj itali-ianskih letal ln drugega orožja Nemški krogi naglašajo. da Nemčija že po mednarodnem pravu n; dolžna dovoliti takih tranzitnih transportov za državo, ki je v vojni. Argument, da je Italija nemška zaveznica, v tem primeru ne drži. Nemčija noče imeti nikakh sporov z Rusijo.
Po informacijah iz Amsterdama je italijanska vlada po diplomatski poti intervenirala v Berlinu zaradi italijanskih letal in drugega orožja ki so jih zadržali v Nemčiji Italijanski poslanik je opoaoril na to, da je Nemčija ob pričetku sovjet-sko-finske vojne take transporte preko svojega ozemlja dovolila.
Csaky odpotuje
danes v Rim
Rim, 9. jan. br. Radio je nocoj objavil, da bo madžarski zunanji minister grof Csaky jutri spet zapustil Budimpešto in odpotoval v Italijo. Verjetno bo prišel v
Rim.
Budimpešta, 9. januarja. AA. (Štefani.) Zunanji minister grof Csaky je dal predstavnikom tiska Izjavo, s katero je zanikal vesti o svojem skorajšnjem potovanju v Rim. Prav tako je zanikal poročila, ki se nanašajo na potovanje grofa Telekyja v Rim.
Najnovejši
vojni komunike
Helsinki, 9. jan. br. Vrhovno poveljništvo finske vojske je nocoj izdalo kratko vojno poročilo:
Včerajšnji dan Je potekel mlnro, če se ne upošteva delovanje Izvidnišklh čet ln nekaj topniškega streljanja na raznih točkah fronte. Tudi na morju ni bilo nobenih operacij. Enako ni ničesar poročati o letalskih akcijah.
Herriot - predsednik poslanske zbornice
Pariz, 9. jan. br. Na prvi seji novega zasedanja senata je imel starostni predsednik govor, v katerem je poudaril, da bosta Francija ln Velika Britanija doprlnašali enake žrtve za skupni cilj. To se lahko tolmači, kakor da sta se obe državi združili v eno. Velika Britanija ln Francija sta se odločili za totalno vojno in bosta vzdržali do konca 2e pokojni maršal Foch je dejal, da zmaga oni, ki vzdrži zadnje četrt ure.
Tudi v zbornici je imel starostni predsednik govor, v katerem je naglasil, da je zaman vsa sovražna propaganda, ki gre za tem, da bi se zasejala nesloga v vrste zaveznikov. Ko je pričel govoriti o armadi in republiki, je vsa zbornica vstala in viharno ploskala. Le 7 mobiliziranih poslancev, ki so prej pripadali komunistični stranki, se ni dvignilo s svojih sedežev, zaradi česar je zbornica energično protestirala ln so bili izključeni s seje. Ko so odhajali, je vsa zbornica pela marseljezo.
Zvečer so bile v zbornici volitve novega predsedstva. Edouard Herriot je bil z več kot 350 glasovi ponovno izvoljen za predsednika zbornice.
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 9. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj izdalo naslednje 256. vojno poročilo: Živahno delovanje francoskih izvidniških čet v teku dneva.
Poveljnik angleških
letalskih sil v Franciji
London, 9. januarja AA. (Reuter.) Letalsko ministrstvo sporoča, da je bil letalski maršal Barat imenovan za poveljnika britanskih letalskih sil v Franciji in da bo v kratkem prevzel svojo dolžnost.
Usoda poljskih
vojnih ujetnikov
Berlin, 9. jan. r. Nemški listi objavljajo nove določbe o zaposlitvi poljskih vojnih ujetnikov. Doslej so bili zaposleni predvsem v poljedelstvu in dodeljeni raznim veleposestnikom. Ker pa so poljska dela končana, bodo sedaj poljske vojne ujetnike porazdelili tudi po industrijah, poleg tega pa zaposlili pri gradnji cest in utrdb. Po najnovejši odredbi morajo vojni ujetniki sami skrbeti za hrano in stanovanje na ta način, da bodo dobivali določeno p^čo, s katero pa se bodo morali sami vzdrževati. Plača sme znašati največ 65 odstotkov najnižje plače delavcev dotične stroke ter se stopnjuje po delovnih uspehih in pridnosti vsakega posameznega ujetmka. Od te plače morajo poleg hrane in stanovanja. ki se bo zaračunavalo po vojaških tarifah, plačevati še poseben prispevek za zdravstveno oskrbo, vrhu tega pa se iim mora od piače odtegniti gotov odstotek na račun davka
Ješa za poslušanja tujih vesti
Berlin, 9. jan. r. V zadnjem času se po
vsej Nemčiji množe obsodbe zaradi poslušanja tujih radijskih poročil. Kazni so vedno bolj stroge, ker hočejo oblasti očitno s takimi drakoničnimi ukrepi preprečiti, da bi kdorkoli črpal svoje lnformacijc iz drugih kakor nemških uradnih virov. V Hamburgu je bil te dni obsojen 52-letni krčmar Friedrich Rieck na tri leta robije, ker je na nekem starem radijskem sprejemniku poslušal francoska in angleška poročila. Čeravno teh vesti ni dalje širil in je poslušanje takoj prekinil, ako je prišel v njegovo krčmo kak gost, je bil obsojen na najstrožjo kazen. Kontrola nad lastniki radijskih sprejemnikov je bila zadnje čase še bolj poostrena. Oblasti so v mnogih krajih, zlasti blizu meje odredile zaplembo vseh radijskih aparatov.
Bombni atentat
na policijsko postajo
Belfast, 9. jan. s. (Reuter). Na policijsko posta,jo v Londonderryju je b 1 včeraj izvršen bombni atentat. 2rtev ni bila
Upori v Braziliji
Montevideo, 9. jan. j. (Havas) List >E1 Dia« objavlja vest, da je v brazilski zvezni državi Rio Grande prišlo ponekod do revolucionarnih vstaj. ______

Trije aktualni posnetki s francoskega bojišča
Na le vi : Zaklonišče, ki nudi francoskim vojakom za Ml to pred snegom ln mrazom, moli jedra s svojo streho nad seraljo. — V dl« Francoski vojaki V savseti sovražni postojanki. — Na desni ; Častniki ln podčastniki pred Kemija vidom
Mrzlotna točkaKda|gastapinevarttosti
»vva%m da zmrznemo - Koliko
absolutne ttlČlC iilada prenese naše telo
Okrog 60 stopinj nad ničlo znaša skrajna toplina in okrog 70 stopinj pod ničlo največji mraz na zemlji. Tako je vsaj v naši geološki dobi, v prejšnjih dobah je bilo nemara drugače. Znanost pa je naravo že davno prekosila.
V slovitem laboratoriju vseučilišča v Levdenu so, kakor znano, dosegli mraz skoraj 273 pod ničlo. To pomeni, da so se za las približali tisti mrzlotni točki, ki je sploh še mogoča in ki se imenuje absolutna ničla Takšnih mrzlotnih rekordov si la ki že ne morejo več predstavljati, saj se tresejo že, če pade živo srebro v toplomeru kakšno stopinjo pod ničlo. Nevarnost, da zmrznemo, nastopi seveda šele tedaj, če se nam kri znatno ohladi. Človek ni več sposoben življenja, če se mu kri, ki meri 36 do 37 stopinj nad ničlo, ohladi pod 23 stopinj nad ničlo.
Znanstveniki so na lastnem telesu preizkušali. koliko prenese človeško telo. Tako sta se dva ameriška raziskovalca, lahko
oblečena, zaprla v tako zvano »mrzlotno komoro«, ki so jo uravnali na 30 stopinj
pod ničlo.
Ze po sedmih minutah je učenjakoma
otrpnil jezik, da nista mogla več govoriti. Po nadaljnjih enajstih minutah sta izgubila zavest. Po dogovoru so ju tedaj potegnili iz komore. Njiju telesna temperatura je znašala še 28 stopinj nad ničlo. S previdnim ogrevanjem so ju po eni uri spravili spet k zavesti.
Človeški organizem je pač zelo občutljiv. Živali in rastline nas deloma precej prekašajo. V znanstvenih laboratorijih so neke nizko stoječe živali izpostavili mrazu 268 stopinj pod ničlo in pozneje so iih s počasnim ogrevanjem spet obudili k življenju. Tudi trosi mnogih bakterij zdržijo velikanske temperaturne razlike Segreješ jih lahko nad 100 stopinj nad ničlo ali ohladiš na 100 stopinj pod ničlo, pa jim življenjske sposobnosti s tem ne uničiš.
it mest
fe izginilo s površja zemlje ob po-
tresnih sunklli v Anatoliji — Nevar-
esi
Rtsti še ni konec
Angleški listi priobčujejo pretresljive podrobnosti o strašnih posledicah potresne katastrofe v Turčiji Dopisniki velikih angleških dnevnikov sami le z veliko težavo odpravljajo svoja poročila, ker je potres skoraj popolnima ustavil poštni promet v Anatoliji. Poročevalci soglašajo v tem, da je bil ta potres najhujši, kar jih je Turčija doslej doživela.
Po prvih in najmočnejših sunkih so sle-
Flnee na konju
Finsld vojaški Jezdec z bojišča pri Salli, kjer vlada takšen mraz, da morajo biti tudi živali pokrite s toplimi kož uho vi na« ti ml odejami
dili trije novi, ki so podrli še tisto, kar je stalo pokonci. Ozemlje okrog Erzingjana je videti takšno, kakor da je udarila po njem ogromna pest in je velikan v svojem besu vse poteptal z nogami Med raz valinami sikajo plameni, drugod nosijo poplavne vode trupla neštetih človeških žrtev in živali s seboj. Mraz. ki je nenadno pri tisnii, uničuje še tiste, ki jih ni bilo mogoče pravočasno spraviti na varno Preko
opustošenega ozemlja d'vja snežni vihar Vlaki, ki prihajajo na pomoč zastajajo v zametih, obnavljanje razdejanih mostov poti in tirov je v teh okoliščinah skoraj nemogoče.
Z zemeljske površine je izginilo 12 mest in 80 vasi. Ceste m železniške proge so se pogreznile v globoke jame reševalci stav-Ijajo svoje življenje na kocko, a morajo z žalostjo vedno znova ugotavljati, da rešujejo same mrliče. Najhuje je trpelo mesto Girensum ob obali Črnega morja Tu je potres v trenutku uničil deset tisoč ljudi
V vasi Tomruku, ki je štela 150 prebivalcev, ao mogli rešiti samo 3 osebe.
Observatorij v Carigradu je anatolsko prebivalstvo opozoril na možnost novih potresnih sunkov. Znanstveniki poudarjajo, da dokazuje besnost potresa, da gre za pretres globokih zemeljskih plasti a v tem primeru se zemeljska notranjščina pomiri le po daljšem času.
Vsa gledališča, kinematografe in zabavišča so v Turčiji v znak narodne žalosti za teden dni zaprli. Zasebni nameščenci vseh vrst 90 znaten del svojih dohodkov darovali za podporo prizadetega prebivalstva. Visokošolska mladina zbira pod vodstvom svojim profesorjem prispevke za žrtve po tresa. Mnogo študentov se javlja za reševalne skupine, ki odhajajo v potresno ozemlje. Pred poštnimi urad' Ankare čakajo vsak dan ogromne množice ljudi, da bi zvedele kaj o svojih sorodnikih in prijateljih, kajti število žrtev še vedno ni točno dognano.
General Stern
Zaradi neuspehov dosedanjega vojaškega
vodstva na finskem bojišču je sovjetska vlada v Moskvi poverila s poveljstvom generala Sterna, ki se je svojčas izkazal na Daljnem Vzhodu
Siamski kralj v Švici
Kraii Siama se je te dni v spremstvu a-oje matere in svojih sester pripeljal v Švico, kjer ostane čez zimo.
Pogumni strojevodja
Nemška vlada je podelila pomožnemu strojevodji Alwinu Isellu iz Helmstodta odlikovanje za pogum, ki ga je pokazal ob priliki neke železniške nesreče.
Pred letom dni, proti večeru, je stal Isell • svojo ranžirno lokomotivo na visokem železniškem nasipu pred helmstedtsko postajo in čakal znamenja, da b< se vrnil vanjo. Nenadno je zaslišal za bližnjim gozdom ro-potanje zapoznelega brzovlaka, ki vozi skozi postajo, ne da bi se na njej ustavil, proti Braunschweigu. Pripeljati bi se moral po istem tiru na nasipu
IseU je takoj spoznal veliko nevarnost Pozval je kurjača, naj skoči iz 'okomotive, sam pa je vozilo pognal s polno paro proti
Tekma s smrtjo — Nagrada za prisotnost duha v službi
postaji in mimo nje. Strojevodja brzegs
vlaka je opazil ranžimi stroj, ki je tekel pred njim Skušal je svoj vlak ustaviti, a preden mu je to uspelo, je brzi vlak dosegel počasnejši stroj in udaril vanj.
Sunek je bil tako hud. da je dva voza brzega vlaka vrglo s tira, lokomotivi pa sta tako treščili druga v drugo, da so ju morali pozneje ločiti z rezalnimi gorilniki Iztirjena voza sta bila k sreči prazna in poškodbe strojnega osebja niso bile prehude. Vse drugače pa bi seveda bilo če bi se Isell rešil iz svoje lokomotive, ko je še stala na visokem nasipu. Preprečil je pravo katastrofo, ko je začel vožnjo ki bi lahko postala njegova zadnja \ožnja.
Prar*»ve3ana ljubezen
Dve In pol leti ječe zaradi razmerja s poljskim vojnim
ujetnikom
Pred deželnim sodiSčem v Leohnu se je morala zagovarjati lOletna Herta Kutsche ra zavoljo kršitve predpisov o zaščiti nem ške obrambne sile Ta kršitev je obstojala v tem, da se je dekle sestalo ponovno z
Preseljevanje južno-tirolskih Nemcev
Italijanski listi poročajo, da se je na Južnem Tirolskem odločilo 185.365 italijansk h optantov za Nemčijo Vsi ti se b^dj morali v teku dveh let izseliti v Nemčijo, in s.cer bodo našli novo domovino v Belih Beskidih. na jugovzhodu Krakova. Najprej se bodo izselili inteligenti. na koncu pa kmetovalci in delavci. Vsak izseljenec iz Italije bo smel vzeti s seboj vse svoje premičnine. Dovoljeno bo celo odnesli v novo domov.no nagrobne kamne.
Že še ne veš, zda] izveš:
da si je bivši rumunski zunanji minister Titulescu v St. Moritzu zlomil ključnico;
da se bo začel poletni čas na Angleškem letos že 18 februarja, to pa z ozirom na predpise o zatemnitvi;
da so namerili v Rigi te dni 37 stopinj mraza;
da je zložil operetni komponist Ralph Benatzky svojo 89 spevoigro »Landr.net-ta«. katere premiera je bila te dni v bern-skem gledališču;
da se je v turškem potresnem ozemlju pojavila epidemija tifusa;
da so zabeležili potresomerni aparati v bližini Monsa (Belgija) te dni močan potresni sunek;
da šteje novi angleški vojni minister Oliver Stanley šele 43 let;
da so letalskega graditelja Anthonyja Fokkerja po smrti sežgali, njegov pepel pa bodo poslali iz Hobockena na Holandsko;
da je židovska sinagoga v Censtohovi zgorela v poiovici decembra:
da so padli porodi na Madžarskem v zadnjih letih od prejšnjih 45.000 letno na 19.000 novorojencev na leto;
da so lansko leto našteli v Adis Abebi 37.921 Ital'janov, to je kakšnih osem tisoč več nego konec leta 1938;
da imajo na Norveškem v sedanji zimi ponekod po pet metrov snega.
25 let s kroglo v srci?
Prokurist Hans W iz Hannovra v Nem čiji je bil v januarju 1916 kot ISletni pro stovoljec pri ulancib na nočnem patruljnem pojezdu na Poljskem Rusi sc patruljo opa žili in so začeli nanjo streljat s šrapneh. Drobec izstrelka je VV zadel v srce.
Več mesecev je ležal v vojnem lazaretu. rana se je dobro zacelila. t«><ia zdravnikom ni uspelo, da bi mu kroglo potegnili iz nje. Prebila je srce in prirasla nan. Bivši ula nec nosi zdaj že 25 let krogi« v srcu, ki mu pa ne povzroča nobenih težav.
Nemška zdravila za Turčijo
Nemški poročevalski urad poroča, da se je nemška vlada odločila nuditi do potresu hudo pr.zadeti Turčiji svojo p moč Ker pa je reden letalski promet med Nemčijo in Carigradom prekinjen in ker turške oblasti ne morejo oskrbovati tujih letal s svojim gorivom, bodo Nemci j>oslali dve letali iz Berlina v Scfijo Iz Sofiie bosta letali z zdravili poleteli v Carigrad.
Smrt najstarejšega tržaškega novinarja
V Trstu je prošle dni umrl starosta tržaških novinarjev. 81 letni Augusto Rocco. Pripadal je generaciji znanega iredmtista Oberdanka in je bil 1. 1882 zaprt zaradi suma. da je Oberdanku pomagal nositi bombe iz Italije v Trst. Ko so ga izpustili iz ječe. je stopil Rocco v uredništvo »Pic-cola«. ki je bil začel izhajati leto dni pred tem dogodkom Pozneje ie postal Rocco odgovorni urednik in se je kot takšen podpisoval 23 let. V zadnji dob; svojega življenja je bil Rocco zaposlen v upravi »Pic-cola«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
nekim poljskim vojnim ujetnikom, ki mu je vsakokrat prinašalo cigaietc a tudi obleke, perila in živil Mlada človeka sta se zaljubila drug v drugega in pretekli mesec »o ju pn nekem sestanku zalofli Posebno ob-težilno je bilo to. da so pri Kutscherovi našli živila, ki jih je prinesla za poljskega ujetnika in pismo, v katerem je govorila »celo« o morebitni poroki s Poljakom Za te zločine so jo obsodili na 2 in pol ieta ječe.
ANE K 15 OTA
Znana pevka Wilhelmine Schroder-De-vrient ie gostovala nek č s tenor st^m Hai-zingerjem v Londonu. Nastopala je v naslovni vlogi »Fidelia« in je, kakor veli ulo-ga. Haizingerju. ki je pel Florestana. po-nud la kos kruha Tenorist je v svoji ner-voznosti kruh prezrl. Tedaj ga ie Schroder-Devrientova. tik preden je priče a duet, nahrullla z besedami: »Ali bi hoteli morda še malo masla zraven?«
VSAK DAN ENA
»Nu možiček, aT te kaj hudo »be? Upam, da nisi predolgo čakal name . . .<
(»Politiken«)
MICHEL ZfiVACO:
J uait
ROMAN.
»Juan, Juan! Bajko nam pripoveduješ!«
»Bajko ali resnico, kaj de! Priznaite. dragi gostitelji, da je v vsakem moškem nekaj tega sanjarja, tega polboga in tega viteza. Nihče izmed nas ne pobesi oči, da ne bi videl lepote, ko gre mimo njega. Priznajte, da so sanje, ki se pri tem oglašajo, v srcih vseh sinov te zemlje enake. Razlika med megoj in med vami je samo v tem. da imam jaz pogum in uresničim te sanje, ki jih vi skrivate in zatajujete, ker se jih bojite!«
Dvorana se je stresla od še veselejšega smeha in vzklikanja. Negibni dvornik je pokazal strežajem nove steklenke. ki nai jih postavijo na mizo.
»Daj, Juan, povej nam, koliko teh sani si že uresničil!«
»Pravijo, da imaš seznam, v katerem se brez ljubosumja družijo plemstvo preprosti narod in meščanstvo. Navarke, Madrilenke in Andalu-žanke!«
»Ta seznam obstoji O tem ni dvoma. Toda Juan ga skriva v tajnem predalu!«
»če že seznama ne. Juan. vsaj predal nam pokaži!«
Drn Tipn si je položil roko na srce in rekel:
»Evo ga!...«
Četvorica se je čudno spogledala. Toda njen smeh je zazvenel še glasneje.
»Juan, Juan! Torej ti moramo odpreti srce. da vidimo seznam?«
»Ne, ne! Juan naj ga sam prebere ln nam pove imena!«
»Imena?« je rekel don Juan. »O 'mona so mrtva. :mena so utonila v večno pozabo ?.ivi so os+ali samo n^h dragi obrazi... in živeli bodo, dokler bom živel jaz.«
»A vsaj to novfi. koliko iih ie! Število, ki govore i m'pm. ie kar neverjetno!...«
»Pa da! Juan priznai n^m rpcrvftin številko!«
»Tiho!« je zavnil Capi^do »Pns1vM«
Potrkal je ob zvonec Še tisti mah s<* i" cv^o^la "pbla. žalobna gr>dba. Gl?>s ž^n^e nevi^n*1 VaVor "•odci. je iel s stras+n'm izrazom prepevati kitice, ki jih navajamo v prostem prevodu:
»... Ali nas je deset, ali nas je dvaiset — ki nas je zasledoval ob toplih večerih — in smo ga v:dole klečečega pred seboj — in slišale njegove nrsege? — Srečnih brezumnic. piianih nirgove ljubezni — ali nas je deset, ali nas ie dvajset?«
»... Ali nas je dvajset, ali nas je sto — ki smo mu dale usta in duše — da jih ie opalil z ogniem -voiih poluibov — in smo verjele raiu v ni»p~vih ^čeh? — Ubopih brezumnic. trdno zaverovan:h v niefrovo ljubezen — ali nas je dvaiset. ali nas ie sto?«
».. Ali r*>s s+o ali nas ie tiso? — Ir nas i" pognbil. nato pa zavrgel — in ki zaman sreče v svojih srcih — in ne najdemo niti solze? —
Pošastne norice, strahovi njegove ljubezni. — Ce nas našteješ, nas je tisoč ..«
Don Juan je zam?knien poslušal; njegova slasv in ganjenost sta bili tolikšni, da so mu solze prihajale na oči, čeprav mu je blodil po ustnicah ne-k-m porogljiv smehljaj.
Mahoma pa je osupnil nad molkom, ki je bil zavladal v dvorani. Odprl je oči in videl, da so bili sluge izginili. Ostala je bila samo četvorica gospodov, ki so srepo zrli vanj. Zona ga je izpreletela.
»Tisoč jih je,« je rekel Caniedo. »A tudi to je piem^o: v slavo nocojšnjega večera smo ti pripravili t'soč in prvo. O. ne boi se: ta ljubica te je vredna Samo nje je še manjkalo v seznamu. ir» "oVipno ime na svetu ni slavnejše od njenega imena «
»Ime ji je Smrt!« so se oglasili oni trije.
Tisti mah so se zavese na oknu za hrbtom dona Juana napele kakor da bi se nekdo za niimi prestopil in zganil — toda v resnici ni bilo nikier žive duše in niti sledu o kakem prepihu, kajti okno jt bilo zaprto ...
Potorica za m;zo se ni zmenila za ta skrivnostni roiav Caniedo v?t*l Njegov obraz je bil trd in mračen Izpregovoril je:
»Kadar se euverner de UPoa vrne v Seviljo in me povpraša k^ko varoval njegovo hčer, mu poT-ečem: .Slab varuh sem bil. toda odpustite mi, zrkai vaša čast ie maščevana.' Tn morda bo tudi Cbrista pozpbila svo^o zmoto in tvoi spomin, ko ga bo pokrival grobni kamen... Na tvoje zdrav-
je, Juan Tenorio, pijem to čašo, in ti kličem zbogom!«
Izpraznil je kozarec na dušek, izdrl bodalo in ga zasadil v mizo pred seboj.
Don Juan je prekrižal roke in dejal:
»Christa da bi me pozabila!... Beži, beži, Ro-drigo! Ko boš ti pečatil moj grob, bom še tem bolj živel v njenem srcu!«
Veladar je vstal in rekel:
»Kot zaveznik Flavillov Oriških predstavljam tu aono Silvijo, tvojo ženo, Juan. Mislim, da ti mora to zadostovati. Piiem torej na tvoje zdravje in ti kličem zbogom!«
»Inigo, dragi Inigo,« je vzkliknil don Juan, »nikar se ne bahai! Samega sebe predstavljaš, ne hrabro Silvije. ki bi takoj prihitela ob mojo stran, ko bi vedela, da me misliš umoriti!«
Markiz de Veladar ie izdrl bodalo in hotel planiti nadenj. Toda udržal se je in srdito zasadil jekleno rezilo v mizo. vštric Caniedovega bodala.
Zafra je vstal in izpregovoril:
»Jaz zastopam svojega brata Carlosa; branje pisma, ki si ga pisal niegovi ženi. ga je na mestu ubilo in tudi nesrečnica je nato umrla od groze nad svojo iznevero; mir njenemu spominu! M;slim, da mi ne odbiiaš pravice, eovoriti v njunem imenu? Torej pijem na tvoje zdravje, Juan, in ti ldi-*<»m zbogom!«
Izpil je kozarec in zasadil bodalo nedaleč od onih ^veh.
Don Juan si ie obrisal n^kai kaplje potu, ki ao se mu bile pokazale na čelu, in vzkliknil: