931. štev.
V Ljubljani, poitdeijek dne 20. julija 1914.
Lete III.
Posamezna števima „Bneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki (lan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane »Dan dostavljali na doni celoletno 20 K, mesečno 1 70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk „Učiteljske Tiskarne".
Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
liredniftvo in upravnivo: Ljubljano, Mikaeska nliia M 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankimna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Telefon Številka 118.
Trst, 17. julija.
Vkljub krivicam, vkljub kršitvam zakonov in kljub preganjanju smo, mirno in brez pravega odpora
—	ki bi bil v takih razmerah nekaj naravnega, prenašali udarce avstrijske nemško-nacionalne politike. V drugih državah bi bilo tako preganjanje enega močnega dela državljanov kratkomalo nemogoče, izbruhnil bi vihar, ki bi se ne dal zadušiti. In kdo more trditi o nas, da bi mi kdaj kaj takega storili? Pritoževali smo se, ječali smo, prosili, jezili sc, kleli — vse, po drugih sredstvih nismo segli nikoli. Delovali smo vedno v mejah zakonov, dasi smo vsnk dan videli, kako drugi vpošte-vajo zakone, n. pr. Nemci, pa tudi vlada, ki bi morala zakone čuvati. Drugi so šli preko zakonov, teptali so jih v prah, mi pa smo bili zakonom zvesti in smo se jih bali kršiti tako, kakor sc boji deček očeta s šibo v roki. Naša ponižnost, naša prirojena pohlevnost, ki je prišla v našo kri po stoletnem hlapčevstvu, ni odpadla, trajala je naprej vspričo naj-luijšega pritiska od strani vlade in Nemcev. Videli smo, kako nam potujčujejo našo deco že v ljudskih šolah, kako grabijo po naši zemlji, občutili smo sovražno pest na svem svojem narod, telesu, pa se nismo uprli. Na Slovenskem se ni še porodila nikaka vstaja. Nasprotno! Med našim ljudstvom so hodili naši ljudje in so nas učili ponižnosti...
Taka je resnica. Naši nasprotniki, ali je niso poznali, ali je niso hoteli poznati, so pa o nas govorili, da smo puntarji. Denuncirali so nas, kjer in kadar so mogli. In kar zavriščali so od veselja, ko jim je prišlo na uho, da se je v Sarajevu nekaj groznega zgodilo. Od tega časa bi nas radi pohrustali.
Dogodek v Sarajevu jitn je dobrodošel in izkoristiti ea hočejo na vsak način in za vsako ceno. Njihova želja ie, da avstrijska vlada vsakemu Jugoslovanu pritisne na čelo pečat puntarja in veleizdajalca, da inu odvzame še to trohico pravic, ki jih je užival do danes, z eno besedo rečeno: da nas avstrijska vlada preganja kulturno, gospodarsko in nacionalno uničuje. To je zahteva nemških nadutežev, ki komaj čakajo, kdaj bodo zagospodvaii nad podjarmljeni Jugoslovani. Ker pa vodijo usodo naše države v politiki sami nemško - nacionalni zagrizenci, se ni čisto nič čuditi, če so se nemške zahteve že pričele izpolnjevati. Zveste in ponižne avstrijske državljane se meče v ječe, persekucije, tajne in in javne, vsepovsod. Celo ljudsko šolskih otročičv so se lotili. Ali to veseli nemške naduteže! Posrečilo se jim je dopovedati vladi, da smo
res državi nevaren element in zakaj bi se potemtakem ne veselili. Mi pa si dobro zapomnimo: Za našo zvestost, za našo ponižnost, za naše toli letno trpljenje smo dobili plačilo v mrzlem in trdem kamnu!
Reklo se je — tudi nekateri nemški časopisi so pisali to resnico — da se je porodil sarajevski dogodek iz obupnih razmer, v katerih živi preganjano jugoslovansko ljudstvo. Če bi imela naša vlada količkaj razsodnosti, bi rekla: Prva moja naloga je, da odstranim krivice, ki se gode jugoslovanskim ljudstvom in da^vpe-ljem narodnostno pravičnost. Če je dogodku v Sarajevu iskati korenino v nezadovoljnosti, potem moram to nezadovoljnost na en ali drugi način odpraviti. S tem vse one, ki so upravičeno nezadovoljni, zadovoljim in jih privežem nase.
Toda Avstrija s svojimi nernško-nacionalnimi in mažarskimi politiki ne nastopa tako, temveč hoče razširili med jugoslovanskim ljudstvom še večje nezadovoljstvo. Mesto, da bi ljudstvo nase vlekla, ga z gorjačo goni od sebe in ustvarja v njem nezadovoljnost in odpor.
Tudi pri nas Slovencih, ki smo bili vedno tako ponižni, vdani in zvesti avstrijski državljani — zvesti vkljub temu, da smo jih vedno s korobačem dobivali — je pričela avstrijska vlada kazati še mnogo so-vražnejše lice, kakor ga je doslej imela. Aretacije, preiskave posameznikov in društev, prepovedani izleti itd. — vse to potrjuje zgornjo navedbo. Pa kaj hoče s tem doseči? Kaj namerava? Ali smo do danes mari še premalo trpeli? Gospodje, mi z vsem glasom odločno zakličemo: Odnehajte!!
Ta bi bila lepa, da bi sedaj mi sedeli na zatožni klopi — mi, ki smo bili zmiraj na pravicah prikrajšani, mi, ki v tej državi do danes nismo nič drugega uživali, kakor — trpljenje. Tisti spadajo na zatožno klop, ki so se na naš račun pasli, tisti, ki so nas imelj za sebi podložne, za ubogo suženjsko paro. S tistimi na zatožno klop. ki so nas izrabljali, ki so kršili zakon!!
Gospodje, dva izhoda imate: Če ste pametni, si bodete vzgojili prijatelje, če ste norci, pa si bodete vzgojili gade, ki bodo toliko časa grizli, dokler vam ne preluknjajo pljuča! Zberite si, ali prvo, ali drugo
—	nam je vseeno.
0 lii i mi
ii
Policija se jc vrgla na mladino. Doživeli smo stvari, ki jih doslej še v nobeni državi ni bilo. Otroke preganjajo. To se vrši že od dijaškega
štrajka marca meseca. Koncem leta ta štrajk, kakor kažejo redovi iz nravnosti, ni bil pozabljen. Tudi zadnje aretacije so se vršile zaradi njega. O štrajku je prinesla primeren članek »Naša Bodočnost«. Pa tudi v ugledni reviji avstrijskih pedagogov čitamo članek, ki ga tu navajamo.
Članek govori najpreje o sedanjem času, ko se rado javno govori in protestira. Drugod to delajo akademiki in mase — dijaki v množici izginejo. Sicer imajo drugi narodi malo vzroka štrajkati. Nemci imajo vsega dovolj. Pri nas pride dijak bolj v ospredje. Demonstracij seveda ne odobravamo — vendar je treba vpoštevati sledeče:
»Če pa srednješolci v svojem mladeniškem navdušenju priredijo kako demonstracijo, ali je to z moralnega stališča ob.sojanja vredno? Ali je to sramoten zločin, ki dokazuje propale značaje. Mladina se naj vzgaja v ljubezni do domovine. Či-tajo se v šoli Demostenovi govori, ki so polni.vroče domovinske ljubezni. Slavijo se v nemškem pouku pesniki, ki so peli domoljubne pesmi zoper tuje zatiralce. Madina je živahna in dovzetna za idealni poiet. Ali jo naj obsojamo, ako daje izraza svojim domoljubnim čuvstvom. Ali bi bilo bolje, da je mladina manj zanosna, da samo misli na svojo osebno korist?
Odobravati ne moremo srednješolskih demonstracij. Toda zaradi njih ne smemo uničevati miadih eksistenc. V času, ko imamo mladinska sodišča, za nedorasle zločince, ki so zakrivili sramotna dejanja, tatvine i. pod., v tem času so izključenja srednješolcev zaradi domoljubnih demonstracij grobi anahronizem (kaj šele ječe! Op. uredn.)
Imel sem v gimnaziji ravnatelja, ki je bil zelo strog in smo se ga dijaki primerno bali. Tudi mi smo včasih pozabili, da je srednješolski disciplinarni red nad nami. Toda nobenemu se zaradi tega ni eksistenca uničila. Eden nuših^profesorje.v mi je pozneje pripovedoval, da je ravnatelj ob takih prilikah odločno nastopil proti prestrogim kaznim, češ: »Rajši grem jaz, nego pripustim, da se uniči en sam dijak!« (To ni škodovalo njegovi karijeri; postal je pozneje deželni šolski nadzornik v Gradcu!)
Kaj pa se doseže s strogimi kaznimi. Lahko se uničijo eksitence z iz-ključenjein. Toda ako kdo misli, da s tem koristi vladi, se kruto vara. Takšni izključeni dijaki napadajo sistem, ki je uničil njihovo življenje. Namesto da bi se vzgojili za državni in družabni red, postanejo najhujši demagogi in širitelji revolucionarnega gibanja.
Moderno pravosodstvo ne gre za tem, da uniči zločinca, zlasti mladinski sodnik ne kaznuje mladega zločinca, ampak ga skuša poboljšati. Tembolj je to dolžnost vzgojitelja,
da ne uniči dijaka zaradi prestopka, ki izvira iz plemenitih motivov in se torej ne sme prištevati k navadnim zločinom.«
(Velja tudi za sodnike! Vsaj drugod!)
Prinašamo ta glas, da se vidi, kako o tem sodi vzgojitelj slovenske mladine. Z našimi dijaki se postopa kakor z navadnimi zločinci in to preko vseh šolskih oblasti. Ne vemo, sicer, kaj bo dognala preiskava, gotovo pa je, da ima tako strogo postopanje — slabe posledice.
Pišejo nam:
Danes imajo naši umetniki v I Jakopičevem paviljonu posvetova- I nje, kako pomagati slovenskemu | umetništvu iz sedanjega skrajno kri- ( tičnega položaja in kako omogočiti našim umetnikom nadaljni obstanek v domovini. Dovolite mi kot resničnemu prijatelju slovenske umetnosti odkritosrčno besedo! Edino prav je, da se hočejo postaviti umetniki na svoje noge po načelu: Pomagaj sn sam in Bog ti pomore! Doslej tega v polni meri niso storili, vsaj vsi ne. Država stori malo, mesto Ljubljana za svoje razmere dovolj, a dežela ne stori prav ničesar. Izvolil se je pač neki »umetniški svet«, ki pa nima ni-kakili sej, in deželni odbor se pobriga le redkokdaj za kakega svojega izvoljenca. A še to se zgodi le malenkostno. Akcija Splošnega slovenskega ženskega društva se je vobče obnesla prav dobro, a doseženi uspeh je bil seveda le kaplja v morie. Da bi se mogla taka loterija kmalu ponoviti, pa je pri današnji denarni stiski izključeno. Če bi se ponovila, bi bila nedvomno neuspešna.'Gotovo pa je. da naša umetnost ne more živeti od samih podpor In miloščin,, nego se mora vzdrževati iz potreb javnosti. Dokler ne osvoji naša umetnost trga. nima bodočnosti. Ali pa so narodne potrebe tolike, da bi se mogli vzdržati vsi naši slikarji in vsi naši kiparji? Spomenikov ne postavljajo Slovenci vsako leto, a tudi za kipce in stavbno kiparstvo je
v	našem malem, revnem narodu najti le redkokdaj kakega odjemalca. Cerkvene, nagrobne, kapeliške in druge take sohe se izvršujejo le obrtnim potom od velikih tujih tvrdk, naši kiparji pa so brez dela. Tuje tovarne izdelujejo tudi mnogo ceneje tako robo — cena na je pri nas, žali-bog, glavna stvar. Naši slikarji producirajo leto za letom veliko mnoštvo slik, ki ostanejo neprodane in se jim praše doma dotlej, da jih sami
spraskajo ter porabijo platno za novo sliko. V Jakopičevem paviljonu je bilo že mnogo razstav, in naše najboljše občinstvo je s slikami domačih umetnikov preskrbljeno za dolgo vrsto let. Ali naj slikarji počivajo dotlej, da se sedanja slovenska inteligenca toliko razmnoži v Ljubljani, da se trg zopet odpre? Toda ob čem naj žive dotlej? Res je, da je v Ljubljani še mnogo hiš brez slovenske izvirne slike, a te bodo ostale vedno pri svojih papirnatih pildkih. Čakati njihovega izpreobrnjenja naši slikarji gotovo rie morejo. Denarna kriza je katastrofa za vse umetnosti, zlasti še za vpodabljajoče. Tudi na Dunaju stradajo umetniki zaradi te krize, in nedavno smo čitall obupne vesti iz dunajskih umetniških krogov. Ako pa jc beda v velemestu, kjer žive milijonarji, nešteto velikih de« namili zavodov in kjer so glavni državni uradi, kako more biti Ljubljana umetnosti ugodnejša? Veliki Dunaj ima sam več prebivalcev in mnogo več denarja kot ves slovenski narod skupaj. Kar je pa, je glavno: umetniška izomika Dunajčanov in s tem tudi umetniška potreba je daleko, da-leko večja kot v Slovencih. Tri četrtine Slovencev skrbe v potu svojega obraza za svoj vsakdanji kruhek in jim za umetnost ne ostaja denarja. Mislim torej, da imamo 1.) za naše razmere in potrebe slikarjev in kiparjev preveč. Producentov preveč, konsumentov premalo. S tem pa ne rečem, da imamo preveč umetnikov, kajti teli imamo še premalo, a razni posili-slikarji jim škodujejo. 2.) Slikarske in kiparske razstave naj se ne vrše le v Ljubljani, nego-naj se prirejajo tudi v drugih slovenskih mestih. S tem se število konsumentov poveča in umetniki prodado svo-jes tvari lažje. 3.) Nakupne cene so bile v zadnjih letih pretirane in v nikakem razmerju s kvaliteto. Kupne cene so v Parizu. Berlinu in na Dunaju dosti ugodnejše. Seveda, naši slikarji se ne smejo primerjati s tovariši svetovnega slovesa in svetovne reklame! 4.) Naši slikarji naj ne bodo le čisti umetniki, nego tudi umetni obrtniki. Brez koncesij in brez kompromisov ne živi dandanes nobena umetniška stroka. Gledališče, glasba in literatura žive ob kompromisih. Publika je konsument, plačnik, dajalec smeri. Kdor prezira publiko, ga publika pušča stradati, Zato pa se še ni treba prostituirati. Marsikak velik pesnik je moral biti obenem žurnalist in prevajalec, marsikak slaven operni skladatelj je moral poučevati otroke na klavirju ali goslih, da se je preživel. Shakespeare je moral biti igralec in dvorni strežaj, ker celo njegove velike drame so mu donašale premalo za življenje. Največji naši literati so imeli krušne poklice. Kako naj bi živeli naši slikarji in kiparji le od čopiča in dleta? Naj bi naši umetniki svojo
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Visoka pesem ljubezni.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Običajni dvoumni smehljaj ni izginil z njegovih ustnic. Plakal ni, tudi vzdihnil ni. Pri njem se je godilo vse v notranjosti. Prva lastnost tega mladeniča, tako prikupljivega v svojih naravnih gestah, je bila groza pred sleherno nameravano gesto in pozo. Cim bolj ga je razburjalo kaj tem bolj se je silil, opraviti vse z najmanjšim troskom znakov in besed.
Klatil se je po svetu, poln strahu in radovednosti, ljubeč življenje do blaznosti, ljubeč do obžalovanja vse, kar se mu je videlo lepo, m iščoč prizanesljive opravičbe za vse. kar je bilo grdega v njegovih očeh. Ne pre-zime prizanesljivosti takozvamh filozofov: filozofija in umetnost zrni-gavanja z rameni sta mu bili popol-ioma neznani. On samo ni verjel. Ja bi bilo zlo v človeškem dejanju ravilo in ne zgolj strašna nujnost, •ez zanosnega sočutja se je torej , ibal grdega in se skušal hkrati pridati vsemu, iz česar ga je vabila ■Ota.
Zato so bile tudi redke prilike.
ko ga je popadel resničen srd; rajši je »vlekel« ljudi, ki so mu bili na poti. In kadar je bilo treba prijeti za meč, se je bil s široko preprostostjo in stvarnostjo leva, zavedajočega se svoje moči.
Bil je naiven. Človeška bol mu je davila srce, tudi kadar jo je opazil pri neznancu. Včasih je sanjaril o pravljičnem bogastvu, da bi mogel sušiti solze povsod, kamorkoli bi stopila njegova noga. Ker je vedel, da ne bo nikoli bogat, je delal naklepe, kako hoče hoditi po svetu in ljubiti zatirane, zatiralce pa kaznovati. Samega sebe ni občudoval nikoli. Toda zdelo se mu je tuintam, da je morda izjemen človek in vreden občudovanja. Posledica tega je bila, da ga je pograbila včasih častihlepnost:	želja	po	veliki	in	slavni
usodi.
Svoje vrednosti se je zavedal odločno; pred kraljem — to je pred višjim bitjem, ki je bilo takrat še mejaš božanstva samega — smo ga videli mirnega in pikrega, kakor je bil običajno, v občevanju s sebi enakimi. Se samega pri sebi ga je bilo strah, da ga je tako malo pretreslo kraljevsko veličanstvo.
In ko je bil sam s seboj, ni čutil nobene potrebe, izpremeniti svoje vedenje. Le zato je bil rekel očetu, da mu preostane samo še umreti, ker se je čutil nezmožnega, premagati ljubezen v svojem srcu. Z isto preprostostjo bi se bil tudi razjokal, ako bi bil čutil ootrebo.
Takšen je bil junak, ki je vzbudil začudenje Katarine Medičejke, ki se je čudila tako maločemu, pridobil si občudovanje Ivane Albreške, oklofutal s svojim smehom vojvodo An-ževinskega, porogal se kralju francoskemu. porazil maršala Danvil-skega, kjerkoli sta se srečala — junak. ki ga je sprejel maršal Mon-moransiški v svoji hiši, kakor nekdaj njegov oče kralja Henrika II.
Reven je bil tako, da je vedel: kakor hitro zapustim ta dvorec, bom stal na cesti brez beliča, ako ne vštejem treh tisoč tolarjev, ki jih je pobasal oče pri Danvilu ... In vendar ga ni skrbelo denarno vprašanje nikoli, zakaj prepričan je bil, da zlato je laglje pridobiti nego spoštovanje do samega sebe.
Odkritosrčen, naiven, hudomušen, nežen, dostopen slehernemu čuvstvu, močan kakor Samson, eleganten kakor Giz, je korakal po življenju ne videč, da stopa po poti slave.
Ko je ostal sam s svojim gorjem, ni preklinjal maršala; zdelo se mu je, da je vse tako. kakor mora biti; mislim, tiste dobe je bilo pač docela tuje, da bi mogel berač poročiti de-dično ogromnega bogastva.
Še manj mu je prišlo na um, da bi preklinjal Lujzo; zamrmral je samo s prelestno naivnostjo:
»Kolika nesreča zanjo! Kako naj jo ljubi še kedaj živ človek tako, kakor sem jo ljubil jaz!... Uboga Luiza!...«
In po kratkem pomisleku je dodal:
»Bolj, nego trpim jaz, skoraj ni moči trpeti. Ako bi trajalo teden dni, bi znorel, bogme da. Pa na srečo bo kmalu vse dobro. Nocoj dospemo v Montnoransi, jutri se vrnem v Pariz. In potem ... no. koliko jih - je? ... Danvil: to je hud sabljač. Potem d’ Asprcmon, o katerem mi pripoveduje oče. Trije gizdalni. In naposled Mo-rever. Sest jih je. Če jih pozovem vseh šest hkratu na dvoboj, bi bil hudič, da me ne bi pokončali. Imel bom vsaj imeniten pogreb!«
Ta hip pa mu je legla gorka glava med kolena.
Pogledal je dol in videl, da se mu je približal Pipo ter uprl vanj svoje prijazne, izrazite rjave oči.
»Ti si?« se mu je nasmehnil veselo.
Pipo je bevsnil z enako radostjo, kakor da hoče reči:
»Kajpak! Jaz sem! Jaz. tvoj prijatelj! Menda si me pozabil? Nič več nisi mislil name, svojega druga, svojega najzvestejšega... zvestega do smrti! Pa sem prišel jaz, da ti porečem:	Dober dan! Kako se še
imaš?...«
To Je hotel reči zvesti kuža.
Vitez pa je položil roko na njegovo kosmato glavo in dejal:
»Torej se je nama ločiti? Hudo mi je, a biti mora. Dolgujem ti mnogo, veš li? Tebi se imam zahvaliti, da sem ušel iz Bastilje; in nekoč, ko sem bil lačen, si delil z menoj večer-
jo — ali še pomniš? In vedno si bil vesel; bil si tako dober tovariš. Kaj bo s teboj, ako me več ne bo?... Veš, iaz pojdem in se ne vrnem nikoli več. Tja, kamor mislim iti, te ne morem vzeti s seboj... Odhajam, Pipo; dolgčas se mi je storilo. To pomeni mnogo; kaj bi li pravil še več!«
Pes ga je poslušal in gledal resnobno.
In dasi je gospodar nehal besedovati. je poslušal dalje — to, kar je govoril vitez nemara sam pri sebi, zakaj njegove oči se niso mogle odtrgati od mladeničevih; in zdajci je zaječal pes z zamolklim glasom.
»Pipo!" je zaklical takrat stari Pardajan in odprl vrata.
Pes je vprašujoče pogledal viteza, ki je dejal:
-	»Le idi.«
»K Vedeževalki pojdem, ker ti je nerodno zaradi mojstra Landrija,« je povzel klativitez.
»Pospremim vas, oče.«
»Ne. smrt božja. Ako me napadejo, zadošča pes. Tudi pošto ti lahko pošljem po njem, če bi bilo treba. Ti pa se mi ne zgani od tod.«
Vitez je pokimal in oče Pardajan je odšel s Pipojem, vesel, da odhaja satn na poizvedovanje, ki se mu je videlo potrebno. Pod pretvezo, da gre k Vedeževalki plačat sinov dolg. se ie hotel klatež predvsem prepričati, ali jim ni kdo sledil — z eno besedo, ali je vitez varen v Monmo-ransiškem dvorcu.
umetnost popularizirali; izbirali naj bi za svoja dela snovi, ki so zanimive in simpatične tudi masi (ne drhali!), potem bodo svoje slike lahko prodajali. Naj sc umetniki približajo ljudstvu, potem se jih oklene tudi ljudstvo. ni kadar bodo ljudstvo in umetniki zvezani, bodo mogli umetniki voditi naš narod resnično — per as-pera ad astra.
Prijatelj umetnosti.
(Priobčujemo ta dopis s pripombo, da je dežela dolžna, da izplača denar, ki je določen za umetnost, da se ta tudi brez ozira na »zaslužek« lahko razvija.)
Štajersko.
Neurja. Po gornjem in srednjem Štajerskem so te dni v četrtek in petek, zopet razsajala strašna neurja. Po ure in ure je lilo iz težkih oblakov v potokih. Mestoma je vsa poljska in vinogradniška letina do malega uničena, drugod pa so divje narasli potoki napravili mnogo tisočev škode. Tudi po slovenskem Štajerskem lije že par dni sem v neprestanih plohah. Zlasti med Muro in Dra-vo, po Slov. Goricah, Dravskem in Ptujskem polju, je škoda velikanska. Grozdje bo pričelo povsodi gniti, polja in njive, ki leže po višinah, pa voda močno trga in ruši. Tudi dalje doli proti Savinji in Savi, pravijo, je te dni močno lilo. Najprej neznosna vročina, potem pa namah ujma. Bo slaba letina.
Celje. (Ubegel zločinec.) V Krškem je uskočil iz ječe dne 14. t. m. nevaren vlomilec in tat Fran Poženel. Dobil si je dleto in z njegovo po-pomočjo z lahkoto izdrl železno okensko omrežje. Ker sc sumi, da je prišel čez Savo na Štajersko, bo dobro, da se vsakdo pazi in v danem slučaju javi vsak sumljivi individij pristojni oblasti.
Maribor. (Nevarna vožnja.) Dne 14. t. m. je peljal izvošček Cafuta z avtomobilom par uslužbencev cirkusa KIudsky proti Fali na Dravi, kar jim izza ovinka pridrvi nasproti avtomobil dr. Fricka iz Maribora, št. II 125 A in se zaleti v Cafutov voz. Frickov avtomobil se je prevrnil in bil zelo poškodovan. Tudi Cafutov voz ima precej poškodbe. Ranjen ni nilcdo.
Goriško.
Ne jezimo se preveč čez sovražnika izven hiše, dočim sedi za pečjo naš najzvitejši sovražnik — klerikalec! Najprej je treba pognati iz hiše sovražnika, ki je vsled svoje hinavščine in mačje nevoščljivosti dosti bolj nevaren, kakor pa plačani uradnik, čegar službe je iskati resnične in namišljene zločince. Ven s klerikalci, izdajalci našega ljudstva, ki hočejo potom laži in klevetanja priti do politične sreče!
Preiskave pri dijakih srednješolcih se še vedno nadaljujejo, dasirav-no je dognano, da niso zakrivili nič drugega, kakor da so člani dijaške počitniške zveze. Kakor vse kaže. hoče policija na vsak način prinesti na dan kako veleizdajniško afero, s katero bi se rad dičil iznajdljivi g. Cassapiccola. Pa se zelo moti!
Na slovenskem učiteljišču v Gorici je delalo 27 dijakov zrelostni izpit, katerega je napravilo z dobrim uspehom 29 dijakov. K izpitu se je priglasil tudi 1 privatist.
Proti Avstriji je govoril neki Pi-rom iz Italije, nakar so ga aretirali orožniki v Obronkih.
V	tržiški ladjedelnici je le še 800 delavcev, in še ti bodo najbrž sčasoma odpuščeni, ker nameravajo opustiti delo v ladjedelnici, kar bo povzročilo mestu veliko škodo.
Deželni šolski svet ima sejo v Gorici v petek 24. t. m. ob 3. popoldne.
Ponarejevalec denarja prijet.
Orožniki v Korminu so aretirali reg-nikola. G. Tomassina iz Tarenta v videmski pokrajini, ker je na sumu, da je ponarejal tudi avstrijski denar. Tudi laške oblasti iščejo Tomassina radi istega zločinstva. Prepeljoli so ga v goriške zapore.
Z nožem se je rani! lOletni Ivan Kralj, katerega so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
Med strojna kolesa je posegel po nesreči kovaški učenec Franc Me-deot, kateremu so kolesa zmečkala en prst. Zdravi se v bolnišnici.
Gradež. (Tujski promet.) Lansko leto je prišlo v kopališče 18.005 oseb, letos pa jih pričakujejo še več. Ker traja sezona do konca septembra, sklepajo, da pride letos okolo
20.000	tujcev v kopališče. Tujci iz vseh krajev sveta, posebno iz Italije, Nemčije, Rusije, Francije, Belgije itd.
»Soča« je bila zaplenjena, ker je poročala golo resnico in zabeležila nečuven škandal samovoljnega policijskega ravnatelja v Gorici. Smo pač v dobi absolutizma l
Obstrelil sc je Ivan Pipan, bivši orožnik v Preserju pri Komnu. Hotel je izvršiti samomor, dve krogli sta mu obtičali v desnem sencu. Pripeljali so ga v tržaško bolnico. Vzrok je neozdravljiva bolezen in mala penzija, s katero ni mogel živeti tem manj, ker se z bogatim starejšim bratom nista mogla sporazumeti.
Dnevno.
Klerikalni ravnatelji naših gimnazij nemškutarji. Zadnje »Dolenjske Novice« se navdušujejo v nekem članku za škofove zavode radi slovenskega izvestja in končujejo do-tični članek: »In pri drugih gimnazijah? Taka je narodnost v teoriji in v praksi, pri psovanih nazadnjakih resničen napredek, pri slavljenih naprednjakih staro nemškutarjenje.« Čudno se nam zdi, kako da se je mogel urednik »Dol. Novic« tako neznansko zaleteti, da ni nič pomislil na blamažo, ki jo je napravil z zadnjim stavkom i sebi i ravnateljem naših gimnazij. Morda ne ve gospod urednik, da so vsi kranjski ravnatelji slov. gimnazij od prvega do zadnjega klerikalci, ne pa naprednjaki po njegovem mišljenju. Ravnatelji edini pa imajo odločevati glede iz-vestij, so li slovenska ali nemška. Ker so pa ravnatelji vsi klerikalci in nobeden naprednjak, smemo dotične, ki so izdali nemška izvestja, imenovati pravilno po »Dol. Nov.« nemškutarje. Čestitamo uredniku »Dol. Novic,« da je vsaj on od klerikalnih zavijačev toliko pošten in odkritosrčen, da se je čisto po pravici in brez pretiravanja tako izrazil o svojih backih.
»Slovencu« bi svetovali, naj si izbere za svoj motto, ki si ga naj natisne vsak dan debelo na pročelni strani tele besede, ki jih jc priobčil ta teden, enkrat: »Kam smo prišli Slovenci! Gorje! Kot psi se moramo valjati divjakom pred nogami. Pomendrali bi jih bili, da ni bilo nesloge. Kleta slovenska nesloga! Sovrag kolje Slovena; a brat Sloven raje liže sovragu roke, kakor da bi pomagal bratu, ki ga bijejo sovražne roke! Kleta nesloga! Kam smo prišli Slovenci? Kam pridemo? — Gorje, gorje!« — Tako piše »Slovenec«. Naj bi malo premislil te besede.
Dosti je! Smešni postajajo klerikalci s svojim »patriotičnim« vpitjem in tudi sumljivo je to vpitje. Tako namreč vpijejo samo oni, ki bi se radi — branili in klerikalci imajo dovolj vzroka braniti se. Prestolonaslednik je postal nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki mu to gre po pravici in po vseh postavah in klerikalci bi radi, da bi se pozabilo na to, da so oni (ti veliki patrioti!) svoječasno spletkarili proti nadvojvodi Karlu Francu Jožefu in so hoteli, da bi postal prestolonaslednik princ Maksimilijan Hohenberg. Saj neradi spominjamo klerikalce na to, ampak kri-
vi	so sami, ker proglašajo vse svoje poliitčne nasprotnike za nelojalne državljane, za veleizdajalce itd., sebe pa proglašajo za edine lojalne Slovence, četudi ni ravno posebno lojalno spletkariti proti članu vladarske hiše in delati na tem, da se z državnim prevratom izpremeni zakonito določeni red prestolonasledstva. Molčijo naj torej klerikalci in naj dokažejo na kak drug način, da so lojalni tudi nasproti sedanjemu prestolonasledniku, ne pa z lažmi in obrekovanjem svojih političnih nasprotnikov, ki nikdar 'niti pomišljali niso na tako nelojalne naklepe, kot so jih kavah klerikalci.
Hišne preiskave pri dijakih v Idriji se nadaljujejo. Radovedni smo, zakaj so preiskave in kaj pravzaprav iščejo. Idrija, kakor je znano, je tiho mesto. Zdaj pa naenkrat preiskave. Ni čuda, da vlada razburjenje; le farizeji, ki jih je veliko tu, se pomenkujejo zatrjujoč: sedaj bodo vsaj enkrat polovili veleizdajalce (!) in jih obesili. — Pošteni Idrijčani so mnenja, da iščejo nekaj, česar ni. — Danes so baje izvršili preiskavo celo pri nekem naprednem društvu. Kaj je na tem resnice, zabeležimo prihodnjič.
Dvema dijakoma v Idriji so že vrnili vse konfiscirane knjige in vso korespondenco. Gotovo so izprevi-deli, da tli na vsej stvari nič dejstva.
Razstava »jugoslovanska žena«
otvori se zavolj nastalih razmer šele prihodnjo spomlad. Razstavni predmeti, ki so že dospeli, hranijo se varno v internatu »Mladika« ali pa se lastnikom na njih željo za ta čas vrnejo.
Sokolski zlet v Brnu se predvaja te dni v Kino Metropol. Film ima 600 metrov dolžine in kaže najkras-nejše prizore s tega velikanskega zleta. V slavnostnem sprevodu korakajo spredaj srbski zastopniki, za njimi prapori, v prvi vrsti na desni je prapor slovenske sokolske zveze; velika postava njenega praporščaka se spozna na prvi hip. Veličasten je pogled na tribune. Tisoči in tisoči se
gnetb v neprestanem vrvenju. Nastopijo na telovadišču Sokolice, nepregledne vrste, z živahnim korakom in preciznim izvajanjem prostih vaj. Sledi najlepši prizor, proste vaje 4000 članov. Kakor morje valovi vse pred teboj v rednih gibih. Vsak, kogar zanima Sokolstvo, naj si ogleda ta film, ki se predvaja samo še dva dni, pondeljek in torek v Kino Metropol.
Vrane je streljal. Posestnikov sin Lojze Jarc iz Podboršta pri Mirni peči na Dolenjskem je hotel te dni streljati vrane. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da je zadel sam sebe v stopalo leve noge.
Konj ga je udaril v trebuh. Te dni je udaril konj v trebuh hlapca Jožeta Račkija iz Kočevja. Hlapca so morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Krava mu je raztrgala z rogom desno pazduho. Učenec ljudske šole v Ajdovcu Rudolf Papež je pasel te dni kravo. Ta mu je z rogom raztrgala desno pazduho.
Ogenj vsled strele. Dne 16. t. m. je udarila strela v kozolec posestnika Franceta Rupnika iz Krnic pri Idriji, Ogenj se je silno hitro razširil in je vpepelil kozolec, kjer je bilo nekaj detelje in več voz. Na mesto nesreče so prihiteli sosedje in požarna hramba iz Spod. Idrije. Tem se je posrečilo ogenj lokalizirati, sicer bi se lahko oprijel s slamo kritega hleva ki je bil oddaljen od gorečega kozolca samo kakih deset metrov. V bližini ognja je stala tudi hiša, ki so jo ravno tako obvarovali. Skupna škoda znaša 2000 kron, zavarovalnina pa šest sto kron.
Nesreča. Dne 17. t. m. se je ponesrečil posestnik Janez Janc iz Ka-tarije pri Kamniku s tem, da mu je zletel pri streljanju iz topiča ves naboj v obraz in ga težko poškodoval.
Najbolj pametno ravna na vsak način tista gospodinja, ki pripravlja kavo tako, da ji prideva Kolinske kavne primesi, kajti le tako si lahko napravi res dobro in okusno kavo. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej vse one lastnosti, ki jih pri dobri kavi tako cenimo. Obenem je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste. Priporočamo torej vsem slovenskim gospodinjam izvrstno in domačo Kolinsko kavno primes, s katero bodo gotovo najbolj zadovoljne'
Uubliana.
— Zelena janfa. Južna železnica bode v kratkem izgotovila industrijski tir do Kolinske tovarne. Na tem tiru bodo nakladali in razkladali produkte, ki prihajajo tudi za limtovarno. V to svrho bode južna železnica zagradila ves svoj svet ob Kolinski tovarni proti Zeleni jami, ostala bo le ozka pot in še ta je last Kolinske tovarne, tako da, ako bi še to pot zagradila tovarna, bi ne bilo več pota v Zeleno jamo. Najbolj neprijeten vonj bodo pač dajale kosti. ki se bodo razkladale tam v bližini ondotnih prebivalcev. Ni zadosti. da je okužena od limtovarne cela okolica, nadomestiti hočejo ta smrad še s kostmi, ki bodo stale na mestu in se parile na vozovih po več dni. Najprvo nam bodo vzeli cesto ob Kolinski tovarni, potem pa naprtili še enkrat hujši smrad kakor je bil dosedaj. Ali ni prav nobenega človeka, ki bi se nekoliko pobrigal za ondotne prebivalce? Ali so ti ljudje prepuščeni že svoji lastni usodi? In kdo naj bi bil toli pogumen, da bi se žrtvoval, ko vsak dobro ve, da se za njegovim hrbtom plazi denuncijant, ki preži na vsako besedo, kakor lačen volk na ovco. Tudi se nahajajo v Zeleni jami možje, ki sedijo v občinskem odboru moščanskem, njih dolžnost bi bila v prvi vrsti se za to pobrigati. Ali hvala bogu, da ti.možje ves čas svojega odborništva še niti eden ni odprl ust drugače, ako je pri Oražmu za splošni blagor cele Zelene jame jegel pečenko in zraven pil rujno vince. Hvala bogu. da to ne bo dolgo trpelo. Zelena jama bo v kratkem postalo Ljubljansko predmestje in takrat se nadejamo, bo tudi usoda Zelene jame prišla v spretnejše roke, kakor je pa dosedaj.^
— Nevaren hlapec. Šestdeset, letni, pri posestniku Francetu Oblaku na Tržaški cesti uslužbeni hlapec Franc Šuštaršič se je začel pretekli petek prepirati s svojim so-hlapcem. Med prepirom je Šuštaršič pograbil ostro sekiro in jo je zagnal za svojim gospodarjem, katerega je zadel v levo nogo. Dne 16. t. m. ga je gospodar ozmerjal radi njegove pijanosti. Vsled tega se je Šuštaršič razjezil in je po kratkem prepiru zagrabil vile in grozil Oblaku, da ga ubije. Tu sta prišla dva močna hlapca. ki sta vzela razgrajaču vile in ga izročila policiji. Šuštaršiča so z-ročili deželnemu sodišču,
— Lačen Čevljarski vajenec. 2e dalj časa so se pritoževale razne stranice na Rimski cesti in nje okolici. da jim nekdo krade jutranji kruh, ki ga raznašalci obešajo v vrečicah na kljuke stanovanj svojih odjemalcev. Tatu pa le niso mogli priti na sled. Preteklo sredo zjutraj pa so zalotili prijatelja žemelj v osebi nekega 151etnega čevljarskega vajenca ko je ta ravno hotel pobasati ženlje. Vajenec je priznal tatvino in je rekel, da je kradel samo zato. ker je bil lačen.
— Družbi sv. Cirila in Metoda | je poslal podružnični blagajnik v Dolu med drugim vsoto K 13, katero je nabral g. nadučitelj A. Gnus na predvečer praznika sv. C. in M. na Zidanem mostu. — Med dijaki idrijske realke je nabral g. Davorin M. Kat-nik preteklo šolsko leto mnogo znamk, štanjola in voščenega papirja. med odhajajočimi dijaki pa tudi vsoto K 5. — G. Tomo Bricelj, pleskarski mojster, je daroval K 10, g. Iv. Bonač, trgovec v Ljubjlani je izročil od izkupička za prodane svinčnike K 10. G. Fr. Košir, učitelj v Št. Jurju ob Taboru je nakazal K 10. ki jih je plačal R. p. d. H. — Ga. Zdravka Habjanova v Višnji gori je nakazala družbi znesek 60 K 60 vin., katerega sta nabrali deklici Tinica Turkova in Danica Habjanova v proslvo godu sv. Cirila in Metoda. Vkljub slabemu vremenu sta nabirali od hiše do hiše v Št. Vidu. Ivančni gorici in Višnji gori. Tudi kres se je žgal, dasravno je cel dan deževa-
lo.	Zahvala zato gre posebno g. Turku ml. n g. Nadrahu, nadalje pa tudi g. Omhnu iz Pristave, ki je dal potrebna drva in jih tudi sam pripeljal. Končno hvalov sem, kateri so na kakršenkoli način prispevali k zbirki. — G. Rudolf Delakorda, učitelj, Teharje je poslal zbirko 26 K 50 vin., katera se je priredila, ker se radi splošnega žalovanja ni žgal kres. Narodna čitalnica v Črnomlju je poslala 10 K — mesto venca blagopo-kojnemu članu gosp. dr. Jas. Skočirju, c. kr. okr. zdravniku v Črnomlju. Gdč. Konšekova je poslala iz nabiralnika 10 K, katere je nabrala mala srčkana Slaparjeva Iva na vrtu gostilne Konšek na Trojanah dne 2. 7. Mala bučelica na narodnem polju naj živi! Gdč. Slavica Vilharjeva, Miren je poslala 5 K — namesto venca na grob svoji prijateljici Radki Am-brožičevi. Hvala!
—1. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko ter po žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova številka zadela 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zato naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje: Srcčkovno zastopstvo, Ljubljana 2.
— Sokol I. je priredil včeraj svojo javno telovadbo z ljudsko veselico. Sokol I. je priljubljeno društvo, katerega prireditve so vedno polne. Tudi včeraj je bila udeležba velikanska. Prišlo je 3000 ljudi na prostorni vrt ob Dunajski cesti. Že dopoldne je bilo na prostoru precej živo, telovadba vseskozi lepo izvedena. Popoldne je imel Sokol pohod po mestu. V sprevodu je šlo do 200 Sokolov. Občinstvo je Sokole veselo pozdravljalo, v dokaz, da Ljubljana je in ostane sokolska. Na telovadišču je bilo občinstva glava pri glavi. Vspored se je vršil točno. Kdo bi popisal vse točke po vrsti. Nimamo niti časa niti prostora. Posebno krasne so bile proste vaje, ki so dosegle svoj vrhunec v skupnem nastopu vsega članstva. Ob 5. je bila telovadba končana in začel se je vesel dirindaj, ki je trajal do polnoči. Veselilo nas je. da smo vadeli na veselici vses loje, ki so bili vsi navdušeni nad krasnimi nastopi. Vreme je bilo kot nalašč. Dasi v soboto ni kazalo, je bil lep dan. Zato je vsa prireditev krasno uspela. 20 kron je položil neki tujec, ko je včeraj dopoldne videl telovadbo Sokola I. Rekel je, da kaj tako lepega že dolgo ni videl. Popoldne je prišel zopet in plačal pet kron. Lepo priznanje. Lep transparent za Sokola I. je naredil knjigovez Feld-stein. V petek se je lepo svetil na oknu. Drugi dan so naznanili to klerikalci in transparent je na povelje policije moral izginiti.
Ilirija L.:	Kombinirano	moštvo
(OHmpija-Slovan) 3 : 0. Včeraj smo videli igro, kakršne že dolgo ne. Takoj s početka se je pokazalo, da bo kombinirano moštvo hotelo doseči kar najlepši uspeh. Enako Ilirija. Zato je bila takoj s početka ostra igra. Napadi so se ponavljali — in končno je Ilirija dala gol, ki je ostal do polovice edini (1 :0). Po premoru se je razvil nov boj. Ilirija je pritiskala brez uspeha. Golman kombiniranega moštva je vse ujel. Tudi sicer je bila obramba dobra. Dva gola sta padla iz velike daljave. Proti koncu je naredilo kombinirano moštvo, par le-
pili napadov — pa brez uspena. po-kazalo se je, da ima v Ljubljani nogomet še lepo bodočnost. Občinstva je bilo precej.
— Policijska »pozornost« pri včerajšnji prireditvi Sokola I. je bila nekaj izrednega, nekaj, na kar nismo navajeni. Do sedaj se policija ni veliko brigala za sokolske prireditve, ker pač dobro ve. da je sokolstvo tako vzorno disciplinirana organizacija. da je naravnost izključeno, da bi se pri njegovih prireditvah moglo zgoditi kaj takega, da bi se pokazala potreba policijske intervencije. Sokoli še nikdar niso in tudi ne bodo kalili miru (saj vendar niso čuki!) in tudi občinstvo, ki prihaja na sokolske prireditve, ni tako. da bi kalilo mir. Ako bi pa vendar kdo poskušal kaliti mir, bi sokolstvo samo napravilo red hitreje kot policija. Vse to bi moralo biti policiji znano, saj sokolstvo ni od včeraj in vendar je prišel na prireditev Sokola I. policijski komisar
v	uniformi, okoli veseličnega prostora je pa tildi bilo veliko preveč stražnikov. Ker je gotovo, da je tudi policija dobro vedela, da je naravnost izključena vsaka možnost kakega kaljenja miru, si moremo razlagati to policijsko pripravljenost samo s tem, da se je hotelo' imeti.pri roki stražnike za aretacijo onih, ki bi jih označili številni špiclji, da so »kaj govorli.« Teh špicljev je namreč pri prireditvi kar mrgolelo in so prav vestno izpolnjevali svojo žalostno službo — brez uspeha, seveda, ker naši ljudje nimajo takih pogovorov, da bi sc morali radi njih koga bati. Dobro je. da se jc policija o tem prepričala. Ves ta veliki aparat je bil torej nepotreben.
— Posestnik plavžev pri popoldanskih in »Lahkomiselnost« pri večernih predstavah so zanimivosti današnjega sporeda v kinematografu »Ideal«. — Razven tega mora se še posebno omeniti krasno sliko: zadnja leta iz življenja nj. c. vis. nadvojvode Franc Ferdinanda. — Jutri krasna veseloigra »Tlakomer ljubezni« in drama »Skrivnostni rokoborec". V torek ob pol 9. uri koncert vojaške godbe.
Rasputin.
Ta teden se je raznesla vest. da je neka ženska zabodla ruskega meniha, čudotvorca in skrivnostnega zdravnika — Rasputina. Rasputin je prišel namreč s carskega dvora na svojo vilo v Pokrovskoje — in ga jc tam neka ženska napadla. O tem možu se pripovedujejo čudne stvari.
O	njegovi smrti se je poročalo, da je bil takoj mrtev, druRe vesti pa pravijo, da bo ozdravel.
Ona ženska, ki ga je zabodla, je to storila baje vsled tega, ker ga je sovražila. Ko je šel Rasputin iz cerkve, se mu je baje približala črno zagrnjena ženska in mu je očitala, da ni čudodelec in da njegove molitve ne pomagajo. Drugi dan ga je ona ženska zopet čakala in mu očitala, da slepi svet s svojimi čudeži in pravljicami. Rasputin jo je zavrnil, ženska pa se je zapodila vanj in ga je zabodla v trebuh. Rasputin je padel -r- in so ga šele potem njegovi ljudje nesli v njegovo vilo. Sliši se, da rana ni smrtna.
Kdo pa je pravzaprav ta Rasputin? __
Čuden mož! Pravijo, da }e bil eden najbolj uplivnih ljudi na ruskem dvoril. Bil je vzgojitelj carjeviča. Rasputin je posebne vrste mož, ki si je znal najti pot na dvor.
Rasputin jc bil sin precej premožnega kmeta v Tobolsku (v Sibiriji). Po ljudski šoli je delal na posestvu svojega očeta. Ko je bil star 30 let se je začela pri njem neka verska zamišljenost. — Zapustil je svoj dom in je postal menih. Živel je zelo pobožno in je imel večkrat verske fantazije. V Kazanu mu je dal neki duhovnik priporočilo do mitro-polita Fcofana v Petrogradu, ki je bil naklonjen — mistikom. Rasputin je postal velik prijatelj 1 eofanov in je kmalu postal znan v družbi. Imel je posebno zmožnost hipnotizirati ljudi, njegova prerokovanja so se pogosto uresničile, mnogi, ki so se mu priporočili v molitev, so ozdravili — kmalu je slovel kot svetnik—čudotvorec in odrešenik.
Razni verski fantasti so ga iskali. Zato jc postal kmalu neljub višji duhovščini — prišlo je do sporov — in Rasputin je moral iti v S-brijo — toda njegovi prijatelji so se zanj zavzeli — pridobili so zase carja — in Rasputin se je vrnil. Postal je uplivna oseba in je celo svojega nekdanjega dobrotnika Teofana spravil v Sibirijo. Carjevi prijatelji so ga izrabljali zase. Sam car je baje mnogo dal na Rasputinove besede.
Pravijo, da je v Rasputinovih očeh nekaj, kar človeka »pana«. Tako ie znal Rasputin uplivati na carico, da je odločeval v najvažnejših družinskih zadevah. Rasputin je postal naravnost samovoljen. Zato ga je car že enkrat odslovil. Rasputin je
pri slovesu zažugal. da se bo zgodi-
lo	nekaj strašnega — in res — carjevič je zbolel. Carica je častila Ras-putina kot čudotvorca, katerega molitev pomaga za zdravje —; zato ga je poklicala nazaj. Rasputin sc je vrnil. Baje je Rasputin odločeval celo v politiki in zabranil avstrijsko-rusko vojno. Toda to so izmišljene stvari. Res je le. da je hipnotiziral ljudi s svojim pogledom — in da jc imel v svojem nastopu nekaj vzvišenega. Dobil je seveda mnogo denarja, tako. da si je postavil svojo vilo.
Na dvoru so se baje zelo prestrašili. ko so izvedeli o napadu na njega. Ona ženska je bila baje histerična in je z napadom hotela premagati upliv, ki ga jc imel Rasputin nanjo. V današnjih časih verskih iluzij je vse to mogoče.
O	Rasputinu se jc te dni mnogo pisalo.
Menica ie podpisana.
Marija Švigelj je sedaj delavka
v	Senožečah. Svoj čas pa ni bila delavka. ampak posestnica. Večne pravde in strast do pravd pa je prignala njo in njeno rodbino do tega, da sedaj gostujejo.
V začetku lanskega leta se je tudi pravdala in imela je svojega zastopnika v dr. Šolarju iz Trsta. Ker so njeni pravni stroški dosegli že precejšnjo višino, ji je njen zastopnik pisal, da je ne ho več zastopal, ako ne plača doslej napravljenega dolga. Švigljcva sc je ustrašila in ker jc mislila, da se bo njena tekoča pravda končala zanjo slabo brez odvetnika, je šla v Trst k dr. Šolarju in ga prosila, naj jo za božjo voljo zastopa. Pri tem mu jc rekla, da si upa dobiti zase poroke. D. Šolar ji je izpostavil menico na 6 mesecev, glasečo sc na 650 kron. Kakor hitro dobi ona poroke, ki sc podpišejo na nji, in jo bo on zastopal naprej v njeni pravdi.
Švigljcva jc šla potolažena domov. Toda tu so nastale silne skrbi. Dobiti poroke je silno težko v teh slabih časih in njej bi najbrže nihče ne podpisal, ker je njeno posestvo že itak zadolženo. Vendar poskusiti je treba vseeno.
Švigljcva je šla torej k posestniku Blažu Godniču, ki je njen sorodnik. in ga je prosila, naj podpiše menico za 650 kron. Godnič ni bil posebno vesel te njene prošnje in ker je želel, da bi prosilka že enkrat odšla. ji jc rekel nejevoljen: »Podpiši, kar hočeš!«
»Samo da je to rekel,« si je mislila švigljcva. »On tako in tako ne zna pisati, bo pa moj fant France podpisal njegovo ime. In je ukazala svojemu sinu Francetu, ki hodi še v ljudsko šolo, naj podpiše na menico Blaža Godniča. Fantiček je podpisal. Zakaj neki ne?! Saj mu je ukazala mati. »Pa še našega očeta Razborška podpiši na menico!« je rekla Švigljcva in fant je podpisal tudi Razborška, ki pa seveda ničesar ni
o	tem vedel.
Ko je imela Švigljcva oba podpisa na mcnici^je to poslala svojemu odvetniku dr. Šolarju v 'brst in ta jo je tudi zastopal v njeni pravdi. Saj je imel na 650 kron glasečo se menico podpisano od dveh porokov.
Pa je prišlo plačilno povelje na Razborška in na Godniča. Ta dva sta pa kar debelo povledala. Videla sta, da morata plačati 650 kron. No, in 650 kron — to niso mačje solze!
Tako se je zgodilo, da je prišla cela zadeva najprej pr**'1 trgovsko in mornariško sodišče v Trstu in pred okrajno sodišče v Senožečah. Kot priča je bil poklican k obravna-
vi	tudi še ne štirinajst let stari sin Marije Švigljeve, Franček: Fantiček pa je v tej menični zadevi drugače izpovedal v Trstu in drugače v Senožečah. Pri eni razpravi je na vsak način pričal po krivem, fn kako more tak mladoleten fant po krivem pričati? Gotovo ga je k temu nekdo nnsilil. Kdo? Najbrže njegova mati, kateri je šlo sedaj za kožo.
ta,ko romala cela menična zadeva slednjič k deželnemu sodišču
V	Ljubljani. Obtožena sta bila radi goljufije, radi krivega pričanja in radi napeljevanja h krivi prisegi Marija Šivgelj in njen sin France. Prva je bila obsojena na dva meseca ječe. drugi pa je bil oproščen.
Sin
(Zgodba iz Rezije.)
Iz naše italijanske Rezije se redko kaj sliši. Te dni pa se je raznesel glas o groznem zločinu, ki se je zgodil v vasi Njive, blizu meje v okraju Videm. Od 20. pret. meseca so ljudje pogrešali starega Kosa. Eden njegov sin, po imenu Peter, je hodil s svojo sestro po svetu za kruhom, kakor hodijo Rezijani kot »marelarji« in brusači. Ko se je Peter vrnil domov, je našel hišo prazno. Vprašal je takoj svojega brata Ludvika, ki stanuje dva kilometra od rojstne hiše, kje je
oče. Ta mu jc rekel, da nc ve, da pa bo najbrže na poti kot »hauzirar«, s čimer se Rezijanci bavijo. Ludvik jc živel v sporu z očetom, ker mu je oče rekel, da ga bo zaradi njegovega potepuškega življenja razdelil. Petru se je torej stvar zdela sumljiva. Po noči je Peter preiskal kočo in je našel v sosedni sobi oz. drvarnici — grozne sledove krvi, iz zemlje pa je molela človeška noga. Poklical je svojo teto, ki je začela kričati. Toda Peter jo je pomiril, da bi
o	tem ne zvedel brat Ludvik. Šel je in poklical karabinijerje — predno pa so ti prišli, je brat Ludvik pobegnil. Ljudje so pravili, da so ga videli, kako je bežal s samokresom v roki proti goram. Da bi bil Peter varen pred Ludvikom, so ga oblasti vzele s seboj. Po preiskavi se je dokazalo, da je sin očeta ubil in razsekal. Kose jc namočil v apnu, da bi segnili in je zakopal telo 40 cm globoko v zemlji. Grozen zločin je razburil vso okolico.
Trst.
Resnicoljub »Piccolo« je bil v
svoji nedeljski številki zopet postavljen na laž. V soboto zjutraj je govoril o »šolah na državne stroške«. v nedeljo pa je moral popraviti, da skupina učiteljev na C. M. ka Kauerja, pač pa Matejčiča. Takole opravičuje naš mestni boter svo-le opravičuje naš mastni boter svojo resnicoljubnost. »Naprošeni smo, da popravimo, kar storimo radi z odprtim srcem.« Itd. Enkrat bo treba zbrati vse številke, v katerih govori o »radovOljnih dejanjih« in jih poslati na razstavo za najspret-nejše laži.
Aretacija. Policja je aretirala nekega natakarja na ladji »Afriki«. Aretiranec je obdolžen tatvine in vloma, ki jo je izvršil v Šianhaju. Tata so spravili v zapor.
Alkohol lomi mize in stole. Vsled poškodovanih predmetov, katere jc poomil natakar F. Derglin, je ovadila gostilničarka Terezija C. natakarja policiji, ki je nasilneža ukrotla s tem. da ga jc spravila v zapor.
Voz je podrl v soboto popoldan 31etno deklico L Puppin in ji zdrobil nogo. Dekletce so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico.
Tovariša je okradel na parniku »Šibenik« uslužben Tomaž Belič. Tovariš Beličev trpi devet kron škode in je radi tatvine ovadil Beliča policiji, ki je slednjega spravila pod ključ.
Z voza ie padel 25 letni težak Leonard Rosano in si pri padcu zlomil desno nogg. Ranjeni poškodovanec je dobil prvo pomoč na zdravniški postaji.
Požrtvovalnost italijanskega di-jaštva. »Piccolo« je pisal, da so poklonili absolventi prve mestne gim-manizije »Dante Alighieri« Legi na-zionale dar v znesku 7030 K 86 v, katerega so nabrali tekom let med svojimi vrstami. Pride torej letno okolu 1000 K. In če vštejemo — pra-
vi	»Piccolo« — še izkupiček na maškaradi, ki sc je vršila lani, in ki znaša 1009 K 19 v, tedaj izprevidimo, da je italijansko dijaštvo sila požrtvovalno. Sicer se ne da tajiti, da Je italijansko dijaštvo materijalno dosti ugodnejše situirano kakor slovensko, a kljub temu je svota, ki so jo ti mladi ljudje nabirali in nabrali, zelo visoka. Kaj dela slovensko dijaštvo na gimnaziji, na realki? Vsako leto, ali bolje rečeno: vsakih par let sc sliši o drobnem darčku, ki ga nabere za C. M. D. in s tem je vsega konec. Prepričani smo, da bi, ko bi bili naši dijaki le nekoliko agilnejši, padel C. M. D. vsako leto v naročje vsaj stotak. Sicer je v primeri s tisočakom le desetina, pa vseeno boljše kot nič ali malenkostna svotica. Tudi je slišati v ital. dijaštvu vedno glasove, da dela za izobrazbo itd. Pri nas dijake res križajo, a smo kljub temu mnenja, da bi se stotine slov. dij. na drž. gimn. lahko malo bolj gibale. Od mrtvila nimamo pričakovati ničesar drugega kakor smrt.
Trgovska visoka šola »Revol-
telia« je izdala ob sklepu šolskega leta svoje letno poročilo. Nas razprave v tem poročilu prav nič ne zanimajo, pač pa si bomo nekoliko natančneje ogledali oni del kronike, ki govori o znanih krvavih dogodkih, o katerih se je že veliko pisalo in o katerih je bila naša javnost že pred meseci dobro informirana. Izvor so imeli tisti dogodki v 13. marcu, in so se razvi-
li	tako daleč, da je moral biti sprva pouk prekinjen, pozneje pa tečaj zaprt. Letno poročilo »Revoltcile« piše
o	tem: 13. marca 1914. je prišlo v prvem tečaju do izgredov med dijaki italijanske in med dijaki slovenske narodnosti; eden izmed poslednjih, Štefan Sisgorco, je ranil nekega dijaka s samokresom in je bil radi tega dejanja izgnan iz šole. Pouk v prvem tečaju je bil nato prekinjen do konca šolskega leta. Dijaki prvega
tečaja vstopijo prihodnje leto po prestanem izpitu lahko v drugi letnik. Tako govori kronika. Takemu zavodu, kakršen je »Revoltella«. se seveda ob takih poročilih ne more opo: rekati, ker dobro vemo, iz kakšnih nagibov je pisan. Zato ne bomo niti posebej omenjali onih hrvatskih dijakov, ki so s tega zavoda odnesli živ-Ijcnski spomin. S citiranjem tega dela kronike smo le hoteli povedati, da so Italijani zelo točni kronisti in nepristranski sodniki.
O	navalu na italijanske zavode, posebno o navalu slovanskega dija-štva na učne zavode, ki bi radi veljali za italijanske, pišejo zadnje dni lokalni italijanski listi in pripominja-jo, da eksistira nevarnost, da take inštitucije zgube na italijanski barvi. Posebno tožijo o prirastku slovanskega, t. j. hrvatskega dijaštva, ki prihaja iz Dalmacije. Zato pa letno jjoročilo »Revoltcile« navaja le število obiskovalcev, o narodnosti pa — molči. Tudi znamenje!
Slovenska trgovska šola v Trstu je izdala, kakor smo že zabeležili, letno poročilo za šolsko leto 1913/1914. Iz njega posnemamo, da načeluje šolskemu direktoriju, ki obstoja iz petih oseb in je določem od 1913.—^916. leta poslanec dr. Gregorin. Šolsko osobje pretečenega leta je obstojalo iz 9 rednih in 3 izrednih učnih moči. Ravnatelj je g. J. Ul-čakar. Na zavodu sc je poučevalo sledeče predmete: slovenščino, trgovsko računstvo, geometrijsko oblikoslovje, trgovinstvo in menjištvo, dopisovanje in kontoma dela, knjigovodstvo, vzorni kontor, zemljepis, prirodopis, fiziko, blagoznanstvo. državožnanstvo, lepopisje, italijanščino in nemščino ter v pripravljalnem tečaju verstvo. Vsi predmeti so bili obvezni. Kot neobvezen predmet se je poučevalo strojepisje, telovadbo in petje. Razentega posnemamo iz lioročila, da se je poučevalo v I. in
II.	tečaju po eno uro na teden srbohrvaščino, kar je priporočati, da ostane še zanaprej. V italijanščini in nemščini se je poučevalo tudi nekatere predmete. — Učiteljska, dijaška in podporna knjižnica, zemljepisna, prirodopisna, fizikalna in blagoznau-stvena zbirka, so se glasom jioročila lepo immnožile. — Med letom je deloma radi službenih premeščeni, deloma radi preobloženosti izstopilo več učnih moči, katere se je nadomestilo z drugimi. Tudi sc je med letom vršilo več poučnih in zabavnih izletov. Volil in daril je šola prejela v prošlem letu 11.400 K, katera so ji naklonile: Tržašk^ posojilnica, Tr-govsko-obrtna zadruga in Jadranska banka. — Ob sklepu šolskega leta je bilo v II. tečaju 16 gojencev, katerih sta dva dovršila šolo z odliko. Hospitantke so bile v II. letniku tri, od teli ena odličnjakinja. Prvi tečaj je obiskovalo 31 rednih gojencev (2 z odliko) in 8 hospitantk (1 z odliko). V pripravljalnem tečaju je bilo 32 gojencev. Kakor jc razvidno iz poročil, je bil učni vspcli v prošlem letu splošno zadovoljiv. Prihodnje šolsko leto prične 16. septembra, vspre-jemni in ponavljalni izpiti se bodo vršili 18. septembra, redni pouk prične 18. septembra. Šolnina znaša za redne trgovske tečaje Jetno 200 K, za pripravljam tečaj pa 80. K, in se plačuje v 2 semestralnih ali pa 10 mesečnih obrokih. V pripravljam tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13 leto in imajo zadostno pred-izobrazbo. Absolvente te šole opravičuje odhodno spričevalo do 21etnc vojaške službe. S prihodnjim šolskim letom se otvori tudi prvi tečaj dvo-razredne trgovske šole. Število pa mora doseči vsaj 20. Slovencem v Trstu in izven Trsta to trgovsko šolo (pravico javnosti je dobila z min. odlokom z dne 26. marca 1913) toplo priporočamo. O zavodu, ki je i)ostaI v našem mestu važen faktor, bomo še govorili.
JEZA DUNAJSKIH LISTOV.
Dunaj, 19. julija. Dunajski listi I se pečajo obširno s ciklusum član-J kov, ki jih • je začela priobčevati
I	belgrajska vladna »Samouprava« o razmerju med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Te članke piše — tako se domneva — nek aktivni srbski minister in ostro pobija vsa očitanja Srbiji od strani Avstro - Ogrske. »Sa-moupravin« člankar^ pravi, da se Avstrija nima nič pritoževati na t. zv. velikosrbsko propagando, ki obstoja tudi veliko avstrijska propaganda, ki je naperjena proti slobodi balkanskih držav. Razuntega obstoja v Avstriji tudi vsenemška in vse-italijanska propaganda in vendar je Avstrija celo v zvezi z Nemčijo in Italijo In jima nič ne očita, za vele-
srbsko propagando pa dela odgovorno Srbijo.
Glede sarajevskega atentata se »Samouprava« čudi, da se označuje Srbijo kot nekako domovino atentatov, ko je bilo vendar v Avstriji več atentatov, kot v Srbiji. Tudi bombe niso srbska iznajdba. Njih so na Balkanu prvi zatrli uporabljati Bolgari pri svoji teroristični akciji proti Srbom na Turškem In Srbi so jih potem začeli uporabljati v obrambo proti tej teroristični akciji. Sarajevski atentat posebej so izvršili avstrijski državljani, posrečiti se je pa mogel samo radi skrajne nemarnosti sarajevske policije, ki je mogla vsaj po prvem ponesrečenem atentatu ukreniti vse potrebno za varstvo prestolonaslednika. Kako bi neki mogla srbska policija preprečiti atentat, ko ga pa sarajevska policija ni mogla preprečiti, ki je povodom prihoda prestolonaslednika izgnala iz Sarajeva toliko sumljivih oseb, ni pa smatrala za sumljiva Čabrlnoviča In Prlnčipa! Atentat se je izvršil na avstrijskem ozemlju po avstrijskih državljanih in Srbija ni nič kriva na njem.
Dunajski listi so radi teh člankov v »Samoupravi« zelo hudi, posebno zato, ker »Samouprava« pri-ski propagandi in velikoavsfrijsk. sko propagando in velikoavstrljski imperializmu. Posebno se jezita »Neues Wiener Tagblatt« In »Neue Freie Presse«.
TUDI RAJHOVSKI LISTI DELAJO RAZPOLOŽENJE.
Berlin, 19. julija. »Norddeutsche Allg. Ztg.« piše v svojem tedenskem pregledu: V izvajanjih evropejske žurnalistike glede avstrijsko - srbskega razmerja se vedno bolj uveljavlja glas, ki priznava Avstro -Ogrski pravico, da razjasni razmerje napram Srbiji. Pri tem pa upamo, da bo srbska vlada s pravočasnim obratom preprečila krizo. V interesu evropskih držav pa je, da eventualni dogodki med Avstro - Ogrsko in Srbijo ostanejo lokalizirani.
AVSTRIJCU ODVZET SRBSKI KONZULAT.
Belgrad, 19. julija. Uradni list prinaša od princa - regenta Aleksandra v Imenu kralja podpisan ukaz, s katerim se srbskega konzula v Mo-nakovem Auspltzerja, odstavlja od urada. (Kakor je znano, so nemški in klerikalni listi kmalu po sarajevski tragediji prinesli vest,-da so srbski honorarni konzuli v Nemčiji, kolikor jih je Avstrijcev, položili svoje časti. Pozneje se je- pa razjasnilo, da se bo avstrijski podanik Auspitzer radi nekih čednih afer moral časti honorarnega konzula odpovedat. No, sedaj pa je odstavljen.)
PRIPRAVLJENI MILIJONI.
Belgrad, 19. julija. Finančni minister Paču je obvestil vlado, da je v državni blagajni deponiranih
42,700.000	dinarjev, ki so določeni za odkup orientalnih železnic in ki bodo takoj izplačani, kakor hitro bo podpisana pogodba.
TAJNA OBRAVNAVA.
Budimpešta, 19. julija. Obravnava proti Schafferju in Hercigonji, ki sta obtožena poskusa zavratnega umora na banu Skerieczu, se bo vršila tajno dne 27. julija.
HUERTA IN BLANOUET NA POTU
V	EVROPO.
Mehika, 19. julija. Sporoča se, da sta bivši mehikanski prezident Huerta In Blanquet se ukrcala na nemško križarko »Dresden«. (Blan-ciuet je oni častnik, ki je moral streljati na cesarja Maksimilijana.)
OPOZICIJA V BOLGARIJI.
Sofija, 19. julija. Opozicija ie danes priredila protestno zborovanje proti najetemu posojilu. Prišlo je do takšnih pretepov, da je morala policija rabiti orožje in ie ranila mnogo oseb. Zborovanje ie bilo razpuščeno.
ALBANSKE ZADEVE.
Drač, 19. julija. Zopet se začenjajo pogajanja med vstaši in zastopniki vseh šesterih velesil in sicer v Šiaku. Vstaši so namreč pisali v Drač, da bi se pogajali, ker ni vredno, da bi radi Drača tekla albanska kri. Pogajanja se prično v sredo.
Drač, 19. julija. Včeraj zvečer se je začelo ob 11. uri hudo streljanje v Draču. Celo topovi so žvižgali. To ie trajalo do pol I. Potem se ie pokazalo. da sovražnika nikjer ni bilo. (Kraljevi možje so namreč preje mislili, da so mohamcdauci napadli Drač.)
Drač, 19. julija. Zopet je prišlo do nesporazumljenja med knezom VViedom in holandskimi oficirji. Wied je razkazoval dunajskemu pustolovcu kiparju Kurschnerju pozicije baterij. (Kurschner je namreč tisti fant, ki je nabiral na Dunaju la
Ali ste že bili v SevTjarnlcl
ntona Javernika, Trst,
=== ulica Farnetto 33 ?? «==3
Kpre|cniii.io me Indl popravil«.
Berlinu med platenbruderji albanske prostovoljce.) Pri tej priliki ga jo Wied vprašal, kaj misli glede pozicij. Vsled tega se je pa čutil zapovedujoč holandski oficir Fabius žaljenega in je podal demisijo.
USODA VALONE NEGOTOVA.
Rim, 19. julija. Poročila iz Drača pravijo, da so Epirc svoj pohod proti Valoni ustavili. Ni pa gotovo, če ne bodo morebitiValone napadli mohamedanski vstaši.
ŠTRAJK V PETROGRADU.
Petrograd, 19. julija. V Petrogradu štrajka 50.000 delavcev. Včeraj je prišlo do spopada med delavci in policaji, kf so z golimi sabljam! nad 50 oseb ranili.
DIRKA.
Trst, 19. julija. Pri današnji dirki za primorsko prvenstvo, 70 km, je zmagal Franc Ogrin, drugi je bii Šlškovič, tretji zopet Ljubljančan Rebolj Ivan. Ogrin in Rebolj sta vozila Adler kolesa tukajšnje domače tvrdke A. Goreč; to je že tretja letošnja zmaga teh koles in kaže izborno n nedosežno kvaliteto Istih.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina!”
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo od 10. julija do 17. julija.
	Cene v kronah	
	od	do
1 kg eovej. mesa I. vrste	1 60	180
1 . . . «• .	P40j	P60
I . . . IH-.	120	P40
1 , telečjega mesa . . .	1 501	220
I , prašičj. mesa (svecž.)	1-60	2-40
1 . , (prek)	190	2-40
1 , koštrunovega mesa .	1 32	P40
1 . masla		2 60	—•—
1 . masla surovega. . .	2 60	~
1 , masti prašičje . . .	1 80	2—
1 , slanine špeha (sveže)	172	1-92
1 , slanine prekajene . .	1-90	2—
1 , sala			1-80	1*92
1 , čajnega masla . . .	3-60	—•—
I , margariskega masla .	2 —	> ,
1 jajce 		—•06	*
1 liter mleka . ...			•	
1 , . posnetega .	-•08		*	
1 . smetane sladke . .	—•—	— *	
1 , . kisle . .	P—		*	
1 kg medu		1-40		•	
1 piščanec ......	P-		*	
1 golob .......	—•40	— *	
1 raca...,.,« •	2 —		•	
1 gos ........	8 —		’	
1 puran		—•—		•	
100 kg pšenične moke št. 0	44-_	
100 . . . „ 1	4360		*	
100 . . , „ 2	4320		’	
100 . . . . 3	4280		*	
100 . , . , 4	41 80		*	
100 . „ . . 5	40 80		*	
100 . . . . 6	3950		•	
100 . . . . 7	34 50		•	
100 . „ . 8	1420	.
100 , koruzne moke . .	25’-		*	
100 . ajd. moke 1. vrste	56 —		*	
100 . . . II. . .	54-		*	
100 . ržene molit . . . I 1 fižola		— ■—		*	
	- 30	
1 , graha		—■30		•	
1 . lccc «.,.«•	—•36		•	
1 „ kaše ......	-•28		*	
1 . ričeta		-•24		•—
100 kg pšenice .... 100 „ rži ....	26 —	27-—
	19-	20 —
100 „ ječmena ....	17-	18*-
100 „ ovsa 		18--	19 —
100 „ ajde 		28-	30-—
100 „ prosa belega . .	26-—	28 —
100 „ prosa navadnega .	13--	20 —
100 „ koruze ....	17—	19-
100 „ krompirja . . .	6 —	—-
100 „ činkvantina . . .	20—	21 —
100 , sena 		4—	6 —
100 „ slame		6 —	7'—
100 „ stelje		—•—		.	
100 „ detelje ....	—•—		
Cena trdemu lesu za m3 .	1P—	12’--
Cena mehkemu lesu za m3	7—	8—
Prašiči na klavnici . . .	1-10	P30
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusla in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malik oglasov ob 6. url zvečer.
Svetujemo Vam, da kupita modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubija-ni, Dunajska cesta 7, ker je zares najccneiši.
Dobro moško kolo se ceno proda. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani._______________________ 720-2
Proda se šest oleandrov. Poizve se: Spodnja Šiška, Gasilna cesta 125.	 695—3
Proda se lepi lovski pes po nizki ceni. Poizve se Marije Terezije cesta št. 6. pri g. Kovačiču.
Ffovenci! Spominjajte se nase preuorisme Ciril in Metodove šolske družbe!
Kovačija
> Pisemski papir. Naj novejše umetniške razglednice prtpoma Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
v prometnem kraju se sprejme v najem. Ponudbe je pošiljati pod „Kovačija“ poštno lež. Kamnik.
Danbaaoaamio^
I/" /1želi svojo sedanjo negotovo in slabo IVlAUl pihano službo zamenjati z boljšo,
IfflflP išče dobrega in lahkega postran-ULLUl skega zaslužka,
Iffloi* uživa uSIed in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih,
Ifflfifi se ne plaši pred akvizacijskim po-rVUUl sionii je se mu d0br0 izplača,
\n naj nemudoma sporoči svoj naslov pod ,,Poštni predal 47“, Ljubljana.
nnapoDgppapopoapaapoaaaapadiB
Kneza Auersperga radiokativno kopališče
Toplice na Kranjskem
. Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (Isliias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Zahvala.
Ob bridkem udarca prerane izgube našega ljubega soproga ozir. očeta
FRANCA
in Resljeva cesta št. 7,
se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, g. kolegom ranjcega, preč. g. duhovnikom, kateri so spremljali pokojnika k zadnjemu počitku, vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi g. govorniku za tolažilne besede pri predragi gomili ter izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Bog plačaj vsem obilno.
Žalujoča rodbina Habicht.
Čudovito znižane cene!
Pristni panama	poprej	K	10'—,	15'—,	sedaj	K	5 —
Girardi slamniki	n	v	3-—t 4-—
lister obleke v modnih barvah „	„	20'—, 24—’	*	”	8'—
bele in sive sako za friserje samo	„	3*—
letne pTašče za dame	„	„	20‘—, 24*—,	„	„	6-—
Modne obleke za gospode.
Najnovejše v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnosti do konca avgusta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni izbiri.
Oglejte si 18 izložbenih oken. AngleSko skladišče oblek
0. nfflHl Ulil, Mostni m štev. 5-6. Telefon šla 132.
SANATORIUM -EMONA
ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- h
ftE^ZDR^/NK: primaru • DR- FR. DERGANC
kot sluga, dobi ne čez 20 let star mladenič, kateri naj bi bil
in imel nekaj svojega orodja. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj.
Naslov v „ Anončni ekspediciji" Jos. Hočevar, Ljubljana.
Zaradi pozne sezlle.
Prodajam vse v moii zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Itev. 21.
12 dni od 18. do 30. juBiia
V skladišču blaga
Malvina Weisz
Stroj veze (šla) maii nogavice in perilo.
Josip Peteline,
Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7 (za vodo poleg gostilne „pr! FaJmoStru").
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti »Kazine*
1	komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva . . ,  ....................K	l-96	m
2	1	komad namizni prt s 6 servijeti............................  »	1 96	l|
.5	1 komad namizni prt iz damasta (bel).  ...................  .	„	1 96 ™
>	3	komadi brisače, izvrstne...................................... 1	96
O	6	komadov platnenih prtov za	steklenino....................1	96	TJ.
1	komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . . .	„	1 96	g
w£2	6	parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic , .	*	196	Sl
12	komadov ženskih in moških	žepnih robcev................... 196	S
1	komad moška .srajca (bela ali barvasta').....................1	96
O’	1	komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ...»	1*96	^
g	2	komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja ....	„	196
‘	1	komad	ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena, .	»196	S
03	1	komad	ženska srajca iz sifona . . •...........................»196
C	1	komad	ženske hlače iz šifona z volanom .......	* 1 96
1	komad ženski reformni predpasnik iz kretona...............» 1 96
Sj	2	komada moderčkov (šifon), lepo	nakinčanih .  ............1 96	^
1	komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazorah » 196 r OJ	1	komad	povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . .	» 1 96	—
Jtic	1	komad	svilena šerpa ali ruta................................. 1 '96	^
GS	2	komada platnene blazine s franžami za divan	„ 1'96	q
.£2	1	komad svilen robec (ruta) prima................................ 1 96	£
N	1	komad	moška nočna srajca, prav velika........................1 96	~
®	1	komad	predpasnik iz listra, prav velik ........	» 290	_
1	komad šal	»2 o0	C
P	1	komad bluza za izhod........................................... 1 96	T
•jjjj 12 komadov brisalk za prah .  ................................... „1*96
2 Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja. |
fnivlil 113 nnMMfiln* Nizki In visoki, rulavi in irni lili II Umi la kv. od §C 12*80 napr.
MM Hi: iaiifrSAaS J#
Čevlji za dom za gospode in dame, par K l’50.
(Samo toliko časa, dokler je kal zaloge).
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solncnikov.
Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugafa, se denar vrne.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija,	Cene	najnižje!	Notni	stavek