tìéo' ULUbA CI»! lli-v ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS vistnik MCLlOUfcNL I Plašilo članov S. K. Melbourne, Vfc. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir. - Naslov uprave v v Kluba: 153 Essex St., Pascoe l/ale, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za urednisto odgovarja tajništvo Slou J Mr. Bolte) je dne 11. maja t.l. povabil na kosilo predstavnike raznih organizacij, da bi jim prikazal načrte v zvezi z zbiranjem denarja in si zagotovil sodelovanje in podporo vseh organizacij. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik S.K.M., ki se potom "Vestnika" obrača na vse avstralske Slovence (Glej stran 7) in jih poziva, da podprejo to pobudo. ****** Delegata S.K.M. g. in ga. Oppelt sta se dne 12. maja t.l. udeležila letne skupščine Good Neighbour Council of Victoria. Skupščino je vodil Sir Kinsley Morris, poročilo pa podala tajnica Miss Thelma E. Jarret. Kot gost je na skupščini predaval prof. Z.Cowen, profesor prava na melbournški univerzi. Good Neighbour Council - združenje nad I30 avsttalskih organizacij - skuša zbližati domačine in novonaseljence v duhu prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. ****** Pisma vredna objaves Slovensko društvo Sydney nam pišeš V želji, da navežemo medsebojne stike s slovenskimi društvi širom Avstralije, Vam sporočamo, da je bilo nekaj bistvenih sprememb v našem klubu. Na zadnjem občnem zboru je dobil klub nov odbor, katerega namen ni zastopati in podpirati raznih osebnih ali političnih teženj, temveč delati za kulturo in prosveto ter v kolikor mogoče socialno dobrobit članov in rojakov. Vsled te spremembe je zašlo društvo v nekatere težave, ker je edina, do občnega zbora v društvu organizirana skupina od društva enostavno odšla, vendar upamo, da se borna sčasoma opomogli, posebno sedaj, ko imamo svoj Dom. Težave imamo tudi v tem, ker nimamo glasila, v katerem bi našli popolno zaslombo , pa smo si pomagali s tem, da smo začeli razmnoževati svoje društveno glasilo kot ga vi. (Nadaljevanje na 14'. strani) Po celem svetu je letos v teku ena najbolj človekoljubnih in hvalevrednih akcij s Svetovno Begunsko Leto, V sklopu tega mednarodnega begunskega leta se je 7o držav obvezalo, da bodo zbirale denar in vsestransko pomagale gebuncem. Begunsko vprašanje je danes še zelo pereče, čeprav ni tako, kot je bilo takoj po vojni. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo nad 30 milijonov beguncev, brezdomcev, ki so v taboriščih čakali in upali, da se jim bodo odprla vrata, da bodo nekje našli zatočišča, miru in svobodo. Veliko od teh se je izselilo v druge države preko morij, kjer začeli novo življenje, si zgradili nov dom. Sama Avstralija je sprejela 25o 000 guncev, kar je, v primerjavi s svojim prebivalstvom, pravi rekord. V desetletju po vojni na svetu še ni bilo miruf nova preganjanja, nemiri in u~ postošenja so prisilili tisoče drugih, da zapustijo svoje domove. Tudi ti danes životarijo po taboriščih in upajo, upajo.... Od denarja, ki bo nabran na Svetovnem Begunskem letu, bo odvisno, kolikim tisočim bo mogoče takoj in uspešno pomagati, da pridejo do dostojnega življenja, takega kot ga danes mi vsi živimo. S tem denarjem bi se v prvi •vrsti pomagalo 112 000 beguncem po evropskih taboriščih, kitajskim beguncem v Kong-&ong ter arabskim na Srednjem Vzhodu. Pod pokroviteljstvom kraljice obstoja v vsaki avstralski državi poseben odbor, ki ureja vse delovanje v zvezi z Begunskim letom. Prepričan sem, da se bodo Avstralci tudi ob tej priliki dobro izkazali. V NEDELJO I9.JUNIJA T.L. OD 4 DO 6 URE POPOL'-DNE BO NEKDO POTRKAL Ni VAŠi VRATA, NE SAMO V VICTORIJI AMPAK PO CELI AVSTRALIJI, IN ZAPROSIL ZA DAR. Od vseh zbirk denarja, ki so se danes vodile v Avstraliji ( bolnice, šole, za raziskovanje raka),bo to prvič, da človek ne more nič pričakovati v zameno in kdor bo kaj dal, ta bo imel le zavest, da je pomagal nesrečnežem s katerimi morda nima niti krvnih niti kulturnih vezi. S TEM SE POKAŽE VELEČINA NEKE SKUPNOSTI, PARODA. Avstralija se je obvezala, da bo v teku tega apela nabrala vsaj pol milijona funtov, kar znaša le en šiling na vsakega prebivalca. Zapomniti si pa moramo, da velika odgovornost za uspeh te zbirke leži prav na _iih beguncih, ki so našli zatočišče v Avstraliji in danes spet uživajo dostojno življenje. Med te spada velika većina Slovencev, ki so na lastni koži preizkušali, kaj pomeni beseda "begunec". Paši bratje so še danes po evropskih taboriščih - med temi morda tudi kak naš sorodnik - od nas je sedaj odvisno, kako hitro se bodo taborišča rešili. OBRAČAM SE NA SLEHERNEGA SLOVENCA ŽIVEČEGA V AVSTRALIJI IN ŠE POSEBNO NA SLOVENSKE ORGANIZSO I J"', DA SE VSAKA V SVOJI DRŽAVI OBRNE PA TAMKAJŠNJI ODBOR ZA BEGUNSKO LETO IN JIM NUDI VSAKO POMOČ - KOT ZAHVALO ZA POMOČ, KATERE SMO BILI SVOJČAS MI DELEŽNI. Državni odbori namreč potrebujejo ljudi , ki bi v nedeljo I9. junija obiskali domove in zbirali darove. Razne avstralske ženske in mladinske organizacije so na to že pristale5 NE PO VELIKA ŽRTEV, ČE BI Eil ČLAN VSAKE SLOVENSKE DRUŽINE OBISKAL VSAJ DESET HIŠ V NJEGOVI ULICI! Tudi na delu imamo možnost, da širimo ta človeški podvig. S TEM BOMO NAJUSPEŠNEJŠE DOKAZALI, DA SMO VREDNI ČLANI AVSTRALSKE SKUPNOSTI! M.O. V Melbourne je naslov centra za Begunsko Letos Suite 12a 445, St.Kilda Rd. MELBOURNE Telefons- BM 1361 ali ZW 4286 (zvečer) „A1 a S i z CZ U olii (Nadaljevanje) §e lepše pa so pesmi, ki izražajo, dekliško čustvovanje? pričakovanje, hrepenenje, žalost. Zdijo se čistejši izraz duševnosti kot fantovske. Pogosto je zgoščeno čustvo v en sam vzdihs "Moj ljubi na ravn'ci otavco kosi", "Po gorah je ivje", istotako tudi "Ko bi vedel moj ljubi"s sami lakonični orisi iz življenja, a vsi poduševljeni, pretopljeni s čustvom. Mojstrska je zgradba pesmi "Sedavno mrači". Takoj začetek nam poda živo, plastično dogajanje? Mrak je že, dekle čaka svojega ljubega a ga ni - "kaj dela, kaj dela, da tolk' se mudi" - se vprašuje, Čas mineva, luna. je visoko na nebu. Mogoče ga sploh več ne bo? Kakor težka slutnja se ji pojavi v duši vprašanje? - "Zna-biti nezvest je, za drugo gori" - „ Ne more zaspati v svoji bolesti. Dani se že. Sedaj ni nobenega dvoma več , vse je jasno? - "Ne bodo ga vid'le več moje oči" S čudovito psihološko fineso je izvedeno to stopnevanje od prve negotove bojazni preko dvoma do končnega spoznanja. V popolnem notranjem skladu s tem je tudi zadnja kitica, kjer dekle želi svojemu nezvestemu fantu sreče. Vidi se že iz prejšnjih kitic, kako raste v njej spoznanje in kako istočasno premišljuje o odpovedi? "Zame ni sreče, a naj bo srečen vsaj on?" .Občudovanja je vredno, kako je pesem ekonomična v izrazu; samo par enostavnih ,najnujnejših potez niti ene besede, ki bi bila odveč. Vsa njena sila leži v istonitosti doživljaja, v psihološki poglobitvi - v notrajnosti. Malo imamo umetnin v naši liriki, ki bi s tako skromnimi .redstvi učinkovale tako globoko umetniško. Dočim je tu vseskozi resnična prehaja "Raste mi, raste trav'ca zelena" deloma v tisto naivno-resno simboliko, ki je značilna za narodno pesem?"Nožek bom vzela, srček načela, da bora dobila tri kaplje krvi." Sorodna tej dekliški - ljubezen bolezen - je tudi "Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš. Brez dvoma prav slučaj iz življenja! Iz-svarečega tona pesmi, kakor da čuje- "nevnrnost", ki nas vabi, da se Tržemo 3 amo nevarnost, ampak 11ju- mo "Savice silo", valečo se nekje v ozadju vanjo, pa čeprav najdemo pogubo v njej. Ni samo "Savice sila" t bežen sama "Roža skrivnosti polna, ki smo bolni od nje in vendar brez nje ne ozdravimo - kakor pravi Zupančič. Pač gotovo ni narodni pevec hotel prenesti v pesem tega pomena? a z neko sigurnostjo je slutil globine, ki so skrite za pojavi vidnega sve- ta - resnico, ki ji je resničnost samo posoda. 2le davno mrači, moj'ga pob'ca še ni5 kaj dela, kaj dela, da lol'ko mudi? Snoč' je bil, dav' je šel, drev' pa spet prišel, če ga pa drev' ne bo vzel je slovo. Že lunca sveti moj'ga pob'ča še ni; znabiti nezvest je, za drugo gori. Snoč'je bil, dav' je šel, , Danica blišči, pa ga vendar še ni 5 ne bodo ga vid'le več moje oči. Snoč' je bil, dav' je šel, Je mene zapustil, je drugo dobil; naj srečen ostane dokler bode živ! Snoč' je bil, dav' je šel,, ************ "'0 gorah je ivje, po dolih je mraz? o, kje si moj ljubi, o, kje sem pa jaz! ******** l^aj se ti, fantič, v nevarnost podajaš, čez Sav'co v vas hodiš, pa plavat ne znaš? Mene poslušaj in več ne poskušaj čez Sav'co v vas hodit', ko plavat ne znaš! Savice sila bo tebe umorila, deklici v kamri bo poč'lo srce. ******* / ljubi na ravn'ci otav'co kosi, je meglica nad njim, ki mu pušeljc rosi. Da bi veter potegnil, meglice razgnal, da b' se videl moj ljubi in pušeljc njegov! ******* ){odi nek' moj fantič hodi, da ga že tak' dolgo ni? Al' si drugo dekle zbira, al' doma bolan leži? On dekleta si ne zbira on doma tud' ne leži, le ljubezen premišljuje, k' je mogoče zgruntat' ni, ******** > I jrnjena mladost iJ Nedaven prihod rumunske učenjakinje dr. Ane Asian v London, kamor je bila povabljena na posebno željo ljudskih poslancev, je povzročil pravo senzacijo, potem ko je po obisku v Spodnjem domu in Hiši lordov ter po izredno presenetljivem predavanju o podaljšanju dobe ljudskega življenja v "kraljevem medicinskem društvu" razkrila človeštvu to skoraj najneverjetnejšo novico vseh časov. Takrat je izjavila, da njeni izsledki na področju te nove medicinske veje - gerontologije, ki se bavi s problemom staranja s ciljem podaljšati človeška življenja, ne temeljijo na utopiji in zanese-njaštvu» Že pomladi leta 1959 je otvorila veliko lastno kliniko, kjer je na zdravljenju izmed nekaj stotin pacientov tudi mnogo ljudi iz Velike Britanije, Združenih držav, Francije, Nemčije in drugih držav. Vesti, ki prihajajo o njihovem zdravljenju, so več kot ugodne. In kako je prišlo do te, že tako dolgo pričakovane prelomnice, ki obeta človeštvu novo, daljše obdobje življenske dobe. Odkrila je neko sredstvo proti staranju, ki ga sedaj preizkuša z izrednimi rezultati. "Nikakršnih razlogov ni, da se povprečni človeški vek, ki traja danes okoli 60-70 let ,vsaj v najciviliziranejših zemljah ne podaljša na loo pa tudi na 13o let", je izjavila v neštetih razgovorih za zapadni tisk in jih tudi podkrepila z lastnimi praktičnimi uspehi. Sama po sebi ta izjava ni nova, kakor tudi ne prognoza, katero vsebuje? to je mišljenje večine najavtoritativnejših gerontologov strokovnjakov te nove medicinske veje. " Eliksir večne mladosti" so pričeli iskati že v davnih časih, toda vse do tedaj neuspešno. Šele v zadnjih dveh desetletjih se lahko govori o globjim znanstvenim posegom v ta problem, ki zanima človeštvo vse bolj kot drugo, saj je v neposredni zvezi z enim od najosnovnejših Človeških nagonov. Danes deluje gerontologija v svetu organizirano. Na vsakoletnih svetovnih gerontoloških shodih koordinirajo izsledke in skupno ugotavljajo in postavljajo cilje, ki bodo ustvarjeni v bližnji ali daljši bodočnosti . Izgleda pa, da je rumunska učenjakinja dr. Ana Asian, ki ima danes 6l let in se že več desetletij bavi s tem problemom, odšla najdalje in dosegla največ. Svoj "eliksir večne mladosti" je imenovala "H-3". To je preparat, katerega glavna sestavina je novocian, odnosno vitamin H-3. V preparatu so tudi druge sestavine, doda novocian je glavni in najaktivnejši. "Kura mladosti", ki jo je ustvarila kot rezultat dolgoletnih gerontoloških raziskav in eksperimentov, je v osnovi zelo enostavna in bazira samo na določenem doziranju "H-3". Dr. Asian je dosegla do sedaj nekaj tako fenomalnih uspehov, da tu ne more biti govora o kaki "slučajnosti". NajoČividnejši je vsekakor slučaj 99-letne Romunke Vojke Voicu, ki je bila pred zdravljenjem duševno popolnoma senilna, a fizično v zadnjih Vrenutkih življenja. Po nekaj mesecih terapije je ponovno pridobila duševno svežost, ^osobnost spominjanja (naučila se je tudi enega izmed tujih jezikov), vsak dan gim-nasticira, hodi lahko tudi po več nastropij visoko, izgubila je gube in pričeli so ji rasti lasje. Sedemdesetletniki, ki so se podvrgli terapiji "H-3", so pridobili svežost in vitalnost povprečnega 4o letnika in obnovilo se jim je lasišce. Mnogi uspehi, ki jih je dosedaj dosegla, podkrepljujejo izjavo Ane Asian, da bi lahko že danes gotovo vsakdo mogel odgoditi starost in simptone staranja vsaj za nekoliko desetletij , ako se v "kritičnem" razdobju izmed 40 - 50 let življenja podvrže kuri "H-3". 'Vse, kar smo sedaj odkrili, a govorim v imenu vseh gerontologov, dokazuje, da starost ni normalna, ampak abnormalna pojava, ki jo izzovejo v organizmu neke poškodbe. Te pa niso neizbežne» Po temu, ako premestimo starost na področje patoloških pojavov, kamor ona, po vsem sodeč, tudi spada, se nam vseljuje nehote zaključek, da jo lahko zdravimo kakor vsako drugo bolezen," je še zatrdila dr.Ana Asian. Cilj moderne gerontologije ni samo v tem, da doseže podaljšanje žicijenja. Ne zadostuje, da se z vsemi simptoni živi dalje, da se, tako kot pravimo, podaljša samo koledarsko. Moderna gerontologija skuša razen podaljšanja življenja podaljšati tudi vitalnost, tako da koledarsko starim ljudem omogoči živeti v popolnem smislu, neodvisno od let. * -if * * * * * * * * * Zaradi izredne pomembnosti teh ugotovitev, ki jih zadnje čase zasledimo na najvidnejših mestih mnogih znanstvenih revij in časopisov, je naš dopisnik odposlal pismo dr. Ani Asian v Bukarešto in jo zaprosil za jasnejšo osvetlitev tega vprašanja z (Konec na f2». strani) Katja Spur DVA STUDENCA Fu Liang je dolgo sedela na klopi ob morju. Bil je tisti čas poletnega dne, ko se spusti sonce nizko nad morje in v vsakem valčku zagori srebrn plamen. Mahoma je vsa morska gladina podobna trepetajočemu, plamenečemu srebru, nato pa se preko nje razlijejo barve v tako čudovitih odtenkih, da se jih oko nikoli dovolj ne nagieda. Fu Liang je opazovala nemirno igro valov, ki je bila v tako ostrem nasprotju z negibnostjo skalnatih gmot, visečih nad vodo. Mahoma pa se ji je zazdelo morje kakor velikansko ogledalo in v njem so se razzrcalili dnevi, ki jih je bila pred do-' brim letom preživela prav tu, na isti obali, v istem mestu, celo v isti hotels3:;i sobi - a takrat ni bila sama... Nekoč si je Hsi Men zaželel obiskati kraj ob morju, kjer je prebil nekaj nepozabnih dni s Siu Či, z eno svojih prejšnjih žena, od katere ga je nesrečno naltlučje za vedno ločilo. Tako sta on in Fu Liang nekega dne prišla, si v hotelu najela sobo in ko sta odložila prtljago, sta pohitela k obali, da si ogledata morje. Bil je prav tak večer, valovi so se kakor zdaj zaganjali preko močnik a od vode razjedenih skal proti obali in jo škropili s peno. Morje je pred njima zamolklo šumelo v mračnem, enoličnem ponavljajočem se ritmu... Gledala sta valove, kako so v prezupnem naporu, vedno znova dvigajo k skalam, da bi se ob njihovi negibnosti vselej iznova razbili' in padli po tleh. Tedaj so se prihuljeno srdito vračali v morje, kakor da se hočejo napiti iz njega novih moči in so še bolj srdito pljusknili naprej. Bilo je nekaj pošastnega v tem nenehnem hotenju vode, da bi vstala iz prostora, v katerega je bila vklenjena... Nad skalami so v nemirnih krogih letali galebi in se oglašali z jokajočimi kriki. Esi Men je pokazal na koničasto skalo, potisnjeno daleč v morje - na skalo, ki jo je dobro poznala s fotografije v njegovem albumu. Bil je to eden najlepših posnetkov njegove prejšje žene - mlade ženske, oblečene v lahko poletno obleko, sedeče na tej skali, z obrazom obrnjenim proti brezbrežnomu morju. Zdaj lisi Men zaprosil Liang, naj sede na isto mesto, da bi mogel napraviti posnetek, enak onemu. In ko je Fu Liang sedla na skalo in se prav tako kakor ona druga zazrla preko svetlikajoče se morske gladine, jo je mahoma obšla neprijetna misel, kako malo pomeni vsebina v večnem okviru, ki se spreminja samo v tisočletjih. . » Sonce je zašlo za skalnato gmoto in je s poslednjimi žarki pričaralo na morje bogastvo mehko prelivajočis se barv. Ko sta Fu Liang in Hsi Men krenila dalje, se ji je nenadoma zazdelo, da se mož, ki je bil doslej živ ob njej, odmika od nje in se razblinja - preteklost ga je vsrkavala vase kakor zemlja roso« Dolgo sta hodil) drug poleg drugega. Potem je Fu Liang s tihim glasom reklas "Ali ti je hud o, da je minilo?1' Hsi Men jo je naglo pogledal in je veselo odvrnil. "Me bodi neumna!" Prijel jo je za roko in tako sta se vrnila v hotel. Naslednje dni sta si ogledovala mesto in njegovo okolico. Tedaj se je Hsi Men spomnil, da mora izročiti pozdrave znancem svojega prijatelja. Poiskala sta tisto hišo v stari mestni četrti, hišo s starinskimi okraski in zagrnjenimi okni. "Počakaj me tu spodaj," je dejal Hsi Men, "vrnil se bom, preden boš utegnila napraviti deset korakov tja in nazaj." In je stopil v temno preddverje. Fu je napravila dvajset kohakov tja in nazaj, Esi Men pa se ni vrnil. Ker pa je moral vsak trenutek stopiti iz hiše, je obstala pred njenimi vrati, da bi ga tam počakala. Ni se jezila, kajti vedela je, da ga znaci vprašujejo po prijatelju in da bo moral popiti skodelico čaja, preden se bo lahko poslovil. Krajšala si je čakanje s tem, da je opazovala ljudi, ki so hodili mimo nje. Bila je deseta ura dneva in ženske so se vračale z ribami in zelenjavo, ki so jo bile kupile na živilskem trgu. Fu Liang je čakala. Ko si je ogledala vse, kar je bilo pomembnega v tej ulici, je začela postajati nestrpna.. Nestrpnost se ji je prevračala v začudenje in začudenje v ogorčenost, kajti minila je ura in Hsi Men se ni vrnil. Da bi ji čas hitreje potekel, se je pričela sprehajati, in tako je minila še ena ura. Tedaj so ji stopile solze v oči in je š.la in sedla v park. Dolgo je sedela tam, preden se je vrnila v tisto ulico in znova čakala. Hsi Men pa ni prišel in tako se je spet vrnila v park Tako je minilo pet ur. Tedaj ga je skozi solze v očeh zagledala, da prihaja in ( Konec na i") strani ) Družabnost oziroma sociabilnost je eden temeljnih pogojev človekovega zdravega in ustvarjalnega sožitja z ljudmi oz. eden od prvih pogojev človekove socialne uspešnosti, kar pa dobiva za modernega človeka in njegovo življenje ter delo iz dneva v dan vse večjo pomembnost. Preden pa objasnimo vsebino sociabilnosti, še moramo opozoriti, da je naš izraz "družabnost" le približen prevod te tuje besede, ki jo v strokovnem jeziku vedno pogosteje srečujemo. Sociabilnost ne izraža toliko človekovega aktivnega odnosa do soljudi in družbe ( k čemur se pa precej nagiba naš izraz "družabnost), temveč bolj neko človekovo sposobnost dojemanja vsega družabnega dogajanja v življenski okolici, neko človekovo gnetljivost od stkani soljudi in družbe, V ČEM SE IZRAŽA SOCIABILNOST? Pravzaprav smo na to vprašanje ravnokar odgovorili. Vendar je treba te reci še bolj razjasniti in objasniti. Preprosto lahko rečemo s V človekovi pripravljenosti stopiti iz začaranega risa svoje osebnosti in se zaplesti z ljudmi in vsem dogajanjem v ožji življenski okolici v tesne odnose; v sposobnosti in pripravljenosti vzglajati svoje motive ravnanja in po-vnašanja z motivi članov neke skupine, katere pripadam ali v okvir katere me postavi ivijenje, v pripravljenosti sprejemati konvencije, do neke mere tudi šege, navade in vzorce ponašanja svoje nove okolice. Iz vsega tega je moč dovolj nazorno razbrati, da je ta človekova lastnost oziroma sposobnost v resnici temeljni kamen, prvi most, preko katerega se lahko začenja posameznik bližati soljudem, sočlanom nove skupine ali grupe, svojemu ožjemu ali širšemu družbenemu okolju. Kdor si tega mostu ni nikoli postavil z lastnimi prizadevanji bo ostal "samotni volk" sredi gneče in množice soljudi. Posledice tega zadržanja bodo nemalokrat lahko prav katastrofalne, najprej za svoj sam življenski uspeh, potem pa tudi lahko za normalnost njegovega ponašanja in celo za zdravje njegove duševnosti. Poudariti pa je potrebno, da družabnost ali sociabilnost ni nekaj takšnega, kar bi se človek ne mogel izšolati ali privzgojiti, čeprav je po drugi strani res, da so med ljudmi takšni, ki jim je sociabilnost že nekaj bolj "v krvi in mesu", kot pravimo, so torej že po naravi bolj spremijivi za njih družbo in okolje. Drugi so pa enako že po naravi bolj odljudni, bolj vase zaprti, vgreznjeni, bolj neobčutljivi in nedostopni za vplive iz svoje življenske okolice, bolj nedružabni, bolj nesociabilni, Vendar dednost nima na to vejo Človekove osebnosti (kot na skoraj nobeno ostalih ) tolikšne usodne moči, da bi bil kdo upravičen se sklicevati na svojo esrečno naturo ali usodo, češ g "Nisem za med ljudi pa konec" .... Kdor tako končuje boj za to vsebino oziroma potezo svoje osebnosti, si sam podpisuje grenko sodbo in usodo. Življenje ga bo pa prej ali slej vrglo na breg svoje struge in tu bo končal v samoti in bolečem obcutjus vse je bilo zgrešeno, vse zaigrano,,, OBLIKE NEDBBŽABNOS TI. Zelo obširna lestvica jih je. Kdo bi mogel našteti vse oblike ljudskega ponašanja, ki mu po pravici smemo pripisovati skupni imenovalec? nedružabnost. Ta pestrost oblike nedružabnega ponašanja je pogojema v tem, ker je vsak človek po svoji duševni vsebini in načinu, kako se kot osebnost odziva na vplive iz okolja,, povsem svojstven, enkraten in nikoli več ponovljiv. Oblike nedružabnega ponašanja pa se raztezajo med dvema skrajnostima vedenjskih vzorcevs enega označujemo kot samotarstvo in drugega kot diktatorstvo. Variacij ne-' družabnega ponašanja pa je med tema, dvema skrajnostima skoraj toliko kot je ljudskih osebnosti, Da sta samotarstvo in diktatorstvo dva ekstremna "sindroma" nesociabilnega ponašanja, se nam najlepše razkrije iz razčlenitve vzrokov, ki lahko usodno skrivincijo zdrav razvoj človrkove družabnosti že v rani mladosti, (Nad, v prihodnji številki) "Vestni^ » Konec epiloga ks "POVRNJENI MLADOSTI" s strani S, možnostjo individualnega podvrženja : terapiji "H-3", ki lahko povrne "starim" mladost, mnogim drugim brez ozira na starostno dobo pa tudi mnogo tega, kar pogrešajo in si lahko ponovno povrnejo v večji ali manjši meri. Že danes opozarjamo na izredno zanimivo reportažo o najnovejšem in zelo uspešnem načinu zdravljenja raka, ki jo homo objavili v junijski številki "Vestnika". Me prezrite tega novega medicinskega odkritja? SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS' Nadaljevanje "DVA STUDENCA - UTRINEK" s strani tO. , . po načinu, kako je stopal proti nji, je skušala uganiti, kje je bil in kaj je tam počel. Ozrla se je vanj z očitajocim pogledom in je čakala, da se bo upravičilo "Nisi umrla od čakanja?" se je nasmehnil. "Znanci mojega prijatelja so bili zelo veseli pozdravov, ki sem jim jih prinesel. Pripravili so čajne obrede in me niso pustili c'iti," "Lahko bi prišel za trenutek doli in mi to povedal," je rekla z užaljenim glasom. On pa jo je prijel za roke in smehljaje se rekel s"Fu Liang, ne pozabi, da so mi lasje skoraj že osiveli, tako dolgo sem čakal nate, in si mi dražja od vseh drugih na svetu; Ti-si me pa čakala teh bore pet ur..." Premagala je užaljenost in se mu nasmehnila. Ko sta Šal dalje, da bi si ogledala obzidje mesta, pa je vendarle ležala v njenem srcu senca, ki je ni bilo mogoče prega ti z eno samo besedo. Ko je naslednjega dne Fu Liang pripravljala večerjo, Hsi Men pa je bral časopis, je nekdo potrkal. Šel je in odprl vrata. Potem je stopil na hodnik, spregovoril je nekaj besedi z nekom in ko se je vrnil v sobo, je imel polno naročje rož z velikimi belimi cvetovi. V globokih cvetnih Sašah so bili rumeni pestiči kakor prižgane luči. nekako skrivnostno nasmehnil. "To je zate Fu Liang," je dejal in se "Kako lepi cvetovi:" je vskliknila. Sklonil--, se je, da bi jih poduhala, tedaj pa je v eni izmed cvetnih čas zagledala bel listič papirja. "Kako pozoren je moj dragi," je pomislila, ko je previdno jemala listič iz cveta. Obrnila ga je in videla, da je popisan, toda znamenja niso bila naslikana s Hsi Menovo roko. Predno je Hsi Men u-tegnil ,da bi ji ga vzel, je prebrala na njem besedes "Hsi Menu - Sau Lan," Lica so ji prebledela. Spomnila se je pet ur Čakanja pred staro hišo, v katero je bil odšel Hsi Men, da bi izročil pozdrave... Brez besede se je obrnila k njemu in položila listek na, mizo, pred katero je stal... Namenoma je prišla v ta kraj, v isto mesto, celo v isto hotelsko sobo. Ne zaradi tega, da bi obujala spomine ali žalovala za preteklostjo. Hotela je videti, kako je,* I kljub temu, kar se je bilo zgodilo, ostalo tu vse, kakor je bilos ista veličastnost =-morja, ista^jasnina neba, ista lepota cvetočih oleandrov... Zares, kaj so naše radosti in bolečine v nenehnem menjanju prime in oseke? ... Morje je spet vzvalovalo in slika, ki se je nekaj trenutkov zrcalila v njem, se jf. izmaličila in počasi izginila. Fu^Liang je vstala, da bi pred nočjo še enkrat obšla obalo. Spet so se ob razjedenih čereh razbijali valovi in umivali obalo z belo peno. Spet so v zraku kriSali galebi , v oljkah so neutrudno peli škržati, ljudje pa so ležali na toplih kamnih ob vodi - na kamnih, ki ravnodušno sprejemajo vsak novi rod, da na njem in ob njem izpoje svojo pesem življenja ... Res drži? "Prepričan sem, da po izraelski suž-nosti v Egiptu ni bolj neznosne kot je ta, da mora razumen človek stati pot poveljstvom tepca. J.A, Mič 178i. Raztreseni profesor, "Oprostite,gospod profesor, za pretek li mesec še nisem dobila plače." "Oh, Rezika," odvrne raztreseni profesor, "to vam prav rad oprostim." Iz K.D.S.M. 60 'NE PRIČAKUJMO, DA BO SVET GOVORIL 0 NAS SLOVENCIH, DOKLER MI SAMI MOLČIMO 0 SEBI IN SE MORDA CELO STRAHOPETNO SKRIVAMO POD DRUGIMI IMENI...!» - (NL, 58) -IZ IZ SVETA ZNANOSTI IN TEHNIKE. Prvo zgodovinsko potrdilo o skrivnostnem snežnem človeku je odkrila zdaj neka češka znanstvena odprava v Mongoliji. Njen vodja, član češke akademije znanosti dr. Emanuel Viček je naletel v knjižnici nekdanje lamaistične univerze v Gandanu knjigo iz 18. stoletja ki govori o zdravilni vrednosti raznih živali za človeka. Med njimi je tudi slika velike človeku podobne opice, ki naj bi živela v gorah in povsem ustreza opisu "snežnega človeka" himalajskih odprav. V knjigi pišejo o tej opici kot o "človeški živali", njene mišice pa naj bi bile zdravilo proti duševnim boleznim. Kmalu bomo našli umetne čeljusti in mostičke še v muzejih. Vse bolj in bolj obljubljajo dentisti novost, ki bi povzročila pravcati preokret v zobozdravstvu. Zobe bodo pritrjevali le še s posebnim lepilom. Poškodovani zob ti bodo izdrli,zadelali ali nadomestili z umetnim in zalepili nazaj v luknjo v dlesni. To novo lepilo že preizkušajo in je tekočinasostavljena iz kalcija, fosforja in glikogena - obnovnih sestavin človeških kosti. Da se bo ta tekočina v Čeljusti strdila, ji bodo dodajali v trenutku "vsajenja" še posebno snov za strjevanje. Lepilo bo zadržalo zob pri miru, dokler ne bo zrasla kost in ga oklenila. Dlakasti avstralski pajek lovi svoje žrtve s"trnkom". Iz pajčevinaste snovi , ki jo izloča, izdela majhno lepilno žogico in jo pritrdi na daljšo pajčevinasto vrvico. Eotem se skrije in čaka. Vaba je precej privlačna in kmalu se kaka muha ali vešča prilima na žogico. Pajek potem samo nitko privleče k sebi vabo in plen in kosilo je na mizi. Bananovec ni drevo, kot to večina ljudi misli. To je pravzaprav travnata astlina? njena stebelca so sestavljena iz tesno oprijetih listov . . . Res pa je sicer, da so ti listi pogosto visoki nad dva metra. ANKKTODE. Ko je general Moreau živel v pregnanstvu v Ameriki, se je nekoč udeležil zborovskega koncerta, kjer so peli skladbo, ki se je končala z refrenoms "To-morrow, to-morrow1'. General ni bil preveč trden v znaju angleškega jezika, pa je menil, da pojo "To Moreau, To Moreau " in je bil hudo počaščen. Tako je vsakokrat, ko je zbor zapel "To-morrow", vstal in se priklonil na vse strani. Nek vrli Avstralec je klical v spanjus "Jean! Jean;" Njegova žena ga je prebudila in strogo vprašalas "Kdo je Jean?" Mož je jeclals " Jean?? Oh, to je konj, ki bom nanj stavil." Nekaj dni kasneje se mož odpravi na poslovno potovanje. Ko se vrne, mu reče njegova ženas "Tvoj konj te je klical." DOMISLICE ****** Boljši je majhen ogenj,ki greje, kot pa velik, ki žge. (Angleški pregovor) Samo en kotiček vesoljstva je, ki se z gotovostjo da izboljšati, in to je naš lastni jaz. Torej moramo pričeti tu in ne drugje. Pa tudi ne pri drugih ljudeh. Treba je biti sam dober, če hočeš delati dobro. (A.Huxley) ****** od vsega kar impmo, je resnica najdragocenejša - zato skoparimo z njo. (Mark Twain) *-**** Kdor nima nobenega hrepenenja več, se je dokončno izmodroval ali pa ie do kraja obupal. ****** Vsak dan -e nov dan< z drugimi odtenki pri vzhajanju in zahajanju sonca, z drugimi programi oblakov in z drugačno sestavo zraka. Z novimi vibracijami in možnostmi brez konca. V takem perpetuum mobile išče človek neko samosvojo stalnost. ****** Bljiznica je taka pot, na kakršni ne srecamo nikogar, da bi ga vprašali za pO "C « ****** Prav malo p0mena ima? 6e kdo preve5 mozga 0 problemih, ki se bodo morda nekoč pojavili. Pametneje dela, kdor sprotne naloge opravlja po najboljših močeh in s cim boljšimi dosežki. _ ****** Ne obžaluj kar naprej svojih nesrečnih in nevšečnih lastnosti, marveč sku-saj rajši kar moči uveljaviti dobre strani in do viska razviti sposobnosti. Zdrava samokritika je koristna, preveč pa je škoduje. Nadaljevanje "IZ PISARNE TAJNIŠTVA" - Pismo SD Sydney» Upamo, da bomo počasi le uspeli in pricapljali do višine, katero ste s svojim delom dosegli Vi. Položaj tu je trenutno taks List "Misli" je versko glasilo in se z našimi problemi ne ukvarja. Temu soroden je "Karitas", ki prireja svoje zabave in plese ter podpira rojake v njih težavah. "Žar" - revolversko glasilo njih, ki ljubijo le sebe in ne priznajo nič dobrega onim, ki se niso pripravljeni prilagoditi njihovim smernicam. Slovensko društvo Sydney ima trenutno 26 članov, ki so plačali letošnjo članarino. Društveni prostori so v Domu, katerega za to upravlja posebna komisija ,ki je pravno registriranas Perko, Klakočer, Lajovič Dušan, Fretze in Čuješ. V Domu smo sedaj uredili spodnje prostore, odprli obednico in kuhinjo. Ob sobotah in nedeljah imamo tudi dru-za-bne večere, katere momentalno obiskuje 40 - 5o ljudi. Z uspehom smo trenutno kar zadovoljni in upamo, da bomo pri začetem delu tudi vztrajali in končno uspeli. Za vsak nasvet, ki nam bi ga vi lahko nudili ,ker imate pač več izkušenj kor mi, bi Vam bili zelo hvaležni. 24.3.1960___Tajništvo Slov, društva SYDNEY Mnogo uspeha na Vaši poti in - BRAVO! /,•, \ ŠPORTNI KOTIČEK ZAKAJ JUGOSLOVANOV NI BILO NA SMUČARSKE OLIMPIJSKE IGRE V ZDA. Pot je večali manj poznano vsakemu ljubitelju belega športa, se vsake štiri leta zimske olimpijske igre. Pred štirimi leti so bile v Italiji v Oortini, letos so bile pa v severni Kaliforniji v ZDA. Tam so se zbrali vsi najboljši smučarji sveta, toda niso bili navzoči Jugoslovani, čatudi so pred štirimi leti častno zastopali našo zastavo ^ j Italiji. Odlok, da Jugoslovani ne gredo smučat v Ameriko, je zbudil mnogo ogorčenja in " protestov v vrstah slovenskih smučarjev. "Delo" je v zvezi s tem priobčilo dva protestna članka. Iz njih zvemo, da je Jugoslovanska smučarska zveza (s sedežem v Beogradu) odbila (Slovencem) smučarjem iti na zimsko olimpiado češ, da niso dovolj pripravljeni za mednarodne nastope. Slovenski časopis trdi, da predvsem ni res, da naši smučarski prvaki niso v slabi formi in če so, je tega kriva Jug. smučarska zveza, ki ni kazala nobenega zanimanja in volje pomagati slovenskim prvakom za njih boljši trening in priprave za mednarodne nastope. Slovenska zveza je naredila vse kar je bilo v njeni moči, ker pa je Jug. smučarska zveza v Beogradu spala, republiška zveza ni mogla več kot je mogla. Vsled tega člankarji v "Delu" predlagajo, da se Jugoslovanska zveza preseli v Ljubljano in naj se goli smučarski šport kot ljudski šport. D, Kuret, ki je napisal najostrejši protest v "Delu", se opravičeno pritožuje zoper centralizem v športu, "ki ne daje republiškim športnim forumom nobenih pristojnosti5 njihovi predlogi so, kadar gre za mednarodna tekmovanja, skoraj docela prezpredmetni." Ali bo imelo to protestiranje kak uspeh, ni mogoče vedeti, dejstvo je, da letos ni bilo slovenskih smučarskih prvakov na svetovnih olimpijskih zimskih igrah. PLANICA i960. Nedaleč od italijansko-jugoslovanske meje v severnozapadnem delu Slovenije leži ' J Planica. Kraj obdan s strmimi stenami Pone in Strugove na zapadu, Mojstrovka in Rob Volike Dnine na vzhodu na jugu pa eden najdrznejših velikanov Julijskih Alp, Jalovec, je zelo pripraven za smučarski šport, zato je tu pred petindvajsetimi leti inženir Blo-udek postavil svojega največjih dels 12o metrsko skakalnico. Sredi marca za Srebrni lubilej se je zbralo v Planici mnogo držav. Kar rekordno število s ^Italija, Avstrija, Zah. Nemčija, Vz.Nemčija, Švica, Francija, Poljska, Švedska, Norveška, Finska in ZDA so bile pripravljene se pomeriti na "velikanki". Sledeča mesta so doseglis 1. Recknagel (Vzh. Nem.) 462.6 točk "(122, 127, 115, 118,5 m) 2. Larsen (Nor) 395,4 točk ( lo7,5 lol, lol, i08.5 m) 3. Vitikainen Einska) 394točk f I05, 92.5, I08, I09 m) 4. Schramm (Vzh. Nem) 382.0 točk ( lo3, 98, lol, Ilo.5 m) 5. Kotlarek(ZDA) 380.7 točk (i04.5, 93, lo2, 89 m) 6. Bolkart(Zah. Nera) 376,2 točk (98.5, 98.5, lo2, 89 m) 7. Lindquist (ŠVedska) 375,2 took (loo, 92, lol, 112) 8. PEČAR (Jug.) 373,9 točk ( 98, 92, i03, 89 m) 9. Zandanel (Italija) 372,6 točk (i05, 95, lo5, 91.5 m) lo. Lesser (Vz. Nemčija) 365,4 točk (95, 98,5, 95.5, 91.5 m) Kot je iz zgornjih rezultatov razvidno je H. Recknagel še vedno nepremagljiv. Za njim so se hitro postavili Skandinavci (Larsen, Vitikainen), ki so nekdaj veljali za edine v tej stroki. Tudi Amerikanci so dokazali, da lahko nekaj naredijo na tem polju. Kar se tiče Jugoslovanov - bolje - Slovencev, je tekmoval samo eden (druga "Zvezda Jemc je polomljen), moramo reči, da ae je dobro odrezal. Pečar je gotovo veliko upanje slovenskega skakalnega športa in bo brezdvoma še veliko dokazal, saj rau je komaj I9 let. M.B. V ^jeclaco \h pWco 7 ( /< , ■ w pr^krfcljcj» ^ J ' v. orkester ! I cgS - 2fìCfTfK o^ era e V bo uriiia dne ^f. junij a 1^60 Cl lij \Jown C? v v v s? v v