Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest --- jmpEFENSK Slovene Daily in JB1 BUY Ohio \S5Sjl UNITED Jbj)^ STATES Best , H ntlf^ 5IAMP8 Advertising Medium nffirTSMB MwiMimamMi CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 5, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 53 pGLEŽi SO BOMBARDIRALI PREDMESTJA MESTA PARIZA Neške bombe so rušile tovarne, v kate-jejo tanke in drug material za borbo proti Rusom. Hči je smrtno nevarno ranila svojo mater r'h izdeluje ^ _________________ H EZNIK0M gre za kožo, zato ne bodo več obzirni v svojo škodo London jwr? s° sn°či dvei !Wbardirali predmes-1 ^ »Hie ki ' • Se nahaJajo to- )5ef , 4- marca. — An-1 Franci jo se bo poslej prijemalo Dombniki o. o... I brez rokavic Neka angleška avtoriteta je izjavila, da se odpira s tem napadom nova faza vojne, .v kateri je Anglija trdno odločena, brez pardona udariti po francoskih industrijah, ki izdelujejo orožje in drug material, s katerim pobijajo Nemci angleško in zavezniško, zlasti pa rusko vojaštvo. Poslopja so letela več sto čevljev visoko v zrak Angleški pilotje, ki so se udeležili tega poleta, poročajo, da so zletela nekatera zadeta poslopja stotine čevljev visoko v zrak. Glavni tarči angleškega napa- V prepiru jo je s steklenico od pive udarila po glavi. Mati je v bolnišnici, hči v ječi. 'dwngleŠki b°mbniki pa w grmeli preko Ka- S. inaATirat drUSe v P»'Wa ,Nemčiji. — Avtori- 1,a/^Padfae?lkr0gi pravij°' PrC' nobena bomba na 1 vladal ^ To Pljuje tu- £ %o ri yju' kJ'er uradno ^estiif -ie bil° v pariških Hani tekorn tega bom-MSool; "bltih 650, ranjenih tf<5da je bil ta zrač- sovi 81 te v°J'ne- Po Nm„„; 'Zadeta tri Pariš- Neka mala, šest let stara deklica, je bila v torek večer priča borbe, v kateri je njena mati ranila z razbito steklenico svo-1 jo mater, otrokovo staro mater. Ranjena ženska, 45 let stara vdova Emalene Fleming, stanujoča na 3231 W. 25th St., se nahaja s prerezano žilo na desni roki v bolnišnici. Njena hči, 24 let stara Mr. Virginia Poole, razporočena žena nekega voja- ne estJa; V predmestjin: da so bile Renault avtne tovar-* Biliancourt je bilo ne ter tovarne tankov v Billan-- ® hiš. 'courtu, jugovzhodno od Pariza. moskva se norčuje iz hitlerja MOSKVA, 4. marca. — Moskovski radio se je norčeval danes iz Adolfa Hitlerja, ker se slednji ni udeležil nedavne obletnice ustanovitve nacijske stranke, katero obletnico so proslavljali nacisti, kakor vsako leto, v Monakovu. "Hitlerjevi živci so šli k vragu," je rekel moskovski govornik po radiu. "On Vojvoda de Aosto, viceroj Eti-jopije, je umrl Pokojni je bil bratranec italijanskega kralja in edini član savojske hiše, ki je bil vnet fašist. pokazati se pred stranko in hkratu tudi priznava popolno obkolitev 16. nemškega armad-nega zbora v Staraji Rusiji." NAIROBI, Kenya, (Afrika), si ni drznil, j 4. marca. — Vojvoda Aosta, vi- bogata psa HOUSTON, Tex., 4. marca. — Dva psa sta danes podedovala tukaj $20,000. To vsoto ji-ka pa. obžaluje danes v ječi svo- ma je zapustil 53 let stari ču-je dejanje. dak in <,amotar E. B. Stuart, ki "Omenjeni večer sem izpila štiri kozarčke žganja in steklenico piva," pravi Mrs. Poole. "Ko sem prišla snoči domov, me je mati obdolžila, da hodim ven z drugimi moškimi, nakar mi je zastavila pot, ko sem hotela zopet iz hiše. ceroj Etijopije, ki se je nahajal v angleškem ujetništvu, je vče- RUSI UNIČUJEJO OSTANKE ZAJETEGA ŠESTNAJSTEGA ZBORA Utrujeni Nemci grade z mrzlično naglico novo, že četrto, obrambno črto, ki leži daleč izven sovjetskega ozemlja. ves "blisk" nemških armad je šel k vragu Velike nemške izgube LONDON, ,5. MOSKVA, 4. marca, skovski radio naznanja — Mo-1 danes, j raj umrl. Pokojni vojvoda, ki je da ruske čete lomijo povsod! bil star 43 let, je bil drugi bra- sknzi n„mškp „a ka. Iholmskl. Corespondent tranec italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Umrl je za je-tiko. Pokojni vojvoda je bil edini skozi nemške postojanke na ka-lininski .fronti, dočim so na jugu čete maršala Timošenka pri-drle trideset, milj do glavne nemške baze v Dnjepropetrov- član savojske hiše, ki je bil vnet £,ku ob Dnjepru, kjer je bil sve- je v svoji oporoki določil, da se mora s tem denarjem oskrbovati psa, dokler ne pogineta, nakar naj dobi ostanek denarja dr. J. P. Mock, La Porte, Tex. fašist in oboževalec Mussolinija. Mussolini je svoječasno gojil nade, da mu bo mogoče spraviti vojvodo de Aosto na prestol, in to tem bolj, ker je znano, da je italijanski prestolonaslednik Umberto velik nasprotnik Mus-sulinija in njegovega režima. tovnoslavni jez, katerega so Rusi sami, umikajoči se pred Nemci, porušili. %) prizadevanje župana Lauscheta Je našlo priznanje v Washingtonu ^ Nelson, šef vojne produkcije v Washingtonu, ^valjuie županu Lauschetu za njegovo dobro Mestna transportacija nudi pereč problem. zadovoljno rešiti "Stopila je k vratom, kjer me j^ poskusila obdržati ter mi je zabrusila tudi v obraz neko gr-! do ime. Tedaj sem pograbila steklenico od piva ter jo udarila ž njo po glavi. Tega nisem mislila storiti. Storila sem v navalu jeze in mi je žal. MacArthurjeva zračna sila na Bataan polotoku pogreznila 5 japonskih ladij 1 MacArthurjevi boji so edina svetla točka na Daljnem vzhodu. — Neugoden položaj zaveznikov na Burmi in na Javi. itirjs,e.^ek večer je govoril ako se hoče pol žuPan Frank J. ey ^iu ter pozval na J a!' M 13 produkcije, °3 Prineslo priznali e.ga Prodajnega me-LIe namreč brzojavil '«, šef hetu Donald M. Vse vojne produkci-'°ji W^onu, ki se mu ie Vo°]avki toplo zahvalil Vnc Pri2adevanje-°a delavstva in indu-strijCev ugaja Nelsonu "Na roki je nisem nalašč ranila. To se je zgodilo, ko sem ji hotela pomagati vstati. Tedaj je pričela moja hčerka vpiti in jaz sem se zavedla iz svoje jeze ter pozvala zdravnika." transportacijski problem, ki je albanci se hočejo ogromen ob sedanji vojni zapo- j iznebiti kralja slitvi. Župan Lausche je včeraj l popoldne, določil tozadevno štu-j LONDON, 4. marca. (ONA), dijo položaja, da se potem ukre-1 Provizorični albanski odbor, ki ne, kar bo potrebno. j je bil nedavno stvorjen v Lon- donu, bo zahteval od bivšega Izpremembe v delu kralja Zoga, da se slednji odpo- Župan Lausche je ukazal raz- ve gibanju svobodnih Albancev .... ..... ter da izroči odboru državni denarni sklad, ki znaša približno ■ -OV a Sestanek repre k delr • na lce Potrebnega de-^eretir Se' bo tozadev- poslati pisma 8,000 voditeljem raznih elevelandskih uradov, pisarn in industrij, v katerih jih j 50,000 suverenov. prosi za njihovo sodelovanje pri j Albanski provizorični komite tem pregledu. Slednji naj sporo- j bo deloval za osvoboditev Alba-ča, koliko delavcev in pisarniš-1 nije izpod osišča in za vključitev kih uslužbencev je absolutno Albanije v zavezniške vojne cilje. V odboru so reprezentirane vse verske skupine dežele. . Vo^t- da se skliče O (Lauschetovim) 'potrebno ob gotovih urah v bu- sinesu, da se na podlagi tega avstva in indu-' pregleda določijo delovne ure, c stile .erem naj bi se j to je prihod na delo in odhod z ju rnicp »W.—1-----j- delaj tako> da k0do enakomer- bo , Ca sklicana za sobo- <1 W v sa,»je transportacije no porazdeljene ter da se odpomoglo težkočam, ki se javljajo o tako zvanih "rush" u-rah. Na podlagi tega pregleda bi se lahko uredilo,. da bi priče- vsa znamenja, li nekateri delavci prej z delom, ln Predava nje 1 v fiter.°b osmih se bo ' Sobi Sloven- ja ®«ega doma na Wa-^ ^ a mesečna seja hSy tS?: Po seji b0 so" " 1 knii . dvešek predaval s' ^ "Mission to Mos- € 5l4tli3e sPisal bivši ame- ^ žburt-V Moskvi Joseph ^ v * 2 njo veliko za-meriki pa tudi dru- H v Kdečega križa jM ^o^'^0 angleško poslu-tu/ ftfN^ a št- 7 Progresiv-' ^ bedijo v petek ^Pi-^a plesno veseli-name- it / 'fl t^ \ K R(Ječega križa. 5 35r • THo deseto leto V beli hiši WASHINGTON, 4. marca. — Z današnjim dnem je pričel predsednik Roosevelt deseto leto svojega predsedništva, in to se je jse kdaj nahajala ta dežela. Predsednik je kljub ogromnim odgovornostim, ki počivajo na njegovih ramenih, čil in pri najboljšem zdravju. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Pultz, 3136 W. 71 St., so Potrebno premeniti;drugi pozneje, in pray tako bi L^J ' KsaUSlUŽbencev v ti"-1nekateri prej, nekateri pozneje " "" " ^iah in industriji, odhajali z dela. t Nov grob V University bolnišnici je včeraj zjutraj preminil dobro poznani rojak Joseph Turk, p. d. sin Stencovega Jožeta. Star je bil 54 let ter je stanoval na 930 E. 150 St. Pokojni je bil prvi slovenski, otrok rojen tukaj v Člevelandu in njegovi starši so bili dobro poznani. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ameli-jo, rojeno Morris, sina Josepha, hčer Julijo, brata Franka in tri sestre: Mrs. Rose Skebe, Mrs. Josephine Arbeznik in Mrs. Alice Hribar, v Delray, Floridi pa zapušča brata Johna. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda NEW YORK, 5. marca. —'« Kakor naznanja tokijski radio, je trideset letal, katerih pripadnost ni znana, bombardiralo japonski otok Minamitori šima, ki leži 3,000 milj zapadno od j Honoluluja m pi Mižno 1,200 milj jugovzhodno od Tokija. Bombe so zanetile požar na enem poslopju ter ubile osem oseb. Japonci so sestrelili sedem letal. x Položaj Jave nevaren BANDOENG, Java, 5. marca. — Japonci še vedno potiskajo na Javo, kjer se vrše lokalni boji med brambovci in napadalci. Položaj Jave je drastično oslabljen. Angleži se umikajo MANDALAY, Burma, 4. marca. — Angleži so se morali umakniti z zapadnega brega Sif-tang reke, in Japonci so dosegli Waw, kateri kraj leži 60 milj od Rangoona. Z izgubo zapadnega brega Sittang reke so izgubili Angleži svojo najmočnejšo obrambno pozicijo. Odličnost ameriškega letalstva WASHINGTON, 4. marca. —■ Majhna zračna sila generala MacArthurja na Bataan polotoku je napadla in pogreznila v Subic zalivu neko 12,000-tonsko japonsko ladjo, s čemer je bilo uničenih že 30,000 ton japonskih ladij na tem polotoku. Malo pred tem pa je ta majhna, toda hrabra zračna sila pogreznila dvoje japonskih 10,0C0-tonskih ladij in dvoje motornih ladij. MOŽ PRIZNAL UMOR TAŠČE AKRON, 4. marca. — Mrs. Ello Devoe, 68 let staro žensko, katero je našla policija v njem kleti mrtvo, ubito s sekiro, je umoril njen zet, 38 let stari Beauford C. Perkins, kakor je sam priznal. Perkins je izjavil, da je nastal med njim in taščo prepir, ker jih je "par preveč izpil." Perkinsa so aretirali včeraj popoldne, in sicer nato, ko je poklical policijo, kateri je dejal, da je našel taščo ubito v kleti. Perkinsa so aretirali nato, ko so detektivi našli v njegovi sobi njegove delovne čevlje, ki so bili pravkar umiti, in na katerih se je še poznala kri. Kaplje krvi so bile tudi na njegovi čepici. V Čiščenje ozemlja bližini Dnjepropetrovska 20 TALCEV BO USMRČE-NIH VICHY, 4. marca. — Nemške avtoritete v Parizu so danes naznanile, da bo za nemškega stražnika, ki je bil ubit v nedeljo v Parizu, ustreljenih 20 talcev, 20 nadaljnih pa bo ustreljenih, ako se do 16. marca ne najde storilcev. Seja krožka št. 3 Jutri večer ob 7:30 uri se vr- j "'"Tu T"'.," -Tj ši seja krožka št. 3 Progresiv- dne 26. februarja oglasile vile J ° J nih Slovenk, v Slovenskem dru- Joe i se v>bf orkester. c in za ples bo Prijaz- J> fj^jeno javnost na rojenice in pustile v spomin krepkega fantka. Mati in dete se nahajata v Lutheran bolnišnici ter se dobro počutita. Mr. in Mrs. Arthur Lynn, bivša Clevelandčana in sedaj živeča v Hollywood, Cal., sta imela 21. februarja obisk vil rojenic, ki so jima pustile zalo hčerko. Mlada mati je hči družine Mr. in Mrs. Louis Jerse, Kildeer Ave. Tudi pri družini Mr. in Mrs. August F. Svetek, 478 E. 1521 Frank Zabukovec, 10010 Prince St., v cerkev sv. Jožefa na E.! Ave. so veseli krepkega sinčka, 144 St. in St. Clair Ave. ter nato ki so ga pustile vile rojenice pre-na sv. Pavla pokopališče. Naše j tekli ponedeljek v Women's bol-sožalje! nišnici. — Čestitke! štvenem domu. Članice so vablje ne, da se gotovo udeležijo. čisti ruska pehota in konjenica, podpirana po saperjih, pot ruski armadi, ki prodira preko min, ki so jih na gosto posejali umikajoči se Nemci. Sovjetska poročila naznanjajo o siloviti ruski ofenzivi ter poročajo, da so sovjetske udarne čete prodrle pod Ljeningra- j dom 27 milj globoko v nemške J vrste. Nemška letalska sila si zaman prizadeva, ojačiti obkoljeno nemško posadko v Staraji Rusiji. Poziv tajnika latvinske kom. stranke Tajnik latvijske komunistične stranke je izjavil preko radia, "da je ura osvoboditve Sovjetske Latvije blizu", nakar je rotil delavce, naj preprečijo u-mikajočim se Nemcem, da bi odpeljali mašinerijo iz tovarn. Poročila iz Stockholma in Zu-richa naznanjajo, da zbirajo Rusi ogromne armade tik za vojnimi črtami, s katerimi bodo pričeli ofenzivo, katera bo zasenčila po svojem gigantskem obsegu vse dosedanje ofenzive. Izjava Stafforda Crippsa Mnogi opazovalci spravljajo ta poročila v zvezo z izjavo Sira Stafforda Crippsa, bivšega angleškega poslanika v Moskvi, ki je izjavil, da bodo Rusi morda še letošnje leto zapodili Nemce iz Rusije. Uničevanje ostankov nemške armade MOSKVA, četrtek, 5. marca. — Današnja poročila s fronte naznanjajo, da Rusi uničujejo zdaj ostanke 16. nemške armade, ki je štela 96,000 mož in ki je bila pred tednom dni obkoljena v Staraji Rusiji. To je bilo zdaj prvikrat, da je sovjetsko poveljstvo rabilo izraz "ostanke", ko je sporočilo o usodi 16. nemške armade. Ruski komunike dalje naznanja, da se poslužujejo Nemci za dovažanje vojaštva in živil v Starajo Rusijo zastarelih transportnih letal, ki so jih odpozva marca.—Stock-lista News Chronicle poroča danes, da je izgubil 16. nemški armad-ni zbor, odkar je bil obkoljen v Staraji Rusiji, 36,000 mož. Rusi koncentrirajo zdaj svoje čete za frontalni napad na mesto O-rel, ker ie ondotni nemški poveljnik odklonil kapitulacijo. Gradnja četrte obrambne črte KUJBIŠEV, Rusija, 4. marca, j— Neki sovjetski uradnik je iz-' javil, da utrujene nemške armade, ki so pričele izvajati splošni umik na vsej fronti, zdaj z mrzlično naglico hite z utrjevanjem nove nemške obrambne črte, in sicer že četrte, ki' se razteza 450 milj od Slovaške proti Baltiku in ki leži daleč izven sovjetskega teritorija. Nemška udarna moč je bila že silno oslabljena in Rusi so pričeli dobivati Ž2 superiornost v nekaterih vrstah orožja, zlasti v topništvu in avtomatičnem o-rpžju. Istočasno pa prihajajo v Rusijo neprestano vojne potrebščine iz Anglije in Amerike. ITALIJANI POD BOMBAMI RIM, 4. marca. — Komunike italijanskega vrhovnega poveljstva naznanja danes, da so angleški bombniki snoči napadli mesto Palermo, ki leži na severni obali Sicilije, kjer so po-greznili v pristanišču neko trgovsko ladjo ter nadaljne poškodovali. Kumunike dalje priznava, da so angleške bombe treskale tudi v sredino mesta. Italijanske boji>e ladje pa so pogreznile e-no sovražno podmornico. Na dopustu Včeraj zjutraj je prišel k svojim staršem na obisk mladi vojak Frank Petrovčič, 1068 E. 68 St..Na dopustu ostane sedem dni. Frank ni prišel kot navaden vojak, pač pa kot saržent. Prijatelji mu izrekajo čestitke na tako hitrem odlikovanju ter mu želijo veliko veselih uric v kro- li iz Danske in Jugoslavije. V petih dneh so sestrelili Rusi IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIK! Chicago. — Pred dnevi je v Ciceru umrl Frank Urbančič, star 40 let in rojen v Ameriki. Drugih jnformacij o njem nimamo. gu svojih domačih! NARAŠČANJE ZAHTEV PO ZAVEZNIŠKI INVAZIJI Eveleth, Minn. — Te dni je v Evelethu umrla Johana Ahlin, stara 63 let. Tam je bivala 38 let in zapušča moža, šest sinov, tri hčere in brata v tej deželi. Sinovi in hčere so raztresene po vsej Ameriki, brat Anton Gornik pa biva v Milwaukeeju, Wis. — V Evelethu se je pred dnevi ustrelil 29-letni Fr. Stare, rojen v Ameriki. Menda je bil slaboumen. WASHINGTON, 2. marca. — Polkovnik Kernan je mnenja, da morata Amerika in Anglija u-dariti na Evropo kmalu in trdo, in on nima nobenega dvoma, kje naj pade ta udarec. On pravi, da po Italiji, ker bi ta dežela nudila najmanj odpora in je tudi "strateško središče svetovnega otoka, nad katerim hoče Hitler zagospodariti." Drugi strategi pravijo zopet, da bi bi- či so zaprli norveška pristanišča z utemeljitvijo, da pričakujejo tamkaj zavezniške invazije. Naravno je, da si tudi Rusi žele skorajšnje zavezniške ofenzive v Evropi. Oni so mnenja, kakor pač vsi ostali realisti, da Detroit, Mich. — Pred dnevi je tukaj umrl Jos. Klančnik, star 56 let in rojen v Kokarjih petdeset nemških transportnih j na Štajerskem. Bil je član društ-letal, katerih posadka je bila u-, va 518 SNPJ. Zapušča ženo, tri bita ali pa zajeta. sinove, hčer in brata. ZAUPANJE V HITLERJEVO NEPREMAGLJIVOST POJEMLJE LONDON, 4. marca. (ONA). — Neki belgijski častnik, ki je nedavno pobegnil iz Nemčije, je lo bolje udariti na Španijo. Nem- vojna izgubljena. , . . . , . povedal, da je med nemškim je cas, udariti po Hitlerju seda], ljudstvom začdo pojemati zau- ko ga sovjetska moc zadrzuje (panje y Hitlerjevo nepremaglji-na ruski fronti. Ako se Hitlerju vost) ter da so Gdnošaji med izjalovi letošnjo pomlad, je zanj; nacijsko stranko in nemško ar- mado zmerom bolj napeti. Ob pričetku zime je bila vsakemu belgijskemu častniku vzeta ena odeja, ker ,so bile odeje poslane na rusko fronto. Porazi v Rusiji, zlasti pa ogromna lista nemških izgub, vse to je naredilo globok vtis na nemške častnike in vojake. ?_:_ fc'tftAN 2 ENAKOPRANVOST 5. marca, 1! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto................................................-..................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece .._.....................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto......................................-......................-...................$4-50 ca 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev .......................................$4.00 ga celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 BESEDE POSTAJAJO DEJANJA i. Mi smo že opetovano naglašali veliko važnost del ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, človeka našega rodu, ki je s svojimi književnimi deli obrnil neposredno nase pozornost vsega civiliziranega sveta, posredno pa je spravil tudi Slovence in ostale Jugoslovane na vidno mesto svetovne pozornice. Meseca februarja je izdal Adamič poseben buletin, iz katerega posnemamo sledeče: T-W-P v Beli hiši Dne 13. januarja sem bil tri ure v Beli hiši. Povabilo je bilo izdano v zvezi z mojo knjigo "Two-Way Passage." Ob tej priliki sem govoril s predsednikom Rooseveltom, Mr. Churchillom in z Mrs. Rooseveltovo. Vsi trije so čitali to knjigo. Ničesar si ne bi želel bolj, kakor če bi smel preko radia sporočiti celotno zgodbo tega izredno bogatega — in morda važnega — večera. (Kakor je znano, se razgovorov s predsednikom in njegovih odgovorov ne sme kvotirati. Opomba uredništva.) Rečem pa lahko svobodno samo toliko, da oni izmed nas v neoficijelnem svetu, ki smo interesirani v temeljno idejo "Two-Way Passage," lahko nadaljujemo z velikim zaupanjem naše prizadevanje pri ostalih Amerikancih, da se tudi oni seznanijo ž njo. Jaz sem si skoro gotov, da se bo vsaj del te ideje izkoristilo; koliko od te ideje in pod čigavim vodstvom, to bo odvisno v veliki meri od nas, ki smo interesirani zanjo in ki imamo možnost, da razodenemo svojo voljo onim, ki so na oblasti (poleg predsednika) in v vplivnem položaju, kakor tudi našim prijateljem in sosedom. V svojem prvem buletinu sem povedal, da svoje ideje ne smatram za načrt, dasi jo ljudje označujejo s to označbo. To je generativna ideja, sugestija, predlog in migljaj približanja; to je zadeva, o kateri naj se razpravlja, katero naj se razkosa, ji to ali ono doda, izkratka, katero naj se na demokratičen način obdela. V ideji ni ničesar končnoveljavnega. Jaz sem jo predložil samo kot predmet kolektivne miselnosti za bodočnost. Dne 27. in 28. januarja je časopisje na dolgo in široko poročalo, da je bil prvi-ameriški vojak, ki je stopil v tej vojni v Evropi na kopno, mladenič Milton Henke iz Minnesote, čigar starši so se priselili iz Nemčije. Ali je bil zgolj slučaj, da je stopil vojak Henke prvi s parnika? Ali je bila to morda predsednikova ideja? Ali pa je morda kdo drugi v vojaškem poveljstvu čital knjigo "Two-Way Passage" ali mu je ideja sama po sebi dozorela? (Opomba uredništva "Enakopravnosti": K tem Adamičevim vprašanjem si dovoljujejo sledečo opombo: Uredništvo Enakopravnosti je idejo o izkrcanju vojaka Miltona Henkeja, čim jo je sporočilo časopisje, takoj in popolnoma enako komentiralo, nakar smo čitali iste komentarje tudi drugod in jih slišali tudi po ameriškem radiu. Tudi mi smo tukaj po objavi te vesti vpraševali: Ali je bil zgolj slučaj, da je stopil med tisočerimi ameriškimi vojaki v severni Irski na kopno baš vojak, ki je sin v Nemčiji rojenih roditeljev, ali je bilo to določeno po načrtu ideje, ki jo razvija naš veliki Adamič v svoji knjigi "Two-Way Passage"? — Dalje: V uredniškem članku, v katerem smo razpravljali o zadnjem Adamičevem delu, smo izjavili, da so ideje tega dela po svoji koncepciji na prvi pogled morda fantastične, vendar pa tako svojevrst ne in izvedljive, da smo prepričani, da bodo to delo čitali najvišji ameriški in drugi funkcionarji. Ob vsej svoji skrofnnosti izjavljamo, da smo na obe naši tedanji ugotovitvi upravičeno ponosni.) Istočasno je časopisje poročalo, da vprašujejo ameriški vojaki v Severni Irski, ki so sinovi v Ameriko priseljeni^ irskih staršev, svoje predpostavljene, kdaj jim bo mogoče obiskati domove svojih staršev v Južni Irski. Zakaj se je dalo tej zadevi toliko publicitete? Srečen sem v zavesti, da pri tem nekdo rabi svojo glavo. To je en način obdelovanja ubogega de Valere. Vojak Henke in naši vojaki, ki so sinovi irskih staršev, £0 že postali političen činitelj v razvijajočem se po- Oj bratje, bratje, kako je v vas; oj bratje, bratje, prišel je čas. Po bliskovito gre vseh živih dan kdor ga zamudi—ves klic zaman. Doživi ga le, kdor je pripravljen nanj. Ta izrek je šel od ust do ust med borci prostovoljci, kladi-varji Jugoslavije v prvi svetovni vojni. Vse na svetu so zastavili, tudi svoje življenje, da je bila njih borba venčana z ciljem zmage. NARODNA BORBA Cleveland, Ohio j zemljo, rodno grudo, da jo je posetil sovražni, zemlje lačni narod. Danes pa je prišel čas, ko to kriminalno postopanje o-belodanimo svetu ter zahtevamo tudi mi svoje pravice. Naš narod doma je v ječi obsojen poginu. Samo mi tukaj lahko govorimo zanj in ako mi ne bomo, drugi tudi ne bodo. Zato je v nedeljo, 8. marca sklican shod za vse Slovence, posebno Primorce, da pridejo in dajo duška svojim bolečinam za krivice, ki so jih in jih še trpi naš narod ob Primorju. Ko padejo svetovni tirani in se bo delila usoda našega naroda, moramo biti organizirani in pripravljeni zahtevati novo Slovenijo, ki bo imela v svojem o-krilju vse primorske Slovence. Zato, branimo, bratje, biser domovine, da v žrelu tujca, zemlje lačnega ne izgine, t M. I. Lah. Govorice brez podlage [malo pozno, a še je čas, ra se ,; organiziramo v močno organi-Cleveland, Ohio. Spodaj zacij0 severne in južne Ameri-podpisana prosim, da se prene-^ katera bo štda par gto tisog hajo govorice, ki se širijo po članov> katere glas bo moral naselbini o mojem sinu, ki se prodreti ge tako ghlha ušesa na nahaja v ameriški mornarici. pristo;jnih mestih. Več kot nas Jaz sem se ravnokar vrnila iz ^ bolj ge nas bo sligalo> ko obiska pri.njem in sprevidela bomo syetu enkrat povedali 0 Borbe za svoje pravice je naš narod tolkel stoletja, a danes se gre pa za naš obstoj. Slovenci, naš narod ima borbo na rokah, prvič kot ameriški državljani, še posebno pa kot najbolj teptani narod, če vzamemo v upoštev neznosne odnošaje naših primorskih Slovencev. Ponižanja in zaničevanja so neprimerna in širši svet ni smel vedeti o njih. Tisoči so zapuščali Slovenski predmeti na razstavi v muzeju ab vala! Izpod jarma tiranov? Cleveland, Ohio. — Ali kedaj ali nikoli? Tako se vprašuje da- Dne 1. marca so se pričele J*** ^ Vf^J^t narodnostne razstave v najstarejšem clevelandskem Tudi ti in jaz, dragi rojak iz Primorja, v strahu čakamo kaj Th7westev7R^'e ffistorT- nam prinese čas! Ali pa se zave-cal Society, 10915 East Blvd. damo- da ako ^ bomo mc sto-and Hazel Dr., to je v bližini nas tudi drugi prezrli, znanega umetnostnega mazeja ako se ne bomo vzdramih m po-v Wade parku. Izmed teh na- mašah P° svoji moči, da bodo rodnostmi? razstav je prva slo- tan* umirali, tako rekoč po- venska razstava, ki se je priče- šinih. kakor crv Pod Peto" la v nedeljo. Razstava je odpr- Saj so nas naši tiram imeli m ta šest dni v tednu, ob ponedelj- nas še imajo za manj kih je zaprta. Na delavne dni v kakor žival. Zakaj? sem, da so govorice brez pome-jv£,eh krivicah in grozodejstvih, na in neresnične. On se nahaja katerim je naš zasužnjeni na-popolnoma zdrav in vesel in je rod izpostavljen, izpostavljen vsak dan na svojem delu. ! dvakratnemu sovražniku stare Mrs. Mary Marn. in nove domovine. V nedeljo bo čas, da se poka Zahvala! žemo koliko nas je in kaj zmo- Članstvo čitalnice Slovenske- remo- Dali smo že čisto ot,rPni ga delavskega doma na Water-^ za vse krivice m gorje, kate-loo Rr. se iskreno zahvaljuje rim 80 izpostavljeni nasi starši, sledečim: Mr. Louis Rebol, z bratje, sestre, prijatelji in dru-Darwin Ave za dar $2.00, ker g1 roJaki Pod kruto nadvlado se ni mogel udeležiti čitalniške fašističnega-• krvoloka, ali nam prireditve i Je v srcu ostal° se vsaJ mal° 'Knjige ste darovale Mrs. Lek-1usmiljenja za tisto nesrečno in san, 1209 E. 173 St. in Mrs. Ma-! ™dno preganjano ljudstvo v ry Jerse, 427 E. 160 St. Mr.; stari domovini. Prepričan sem, Vincent Coffu pa lepa hvala za da vsak> kateremu bo cas dopu-darovani zemljevid čitalnici in i" katerega m sram_ biti Mr. Anton Dolinarju za brez- j Primorec, bo,pokazal svojo lo-plačni napis za našo prireditev. | Jalnogt s te™> da bo na tem Ker je v sedanjih kritičnih jshbdu navzoc časih težko dobiti slovenske j knjige, se je čitalnica zavaro-| vala za svoj poznejši finančni i obstoj z nakupom $100.00 o-j brambnega bonda. Članstvo se še enkrat lepo zahvali vsem, ki ste kaj pripomogli pri zadnji čitalniški prireditvi Toraj na svidenje! Joško Jerkič, Poziv vsem rojakom III I lllllll ................................................................. notarjev no. Humoreska !imniiiiiHiminiiiB!i«ninii«^M (Nadaljev V poročnih naznaniPJ zapisano, da bo P^J marca v cerkvi sv. (] kvinskega, in sicer-to ni. Ni treba posebe] da je bil naročen vej*, poroka po prvem rm Dne 3. marca ob os traj se je g sam zbudil, se nasmen Odbor. Primorci-Notranjci, pokaži- mo se vredne tednu je odprto od 10 ure dopoldne do' 5 lire popoldne, ob Ali res ni pravice za nas? Ali ne bo nikdaft* sijalo solnce,'" na nedeljah pa je muzej odprt od tista "krasna" mesta in vasi, po 2 do 5 ure popoldne, katerih smo dobili ime Krašov-ci? (četudi nismo čiči in ne ber Na tej razstavi je videti raz- - kgr gmQ rayno na kunfi_ '____—. _ - , . i- , ~ i r-w nrr« via 7 ne izdelke in umetnine iz stare-1 ga kraja, kot slovenske čipke, ribniška lončena roba, narodne ncše, slike raznih krajev Slo ve- ni). Ne, tega ne smemo pustiti, moramo se organizirati; mora- nije, mapa Jugoslavije z bano- mo pustiti politiko' in stranke vinami, itd. na stran in iti naprej; naprej do cilja. Zato je bil sklican se- Slovenska razstava se nahaja k 2Q februarjaj na ka(e v sobi v drugem nadstropju mu-1 1 ..... , žeja in je razloženih blizu 300 predmetov. Jako laskav opis te razstave je prinesel nedeljski The Cleveland Plain Dealer izpod peresa poročevalke v Women's section lista. Večina slovenske razstave je zbirka Mr. in Mrs. Erazen Gorsheta, 1116 E. 72 St., ki sta vse te stvari posodila muzeju za razstavo. Med temi rečmi pa -je tudi slovenska avba, ki jo je posodila Mrs. Anna Eršte, 6802 St. Clair Ave.; kos doma tkanega platna in miniaturna skleda, ribniški izdelek, pa je posodil Louis Bartol iz Collinwooda. Pole': te zbirke pa je prispevala k razstavi tudi Mrs. James W. Mally in njene prijateljice, kot] je razvidno. Razstava je zelo slikovita in vredna, da si jo greste ogledati. Obenem pa je dobro, da si ogledate opremo muzeja in kako je vse razstavljeno, ker na tak način, približno, se bo, seveda v manjši obliki, izvedlo Slovenski narodni muzej v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A"e. Da ne pozabite, zelo veliko zanimivih reči je razstavljenih v tem muzeju tudi v kleti. Erazem Gorshe. rem so sklenili, da se skliče narodni shod in sicer v nedeljo 8. marca v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. ob 3 uri popoldne, na katerem nam bodo naši odlični govorniki raztolma-čili pomen in namen te organizacije. Nikar ne reci, dragi rojak Primorec in vsak Slovenes, o saj bodo tudi brez mene opravili, ni res. Ti in vsi se moramo združit ako hočemo kaj doseči in doseči moramo. Naši starši, bratje in sestre naša stara domovina nam bo hvaležna. Nikar ne mislite, da ako se bomo Primorci in ostali borili, da pridemo skupaj z 'o-stalo Jugoslavijo, qziroma pridejo naši tam izpod jarma tiranov, da bomo s tem škodovali kakšni pomožni akciji ali organizaciji, ravno nasprotno ako bomo složno delovali bomo dosegli več, ker edino v slogi je moč. Ker ne maram, da bi g. urednik rekel kaj ne bo še končal,_ naj rajši končam sama. Kličem pa vam še enkrat "e-den in vsi" na shod v nedeljo, 8. marca, pokažimo, da se nš bojimo zaprek in težkoč, saj se gre za naše drage! Pozdrav in na svidenje v nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave., ob 3. popoldne. E. S. Cleveland,' Ohio. — Pretekli teden se je vršil mali prijateljski sestanek primorskih rojakov v Slovenskem domu na Holmes Ave. Uvidujoč potrebo organizirane akcije, se je soglasno sklenilo, da se skliče v nedeljo 8. marca sestanek vseh rojakov in rojakinj iz zasedene' ga ozemlja Italije. Shod se bo vršil v Slovenskem domu na Holmes Ave. točno ob 2 :30 popoldne. Imeli bomo priliko slišati par dobrih govornikov Primorcev. Namen shoda bo, da se protestira na pristojnih mestih glede registracije, naših rojakov nedržavljanov, kot sovražnih tujcev in drugič, da se prič New York, N. Y. — Že davno ije naša newyorska organizacija ' pozivala vse rojake, zlasti vse ' primorske in koroške Slovence (in Istrane), da se organizirajo in potom svojih organizacij zaščitijo svoje stališče v Ameriki. Od 19^5 leta dalje je naš odbor neprestano povdarjal potrebo, takih organizacij in v. j dobi poslednjih deset mesecev ste imeli dovolj prilike čitati pozive na delo in svarila. Posebno pogrešano pa je bilo stališče nekaterih večjih organizacij, ki so bile nasprotnega mnenja, same pa do danes niso storile nič v tem oziru. Tudi je bil odziv naših ožjih rojakov zelo malenkosten vsled njihove lastne brez brižnosti; zato naj dolže lastno malomarnost za mogoče posledi- vzel" sel z nosu, da bi si razbil glej, nosu ni bilo m« tistasti robec je zagi.d žarkom lepega dne, izpod vzglavja in se -•-.trii no. Planil je s po; stelje že čil samo enkrat m pred zrcalom. Ali, f • gledal je tisti poPaC kakor takrat, ko Je ^ Parthenaya. Skočil je , ^ ce. Z ozirom na nujno potrebo razčiščenja legalnega stališča naših rojakov lahko poročamo, da smo že podvzeli prve korake v tej smeri, potom svojih zvez. O nadaljnih korakih bomo pa Vi« aj do postelje, Pr8® res in odeje, natančno J prostor med postelj0^ preiskal žimnico jn $ prevrgel vse bližnje F razmetal vso sobo minutah. lo? h vse Ji i \ h ne prepotrebna akcija za osvo- poročali v bližnji bodočnosti, boditev nad pol-milijonskega1 Ker pa je upravičen naš od-slovenskega in hrvatskega na-; bor, da govori samo« v imenu roda i^pod fašističnega jarma, j naših treh, oziroma štirih New Izvolili bomo potrebni odbor, yorških organizacij, zato pozi-kateri bo to pogledno vodil na-, varno vse rojake, da se čimprej daljno potrebo akcije. j organizirajo ter nam prijavijo Rojaki in rojakinje! Ako ni- svoja društva, ste mogoče sami skusili fašistič- i Vsaka skupina rojakov, ki i-nih dobrot, pa gotovo ste vsaj ma 8 ali več članov se lahko ta-deloma informirani o grozodej-: koj konstituira ter si izbere stvih, katere krvolok nad našim1 svoj odbor. Opozarjam vas pa ljudstvom počenja. Mogoče je že | v naprej, da mora odbor jamčiti n Ni ga. Nikjer ga Zgrabil je za zvo^fcj na pomoč svoje lJud\.„kC°' grožil, da nažene vse ^ če bi se nos ne nase' grožnje niso nič izda ^ bili našli Zbornico » i kakor njegov nos. ( Minili sta dve nri in razburjenju, nered^^ mod* Medtem si je Steimbourg svoj ^ zlatimi gumbi; & bourgova se je ?a ,j !<: slavnostni opravi, o^ me in nadzorovalai . niči in tri šivilje- # ' H ki bila potre^ vo moko na debel" p kur, preden se °cV?o0ga$ pežljivo mencala 2 z občudovanja vr£X stranostjo na vse, ^ krog nje, odurno b (Nadalje*** K rekla, utegne postati prav tako važno kakor njihovi topovi, tanki in letala. Zdi se mi, da se je "pot nazaj" ali "Passage back" že začel. O tej zanimivi in velevažni temi našega slavnega loža j a. Dejstvo, da so ti vojaki nemškega in irskega po- rojaka Adamiča bomo jutri nadaljevali. Vii i p, lb, 'tu . Si Ai •v i i za lojalnost napraI" regs vsakega člana, ka ^ me v svoje društv° .. so ameriški držaVlJ govorili v vašem j. |H pomagali in jaIIlCll:| jalne rojake stem. u^' Takoj, ko bodo mere, pozvali bom0 $ nizacije, ki se nanl občni zbor, na kate ^ bral stalni central11 ših organizacij. v g0piw . Prosimo vse ca ns»'' podpira in pripor0^ jej vanje ter pripor°c akcijo ne, pa PosaI1\^ 1 kot skupina, zacija pridemo v P nih oblasteh. O vS [0t ku boste obveščeni !/ pisov, odbori pa P° nega dopisovanja- ^ t Prebudite se, jaki! joV Udruženje * manjši icjiiimKrnu^iMiaiiiiaiiiiiiiiuiiS111"1" j OGLAŠAJTE V ^ "ENAKOPB^ BiuiniiiiuiuiuauiuHmiawfflWflW 5. marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 ininiiiuiiaiiHiitiiiiiciiiiiiiiiKiiiiiiitiiiiiLiiriiiEiiiiuEiiiiiiiiiniiciiiiiiHiiiiiciiiiiiiiniuaiuniiiiiiicii^ PROCES protl ruskim zarotnikom MMMmiDimiiimiiHiiiimiiiiinsim I °V: ^oral je vedeti, am- Višinski: Ali se je govorilo o Pak drobm zveze je bil manj natanko in manj po-f!go sem vedel jaz. ki (Rikovu): Ne vpra- ° AP,0drObnoStih' temveč 0 Uvedel? ^ Za WstV0 Buha-Buhik°V: Za bistvo ■ viS-friran in je vedei- viti n V sem hotel ugoto-tovHen;tte Smatrati kot r® ved i ®ta Rikov ^ Buha" zveze h t ^ biStV° izdaJ'alske apijonaža' je sPadala tudi & S0d' U1rih: Obtoženec S^daljujte. bili ku,r'n: Leta 1933—34 so gibanic 26 razbitL Vstaško možnost^ nehal° biti realna ' je postala orien- ^^niškT protirev°lucionaren Sil, Prevrat centralna i- 6 ^ote so bile sile Enu-tem se Japonski ? Buharin: Se je. Višinski: Ali se je govorilo o Nemčiji ? Buharin: Se je. Višinski: Ali sta s Hodžaje-vim govorila o strmoglavljenju Sovjetske oblasti, katero je pripravljala vaša zarotniška skupina? Buharin: Govoril sem v zakritih, meglenih formulah. Višinski: Ali vendar v takih formulah, da bi vas on lahko razumel ? Buharin: Tako je. Višinski (Hodžavev): Ali ste ga razumeli? Hodžajev: Absolutno. Višinski: Torej ima Hodžajev prav, da ste mu govorili glede vezi z angleškimi vohuni? Buharin: Tega pa ni bilo. Višinski (Hodžajevu): Ali je bilo tako, Hodžajev? Hodžajev: Bilo je. Ugotovila sva z njim, da bo najboljše dr- DON'T TAKE THIS LYING DOWN . . . t' When men are fighting and dying, you must do your part. Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back our armed forces—and protect your own life—with every single dollar and dime you can. America must have a steady flow of money pouring in every day to help beat back our enemies. Put Dimes into Defense Stamps. And put Dollars into Bonds. Buy now. Buy every pay day. Buy as often as you can. Don't take this lying down. Rikov je bil potom Nikolajev- nam bo omogočilo pritegniti za skega povezan z menjševiki; jako močne vezi je imel A. P. Smirnov. Veze poslednjega so nastale že ob času, ko je bil on v Lj. komisariatu za poljedelstvo, kjer je bila, kakor znano, seboj množico, operirujoč s pa-triotičnimi gesli ..." Ali je to vaše ugovarjanje? Buharin: Da. Višinski: Tako ste torej "u-govarjali" zoper odprtje fron- cela vrsta znanih politikov e- te! Da bi se izročili sodišču kriv-serovskega ali okolo-eserovske-; ci poraza na fronti, da bi operl-ga gibanja. J rali s patriotičnimi gesli in zlezli Na ta način se ne more niti j suhi iz vode. Ali ste z Enukid-najmanj dvomiti — in jaz to'zejem govori o tem? docela in popolnoma priznavam j Buharin : Govoril sem. — da je, razun blokiranja s! Višinski: Ali ste s Karaha-trockisti, zinovjevci, kamenjev- \ nom govorili ? Buharin: Govoril sem. MQzeia "" »ue sn ? Jagode' Pri — * kolikor J JU P°srečilo, da je,. l>"ivšega ,5povminjam. pridobil; ^ff ^HP '%ilja p0-la®kega- poveljnika' žati stik s pomočjo tadžiškega ^oj £ag etersona, ki je bil j človeka, ali pa poslati koga v SoveiL f tukaj" Povem, vojaš-1 Avganistan. ^jegp j Trockijevega vlaka.j Višinski: Še enkrat vas vpra- rott>iška ! S6mkaj v°J'aška za- šam na podlagi tega, kar je bilo '>Tuhačev- tukaj izpovedano zoper vas: ali ln drugi- j ne nameravate priznati sovjet- je to bi-; skemu sodišču, katera poizve- lo? 8151' Katera leta i Vin: Wda je bilo y>. 34. Hi? Je Buh; Hodža-arin govoril z va- govoril je. dovalna služba vas je pridobila — angleška, nemška in japonska? Buharin: Nobena. Višinski: Za enkčrat nimam nobenih vprašanj do Buharina. Preds. sod. Ulrih: Obtoženec' Višinski: Kaj sta o tem rekla ci in buržauzno-nacionalistič-nimi organizacijami, obstojala tudi popolnoma neposredna in' Enukidze in Karahan ? realna vez z eserji in menjševi-i Buharin: Potrdila sta, prvič, ki; neposredni krivec tega sem'da je Karahan sklenil pogodbo bil v dokajšni meri jaz sam —'z Nemci pod pogoji gospodar-seveda kot vodilno središče des-; skih koncesij; drugič, da so ničarjev. Slo je v prvi vrsti za Nemci postavili zahtevo glede nelegalne eserje, ki so bili osta- teritorialnih koncesij, na kar li tukaj, t. j. za bivši osrednji Karahan ni dal odgovora, tem- odbor uradne stranke eresjev, drugič pa tudi za inozemsko or- Ko vas domača opravila utrudi jo... prenehajte ii OBRNITE SE K OKREPČILU več je izjavil, da se mora to stvar presoditi. V tem je vsebo- ta način sem jaz bolj nego ka- osredotočala okrog take posta- ganizacijo, ki se je v glavnem Vana tudi formula glede odce- terikoli drugi član centra odgo-1 voren za organizacijo terorističnih skupin Semjonova. Eseru ve, kakor je Marko Višnjak, bivši tajnik Konstituante. Ko so zavladali v Nemčiji fa- Semjonovu sem narodi tudi to, ^ ge y vrgičku protirevo. o čemur se je govorilo predvce- lucionarnih organizacij začelo rajsnjim na zaslisanju - naj| se ž ljati 0 možnoti izkori_ Kako, kje, kdaj, o Buharin, nadaljujte vašo izpo- MB^fer^1'110 - ivedbo, samo govorite konkret- av§ustu' ko .1e nejše. S ;'a'm v Taškent. Moj' Buharin: Primerno ob času D uharinom se je vr- j XVII. strankinega kongresa je U J111 v ^inaganu. Po' bila po iniciativi Tomskega iz n°tranjega položaja I prožena misel o tem, da bi se la/6^ -®uharin, da je državni prevrat potom uporabe, . delovanje usmeriti ■ oboroženih protirevolucionarnih j 1 '^Šalo a delovanje1 sil priredil ravno v trenutku ? ^0v-l,0SeČi poraz Zveze.; XVII. strankinega kongresa. Po j b beeedah Je vnanji I-Hel P°l0Žaj vodil k te I s imamo mi des-s fašistično da se nameravamo \ski z Japonsko. VTiJk^im' , ^°ženec Buharin, < 'J? i2povedbo Hodža. Ive v in iie*! jri Je misli Tomskega naj bi tvoril se { stavni delnega prevrata straho-i vit zločin — aretacija XVII.! strankinega kongresa. Pjatakov se je izrekel zoper | to idejo, toda ne iz načelnih na-' gibov, temVeč iz nagibov taktič- j ne vrste, češ da bi to izzvalo velikansko ogorčenje mel mno-j žicami. Ta ideja je bila odklonjena.; t>WnekeI S6m takrat" fo dr opravek z razni' '^eti rZavami in da se na j Povedati moram, da sem že S te °pravka 2 eno samo mnogo poprej osebno naročil J^ki' tudi z drugimi.1 Semjonovu, naj organizira tero- - i'' ' ^ se je govorilo o'ristične skupine, in sem o tem jreferiral v našem desničarskem centru. To bilo sprejeto. Na ščanja tujih držav v zvezi z vojno situacijo. Poleti leta 1934 mi je povedal Radek, da so prišle od Trocke-ga direktive, da se Trocki pogaja z Nemci, da je Trocki že obljubil Nemcem celo vrstf teritorialnih koncesij, med drugim Ukrajino. Če me spomin ne vara, so bile tam navedene tudi teritorialne koncesije Japonski. Povedati moram, da sem tedaj Radeku ugovarjal. Zdelo se mi je, da je vpričo razvoja množičnega patriotizma, o katerem ni bilo mogoče dvomiti, to stališče Trockega politično in taktično neprimerno s stališča za-rotniškega načrta samega, da je treba tukaj postopati bolj previdno. Višinski: Dovolite, da pokažem Buharinovo izpovedbo sv. 5, list akta 95-96: "Tomski mi je rekel, da sta se razplavljali dve varianti: slučaj, kadar se nova vlada organizira ob mirnem q'asu" ... ko torej zarot- namreč zveže z nelegalnimi člani eserovskega C. O. Drugič: skušal sem stopiti v stik z inozemskimi organizatorji in skupinami s pomočjo nekega S. B. Členova. Eseri so odgovorili, da so načelno za vzdrževanje bloka in kontakta z desničarji, trockisti, zinovjevci i. dr., ali zahtevali so formalne garancije malodane v pismeni obliki. Pogoji, katere so posta- vili, so bili v bistvu sledeči; iz- premenitev kmetske politike v smislu kolaške orientacije in pa legalizacija eserovske in menj-ševiške stranke; iz tega je seveda samo po sebi sledila koalicijska sestava vlade, ki naj bi bila nastala, če bi se zarota posrečila. Rozun tega sem neposredno sam ob času svojega poslednjega potovanja v inozemstvo leta 1936, po pogovoru z Riko-vim, stopil v stik z menjševi-kom Nikolajevskim, ki je jako blizu vodilnim krogom manjše-viške stranke. V pogovoru z Nikolajevskim sem dognal, da je on informiran o sporazumih med desničarji, zinovjevci, ka-menjevci in trockisti, da je sploh informiran o vseh mogočih stvareh, med drugim tudi o Rjutinovi platformi. Konkretno in novo, o čemur sva se pogovarjala, je bilo to, da če bi desničarji ali kontaktni center ali sploh vršično organizacijo zarote doletel polom, se bo Niko-lajevski sporazumel z voditelji II. Internacionale o tem, da bi se dvignila v tisku tozadevna kampanja. Razun mene osebno imeli so tudi nekateri drugi glavni vodje desničarsko - trockistične organizacije stike in bili v zločinskem kontaktu s predstavniki že davno obstojajočih protirevolucionarnih organizacij. pitve zveznih republik. Tretjič, glede pogodb ZSSR s Čehoslo-vaško in Francijo o vzajemni pomoči. Nemci so zahtevali razdor teh pogodb, Karahan jim je pritrdil; računali smo, da bomo Nemce opeharili in da ne bomo teh zahtev izvršili. Višinski: Torej ste imeli tukaj vse zgrajeno na opeharje-nju? In oni šo vas tudi namera- Vedno imate čas za minuto odmora, in steklenica ledeno mrzle Coca-Cola pijače iz vaše ledenice napravi tak presledek resnično okrepčujočega. Kupite Coca-Cola v priročnem kartonu s šestimi steklenicami... ki je naprodaj vsepovsod. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 vali opehariti? Buharin: To se povsod tako godi. Višinski: Nameravali so vas izrabiti in potem vreči v smeti? Buharin: Tako je. Karahan je rekel, da so Nemci zahtevali vojaško zvezo z Nemčijo. (Dalje prihodnjič) oblasti se ne brigajo za stan in: in v Lizboni, kjer je bilo več hrano beguncev. Pri tem so vsta-! naših državljanov s takimi pot-ški veljaki "šli na roko" in za; nimi listi in neveljavnimi vizu-masten denar so vsakomur dali'mi, so se godile strašne stvari: dovoljenje. Pa v pravem pomenu j možje, žene in otroci so spali v besede inasten denar, tako da! policijskih prostorih blizu leta- * mnogi reveži zaradi tega niso|lišča, ki je okrog trideset kilo-mogli na pot. V Ljubljani so ti-! metrov zunaj mesta, hrane ni soči pobeglih Hrvatov in tudi | bilo od nikoder in kupiti ni bilo Slovencev, ki so pobegnili iz mogoče ničesar. Neka gospa Prej so bežali iz Italije, zdaj pa v Italijo! Malo čudno se sliši, pa je resnično : Hrvati bežijo iz Hrvatske v Italijo, ker so celo pod italijanskimi oblastmi bolj varni, samo če imajo sredstva za življenje. Ko je Italija zasedla Slovenijo, Gorski Kotar, Hrvatsko Primorje in velik del Dalmaci-em &asu" ... ko torej zarot- Je> je naš narod v množicah be-niki ob mirnem času organizira- žal iz teh krajev v "neodvisno" jo novo vlado, "in slučaj, kadar Hrvatsko, misleč, da bo v J'ne . , , ■, ______■ ■ y____ nrliricni" InVikn svnhnrinMft živel se taka vlada organizira v času vojne, pri tem, za poslednji slučaj, zahtevajo Nemci velike gospodarske koncesije ..." koncesije, o katerih sem že govoril, "in zahtevajo tudi teritorialne koncesije". Povejte, ali je to resnično, ali ni? Buharin: Da, to je vse resnično. Višinski (čita dalje): "Vprašal sem Tomskega. kako si v tej zvezi predstavljajo mehaniko prevrata. Rekel da, je to stvar vojaške organizacije, ki bo morala odpreti fronto Nemcem." Buharin: Da, res je. Višinski: Res je . . . "v takem slučaju bo treba izročiti sodišču krivce poraza na fronti. To odvisni" lahko svobodne je živel. A zmotili so se vsi, kajti v tej "neodvisni" je cvetelo vsakršno zlo, toda svobode ni bilo. In zgodil se je čudež, — ni mogoče reči drugače, da so Hrvati bežali v Italijo, da jih ona vzame v varstvo pred Hrvatsko ! Niso se vračali samo tisti domov, ki so prej pobegnili pred italijansko vojsko. Bežali so vsi, ki so mogli pobegniti. Priti do krajev, ki jih je zasedla italijanska vojaška, oblast ni bilo tako težko, vendar je bilo treba urediti nekaj malenkosti; tako: plačati mastne tisočake za dovoljenje, to je, da nisi bil zaprt; Zraven tega si moral imeti mnogo denarja za življenje v krajih, ki so jih zasedli Italijani, kajti italijanske si je prerezala žile na roki, vendar so jo rešili in odpeljali v bolnišnico. (Tudi v Buenos Aires je prišlo več potnikov s takimi vizumi; pridržali so jih na ladji, dokler se vse ni pojasnilo, nekate- Hit Them Where It Hurts . /. BUY BONDS! krajev, ki jih je zasedla Nemčija, tisti seveda, ki jih Nemci niso izgnali drugam. Split je poln hrvatskih tcguncev, dočim jih v Sušak prihaja zelo malo, ker jih italijanske oblasti tam ne gledajo rade, ker je od tam preveč lahko preiti na Reko — brez tistega "pusti skoz," ki ga ne pa so celo z isto ladjo poslali moraš imeti zraven vizuma v nazaj.) potnem listu, če hočeš prekoračiti prejšnjo jugoslovansko-itali-jansko mejo. * Ko so vstaške oblasti naznanile, da bodo smeli odpotovati iz "neodvisne" vsi tisti, ki to žele, če imajo denar in če dobijo dovoljenje države, v katero se hočejo preseliti, je prišlo do pravega obleganja konzularnih predstavnikov nevtralnih držav, zla-1 sti ameriških. Nekateri pred- j stavniki so zahtevali za vizum | po 30,000, 50,000, pa tudi čez' sto tisoč dinarjev! Seveda tak vizum še vedno ni tisti osebi dajal pravice za vstop v državo, ki je zanj tako drago plačal. Vsaka država ima svoje zakone za priseljevanje in nihče ni mogel čakati dolge mesece, da se končajo vse potrebne stvari za dovoljenje vselitve itd., temveč so se vizumi dajali kar tako v hitrici, samo da je bilo mogoče prej čez mejo. Vnovič sitnosti SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Make no mistake—this is a life or death struggle. Men are dying ln your defense. Dying that America may be safe I Give our fighting men the guns, the planes, the tanks they need! Bonds buy bombs. Ev ery dime, every dollar you put into Defense Bonds and Stamps is a blow at the enemy. Hit them where it hurts —buy bonds! Bonds cost as little as $18.75 up— stamps as little as 10 cents up, 'Enakopravnosti' LOST Lost—a cough due to a cold—thanks to the soothing action of Smith Brothers Cough Drops. Keep a box handy these days! Two kinds, both good, both effective, both delicious:—Black or Menthol. And still only 5oi Clmhini fr»". ■■aUHMBHWBBIX^BlfiBlllSaHWUBHUIIUiHBBHffiBIHBlBI ■ " 38-52 Years .Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities"— Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women H! j i- "I ■ kR to go smiling thru trying "middle age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve monthly cramps. Follow label directions. WOKTH TRYING! STRAN 4 ENAKOPRANVOST 5. marca, STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije hernem mestu, ki se nama je peljati skozenj. To je res da mučno/' je dejala in skomignila z rameni; "če bi bila vedela, da so prilike tako žalostne, bi bila kaj ukrenila. Žal mi je — a druge možnosti ni za vas, kakor da se sprijaznite z neizprosnostjo in potujete z nama.'] Vroč val radosti, zmagoslavja in osveteželjnostf mi je žalil srce. Spet sem se naklonil. "Hvala vam, gospa, da ste mi to povedali," sem dejal. "Po tem takem bi se zdelo, da ste v moji oblasti." / "O, o!" "In da mi je treba samo stopiti z voza, pa ste kaznovani za bol, ki jo prizadevate gospodični." "Bežite, bežite!" "Kakor vidim, se bližamo mestecu: še tri minute, pa bomo tam. Ako rečete svoji hčerki le še besedico in jo le še enkrat razžalite vpričo mene, se ločim Toda mati je bila neizprosna. "Veš, Deniza," je povzela, "ne morem se spomniti, da bi bila kdaj rekla tvojemu očetu: "Ljubim te". Vsekako sem čakala s tem dotlej, da me je prvič poljubil. Ti pa postavljaš dosedanji red na glavo . . : " "Madame!" sem za jecljal. »'To je okrutno!" "Zakaj, gospod?" je vprašala, kakor da me je šele zdaj o-pazila. "Ali mar ne smem kaznovati svoje hčere, kakor mi drago?" "Vpričo mene ne," sem srdito odvrnil. "To je nezaslišano, to je . . . " "Glej, glej, vpričo vas ne, gospod vikont?" me je oponesla markiza. "Zakaj pa baš vpričo vas ne? Bolj je vendar ne morem ponižati, nego se je ponižala sama!" "To ni res!" sem vzkipel v svojem ogorčenju. "To je svest-na neresnica." "Aha! Nu, ker vi hočete, ji] od vas in pojdem svojo pot." povem vse, kar ji gre!" se je z V moje začudenje se je gospa neusmiljeno ironijo odrezala go-j de Saint-Alais na te besede sre-spa de Saint-Alais. "Vi, gospod, pa izvolite sedeti pri miru in poslušajte. Toda ne varajte se, gospod vikont," je nadaljevala, sklonivši se k meni in-mi ostro pogledala v oči. "Po tem, da jo kaznujem vpričo vas, nikar ne sklepajte, da ste ali da boste kdaj član rodbine — ali pa, da bo ta razuzdanka in nesramni-CcL • • • Deniza je bolestno zaječala in se še globlje stisnila v svoj kot. "... da bo ta malopridnica, ki se je na koncu one dolgočasne istorije o kokardi predrznila dodati: 'Ljubim ga!" — da bo ta svetohlinka kdaj kaj pomenila za vas," je hladnokrvno nadaljevala mati. "Vajina zaroka je zdavnaj razdrta. Razdrla se je, ko so vaši prijatelji požgali naš grad v Saint-Alaisu; razdrla se je, ko so opustošili naš dvorec v Cahorsu; razdrla se je, ko so vzeli kralju svobodo, poklali naše prijatelje in uklenili našo Cerkev, da so jo kakor sužnjo vlekli v svojem zmagoslavnem sprevodu; da, razdrta je, razdrta na vekomaj in vse vaše teatralno herojstvo ne more izpremeniti tega dejstva! U-mejte to, gospod vikont.. Ker pa ste videli njeno samoponiža-nje, je treba, da vidite tudi njeno kazen. Ona je prva Saint- kot svojo ženo. A meni to ne prija." Zastokal sem; a bil sem razočaran in razorožen kakor jetnik in uklenjen kakor suženj. Nisem ju smel ostaviti; šlo mi je za ljubeezn in za čast, za o-boje hkratu. Toda slutil sem markizin načrt, kako bo uro za uro in miljo za miljo trpinčila Denizo in mene. Baš do tega ji je bilo, da bi deklica potovala z menoj in dihala isti zrak kakor jaz in da bi se rob njenega krila dotikal mojega škornja. Naša skupna varnost je bila na tem. Toda po tdm, kar sva bila slišala, se je mogel njen pogled samo še odvrniti, če bi se srečal z mojim; in če bi se njena roka dotaknila moje roke, se je morala z grozo umakniti; nevidna stena je bila postavljena med nama. Kakor sem slutil, je Deniza dostojanstveno prenašala svoj položaj in ni ne plakala ne stokala niti ni izkušala s pogledom zajeti poguma iz mojih oči. Čeprav je slišala, ko sem jo branil, me vendar ni nobenkrat o-govofila, kakor tudi jaz nisem ogovoril nje. Ob takih čudnih o-kolnostih smo nadaljevali najbolj čudno pot, ki sem1 jo kdaj doživel. Drdrali smo po prijaznih zelenih dolinah, po jalovih planotah, koder se je po razpokah med skalovjem še belil zimski sneg, po toplem solncu in po ledeni sapi, ki je brila z višin; brno zasmejala. toda nama z Denizo ni bilo niče- "Ničesar podobnega ne boste | sar mar. Najini srci .in najine storili, gospod," je rekla. "In misli niso zaznavale ničesar iz-jaz bom vzlic vaši prisotnosti j ven te kočije, v kateri je z naravnala s svojo hčerjo tako, ka- j smeškom na obrazu stolovala kor se mi vidi prav." i markiza in v kateri sva se mi- "Ne izzivajte me!" "Pravim vam, da ne storili ničesar." Let Your Answer to Bombs Be—BONDS! \ We are lighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended, upon It. It doesl nju. Ker je pa videla, da ji t.o-gota nič ne pomaga, je pobesila zastavo. "Kaj svetujete?" je izprego-voriia naposled. "Samo eno odvrnil. "Biti pot vidim," sem moramo predrz- ni. ji spremljevalki. j To je bila moja osveta. Go- "Ali ne jašete?" je vprašal, jspo de Saint-Alais so izpreletele "Ne," sem odvrnil, "ne ja-|vse barve po vrsti; nekaj tre-šem." 'inutkov je stala s stisnjenimi Niti besedice nisem več spra- j ustnicami in z očmi uprtimi v vil iz sebe. In zdajci sem se o- mizo. svestil prepada, ki je zeval pred menoj. "Kakor vidim, ste srečali dve Pritrdila mi je. A moj svet je bil izmed tistih, ki jih je laglje dati nego izvajati. Tega sem se osvestil čez nekaj minut, ko sem stopil pogledat, ali je kočija zaprežena, in sem našel na pragu barona de Geola. Obraz mu je bil trd kakor skale njegovih gora. se? Farma boste dva vdajala turobnemu molčanju. Okoli poldne smo se ustavili pred krčmo majhne gorske vasice, da bi se spočili in obedovali. Človek bi bil mislil, da je tu na koncu sveta; toda brezumje Zato, ker ste plemič, gospod!časa je segalo celo do tod. Ko- "Kako da ne? Povejte mi, zakaj mislite, da ne bom storil ničesar?" sem vzkliknil. vikont," je odvrnila, ne da bi se prestala smejati; "in ker se zavedate, da bi naju spravili v nevarnost, če bi se ločili od naju. Samo zato." Spustil sem se na blazino in jo pogledal z nemim ogorčenjem, zakaj njene besede so me bile mahoma uverile o tem, kar je bilo moja slabost in njena moč. Markiza se je iznova blaženo zasmejala. "Vidite, ali vam nisem rekla!" je nadaljevala. "Zdaj naj vam povem še to, kaj boste storili. Videti je, da bomo imeli o-pravka z zelo nezaupljivimi ljudmi. Istorija o gospe Corva-sovi ne bo zadoščala, niti če jo potrdite s svojo besedo. Zato j boste rekli, da sem vaša mati in da je gospodična vaša sestra. Vem," je dodala in strupeno po- , gledala hčer, "vem, da bi ji bi- alaiška, ki je javno povedala, da: l0 ljubge> ge bi j0 (predstavili "Kdo je to? Kaj veste o njem?" je vprašala naposled. "Siromašen plemič je in fana-znanki?" je nadaljeval baron, jtičen protestant," sem suho od-ki je s klobukom v roki ogledoval markizo. "Da, znanki," sem zamrmral. Vludnost bi bila zahtevala, da ju predstavim. Toda nisem se mogel odločiti. Naposled je baron vendarle opazil mojo zadrego in odšel obenem s pisarjem. Komaj sta bila zaprla vrata za seboj, se je gospa de Saint-Alais vsa razjarjena zakadila vame. "Tepec!" je rekla brez ovinkov. "Zakaj nas niste seznanili? Ali ne vidite, da ste prav s tem vrnil. Ugriznila se je v ustnice. "Bože moj!" je zamrmrala. "Kdo bi bil slutil tolikšno nesrečo! Ali mislite, da kaj sumi7" "O tem ni dvoma. Že to se mu mora zdeti čudno, da sem se davi tako zgodaj odpravil, ne meneč se za najin dogovor, da bova potovala skupaj. In če zdaj zve, da potujem z materjo in sestro, ki ju včeraj še nisem imel ..." Pogledala me je, kakor da me se odda v najem. Obsega 46 akrov rodovitne zemlje. Nahaja se blizu Chippewa Lake, Medina County. Ima vsa potrebna poslopja, nekoliko orodja in je pri tlakovani cesti. Se proda ali pa zarenta za več let. Vprašajte na 6424 S pil ker Ave., ENdicott 3093. "Odpravljate se?" me H šal. Za jecljal sem, da. "Čestitati vam moram, rekel v dvoumnim nas®® "Na čem, gospod?" "Na tem, da ste našli rodbino," je odvrnil in ®« gledal s trpkim porogoi^ "Velika sreča mora biti za ka, če v štiri in dvajset^ mahoma najde mater m Toda . . . ali vam 9®<® svetovati, gospod vikont' "Izvolite biti tako dobri, rekel kar moči, hladno. KO VAS BOLIJO NOGE, IMATE BOLEČINE VSEPOVSOD Ne zanemar j a j t e bolečih, trudni ru pekočih nog. Izkušen bartender želi dobiti delo v slovenski ali hrvatski gostilni. — Plača po dogovoru. — Naslov se dobi v uradu "Enakopravnosti." Dovolite, da vam bodo naši prodajalci čevljev, ki so ^ vežbani v metod®" enite-Wm. M. Scholia, ga zdravnika za noge' kako vam bo P^^f Echoll predmet za nudil hitro olajšavo, po Išče se natakarico Pokličite i" nemara zbudili sumnjo in zakri-! hoče pretepsti. vili najino pogubo? Še otrok bi bil moral uganiti, da mu hočete nekaj prikriti. Če bi ga bili takoj predstavili svoji materi . ." "Nu, če bi ga bil predstavil?" "Odšel bi bil zadovoljen." "O tem dvomim, madame, in ne brez vzroka," sem odgovoril z neprikritim posmehom, "zakaj včeraj sem mu kar najodločneje povedal, da nimam ne matere ne sestre." "Kaj boste zdaj storili?" je vzkliknila. "To naj pove moja mamica," sem rekel vljudno in si postregel s sirom, kakor da me vsa stvar prav nič ne vznemirja. Ona mi je sama narekovala to ravnanje." Markiza je bila bleda od gneva, nemara da tudi od strahu; kar smejal sem se sam pri sebi, ko sem jo videl v takem sta- I« i - ima ljubimca. Zgodovina njene rodbine mi je bila dovolj dobro znana, da bi bil lahko postavil njeno trditev na laž; a takšno dokazovanje ne bi bilo primerno za De-nizina ušesa. Zadovoljil sem se s tem, da sem vstal. "Če je tako, gospa," sem rekel z naklonom, "tedaj vsaj lahko prihranim gospodični svojo navzočnost. In to storim." "Ne, niti tega ne boste storili," je odvrnila gospa de Saint-Alais, ne da bi se ganila. "Če sedete nazaj, vam povem, zakaj ne." Sedel sem nazaj, ukročen po njeni samozavestni govorici. "Tega ne boste storili," je| rekla, hladno ini gledaje v o-j braz, "zato, ker moram vkljub zaničevanju, ki me navdaja do j vas, vendarle priznati, da ste j plemič." "Prav zato vas moram osta-j viti." "Narobe, prav zato ostanete z nama do konca poti." "Kvečjemu na kozlu, zraven kočijaža." "Ne, tu notri," je odvrnila z mirnim glasom. "Znajte, da ni-' mava ne potnih listov ne drugačnih papirjev; če ne bi imeli j vas s seboj, bi naju prijeli v sle- maj smo bili dvakrat založili, že je stal pred nami vaški pisar in zahteval naše papirje. Bog ve, da si nisem mogel izbirati; in tako je postala markiza moja mati in Deniza moja sestra. A v tem, ko se je pisar sklanjal nad mojim odlokom in me obenem izpraševal, kaj je novega v dolini, se je ustavil pred vrati konj; trenutek nato je stopil v, izbo baron de Goel. Ko je zagledal dami, se je odkril; nato je spoznal mene in se je malone bolestno zdrznil. "Zgodaj ste se odpravili!" je dejal". "Čakal sem vas pri iztočnih vratih, pa vas ni bilo od nikoder." Zardel sem, od kesanja in se opravičil na vse načine. V resnici sem bil čisto pozabil nanj; niti enkrat mi ni bilo prišlo na um, da imam z nj^h sestanek pri vratih. On pa se je čudno ozrl na mo- DELAVCI IN Ako se vaš sin, brat ali fant nahaja pri vojakih, spomnite se ga ob priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno škatljico, itd. V naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lahka odplačila, ako ste zaposleni. 934 E. 152 St. — DAVID'S — GLenville 8287 za "Nite Club". — ENdicott 6780. Išče se delo v restavraciji in sicer za pomagati v kuhinji. — Naslov se dobi v uradu "Enakopravnosti." Lastnik ima hišo naprodaj. Vsebuje 6 sob ter je pripravna za eno ali dve družini; "closed in porči" in 3 garaže. — Nahaja se blizu Fisher Body tovarne. — Cena samo $5,600. — Za naslov pokličite HEnderson 5311, ali pa se poizve v uradu "Enakopravnosti." MANDBLJ SHOE SK* 6107 St. Clair kajTm^' ŠTOR'*1 — jo!e TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici. i PAIN-EXPELLER najbolj vilo kdal [ deno z? be pri /J Tri-četrtine vseh sitnps^ jih," kot trdijo vzročenih radi Pre^nite.' nega pritiska. In J. trebno, da vasi taJeJJ ^ mehki, da bi bili/ pi '1,B premajhnega zračnega ' 3 funte premalo zraK* se potntti 3,500 mU povprečnega " t a j e j ^ "tajerji" se ne le hit™ ^ se. tudi lažje poškodU^p derejo, in hitreje P0*-^ denskim pregledom ™ v* tiska in pazljivo voznj * liašnji "tajerji'' aJLjgi i" 50,000' milj posluge. U1 — zakaj ne VI? To dnevno opozorilo daje ANOTHER (^p S£fVl THE STANDARD Oil c0 Ji FOR VICTORY MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COMPANY'S BASEMENT Posebni prihranki! Prava $11.95 vrednost Onyx-Tone Reflector Svetilke "6-Way Junior" ali "Swing Arm" stili po... Mail & Phone Orders Filled Call CHerry 3000 Kompletno z raztegnjenimi ali nabranimi senčniki! To je izredno dober nakup svetilke! Krasne svetilke — se ujemajo s kakršnokoli opremo v sobi! "6-way reflector Junior" ali "Swing Arm" stili, zgotovljene v bronasti ali "ivory" barvi. Lepa stojala — s krasnimi Onyx-Tone okraski. The May Co. Basement