St. 138. V Ljubljani, četrtek 2». novembra. V. tečaj. 1872.
Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek to soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro ogerske deiele ali v Ljubljani s pošiljanjem da <l>>m . za celo leto 10 go4d., m pol leta 5 jcold., za četrt leta 2 roM. 60 kr. Za tuje dežele sa celo leto 12 gblđ., ia pol leta 6 ffold,, za četrt leta 3 gold, 23 kr., a v. — Za oznanila se pladnje <><l cetiriatopne i■ • ■«ir-vratu 6 kr. 6e ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Be ■€ dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat (i.ska.  Vsakokrat .se plača štempelj  /a 30 kr.    - Dopisi naj ae  Isvole Ir.iikiiati. —
Rokopisi 16 no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi Mil ..Hotel Evropa4*. OpravnlitV O, na katero naj se blagOVOUJO pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi bili.
*IOY4>Ul*|* H   jCZlIt   V   Ul*U IB i*l44'Hll
c?ri:< Si;:«*-™ zlM»l'in.
Središče vse našo dvajsetletne politične borbe je ta točka , da bi pridobili našemu narodnemu jeziku javno veljavo. Zato se trudimo po uovinali, po taborili, zborih. Za to je bilo stavljeno že tisoče prošenj, vprašanj in terjanj, in za to botlemo moledovali, prosili in silili, dokler ne dosežemo, kar bocetno , namreč, da se naš narodni jezik, poroštvo našega narodnega žitja in obstanka, upo-trebljuje pri nas povsod in povsod spoštuje. — Tako delajo vsi narodi. Le pogledajte Magjara. Kak hrup so zagnali, ko jo, te dni eden sam uradnik v Pešti svoje poročilo (iu šo to tikajoče se R oko, ne Magjarskcgai nemški spisal. Kako skrbno varujejo svoj jezik povsod , v najmanjših napisih, v vseh društvih. In Hrvatje! Lansko leto so se brž naravnost pri ministru predsedniku Lonyay-u pritožili samo zato, ker so bile blankete telegrafskih uradov inagjarski in nemški, a ne hrvatski tiskane. Celo magjaronski javni uradniki varujejo narodni jezik v uradih in pošiljajo nehrvatske spise nazaj« Cehi ljubosumno čuvajo, da se z njimi občuje češki. Vsak narod svoje ljubi iu svoje spoštuje, posebno pa javnost ostro varuje čast svojega jezika, bvetiujc svojih dedov.
Kako pa mi Slovenci? C ujmo , kako so v krogih onih mož godi, ki so pivi poklicani varovati naš narodni značaj, narodnih poslancev čisto slovenske kranjske dežele.
Leta LSG7 je pokojni dr. Toman v klubu narodnih poslancev kranjskih predlagal , da se vsi narodni poslanci zavežejo govoriti v zboru samo sloveuski. Ta nasvet jo bil sprejet, in dokler je Toman živel, tudi držan do zdaj. Pravila kranjskega narodnega kluba so ostra, glase se : pokori so in ukloni se, ne imoj svoje misli nego Costovo. A glede narodnosti slovenske ne veljajo več , to nam je zadnjič poslanec H o rak dokazal.
Ta mož je namreč svoj govor govoril pO germanski iu tako praktično naš slovenski jezik se bolj zabacuil nego nemški Kaltenegger, ki je vsaj tudi nekoliko Blovenski govoril, še bolj nego Dežman, kajti ta v odseku vsaj kedaj tudi slovenski govori. Ilorak se usti, da je naroden. Zc 38 let biva v Ljubljani , občuje s slovenskimi Ljubljančani, imel je prilike dovolj naučiti se narodnega jezika, je poleg tega rojen Ceh , tako, da celo nemški govoriti pravilno ne zna, kajti vsaka beseda izdaje »Slovana. In vendar je neničuril v zadnjih dveh sejah, neiuškiitaijein na posmeh in veselje. Cc ima že mož tako trdo glavo , da se v 88 Letih na Slovenskim kot Slovan nij mogel naučiti slovenščine, da si je prevzel narodno kandidaturo , naj bi bil V zadnjih sejah svoj pretilog izročil enemu slovenskega jezika zmožnemu poslancu. Ali če je že hotel sam „govoriti'', naj hi bil švabsko stiliziran svoj govor dal temu ali one mu dnin jcgiumu/.ijulcu (če ga nij privoščil zetu g. Mumiku), tla bi mu ga bil prestavil. Časa ima mož dovolj , da bi se ga bil s papirja na pamet naučil. Sicer je bilo pa naučeuje nepotrebno, kajti kakor je nemško več bral nego naučeno recitiral, tako bi bil tudi slovenski lehko bral, kali?
(lospoda slavna, to nijso malosti. Vaš pesnik Koseški vam poje: nK d o r /. a n i č u j e s c sam, podlaga je tujčevi peli."  Co ue bode
naša narodna slovenska stranka tudi praktično spoštovala to, kar zahteva od drugih , potem zaslužimo z a s m c h o v a n j e naših ncnišUutarskih neprijateljov. Ušesa trgajoči barbarizmi, s katerimi Costa, 1'oklukar, Irkič slovenščino in njeno gramatiko ob koleno lomijo v zbornici — vse to je odpustljivo, a javnega neinškutarjonja od poslancev narodne stranke Slovenci, katerim politika nij hum-bug, nikdar ne smejo brez ostre graje pustiti.
isc.-.clsii KllMM'i.
Kranjski deželni ztior. (<>. seja 2i*. novi)   | Konce.|   Po branem Kazlagovcm predlogu ,  katerega  bode prihodnjič stavitelj utemeljeval,  preide se na sledeči dnevni red:
Vladni predlog z načrtom postave o šolali realkah  se izroči Šolskemu odseku.
Pri poročilu finančnega odseka zarad ustanovitve službo deželnega inženirja se vname debata med K r o in e r j e in iu poročevalcem D e ž m a-n o m. Kroincr pravi, da bode glasoval za nasvet, ali da en sam človek nc bo zmagoval tlela, ki je tu inženirju namenjeno. Pri tej priliki govori Kro-mor obširno o slabih cestnih odborih in cestah ter željo izreka, naj bi se skrb za ceste vzela občinam in zopet dala c. kr. političnim oblast-nijam. (Nekega slovenskega poslanca je bil sv. duh Komerjevega absolutiznio-ljiibja obšel, ker klical je: „dobro \u) Dežman je Kromerju dobro odgovoril, da bi pač morda iz praktičnega stališča, zdaj moglo bolje biti, da za ceste skrbi c. kr. pol. oblast , ali kaj taeega sklepati bi se protivilo vsej denašnji postavodaji in autonomiji.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt novega cestnega zakona so izroči obč. odseku.
Poročilo iiuaučuega odseka o računskem sklepu kranjskega deželnega zaklada  iu njegovih podza-kladov za leto 1871 bere Kromer ,   in dotični na sveti se potrde brez debato.
Poročilo linančnega odseka o računskem sklepu zaklada za zidanje norišnice zaletu 1S71 se bere. Nihče se k besedi ne Oglasi. Nasveti odsekovi se potrde.
Poročilo deželnega odbora, da sc ustanovi kmetijska šola na Kranjskem se po dr. IMeivveisovcm
predlogu izroči finančnemu odseku.
J. N. Ilorak nemški utemeljuje svoj predlog, da bi sc postavno uravnali davki pridobitnih in gospodarskih društev osnovnih na principu saiuo-lastne pomoči. Predlog se izroči gospodarskemu odseku.
V odsek 5 udov za poročanje o volitvi dež. poslancev za glavno mesto Ljubljansko so voljeni dr. Zamik, dr. Poklukar, vit. Zavinšok, Langer in Barbo« Ta odbor se precej konstituira in voli za prvoinestnika dr. Zamika, za namestnika Zavinška iu za poročevalra Pokluknrja.
Med sejo izroči dr. Suppan interpelacijo, zakaj se v bistriškem okraji tako brezobzirno davki eksekvirajo, tla si je tam vsled velike uime plačevanje nemogoče in prošnja za odpis davkov z višjega mesta nij še rešena.
Prihodnja seja jo denes v četrtek.
Štajerski deželni zloor.
(Izv. dopisi
(11. seja 26. septembra.) Minister Strc-mavr je zopet onkrat nazoč ; sicer je pa hiša slabo obiskana.
Cestni odbor poroča  O nekterih   cestnih zadevah. V okraji \Veiz  preložila in   poravnala se bo okrajna  cesta I. reda ;   stroški   bodo iznašali 41.000 gl., od katerih nese dežela L* tretjini. Potem pride na vrsto postava,   po kateri   sc privoli podvzetuikoin m o s t a č e z S a V O pri Sevnici mitnino pobirati.   c<;. \. LenSek, A. Smrekar iu E. Kavčič osnovali so delniško društvo za zidanje tega mosta,   ki  so ga pripravljeni po priloženem načrtu za svoto 36.600 gl.   napraviti ,  ako sc jim mitnina skoz :">() let  privoli ,  in   sicer od človeka 1 kraje., od živine  2 do tO kraje. Po pretočenih 60 letih pa se zavežejo ,   most v popolno dobrem stanu brezplačno prepustiti tistim, ki bodo po tačas veljavni postavi dolžni ,  costo  iu most za naprej zdržavnti. Ker sc v tej postavi govori o razdeljenji stroškov med .Štajersko   iu Kranjsko, namestnik Kfibeek pa meni, da v postavi, katero daja ena dežela, ne sme govoriti O pogojih, ki bi se nalagali drugi deželi, se postava še enkrat vrne cestnemu odboru, da hc prenaredi, ako sc mu bo treba zdelo.
Dalje poroča cestni odbor o nekih prošnjah okrajnih odborov, med katerimi omenjam ptujskega, ki prosi, da bi se cesta med Ptujem iu Krapino vzela med okrajne ceste I. reda. Cestni odbor nasvetuje to prošnjo odbiti; poslance Herman pa predloži, naj sc prošnja odda deželnemu odboru , da po natančni preiskavi poroča v prihodnji sesiji, Dokazuje, da ima IMuj 138*000° ceste preskrbeti; da omenjena cesta veže važcu del štajerskega s Hrvatskim , da se po njej mnogo lesa, drv, vina, žita itd. prevaža. Njegov predlog bil je sprojet.
Prihodnja seja v sredo 27. novembra. Na dnevnem redu bo poročilo šolskega odbora zarad odpravljcuja šolnine. Ker sta dva predloga , bo gotovo živahna debata.
Goriški dozelni zbor.
(lz.v. nor.)
(5. seja 21« nov.) Dr. Lavrio poda interpelacijo, katera je našim bralcem iz zadnje številko „Slov. Naroda" znana. Dr. Maurovich stavi nujni predlog, naj se sestavi spomenica do ministarstva, ki zahteva, naj so precej začne staviti železnica črez Predel; v to ime naj se vtdi odsek 5 udov. Pri prehodu na dnevni red utemelji Pagliaruzzi svoj predlog o razdelitvi občinskih zemljišč. Po nasveta W i D k 1 e r - ja sc ta zadeva izroči posebnemu odseku 5 udov. Kazne točke deželnega proračuna so potem po predlogu dotičnih odsekov sprejmejo. Na to sc bere poročilo deželnega odbora, kako je vlada zavrnila prošnjo za prenareilbo državne postave otl 27. julija 1872 ali za povrnitev tistih stroškov, katere prizadevajo goriški deželi italijanski odgnanci. Dalje, poroča Dottori o peticiji trSiške občine, naj sc jej odpusti dolg do e. kr. erarja za drva
priskrbljena vojakom I. ls<;f>, in predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da poda to prošnjo mi-nisterstvu, katero jo naj Nj. Vel. predloži. Pred koncem seje  se v odbor za  razdelitev občinskih
2342
zemljišč volijo : Pagliaruzzi, dr. Abram, AVinkler, Deperis, Maurovich. V odbor zarad predelskc železnice se izberejo: Kitter, Gorjup, Maurovich, Pagliaruzzi, Deperis.
(6. seja 22. nov.) Kačunski sklep gospin-skega zaloga se potrdi po odborovem predlogu. Deperis poroča o prošnji uekaterih občin gradiščanskoga in čeivinjanskega okraja za prena-redbo cestne postave. Prošnja se odbije. \V i n k 1 e r poroča o prošnji občine skriljske za dovoljenje razdelitve občinskih zemljišč. Prošnja se odvrne: ravno tako prošnja občine Škrbine , da bi se jej ođpttBti] dolg 600 gl. , katere je dobila leta 1 S<Wi na posode v podporo revnim prebivalcem. O prošnji .cestnega odbora tominskega za podporo pri stavljenji cest kraj l>učc in kraj Idrijce sc dovoli 40OO gl. za cesto kraj Hače in 2000 gl. za cesto kraj Idrijce. Na prošnjo občin Golo-brdo in Senik za podporo , da sc uravna cesta, ki ju veže na avstrijski strani, naroči se deželnemu odboru, naj zahteva od vlade , da se na državne stroške napravi cesta, po kateri bode občina Golobrdo lehko občevala z takrajnimi občinami na avstrijskih tleh in to zato, ker je prcinemba državne meje 1. 1866 občinam poprejšnjo cestno zvezo vzela. — Studen-tovskenm boniškemu društvu na Dunaji sc dovoli po predlogu dr. Lavriča 50 gl. podpore. Podpornima društvoma slovanskih in italijanskih študentov na graškom vseučelišči sc dovoli vsakemu po 200 gl., torej vkup 400 gl.
Dopisi.
Iz HJait»l.iail4k 26. nov. |Izv. dopis.] (Posojilo ljubljanskega nemškega „g e m e i n d c r a t a".) Ljubljanski „gemcinderat" je sestavljen iz mož, katerim poprej nij nikoli prav bilo, ko je bila večina v tem zboru slovenska, domača. Kegljali so zdanji mestni odborniki noč in dan, kakor žabe v luži. Vsi nemški časopisi so narodnjake izpodkopavali in denuncirali na vse moči, celo sodnije so se prisiljene čutile na noge stopiti, to in ono preiskavale, čeravno potlej nijso imele kaj soditi.
Zdaj so naši zdanji „gerueinderatje" dosegli to, po čemer so tako silno hrepeneli. Kazinska stranka nemških in ponemeenih birokratov zdaj na rotovži vlada, razdeljena v dva odseka: eden ki dekretira, drugi ki prikimuje. In kaj je ta „ge-meinderat" storil ? No vem! Saj nemški časniki nemajo kaj povedati o delavnosti nemškega društva na rotovži, slovenskim novinaru se pa skoro gnjusi govoriti o tej, po c. kr. vladi gojeni kliki in sc pričkati ž njo.
Se le zdaj, ko so se gospodje na rotovži prepričali, da jim vse njih ,. žen ijal ne" izdeje nič ne pomagajo , ker so se nemške fraze obrabile, zdaj jim naenkrat v glavo pade pol d rug milijon goldinarjev našemu mestu dolga narediti! — S tem denarjem si hočejo svoj greben utrditi iu milosti trositi svojem privržencem in revnim prijateljem na vse strani. Kes je, da težko, silno težko je v sedanjem času neizmernih potrebščin — denarjev prislužiti si, ali prihraniti si. Pa to jih ne briga — za to jih nij skrb. Oni hočejo vse premoženje ljubljanske občine kakemu dunajskemu bankirju ali kaki banki zastaviti za en milijon in poli To nameravajo. Skrb plačevati dolg — drugim prepuščajo — saj denaŠnjih „gemcinde-ratov" bode težko kdo tisti čas dočakal, v katerem ima vsaj polovica dolga plačena biti!
Vidi se, da ta gospoda je prav lehke misli, ker jih nič ne ženira, kar tjc v en dan silno velike sume denarja jemati. Smeli so in pogumni zadosti, da si pridržujejo ves na dolg prejeti denar po svoji umni „pameti" po trati ti. —
Mi pripoznavamo očitno, da Ljubljana ne sme zaostajati. Sole moramo imeti, ker brez teh nij mogočo blagostanja naroda podpirati, kar je živa potreba. Ali to moramo nemškim možem ravno tako očitno povedati, da zaupanja v „gemcinderat" zdanji nemarno nc samo mi temuč ve-
čina meščanov. Se menj pa ko gre za to, tej kliki l1/^ milijon v roke dati!
Ker je moment, da se nekaj važnega za napredek občine stori in velike dolgove dela, naj prej klika roko na srce dene, in vest jej bo rekla kar tudi poštenost zahteva: „Pojdi"! Nove volitve naj sc razpišejo. Važnost posojila bode iz volitev gotovo može prinesla, kateri sc bodo na pravem potu (»mejili, ali — zaobrnili.
Iz llohiii in 22. nov. [Izv. dop.] Delavni, pridni in pametni Gorenjci na Kranjskem so z velikim veseljem pozdravili dr. Kazlagov predlog, naj sc izbere poseben gospodarski odsek 7 udov. ki bode o predstoječih premembah Jelovice poročal iu nasvete stavil. Zadovoljno smo tudi brali govor dr. Razlaga, s katerim je svoj predlog uto meljil, in gospodarskemu odseku lep in ploden delokrog pokazal. Zdi sc nam, da je dr. Razlag s tem začetek storil, da se bodo slovenski poslanci bolj začeli ozirati na m a t c rij a 1 n i blagor od njih zastopanega naroda, kar so do sedaj preveč opuščali. Ne samo kranjskim, tudi štajerskim in drugim slovenskim poslancem sc sme reči, da so v javnih zborih edino (?) skoraj za politične težnje sc potegovali, pri tem pa pregostokrat prezrli materijalne, potrebščine slovenskega naroda. Z veseljem torej pozdravljamo čin dr. Razlaga in upamo, da si bodo vsi slovenski poslanci v bodoče v enaki meri prizadevali za materijalni, kakor za duševni in politični blagostau Slovencev — učimo se v tem od (Sehov!
Vsako prizadevanje mora imeti trdno podlago in naše narodno prizadevanje bode imelo tedaj najtrdnejši temelj, kadar bode prosti narod videl, da mu slovenska politika več gmotnega prida donaia ko nemčurska. Človeški duh je v zemeljsko truplo vkovan in duh ne more dobro delovati, ako sc truplo dobro nc čuti. Sicer je od vsakega razumnika spoznana resnica, da brez gmotnega blago-stana nij duševnih plodov. Zgodovina ne pozna nobenega gmotno siromašnega naroda, ki hi sc bil duševno visoko povzdignil. Omotni blagostan rodi spoštovanje lasti in pravic, pospešuje nravnost. Gmotni blagostan vzbuja človeku prizadevanje za lepo in blago, budi umetnost, širi vednost — sploh bogastvo in omika, eno na drugo delujete. Ako hočemo v resnici blago našemu narodu, skrbimo nnj-popred za njegovo materijalno dobro, kajti tudi v politiki velja pregovor: „Krava pri gobcu molze". Zato kličemo slovenskim poslancem in vsem rodoljubom: „Na materijalnom polji skrbimo za narodov blagor — I lic Khodus, hic salta!"
Iz ^liidra 24. nov. |Izv. dop.] V „Slov. Nar.", št. 128 , pripoveduje Vaš dopisnik iz Ljutomera od nekega učenca, katerega niti na 1. niti na 2. tukajšni gimnaziji nijso hoteli sprejeti zarad v slovenskem jeziku spisanega spričala. Ker sc mi je to čudno zdelo, popraševal sem pri dotičnih ravnateljstvih ter pozvedal , da pripovedana stvar nij istina. Prišla je gospa P, s svojim dečkom na L gimnazijo , pokazala ravnatelju in ta je brez vsake opazke dečka zapisal med učence ter mu naznanjal, kedaj ima priti k prcjcnmcmu izpitu a nij ga bilo napovedani dan. Dotična P. je namreč se bila podala na 2. gimnazijo, kjer ji tudi ravnatelj nij delal nobenih opovir zarad slovenskega spričala: dečko je bil sprejet med učence , delal prejcnini izpit in študira še zdaj na tej 2. gimnaziji. Tedaj je gospa P. ali nalašč v Ljutomeru krivo poročala ali vsega nij razumela. Ravnatelj 1. gimnazije še celo, da si to za Gradec nij zapovedano, od vseh na njegovi gimnaziji učečih se dijakov, kateri so iz slovenskih krajev doma, odločno terja, da sc mora slovenščine kot obligatnoga predmeta učiti. V.
Iz « Vlov<iS 22. nov. [Izv. dop.] („Karnt. 1.1 at t". — Založnice. — Čitalnica.) Sporočiti hočem zopet kaj novega iz Gorotana. Marsikdo poreče: u/.rok temu, da se le malokedaj kaj sliši o naših bratih na Koroškem, je ta, da premalo delajo ali pa , da vse , kar se zgodi, priobčijo po svojem, v nemškem jeziku izhajajočem gla-
silu „Karnt. Hlatt." Prvo in drugo nij res. Narodno življenje tudi pri nas postaje gibčneje in živahneje; čem bolje nas pritiskajo, tem bolj se zbujamo. Kar se pa tiče časopisa „Karnt. Klatt", o katerem marsikdo misli, da je ob enem glasilo slovenskih prebivalcev naše vojvodine, hočem tu nekoliko izpregovoriti. Vsadko naših dobro ve, da ovi časopis, posebno odkar ga ureduje pravi Nemec Hojsak, kateremu so bolj pri srcu zadeve nizozemske, švedske in portugiške nego naše domače, nij in se ne more in ne sme imenovati ob enem naš. Leto 1S72. bode kmalu minolo in vendar nijsmo ni H) vrstic brali o Slovencih v „Kr. Blatt"-n. Mi ravno ne zahtevamo , da bi posebno hvalisal naš napredek, naše narodne novosti — ali vsaj omeniti bi jih bil moral, ker ga večjidel naši ljudje , naša narodna duhovščina z naročili podpira. Lepo je govoriti v programu , da se bode časopis tudi oziral po slovenskem in slovanskem svetu — ali obljubljenega ne izpolnovati je jako grdobno. Vjamejo se ovi način našinci na limance, ki končno vendar le pridejo do sklepa, da so bili zapeljani, za nos vodjeni. Vsak časopis avstrijski, naj si bodo barve, katere li hoče, je omenil ter razpravljal zadnje besede vse česti vrednega starčka Palaokoga — ali „Karnt. lil." še tega nij storil! Ako hočejo gospodje ta način spravo urediti med bližnjima narodoma Koroške, da vse, kar je slovenskega in slovanskega per-horescirajo, naj pišejo za-so in naj ob enem bero za-se, nas pa naj pusto v miru. Mi pa si tako ravnanje zabiležimo ter rajše v prihodnje slovenske ali vsaj v našem duhu pisane časopise podpirajmo , ker je to naša sveta dolžnost in le naš dobiček. —
Obe naši slovenski posojilnici in založnici v Bistrici in v S t. .1 a k o p u vrlo napredujete ; posebno v zadnji sc delovanje kaj lepo in hitro vrši. Tudi po drugih krajih nameravajo narodnjaki ustanoviti enake zavode, ki so narodu v pravo korist ter v gotovo rešilo.
Narodna društva, posebno po deželi, sc tudi v novo prično gibati. Zadnjič, to je 17. t. in., smo imeli tudi priliko opazovati vrlo napredovanje celovške čitalnice, ki jc istega dne napravila veliko veselico. Pevski zbor jc marsikatero narodno pesem krasuo prepeval; dramatični prizor Stritarjev ,,Preširnov god v Eliziji" se je na občno zadovoljnost izvrševal. Po besedi je sledila tombola , od katere Čisti donesek sc je koj odposlal podpornemu društvu slovanskih dijakov na univerzi v Gradeu. Omeniti moramo ob enem, da jc v celovški čitalnici ustanovljena pusica za ovi zavod. Posnemajte ta način tudi druga narodna društva po Slovenskem. ,,Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača," naj bode v enačili zadevah naše geslo. Veselico je sklenil miČni ples.
Iz Vog;l4ktlai v Istri. I Izv. dop.] (Stara cesta na Kcko.) — Do 1. 1SG5 šla je velika cesta iz Keke v Trst skozi Pehlin, sv. Matej, skoz Skalnico itd. Omenjenega leta pa sc je storila nova cesta pod Kastvom , a stara se jc popolnem zapustila. Razdelila se jc dvema okrajnim pred-stojništvom — Volovskomu od Pchlina do Skalnico, a Novogradskcmu naprej od Skalnicc. Kar še spada pod Novigrad, jc v primerno dobrem stanji, tudi nij toliko važna , ker se le malo po njej vozi; kar je pa spada pod Vdovsko, je pa tako razdrta, da se bogu usmili. In ravno ta oddelek ceste od Skalnicc do Pehlina (od Pchlina do Poke je mostna in lepa) jc jako važna in neobhodno potrebna, ker je izkljnČljivO glavni faktor blagostanja za občine Studena, Klana, Lisac, Skal-nica, doloma Lipa, Marceli, sv. Matej itd., ki živi o trgovini z lesom , katerega voze v Kcko iz cesarskega Dlctva, iz Šiicberške, Ciibranske, G robotike, Klanske, Studenskc, Skalske šume — vsega po zgoraj omenjeni cesti, ker druge nij. Koliko gre lesa po tej cesti, uajhnj očividno kažejo številke velikosti šum zgoraj navedenih: Cesarsko Dlelvo Ima 1800 ralov, Klanska šuma okolo 4000
ralov, Šncbcrska okolo 20*000, Oubranska okolo 45000 — ostale po manje : ako se pristavi zdanja živahnost lcsnc trgovine, lcliko se veruje, da se v poletnem  času vidi voz za vozom, kakor na veliki cesti, in vendar žc sedem let niti enkrat nij bila nasuta.   Sicer je cesta na trdnem tnalu, vendarle so težki vozovi in  silni dažji  izorali take jarke in skopali jame, da se po cesti nij več mogoče voziti. Kmet nc plača rad cestne mavte, ali vendar so občani zgoraj  omenjenih občin , videč, koliko se jim  kvare vozovi,   koliko   trpi živina, in kako so zmirom v nevarnosti ,  da sc voz na nje zvrne, ter jih zmečka, ali saj kosti polomi — so naj prej prosili pri Ponciji in Pilatu, ali zastonj, zato so vložili molbenico, naj se vsaj Šranga stavi, voljni so plačati makar 16 novčicev od vpreženoga para, samo, da bo cesta, dve mili dolga, v dobrem stanji -— ali tudi to zastonj!   C. kr. okrajno glavarstvo jc res pozvalo zaupnike posameznik občin, naj izbero cestni odbor: ali ker sc je za ves okraj samo eden cesten odbor volil, pridobile 80 z večino glasov občine Lihurnskc, Vnlovsko, Leprinac, Lovrana, Moščeniea, Rcrseč, in izbrani so  bili v cesten odbor samo  možje  iz Liburnijc ,   ki omenjene ceste morda nikdar videli  nijso  — gotovo pa jc, da po njej nikdar nc voze, zato sc za njo brigajo, kolikor za lanski sneg.   Odbor že obstoji leto dan, in vendar še sedaj cesta niti za en seže nj nij nasuta.    V tem predmetu  bi imelo e. kr. okrajno glavarstvo lepo  polje delavnosti ,  da bi dotične občine vsaj za denar dobile cesto, katera jim je potrebna za trgovino, kakor ribi voda. Ali čini se nam, da je pri omenjenem glavarstvu premalo akcije in preveč birokratičneiia šlendrijana. Tudi Kaslavsko občinsko glavarstvo  bi  moglo in moralo kaj pomoči iu  na ikakov način provideti, da sc cesta, katera gre vsa po tleh občine Ka-stavske, vsaj toliko popravila, da bi sc moglo brez nevarnosti življenja po njej voziti — sedaj  jc le še za koze iu mulec pripravna !   Ali tudi to glavarstvo nehaje za korist svojih občanov, saj nam nij znano, da bi bil sedanji obe. glavar kedaj šel cesto razgledavat, premda so so nekateri župani že dosti pritoževali — ali brez koristi! Dragi poglavarji, ako bodete tako nehajno skrbeli  za korist svojih občanov, ne potožite se, ako gine zaupanje do vas, in sc izgubljajo vaše simpatije ! S samimi lepimi frazami, bogme, sc ništa ne učini; delati jc treba ,  kdor je pravi  rodoljub — tukaj pa šc dobre volje ne vidimo!
Mm. JpeUte 24. nov. (Izv. dop.| Parlamentarni škandal, zbivši sc LS. t. m. v našem drž. zboru med Lonyayem in Cscrnatonvem, je „Slov. Nar." samo na kratko omenil. Jaz ga bom malo pobliže razsvetil. Stvar jc celo cnostalna. Cserna-tonv očital je Lonyayu, da jc svojo dostojanstvo kot predsednik ministarstva v to zlo rabil, da se je obogatil, in sicer na državne stroške in na škodo davkaplačajočih državljanov obogatel, ter da jc svojo sebičnost in svoje koristolovje nesel celo v svoja državna opravila! —Lonvav jc na to, samo kot sumnjo izrečeno denuncijacijo Oscrnatnnva odgovoril, da si jc svoje bogastvo neutrudljivim delom pridobil (več milijonov v dveh, treh letih !), da iz Osernatonva govori sama zavist, ter da ga zavoljo tega njegovega suinničenja enostalno zaničuje. Lonvavev odgovor jc bil strasten, za ministerskega predsednika in za dostojanstvo drž. zbora nevreden in nepariamentaren. in kar je šc najhuje: sumnjo koristolovstva ž njim raz sebe nij opral. Javno mnenje ga kot krivca spoznava, ter ga samo zavolj pomanjkanja dokazov oproSčeva. Lonvav jc za nas to, kar je Giskra za Cislajta-nijo in Etanob za Hrvatsko: nečist značaj! Ta škandal je od meseca septembra že tretji v našem drž. zboru. „Magyar Ujsag", katerega urednik je znani košut janec llelfv, prorokuje, da se bodo enaki škandali tako dolgo ponavljali, dok bo Lonyayevo ministerstVO na vladnem krmili, (as je tedaj, da gre. Enakih parlamentarnih škandalov Evropa iu svet nij več videl, od kar je Poljska država propala. Ugled celega Lonvavcvcga mini-
starstva jc podkopan, kajti njegova senca pada tudi na vse njegove soministre. Dcakova stranka, katere emanacija je Lonvavevo ministerstvo, je v najveČej zadregi, Hada bi svojega moža s katono-vim plaščem nesebičnosti zaodcla, pa nc gre. Reforma pravi, da je I >eakova stranka politična stvo-ritev, ki šc nij izvrela, imajoča še zmerni mnogo drozge in sodre v sebi. Skandal od Is. t. m. je baje! njeno zadnje v/.kipcnje in očistenje. 1'ati sc je pa, da v tej kemičnej raztvorbi sama v sebi ne bo zgorela, kar na zadnje nc bi bila nobena nesreča za našo državo. V to ime, da za prihod« nje enaki škandali nc bi več mogoči bili, sklenil je klub Deakove stranke vlado pozvati, da predloži drž. zboru revizijo opravilnega reda. Deakovei misle, da bodo s kakim drakoničnim opravilnim redom svoj parlamentaren potop rešili, pa se motijo. Deakovcc in njib brate ustavoverce je Zgodovina že obsodila. Ta parlamentarni Skandal je uzrok, da sc jc gonja na elaborat brv. kraljevin-skfl deputacije v nekoliko polegla. Naša kralje-Vinska deputacija jc svoje delovanje s tem pričela, da Seje pri Lonyayn v vseli tistih razpravah podučila, katere so se med našo in hrvatsko na-I rodno stranko vodile sc preden jc brv. kr. depu-Itaoija svoj elaborat predala.
Bankino vprašanje je tudi še zmerom na dnevnem redu. Vidi sc, kako rada bi naša vlada svojo posebno „Zettelbanko" imela. Zakaj? to pač nij težko uganiti. V vsakej denarne j zadregi l»i morala banka za njo „denar delati". Saj so tudi na Dunaji tako delali, ter na ta način refundiran državni dolg tako silno povisili. Neki naši časopisi kategorično zahtevajo, naj sc naša država kako tako reši in odkriža dunajske državne banke, čo bi imeli od kodi 80 milijonov goldinarjev vzeti, da bi se ž njimi Dunajske banke rešili, bi to že šlo, pa odkodi 80 milijonov goldinarjev vzeti?! Za sedaj zahteva naša vlada, da naj Dunajska drž. banka svoje poddružnice v našoj državi v onem razmerji dotira, v katerem mi k razmirjenji skupnih državnih stroškov prldonašamo, t. j. v razmerji 82 i 68. Po merili tega razmerja bi se morale naše bankinc poddružnice baje za 10 milijonov goldinarjev više dotirati, nego so do sedaj dotirane bile.
Politični razgled.
V Pragi so Cehi pri mestnih volitvah skoraj enoglasno volili narodne kandidate. Ustavo-verci sc volitve nijso udeležili.
Klub čeških poslancev jc odločili, da pasivni upor v šolskih vprašanjih nc spada v narodni program, torej sc morejo občine in okraji po svojih sklepih ravnati. —
V galiŠkcin deželnem zboruje pri adresni debati govoril Lavrovski, naj sc preide na dnevni reda z federalistični m motiviranjem. Skrinjski govori za adreso, pravi da Poljaki takega poravnanja kakor so ga jim v državno-zborskem elaboratu ponudili, ne smejo sprejeti j ravno tako so direktne volitve škodljive iu nesprejemljive za Galicijo. Adresa naj se cesarju pošlje, ker jc krona ona vez, katera državo spaja. Knez Cartorijski pravi ,da je adresa premalo ostra in premalo proti vladi, za to nasvetujc naj se na dnevni red preide, sicer pa bode stavil on dopolnilne nasvete. Adam Sapieha in Vodzicki govorita proti adresi a ostro proti vladi, ki noče potrjevati sklepov zborovih. Groliolski je proti federalizmu, —- Končno se adresa nespremenjena v /.boru potrdi.
Ogerski državni z b o r je obravnavni Ko-rizmičev predlog, naj sc opravilni red zbora popravi. Voditelj levice Koloman Tisza izreče, da bode levica za predlog glasovala, ako sc motiviranje opusti. Isto tako govori 1 Intimnim. S tem jc razpor v sled Lonvay-( 'sernatonv jovega škandala poravnan. Glej dopis iz Pešte. Gsematon) prosi zbor, naj pozabi njegovo uedostojnost. Mi-nisterski predsednik Lonvav so tudi opravičuje. Nasledek   nedavnih  dogodkov v ogerskein parla-
menta pa utegne biti novo ministerstvo. Govori se že, da je Lonvav prosil za demisijo in imenuje sc mnogo imen za novo ministerstvo, posebno Sennvcv, Gscngerv, Zichv.
Na F r a n c o s k c m so stvari jako ozbiljne. Vsak čas se more prigoditi , da se prt med vla-dalcem Thicrsom in med monarhično večino pretrga. In kaj potlej ? tega nihče ne ve.
Iz Španije prihajajo poročila o novih krvavih uporih in neredih. V enem kotu vstane uporna četa karlistov . v drugem orožje dvigajo republikanci, v tretjem Madrid, Rareelona in Mur-cia) sc narod upira zarad vojaškega novačenja.
Bazne stvari.
!: (Slovenščina v vojski.) Naš sloven-sko-narodni živel j napreduje kakor v vse stroke in kroge, tako tudi v vojsko, eden najvažnejših Stanov državnega življenja. Tako iz najzanesljivejšega vira vemo, da so bili oficirji v slovenskih regimentih iKulin, Maroiclo in llartung) pri zadnjem avam; •Miient- u prezreni — ker nI j 80 bili slovenskega jezika dovolj zmožni, da si mi bili starši in sicer zasliižnejši nego drugi v višje Bt6pinje pomaknem. Kavno tako jc nova uredba enoletnih prostovoljcev mnogo izobraženih, narodno povsem zanesljivih slovenskih mladih mož v vojsko porinila, kjer so dober kvas za vzbujenje narodnega duha. Pri denašnjem splošnem „poprus.;vanji" moremo teb prikazni veseli biti, tembolj ker se baš v vojski ohranjuje največ pravi avstrijsk duh. — Za razširjenje slovenščine v vojski sije veliko zaslugo pridobil g. stotnik Andrej Komćlj, z izdanjem svoje knjige ..Moj na služba", katera je v drugem natisu ravnokar v Celovcu izšla, kakor smo to že predzadnjič kratko povedali. Prvo izdanje so bili namreč vrli slovenski vojaki brž pokupili« Pisatelj jc dobil od najvojvoda Albrehta in ministra lv ii h n a pohvalna pisma za svojo prvo knji-|go. Priporočamo slovenskim vojakom in narodnim hrambovcem živo to knjigo, ki sc dobi po 40 krajcarjev iztis pri sledečih bukvarjih: V Ljubljani pri knjigovezu Mihcljač-u, v Gorici in Oelji pri So-har-ji, pri Tilak-u v Gorici, v Mariboru pri Perlincu in Novaku, v Cclovcn pri Leonu, v P.cljaku pri Ligl-u. Pri pisatelji samem (v Celovcu) naročena, velja le .'55 kr.
i,: (N a š i z v r s t n i skladatelj dr. R. I p a-v c c) v Gradcu jc zopet zložil napeve nekoliko J c n-k o- vini in Stritar-jcvim pesmim in sicer za 2 možka in 2 ženska glasa. Izvedenci, kateri so imeli priložnost slišati te najnovejše kompozicije našega marljivega rojaka, trdijo, da spadajo med najmiČ-uejše umotvore domače glasbene umetnosti.
* (V spomin P rešim a) napravljajo, kakor se nam iz Dunaja poroča, naši vrli mladi vseuči-liščuiki, sijajno slavnost.
* (Slov. slovstvo) Pri knjigovezu IMihel-jaču v slonovih ulicah v Ljubljani se dobi šc nekoliko iztisov JurčiČ-Stritarjcvc „Mladikc", Jurčičevega izvirnoslovcnskega romana Deseti brat", dalje Cegnarjevc prestave „Babice", Koritkovih narodnih slovenskih pesnij. ,,Opis in zgodovina Trstra in njegove okolice, „Pregled sveta" (oboje spisal Godina-Verdclski) in večina v novejšem času izdanilfslovcnskih knjig. S poštnini povzetjem jc tudi mogoče rečena dela dobiti.
:t: (Z a p r i h o d n j e g a 1 j u b 1 j a n s k c g a Škofa) pravi „Laib. Zcitung", da se imenujeta dva gospoda, namreč g. K nI a ve c, vodja Avgu-stineja na Dunaju in c. kr. dvorskega kaplana, in neki g. Dcllabona, korar v Salcburgu. — Tudi mi smo obe imeni slišali večkrat, ali dozdaj so g. Vidmar sedi in ne bode tako brž drugega treba.
:t: („Laibachcr Tagblatt") je na umiranji. Koncem aprila bode moral zarad volieoga deficita prenehali svoje neslavno življenje, ako do tacaš no dobi koga, ki mu bo iz polne mošnje novo krvce vlil v suhe žile. Zdanji lastniki so se razprli in mod soboj spuutali. Razlog je ta, ker SO   neniškutarji:   eni  še  Avstrijci,   eni (posebno
vnauji, priseljeni kričačil pa že popolnem Prusijani in BIsmarkovčT.
* (Ljubezen in j c e a.) Nekje na Notranj-Hkcm ima veljaven nentškutarsk birokrat kateri je imel včasi ne posebno časten »kot" v našem lista lepo hčerko, ki je v ljubezni užgana do nekoga slovenskega mladeniča. Nedavno izgine ona lic i iz očetove hiše, ko očeta nij bilo doma. Oče pride domu, nc najde hčere, misli, sumi, sklone, leti k svoji r-odniji in da v svoji oblastnosti ljubega (katerega zarad narodnosti trpeti no moro) in — pismonoša (posrednika amorjevega) zapreti (!) češ, da sta ta dva kriva, da mu jc hči ušla. Nek drug, tudi veljaven mož je komaj storil, da so uboga dva jetnika izpustili. Evo snovi za tragikomedijo !
(Čitalnica Vipavska) napravi v nedeljo 1. decembra v slavni spomin dr. Pranceta Freširna besedo s petjem, deklamacijo, tombolo, in veselo igro: „Uog vas spriini!" Vse narodno občinstvo sc vljudno vabi.
* (Kolik o n a s" a mladi n a s pošt u j c sama sebe in sv o j j c z i k !) Iz Gotice sc nam piše: Deželni zbor goriški jc dovolil društvu slov. dijakov v Gradcu 200 gld. podpore, enakemu italijanskemu društvu tudi dve sto. Zanimljivo ali žalostno jc pa to, da med tem ko so italijanski dijaki v svojem italijanskem jeziku prošnjo vložili, vložili so jo slovenski v tujem nemškem! Tu celo v goriški zbor! — Sram vas bilo gospoda mlada, če vi nemate krvi in česti, kako nepravični smo od starcev jo terjati. Tc forme nijso malosti! V zboru samem BO sc nad tem skandalizirali.
* (I) r u š t v o k r a n j s k i h z d r a v n i k o v) v Ljubljani ima v soboto 80. novembra zbor. Kazen notranjih društvenih razprav so na dnevnem redu štiri znanostmi predavanja. Predavali bodo g. primarij dr. Fu\, dr. Ambrožič, dr. Pavlic, in prof. dr. Valcnta.
:,: (N cmškutarsko - učiteljsko društvo) „krainischer Lehrervcrcin" jc svoja pravila od deželne vlade potrjena dobilo in bode njegov organ, nemšk šolsk list, baje izšel v kratkem. Dakle Ga-riboldi in Zima nameravata med našim učiteljstvom resno rovati v prusotilnem duhu, gotovo s pomočjo naše vlade, kajti stvar sama sc držati nc more, ker manjka še vendar učiteljev, ki bi narodnost svojo izdajali.
* (V Škofj i Loki) se je 24. t. m. odprla tclegvafičn« štacija z dnevno službo.
* (Za 1 o š k o -1 r ž a š k o železnico) sc zavzema koroški deželni zbor na predlog poslanca Frcy-a. Predlog jc izročen odseku 7 udov.
* (Brezobzirnost v Ljubljani.) Mestni magistrat jc naročil razokuženje vsakovrstne nesnage, da sc preteči koleri o okom pride in vsak teden po dvakrat se to godi na stroške hišnih posestnikov pri straniščih. Poinanjšanje smradu v marsikateri hiši jc nasledek te pametne naredbe. Čuditi pa sc jc redki prikazni, da si sprehajalci žc od „Slona" mimo Maličevc gostilnicc po Latcr-manovcin dre\orcdji do železnice morajo skoro nosove tiščati, ker jc posestnik njiv na levi strani pri sedaj nem južnem vremenu razliti dal po obširnih planjavah n c r a z o k u ž c n o, smrdečo nesnago iz stranišč, ako ravno sc tam vsak dan sprehaja ljudi na tisoče, kar jc menda le za to mogoče, ker jc ta posestnik sam  eden izmed
mestnih očetov, ki bi z železnim vitrijolom za 20 soldov lehko bil ves smrad odpravil. Kdor misli, da smo nagajivi, naj idc sani prepričat sc. 1'mni kmetovalci so gotovo za to , da se polje gnoji in če bi sc to blizu Ljubljane izdatniše godilo, bi menj smradu po mestu in več poljskih pridelkov imeli, pa pri tem je vendar tudi — modus in rebus. Radovedni smo, ali bode magistrat tudi razokuženje teh Maličeviii njiv ukazal.
': (G, dr. Žužai imenovan jc za pomagal* nega zdravnika v deželni bolnišnici v Gradca.
,: ((!. A n d r. A 1 i j a n č i č,) dekan v Vcli-kovci na Koroškem, tudi slovenski pisatelj, imenovan jc za častnega kanonika krškega.
*: („Wandcrcr") bi dobro storil, ako bi si poskrbel v Gradci bolje podučenoga in bolje slovenski jezik znajočega dopisnika, kajti neugodno jc prijateljem imenovanega, sicer vsega priporoče-vanja vrednega lista, brati o „državnih gimnazijah v Celji in Ptuj i," da bode „Matica" izdavala list „Slovenski učitelj'' itd.
:,: (M r a m o r ni P r i c c v G r a d c u.) Iz Gradca sc nam piše: Včeraj sem se sprehajal po gosposkih ulicah in sc oziral po šetajočih Grad-Sankah ter jili primerjal v duhu krasnoličnini Ljubljančankam, končno sklepajo, da tako čistega teinta in takih belih zobčic nij najti ua svetu, izven slovenskega in zlasti — izven Ljubljane; prosim, da mi nc zamerijo vse druge moje rojakinjo — ljubeznjivc so vso. V take prijetne misli utopljen pridom do blizu velikega trga, kjer vidim prod neko razsvetljeno štacuuo kopico ljudi stati in gledati v okno. Mimogrede se tudi jaz vstavim in lejte no, med albumi, šartekanii, papirjem, tinto in drugo šaro knjigovczalncga blaga stoji v sredi okna doprsni mramorni kip, menda Goethe-a, Schillcr-ja, ali ker smo v Gradcu, IJismarka ali Moltkc-a, kaj šc V Vse višje, ko I Jisniark in Moltkc, je slavni naš Priče iz Rotvvcin-a. Da, kolikor ga je do pleč, izsekan je iz belega inramnrja; ponosno gleda pred so, kakor da bi klical vsemu svetu: IjC sem poglejte, jaz sem tisti slavui mož, katerega slava doni od Drave do Rotvaujšiec. Samo, da niimogrcdoči Gradčaui so tako nevedni, da zastonj ugibajo, kedo je razpostavljeni imenitni ta možak. Ko šc gledam v okno, obstoj i ta z menoj dva gospoda in eden kliče ves začuden: ,,Na, das is stark, der Rrandstettcr .. . !" Wcr, wer? vprašajo okolostoječi„Na, der IJrai.dstctter!" reče šc enkrat in gre iu šel sem tudi jaz.
:,: (V Reki), prihodnjem magjarskem svetovnem pristanišči, sc jc kakor „Agr. Ztg." piše ustanovilo jezikoslovno društvo, ki bode svojim udom predavanje dajala v hrvatskem, magjarskem, nemškem, laškem, francoskem, iu angleškem jeziku.
* (K smrti obsojena) je od višje s od nij c v Gradci kmetica Kacman, doma blizo Konjic, ker je na sv. večer leta 1871 svojega moža ubila Okrožna sodnija v Oelji je morilko vslcd zagovora dr. llolzingcrja obsodila samo na dva meseca ječe zarad „prcstopljcnja hrambe v sili." Dr. llolziu-ger rekurira v imenu obsojeniec na najvišjo sodnijo
* (Za S 1 o v a k a j o to dosti!) Magjarsko oholost osvetljuje tale dogodek: V Pcšti razvla-stujejo nekoliko hiš in določujejo odškodnine za nje. Več hiš, ki nijso bile vredne nad 30.000 gl. se je plačalo s lOO.OOO gl. Hiša nekega Slovaka pa, ki jc pozabil cenjevalccm kaj nakloniti, bila jc kupljena za 86.000 gl., da-si jc sam dal zanjo
60.000 gl. iu na popravke potrošil 16.000 gl. Ko se mož proti nizki cenitvi svoje hiše pritoži, odgovore mu magjarski cenjevalci: K, za Slovaka je to že dosti!
i: (Pobarvana krava.) V rasi Luka, okraj Klanjao na Hrvatskem so prebivalci našli, da ima eden njihovih sosedov kravo, tako čudno črno kravo, da bela postane kadar jo dež opero. Vprašajo ga kje jo jo dobil, i u ker nij mogel nič gotovega povedati temuč jc šc zmešan bil, zapre ga goskoska in kravo da županu v Luki v varstvi.. Izkazalo sc je v preiskavanji. da je krava ukradena iz hleva Štefana Paitoliča iz Vukovca pri Zagrebu.
Prejeli,
Listnica uredništva. <«. ,.m—- v Celevei Vedno ; prosimo /a obljubljeno I
Listnica opravnistva.      L. S. v s. v. na Koroikem.
Dunajska borsa 20. novembra.
Enotni <lrž. dolg y bankovcih	.   66 glot	—	kr
Enotni drž. dol«- v srebru 1SU0 drž, posojilo ....	•   10 „	—	
	• 108 „	60	n
	• 109 „	20	
Kreditne akcije.....	880 „	—	B
Akcije narodne banke		—	_
	8 "	To	n
C. k. cekini......	f>	16	
Srebro........	107 „	86	
Franc Žižek 9
I doktor vsega zdravoslovja, operateur Ud.,
stanuje (220—5)
V tm riiclri. Stalil■•«»«!j.lil*. 4k
Ordinira od 8.—0. in od 3.—4. ure.
i
I
Naznanilo.
Advokat Janez Ogrinc,
c. kr. juh. okrožno sodnijo svetovalce jc v svojem novem stanovanji v l4i*;iliju odvetniško pisarnico v Kohovi hiši, štev. 191 v 1. nadstropji ravnokar odprl. (988—l)
«_!
Oroslav Dolenec, $
sreča}' *? glediščini ulici)
priporoča slavnemu občiustvu — prav posebno visoko častiti duhovščini — svojo bogato zalogo sveč, ter obeta pošteno, naglo in ceno postrežbo. (286—2)
V Ljubljani, 20. novembra 1872.
broz zdravila
od
I
»H
T3
O
Na prsih in plučah
botuni m i)i> naravnom potu tudi v obupnih
iu uil zdravnikov /.u nro/.ilravlji vr ra/^luiiciuh ■lnOnJUl i ;i. I i I, .i 111 ii n/ili ju l.jnjo
brez zdravila.
I'u iiataiu'iH'iii popUtl UOlasnl pOVfl [Osmino ved
Dir, J. ii. FlcRert, Berlin.
Wall-Strassc No. 23.
Honorar b k'1'       v-, k i ho nuj pitonu prlln/i.
|(162—24)
Nakup in prodaj kakor menjavanje
vieb obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, žolozničnih, banknih in obrtniških akcij. llfHfvanje kuponov. .\ar«»«'llu --:» r. li. Imu-.-o h« za gotovino ali navržek 10 "/«> izvršujejo,
\ s«' vrste sreček ho proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. •> na višjo prodajejo.
OTHSCHILD & COHP.
0|MM'iii'iiiK' 21,
DUNAJ.
(c);;__o())       Deležni listi
.-»i vae vadlffAtve %«-iju%»i brez daljšega doplačila.
AOtina kr, av»t <hž- srotiek I. 1889 gld.6 30tine o. kr. „ „ „ 1. L860 „ s SOtino OgOrsklh darilnih srećek I. 1870   „ 7
SOtino turSk. fcoloznlfinlb sreček l. l^7() (86 vzdigatev veljavnih) . . .
4.
Izdatclj iu za uredništvo odgovoren: Ivan S cm on.
Lastnina En tisk   Narodne tiskarne".