•st M koristi dalavskaga
.jwiitn. D«Uvci w oprt-«ü««i «I« *H|t, kar pro«
due trojo.
Tki» popor U d«votd t« tko intarasts ol t ko work-ing «Iom. Workors aro antitlad to oll wkot they produco.
K»tered •• second-class malUr. De«. (. 1M7, at the post afflaa at Chicago, III., andar tka Act of Coagraaa oí March 3rd, 187».
Off Im: 4008 W. 31. St.f Chicago,
Delavci vaeh dežela, združite te!"
PAZITE
na itavilko v okiapaju. M ta nahaja polog vaiaga naslova, prilaplja-noga spodaj oli na ovitku. Ako jo (544)
Številka ........
tadaj vam • prihoda jo i to« vilko na sag a liato potsis naročnino. Prosimo, ponovita jo tokoj.
STEV. (NO.) 543. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 5. FEBRUARJA, (F£BRUARY 5.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Položaj v Nemčiji
<Trua translation filed with tha i>o»tma»ier at Chicago, ill.. Fcbr. 7. ltfll. aa required by tha act of Oct. Itl7.)
London 2. feb. — Vrbu sedmih berlinskih tovani je bilo razglaoeno vojno stanje in stav-karjem je bilo ukazano, da se morajo najkasneje v pondeljek ob 7 zjutraj vrniti na delo — tako poročajo danes Central News iz Amsterdama. Kdor se ne vrne na delo. bo po poročilu kaznovan po vojaških disciplinarnih predpisih.
V četrtek je prišlo do resnih izgredov v Spandavi. berlinskem predmestju, kjer so važne tovarne; tako poroča Exchange Telegraph iz Amsterdama. Množica je napadla vojake. Nekega policista so potegnili skonja in pretepli.
Aretacija socialističnih voditeljev.
Drutgo brzojavno porčilo Exchange Telegraphs iz Amsterdama pravi, da se organizira po Nemčiji splošna demonstracija v protest proti a-retaeiji Viljema Dittmanna, socialističnega člana rajhstaga, ki je bil prijet, ko je govoril množici v nekem berlinskem predmestju.
Hugo Hase je apeliral na kaucelarja von * Hertlinga. da bi bil Dittmanna izpuščen. Kance-lar je odgovoril, da je stvar popolnoma v vojaških rokah.
Ime poslanca Dktiuaiuia se je navajalo zad-ujega oktobra v zvezi z imenu socialističnih poslancev Haaseje in Vogthearja, ob priliki revolte v nemški mornarici. 44 Vorwarets" je v svojem poročilu o debati v rajhstagu navajal, da je Haa.se dejal, da so bili obsojeni mornarji Obdolženi razdeljevanja letakov, ki so jih dobili od poslanca Dittmanna in ki so bili šli skozi cenzuro. Poročalo se je, da se je bila revolta izvršila okrog osem mesecev pred debato. Po debati so poročila, ki so se sklicevala na haiuburški "Fremdenblatt'pravila, da je vlada sklenila preganjati poslance Ilaa seja, Ditmanna in Vogtherrja pred cesarski m sodiščem v Lipskem zaradi njih dozdevnega sodelovanja v mornariški revolti.
Berlinski stavkarji so razdejali železnico, ki drži do neke tovarne. V Sicmenstadtu, nekem spaudavskem predmestju, so prekucnili ccstnože-lezniške vozove. Množica je naskočila neko pe-
Poveljnik je prepovedal inieuovunje vsake organizacije za vodstvo stavkovnega gibanja.
'Zahtevajo nemško republiko.
Enega izuied letakov ,ki so se razdajali po Berlinu in so pomagali povzročiti štrajk, je dobil amsterdamski dopisnik lista Daily Press, l/etak pravi, da je od vlade izražena ¿elja po miru le krinka In izjavlja, da je edina pot, če se hoče napraviti konec mizeriji splošnemu klanju, ta, da se poruši sedanja vlada iii ustanovi republika.
Letak pravi nadalje:
**Edino vstaja množic, edino splošen štrajk, ki ustavi vse industrijsko delo in zlasti vso vojno industrijo, edino revolucija, ki iztrga iz rok tiranov demokratično republiko /a Nemčijo, more u-staviti mednarodno klanje in doseči splošen mir.
Delavci! Pripravimo se za takojšnjo, trdovratno in odločeno akcijo množic. To je edino sredstvo, da se konča trpljenje iu groza, ki jo prenaša uro.''
Proti separatnemu miru.
o 44Bojni klic — pravi letak — mora biti: Dol s separatnim mirom! Ne obotavljate se, nemški delavci, teuiveč nastopite, nastopite odločno in ne prizanašajte nikomur. Pred vsem — ne o4>otav -Ijajte se. Sedaj je čas za mogočen udarec. '
Isti dopisnik pošilja izvleček iz uvodnega članka v Vorwaertsu, ki je včeraj zopet izšel; pred tem je bil zatrt. "Vorwaerta" pravi:
"Mi ne želimo razkosanja Nemčije ali civilno vojno, ¿elitno, da bi vlada razumela ¿tališče večine ljudstva. Za navaden prepir gre med tistimi, ki hočejo izsiljen mir in onimi, ki žele mir po sporazumu.''
"Koelnisdhe Volkszeitung' dolži socialiste naslednje:
"Očitno smatra socialna demokracija, da je prišel čas za izvršitev njenega programa z nasilnimi sredstvi. Rada bi iztrgala vajeti i/ vladnih rok in sama odločevala o usodi dežele. Toda so»
cialistiftii voditelji še uiso vladarji Nemčije. ' • ^
Vladarji na ' svojem mestu."
varska vlada ljudstvu formalno zagotovi mir brez aueksij iu dbeuem vplivu na Prusijo, da dovoli volilno reformo, ki jo zahtevajo stavkarji.
Delo v Hamburgu.
Amsterdam, 2, febr. — Poluradno poročilo, ki je prišlo včeraj sem iz nemškega glavnega mesta, govori o osamljenih in brezpomembnih izgredih v Berlinu. Pravi se, da se je začelo v Haiu • hurgu iu Dauzingu zopet delati.
(j lavna središča nemškega stavkovnega gibanja so berlinski in altonski okraji. Zadnji obsegajo orožarna središča v Kielu iu Hamburgu. Drugi okraji orožne industrije — Pozensko. Sle-zija, surski distrikt in Saksonsko — so bili doslej razmeroma mirni.
'Mejni dopisnik Handelsblada govori o tajnih sestankih, ki so se včeraj višili po Nemčiji zaradi vprašanja udeležbe v štrajku. Ako se vprašanja potrdi, m» delavci baje pripravljeni ustaviti delo
MpI OŠII O.
"Koelntsche Zeitung" trdi, da je v Kelmo-rajnu večina. dela vre v nasprotna stavki.
tih kart.
Atirrtisoč mož. ki so bili vposleni v pristaniških napravah, je v stavki.
Zedinjene države obdolžene zarote.
V kelmorajnskih časopisih so objavljeni bcj-linsju brzojavi, ki govore o angleško-ameri-ški zaroti, namenjeni, da izzove revolucije v centralnih državah. Pravijo, da je bilo v Washingto-nu na novo leto podpisanih 350 miljonov mark ("62,500.00©. dolarjev) za ta namen. Revolucije naj bi se organizirale v Nemčiji, Avstro-Ogrski, Turčiji iu Bolgarski.
Voditelji organizacije naj bi bili senator ■Slone, Earl Readiug in Viscount Northcliffe. Organizacija naj bi imela podružnice v glavnih mestih nevtralnih držav okrog Nemčije in nemško govoreči nevtralci naj bi se pošiljali v Nemčijo z namenom, da naščujejo delavce po munieijskih tovarnah na stavke.
»Brzojavi pravijo, da je bila nameravana tudi sabotaža po nemški muuicijski industriji.
_■wiBRQrar mr^sö .
svojem mestu in so pripravljeni pokazati vsako-niur, kdor ne ve tega. kdo da je vladar Nemčije."
"Vorwaerts" je izrazil zahtevo, da se skliče nemški rajhstag za razpravo o štrajku. Kodanjski dopisnik Exchange Telegraph Company pravi, du je bila ta zahteva izražena v uvodnem članku. ''Berliner Tageblatt", še pravi nadalje, odgovarja, da civilne oblasti ne bodo izpolnile želje socialistov in sklicevale rajhstaga, ker bi le radikalni elementi dobili priliko, da bi pridigali štruj-karsko propagando v parlamentu.
Zoper vojaško despocijo.
Curih, 1. febr. — Stavkovna revolta v Berlinu kaže naraščajoči upor zoper brezolrzirne vojaške ukaze, ki prepovedujejo shode. Vojaške oblasti so celo poskušale razpustiti i/.vtševalni odbor stavkarjev, v katerem je šest najodličnejših socialistov iz obeh nemških frakcij. Se resnejše politične možnosti razkriva zahteva lista 44Muen-chner Neueste Nach richten", ki Hioče, da naj ba-
Trideset stavkarjev ranjenih.
Li*t "Tyd " poroča iz zanesljivega vira. da je četrtkovo rcvolto v Berlinu izzvala policija, ki je streljulu z namenom, da hi razgnala množico, ki je korakala proti rharlottenburgu in klicala "Miru in kruha!" Ko je zadel strel, je nastala panika, in policija je naskočila množico z golimi sabljami. Strajkarji so iskali zavetja za prevrnjenimi vozovi poulične železnice in so obmetavali policijo, ki je bila nesposobna, da bi bila držala razkačeno uinaŽieo pnd kontrolo. Okrog trideset štrajkar-jev je bilo ranjenih in odpeljani!) v bolnišnico. Mnogo gledalcev, ki so bili ranjeni, se je dalo obvezati v lekarnah.
Množice so na razuih mestih poizkušale nu-dttljnc i/.grede. V okolici Berlina so zbrali konjeniške oddelke in čete s trojnimi puškami.
Proklamacija grozi.
Proklamacija, ki jo je izdal vttbovui povelj-uik braniboi>ke proviuce, je sestavljena v
čem tonu in pruvi: ^
nje, želim, da rte ostane prrfrivaUtvo v dfomn,
da nameravam zatreti vsak poizkus za kalitev
miru iti reda z vsemi sredstvi, ki so ml na raz -polugo. Zato svarim vsakega državljana, naj se
na noben način ne udeležuje javnih sestankov. Vsakdo mora mirno izvrševati svoje dolžnosti in ostati oddaljen od vsake množice. Ce «e mora rabiti orožje, se ne more delati razlika med izgred-niki in onimi, ki se ne udeležujejo izgredov."
Štrajk navidezno brez staršev.
(1 lavni odbor socialno demokratične stranke je včeraj izjavil, da ni prevzel vodstva stavke. Tudi strokovne organizacije so potom strokovne generalne komisije odklonile odgovornost in vsled tega se zdi, da je stavka zadušena, kolikor se tiče teh dveh avtoritativnih organizacij.
Vloga, ki jo igrajo socialistični vodiffelji Filip Scheidemann, Friedrieh Klbert in Brunu, se razlaga s tem. da bi radi preprečili, da se izciiui iz stavke desorganizacija in revolta. Medtem ko sprejema stranka politične zahteve o notranjih
f
zadevah, ki so jih izrekli stavkarji, se splošno misli, da odločno obsoja sedanji štrajk kot sredstvo, da se izsilijo te zahteve( od vlade.
Vojno stanje razglašeno.
Amsterdam, 2. febr. — V Berlinu je bilo formalno razglašeno vojno pravo; po bobnanju se je na Schlos platzu čitalu dotičnu proklamacija. Izredno vojno sodišče je.napovedano.
Poroča se, du narašča stavka v Lvovu.
44Frankfurter Zeitung" zahteva, da uaj vla-tlu najde pot za dokončanje stavke.
l'kaz, du >e znižajo poreije za štrajkarje, stopa danes v veljavo. To pomeni lakoto za tisoče.
Poluradne vesti, ki so došle sem, pravijo, da s#* dela v Krupipovih tovarnah s polno paro.
Svetujejo stavkarjem, da ae vrnejo.
London, 4. febr. — Izvzemii novo gibanje v .leni, o katerem poroča Berliner Tageblatt, se zdi, da so se nemški štrajki bistveno končali. Poroča se. da je približno tretjina delavcev v Jeui zapustila tlelo.
Voditelji stavke so vsled vladne grožnje s smrtno kaznijo svetovali, naj se delavci danes vrnejo na delo.
(Jena, mesto v veliki vojvodini .Sachsen-Weimar, ima okrog 21,000 prebivalcev.)
Nemški časopisi ne zaznamujejo nobenih iz -gredov v Berlinu v soboto.
Kakor poroča "Koelnische Zeitung", pravijo ravnatelji Knippove tovarne, da je stopilo le 400 izmeti 110,000 delavcev v stavko in ti so bili odpuščeni ali na kaznovani.
Berlinski "Vorwaerts" pravi, da je poslopje, v katerem zaseda vojaško sodišče, občinstvu zaprto in vojuško zastraieno. Heinrich ftdhulze, prvi jetnik, ki je bil pred tem sodiščem, je bil obsojen na šest mesecev, ker je delil letake s pozivom na stavki».
Gibanje dozdevno zamira.
Zadnje vesti o nemškem stavkovnem položaju, ki so izšle v jutranjih listih potrjujejo berliu-sko poročilo, tia gibanje pojema. Sobotni berlki-
sklUatLJu
ke v Nemčiji. Najzanimivejša
• ialističnem glasilu 'Vorwaerts" v obliki notice
za čitatelje.
"Sila okoliščin — pravi notica — nam brani v sedanjem trenutku, da bi podali vesti o mnogih
dogodkih, ki bi posebno zanimali naše Čitatelje. Prosimo čitatelje, naj na smatrajo te opustitve za poizkus ott naše strani, da bi z molkom ubili dogodke."
Rotterdamski brzojavi poročajo, da so se v soboto obnovila pogajanaj med nemškim kanee-larjem von Hertlingom in socialno demokratičnimi člani rajhstaga, ki so se pa končala brez kan-eelarjevega privoljenja, da bi se sešel z voditelji stavkovnega gibanja.
Poročila, ki so prišla včeraj v Amsterdam, pravijo, da je bilo tekom zadnjega tedna v Berlinu aretiranih 160 oseb. Brzojav dodaja, da je bil v soboto v glavnem mestu mir.
Daily Mail ima iz Kodanja brzojav, da je imel centralni odbor železničarjev Nemčije v nedeljo sestanek v Vratislavi v Šleziji.
Možnost avstrijske revolucije
Piše William English Walling.
(Trae translation fUcd with tha postmaster at Chicaao, III.. Kebr. 7. ISIS, aa required by the act of Oct. 6, 1917.)
Avstrijska kriza je izpremenila ves evropski položaj. Od te krize more priti za zaveznike le kaj dobrega — predpostavljajoč, da jo zavezniški narodi razumejo. Avstrija ima sedaj svoje lastno gibanje za separaten mir; velik del avstrijskega ljudstva je nedvomno pripravljen -skleniti separaten mir z Rusijo brez Nemčije. Kajti nezadovoljnim slovanskim in romanskim narodom. ki štejejo polovico avstro-ogrskega prebivalstva. lahko prištejemo znaten del nemške in madjarske mase.
Zlasti v Nemčiji, so te množice, zlasti po mestih, večinoma pod socialističnim vplivom. Postopanje socialistov v Avstriji in na Hgrskern glede na vojno in mirovne pogoje dufoiva sedaj aktualno važnost.
Nobenega znamenja ni, da bi se nemški vladajoči razred v Avstriji ali pa madjarski vladajoči razred na Ogrskem rad ločil od Prusije ali odnehel napram svojemu lastnemu podložnemu prebivalstvu, pa naj bo slovansko, nemško ali madjarsko. Toda velika je razlika med položajem v Nemčiji in položajem v Avstriji. Ne le da imajo vsi razredi man je upati in več izgubiti vsled vojno, kakor v Nemčiji, tudi v slučaju zmage, ampak nezadovoljni elementi so neprimerno močnejši.	1
Spomniti se je treba, da zaflitevajo Cehi, Poljaki m južni Slovani "neomejeno neodvisnost", kakor je predsednik Wibu>n v enem svojih zadnjih govorov označil. Vse te narodnosti so združene, da dosežejo to neodvisnost, vštevši tudi socialiste teh nsrodov. Tako je bil velik del soeiali-stov v Avstro-Ogrski, to je vsi slovanski in ro-
a
. manski, cel^ pred vojno revolucionarno razpoložen tiaipram svoji vladi.'
Ta situacija je morala vplivati na protivojne manjšine med nemškimi in madjarskimi socialisti v Avstro-Ogrski. Prevladujoča večina nem-ških socialistov v Nemčiji, vštevši znaten del protivojne manjšine meni, da je revolucija tekom vojne izven vprašanja. Nikakor pa ni tega zadnjega desperatnegu koraku zavrgla nemška manj-čina v Avstriji. Nasprotno, ruski zgled jih je popolnoma prešinil in pripravljeni so ga posnemati — čim prej je mogoče.
Vsi socialisti vzhodne in centralne Evrope so leta in leta študirali vprašanje revolucije. Zu-to ni*o socialisti avstrijske manjšine prekomerno optimistični glede na upe revolucije. Znano jim je, da bi se sam štrajk, bodisi tudi na zelo široki podlagi, lahko kmalu zatrl. Tudi jim je znano, tla bi se insurekcije v induatrijalnih središčih lahko hit ro vtopile v krvi. dokler ostuue vojaštvo lojalno. Toda velik del vojske je slovanski in romanski. Ce vzamemo k temu še v pošte v, da bi čete iz industrijalnih središč težko streljale na svoje matere, žene. sestre in hčeri, i/, katerih se sestavlja večina strajkarji» v, vidimo, da bi se bilo zanašati le na manjšino avstrijske armade zs zatiranje štrajkov in industrijalnih nemirov na narodni podlagi. Tudi pruske čete bi se lah ko porabile za ta namen, medtem ko bi držali dvomljivo vojaštvo na fronti, ampak to bi bilo le v gotovih mejah mogoče.
izgled za uspešno revolucionarno gibanje v Avstriji ž namenom, da se doseže separaten mir / Rusijo brez (Vemčije. je torej izvrsten, duši morda čas še ni dozorel To je slaba točka v arzena lil Nemčije. Lahko vzame leta, preden se porodi
0
revolucionarno gibanje v Nemčiji. Toda če nastane revolucionarno gilmnje v Avstriji, jc nadvse verjetno, da se nekaj mesecev po uspešnem iz-bruC*u razširi tudi v Nemčijo.
Eden najbolj znanih socialističnih voditeljev, tir. Lcnseh. član rajhstaga, pravi: "Nemčija je gonilna sila revolucije, toda sama je varna pred njo." Sklep je ta: Če postane ostali svet boljseviški, bo imela Nemčija svoje nasprotnike pod nogami Toda ta račun ne vpo|tPi*a Avstrije.
Preglejmo natančneje zadnje nemire v Avstriji. Neki zanesljivi nemški dopisnik sešteva končne rezultate štrajkov naslednje:
"Oficielna socialistična stranka je popolnoma zmagala nad skrajnimi socialisti, toda le deloma nad vlado, in skrajni socialisti škripajo z zobmi zaradi neuspeha, ki ga pripisujejo popustljivosti večine."
Dejstvo,' da je vlada podala nekaj koncesij in nekaj negotovih obljub, dokazuje, da je smer našega mišljenju pravilna. Nedvomno je avstrijska revolucija za neposreden mir, vsaj z Rusijo, mogoča, clusi je bilo zadnje gibanje večali-manj neuspešno. Toda Če hočemo obvladati po-loža j, je gluvna točka, ki jo moramo vpostevati, ta, da je stalil oficielna socialistična večina toliko na struni st rajkarjev. Kblikor na strani vlade.
Cradni organ nemških socialistov, "Arbciter /rfcitung" na Dunaju, je dne 13. januarja objavila v skoraj diktatoričnem jeziku apel do moškega in ženskega delavstva, naj omogoči promet na železnicah. Naznanila .je, da so se pričela pogajanja med delavskimi voditelji in vlado. Hvalila je delavski namen, da se vrnejo v tovarne, češ da se je nagloma vse izpremenilo.
Težko je spoznati, kako da se je "vse izpre
menilo," Štrajkarji so zopet na delu, vlada je v sedlu in nof>enega zagotovila ni glede na mir, kakor enake nejasne besede o miru "'brez aueksij iu mišk«dnin", kakor jih je zadnje poletje rabil grof Černin za Avstro-Ogrsko, Nasprotno, med argumenti, ki jih je vlada rabila za zahtevo, da se končajo štrajki, je bila fraza ogrskega ministrskega predsednika \Vekerla, da "ugrožavajo dogodki kakor sedanji štrajk resno mirovna pogajanja."
Obenem je štrajk razkril važno dejstvo, da so manjšinski socialisti v. Nemčiji in v Avstriji revolucionarnega mišljenja. Kar se tiče čeških in ostalih slovanskih in romanskih socialistov, .ni treba dokazov za to. Neodvisnost Češke so zahtevali komaj preti par dnevi v avstrijskem parlamentu in sanjo stoje socialisti prav tako kakor ostale stranke.
Naša razlaga položaja je odvisna od tega, da se pravilno razume obnašanje avstrijskih socialistov manjšine. Ofieielni posredovalci avstrijske socialistične večine, ki so poravnali zadnjo stavko, so bili Viktor Adler. Renuer in Seitz. Manifest, ki ga je manjšina pred kratkim izdala, o-značuje te može naslednje:
"'Kari Renner je od<Vbril napad na Belgijo in kršitev belgijske nevtralnosti, Renner, Seitz in Viktor Adler niso le odobravali invazije v Belgijo, ampak so se strinjali tudi s tem. da atiekti-ra Nemčijo Belgijo. Drug član večine avwtrij-skrb socialistov, Wilfhclm Ellenbogen. je zagovarjal aneksijo Srbije od strani Avstrije."
Pred kratkim, izza boljševiške vstaje, je manjšina nemških socialistov v Avstriji določila svoje stališče ob essu kongresa oficielne nemške
Koooc no t. tirani.
Slovensko republiiansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL
IZVRSEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Ktbbi Kristan, Frank Keržc, Anton J. Tcrbovec,
Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Voranič.
CENTRALNI ODBOR.
John E mi ene, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank S^avs, Frank Udovieh, An-drew Vidrieh, Štefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in lbtov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim ae pravilno prijavijo ki izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatva je slede-Ci: Anton J. Terbovoc, P. O. B. No. 1 ,Cieero, 111.)
Organizacijam v Milwaukee.
Provizorična krajevna organizaciju S. R. Z. v Milwaukee, Wis., je sklenila sklicati na nedeljo, 24. februarja JAVEN 8HOD v Harmonic Hall za Slovensko Rcpubličansko Združenje. Z ozirom na to so tukajšnje slovenske organizacije napro-Scne, naj ne prirerajo ta dan nobenih veselic ali drugih priredb in naj naznanijo svojim članom ta shod ter poskrl>e za obilno udeležbo, da se tudi med nami poživi delo za S. R. Z.
Podrobnejša naznanila slede.
Lokalni odbor S. R. Z.
Iz urada tajnika lokalne organizacije S. R. Z. v Lawrence, Pa.—
Dne 27. januarja se je tu vršil shod zastopnikov tukajšnjih in okoliških društev za ustanovitev loklane organizacije S. R. Z. Navzoč Hi je bilo trideset zastopnikov ki so reprezentirali osemnajst društev. Poleg teh je bilo navzočega še tpliko drugega občinstva, da bi nam /bilo kmalu brezplačno razširilo dvorano.
Brat Louis Glažar je otvoril zborovanje, pozdravil uuvzočc delegate in občinstvo, ter pojasnil namen zborovanja in cilje S. R. Z. Po končanem njegovem uvodu je bil izvoljen tudi za predsednika zborovanja. . • •
Razveseljive so bile izjave in poročila zastopnikov; vsak je izjavljal, da je njegovo društvo pripravljeno delovati z vsemi močmi za ideje, ki jih zastopa Slovensko rcpubličansko združenje. Izjavljali so, da bodo delovali z vsemi močmi, ki so jim na razpolago, da se uresničijo Wilsonovi mirovni pogojni. Eden zastopnikov je celo izjavil, da je njegovo društvo pripravljeno prodati tudi svojo dvorano, ako bi to zahtevale koristi in potreba Slovencev na podlagi programa S. R. Z.
Tukajšnje zborovanje je dokazalo, da nimajo razni Pirci, Trošti, Sehnellerji in kaj vem kaj še vse med tukajšnjimi rojaki prav nobenega vpliva in da nimajo prav nobenegu razloga nazivati se predstavnike amerišjtih Slovencev.
Eden sklepov je bil, da priredimo dne 17. marca na Burdine, Pa., velik koncert s petjem in godbo. Godba in pevci so se izrekli, da so pripravljeni nastopiti na tem koncertu brezplačno. Tudi priredimo velik javen shod. Natančnejši program bomo objavili prihodnji teden. Izvolili smo odbor petih mož, ki imajo pripraviti vse potrebno.
Zbor zastopnikov nadalje apelira na tista društva, ki iz enega ali drugega vzroka niso poslala zastopnikov tia prvo zborovanje, da se nam pridružijo in pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 24. februarja ob 2. popoldne v dvorani društva Postojnska Jama, št. 188, S. N. P. J., v Canonsburgu, Pa.
Rojaki! Zavzeli smo se za pre-koristno stvar in od naroda je odvisno, če hočemo doseči uspehe. Gibanje za svobodo, za demokracijo se vrši med vsemi narodi po vsem svetu. To čutijo tudi tisti,
Apel na tiste, ki so z nami.
na katerih račun se zahteva ta svoboda — kronana in nekronana avtokrucija. Glas zatiranih ljudskih mas v Nemčiji in Avstro-Ogr-ski se čuje vedno bolj. To nam daje upanje, da naše delo — nafii napori ne bodo zaman, da bo naše •prizadevanje rodilo sad, kakršnega želimo. V tem boju ne smemo omagati. V teh zgodovinskih časih moramo napeti VSe svoje moči, kajti poraz ljudstva posneni zmago avtokracije in nasilstva in narodi bodo še liadaljc ječali pod jarmom tiranije. Zasledujmo važne politične dogodke in bodimo na straži. Kjerkoli moremo pomagati v boju proti avtokraeiji, ne stojmo na strani, nego stopimo v vrsto bojevnikov in delujmo za njihov poraz.
Na tej seji jc bil izvoljen za tajnika John Tnčelj, za nadzorna odbornika Vincenc Vidmar iz Presto, Pa.: John Kvartič, Sygen, Pa., in Jože AmbrožiČ, Canonsburg, Pa.
Vsi prispevki, nabrani v naftem področju za S. R. Z., naj se v bodoče pošiljajo tajniku lokalne organizacije na spodaj označeni naslov :
John Trcelj, Box 161, Lawrence, Pa.
Danes stopamo pred razredno zivedno slovensko delavstvo v Ameriki, da brez vsega zavi-jatija in fraz, Jasno in določno razjasnimo stvar, o kateri mislimo, da smo jo dolžni pojasidti:
Dne 25. januarja t. 1. je bil občni zbor "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe", ki izda ja Proletarca. Upravnik lista je na zboru podal svoje poročilo, ue takega, kot bi bil želel, temveč takega, kakršen je položaj. Poročilo izkazuje znaten deficit, katerega je trebo pokriti, ako slovenski delavci hočejo, da vzdrže list Proletarec. Izredne razmere so. Tega ne bo menda nihče zanikal. Kako se te razmere izgovarjaj«, ne zapi-fiemo z besedo, že zavoljo tega ne, ker bi morali potem zopet delati prevod na engleški jezik. Upamo, da nas vsi razumete.
Če so izredne razmere, je pa tudi logično, da «o izredne sitnosti, in redni stroški. 6e v časih, ko so ali gospodarski in politični dogodki v roki s kapitalističnim razvojem svoj normalui tek. je Proletarec večkrat prišel v finančne stiske. In danes, ko izhaja list že svoje trinajsto leto, moremo konštatirati le to, da je bil Proletarec v teh dolgih letih truda in boja že mnogokrat v velikih stiskah, ampak še nikdar ne v tako resni, kot je sedaj. Upravnik je na seji občnega zbora moral pojasniti ta dejstva, da je na njih podlagi mogoče potem določiti, kaj naj se ukrene z listom. Slišala so se razna mnenja. Ako bi bilo mogoče izhajati brez upravnika, bi sam rad resigni-raJ. To je nemogoče, ker je ravno sedaj toliko dela z upravo in toliko nujnih, če tudi ne prijetnih potov, da upravnik sploh komaj «»pravi vse. OI>čni zbor tudi ni hotel povišati naročnine listu, vkljuh temo, da je list če se primerja kvaliteta, najcenejši v slovenskem jeziku ,še manj. priporočljivo pa bi bilo, če hi šli nazaj na štiri strani.
Kaj torej storiti! ('lani direktorija so se soglasno strinjali steni, da ni Proletarec samo na jeziku, temveč faktično lastnina vseh slovenskih socialistov. Skoro vse delnice lastuje slovenska sekcija J. S. Z., in slovenski sodrugi na podlagi tega izvolijo člane v direktoripj, ki tudi nastavlja ali pa odstavlja urednika m upravnika,ter vrši splošnem vrši vse funkcije, kar se tiče socislistič-nega gibanja med Slovenci v Ameriki. Člani direktorija povsem pravilno izjavljajo, da za obstoj Proletarca ni odgovoren samo krožek sodru-gov pri klubu št v. 1, temveč vsi slovenski sodrugi in simpatičarji lista. Sodrugi v Chicagi bodo sigurno storili svoje, ker pa ne zmorejo vseg«, vprašamo Vas, kaj so Vaše želje in misli, naj li Proletarec še izhaja ali pa ne T
Včasih kot so sedanji ni nobena šala izdajati socialističen list. Prijetno ga je seveda bolj čita-ti kot pa izdajati, ker imajo uslužbenci vedno križe in težave. Izjavljamo, da nam vse sitnosti ne ubijajo dobre vol|e in prepričanja za stvar, za katero delamo; vztrajati hočemo in edino kar že-limo, je to, da nam sodrugi pokažejo svojo dobro voljo in pomagajo ne nam, temveč listu iz zadre-ge. Mi se ne strinjamo s tistimi oekosrčneži, ki so izgubili ves pogum in pravijo, da naj vse skupaj vrag vzame. Kaj še. Se tisto bo moral vrqg dati nazaj, kar nam je prej vzel.
Povdarjamo, da nam je zelo neljubo to tar-nanje iz prosjačenje. Če bi bili zavzeli stališče, kot ga je zavzela večina sodrugov Hrvatov, smo popolnoma prepričani, da bi danes lahko s ponosom kazali na napredek in finance lists. Le po-mislite, kako prijetno zveni na ušesa taktika uto-pistov. In danes! Danes je pokopana izjava veči-ue st. louiške konvencije in socialisti, ki prihajo-jo na krmilo, razvijajo program, kakršnega je Proletarec zastopal vedno pod sedanjim urednikom. Slovenska sekcija J. S. Z. je vsled skrajno krivično razdeljenih glasov v glavnem odboru J. S. Z., oropana na številu glasov. Rezultat je ta, da ntoramo mi, ki hočemo slovenskim delavcem ohra niti Proletarca, prosjačiti za podporo.
Sodrugi! Mi Vas ne prosimo, da nam povišate plačicc. Nam ni za takoimenovane "mehke stolčke". Stvar se jasna in glasi se — ali hočete, da izhaja Proletarec ali ne. Povedali smo Vam to v skrajni stiski, iu skrajni čas je, da ga rešite. Kar se tiče lista, ima seveda laihko vsakdo svoje mnenje, gotovo pa je, da Proletarca ne more nadomestiti noben drug slovenski list v Ameriki. Razložili smo bom, ker je to naša dolžnost. Ako uc bo povoljnega odmeva, to je; iztirjatev stare iu nabiranje nove naročnine, kakor tudi hipne pomoči v podporo listu, tedaj vedo chica-ški sodrugi, da pomoči id in da je edina rešitev iz tega mučnega položaja v tem, da se list prene-h s izdajati. Sodrugi, preden storimo ta drastični korak, želimo, da čujemo Vaše glasove.
Upravništvo.
I Trn* translation filed with tka poitmuUr at Cki«a*o. Ilk Krhr. T. Iti*, aa required by tka act af Oei. «. 1»1T.)
•Kodanj, 26. jan. — Ruwki kongres delavskih iu vojakih svetov, 'kateremu je t>ilo predloženo vprafcanje, če naj se nadaljuje pogajanje v Brest bitovsku, je sklenil, da naj se nadaljuje, kakor pravi poročilo iz Brest-litovska. Zunanjemu ministru Trockemu je bilo naloženo, naj se vrne v Brest-Uitovsk.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
Sedma ura je že minila, ko smo vstopili v
prostorno vežo Kandaretove hiše. In kaj smo tam
zagledali pod stropom? Na kljuki železnega droga je visela za zadnji krak obešena srna. Kandare, ki ga jc naš šum privabil iz gostilniške sobe, je postal med vrati in smehljaje se rekel: "Glejte, vee dan ste tavali po gozdu, pa nimate kaj pokazati* jaz sem se pa za pečjo grel, pa imani srno na kljuki." Ker se to ni prvikrat prigodilo, smo takoj ukrenili, da sta psa srno v snegu hitro upehala, pa je hitela navzdol in v vodo. In ras! Ko se je danska mladina odpravljala k deseti maši, je začula pasji javk nad danskim logom in obenem pa tudi že zagledala srno, ki je hitela v vodo. Hitro jc bila obkoljenu in malo potem že pri Kan-daretu na kljuki. Psa. sta dobila čreva, kar jima je šlo, in ker sta bila pri Kandaretu kakor domačina, jima ni kazalo upehanima se vrniti daleč v gozd iu sneg, ki je zopet jel padati. Ko sta nas začula v veži, sta zlezla izpod peči in stala za Kan-daretom, pričakujoč, ju li zadene pohvala ali graja. Ker jc njiju navzočnost nas graje vredna pregreha odpuščena in stopili smo v gorko gostoljubno sobo Kandaretovo in pod lepi strop. Drugi gost_ je so se odmeknili in mi smo posedli okrog večje mize.
Kdor je izkušal to, kako se prileze človeku gorka soba in prepričanje, da bo dobro post reže u v krogu sočutnih tovarišev, ki so prestali, kar on sam, njemu ni treba razlagati našega počutka, ko smo še Kandaretove zabavljice uničili s tem, da je Kovač iz malhe potegnil lepo zlatico in jo po-luflkal na sredo mize. "Vina gori," jc znvpil Matevž, "bankovec je na mizi!" In kakor bi trenil, sta stala dva bokala dobrega istrijanca na mizi in so zažvenketali kozarci. Mati niso čakali Mate vževega povelja niti poslušali očetovih zabavi jic, ampak storili so svoje. "Drob vain napravim po navadi," so*se rekli mati, "in dober kos prašičeve pečenke iršam tudi." "Zelnatc solate ne pozabi, pa krompirja vmes!" jc pristavil Kandare, ki je prisedcl in bil osmi pri naši mizi. Ponavljani, da izkušencu ne bom razkladal, kako se je nam godilo do polnoči in še dalje in dokler je prišla
še urna kava 41» mizo. Drugi eijatclji pa naj opror* ste, da se ne spuščam v podrobnosti. Mogoče, da
pri drugi priliki nasliksm to ali kunjo zabavo, pri kateri so ure sami tre iotki. Povem še to, da sem kunjo kožo jaz kupil in jo dobro plačal, kajti pri računu sem položil dva bankovca na mizo in oče Kandare so dali l>okal povrhu in vendar smo za dva bokala in črno kavo še zložili, predno smo odšli. Da smo kuno dvakrat pregnali in jo vendar še dognali in dobili v roke, da smo po taki temi še srečno prišli domov, tukaj dobili šc srno iu se prepričali, da na"ni volk ni pojedel psov, to jc dajalo toliko zanimljivega gradiva, da ga kar dognati ni bilo mogoče. Zaključek jc bilo to, da Karu se redi tega lic oženi, ker nobeno ženitovanje ne nadomesti veselja, ki ga dajeta lov in gozd.
Dolžan sem čitateljem še povedati, zakaj sem omenil, da sta miš in polh glavni živež zlatici. Malodane vsakega kunarja sem izpraševal, če nahaja, ko hodi za sledom, ostanke kuninih žrtev. Naj omenim, da scin sam tudi dosti pota napravil za sledom, a ne enkrat nisem našel sledu, da > bi bila kuna ugrabila kako žival. Tudi vsi kunar-ji so mi pripovedovali, da sc ta žival živi le bolj po drevju in, kakor sem omenil, da preganja veverice. Pangre mi je pa pravil, da je nekoč, hodeč za sledom, našel mrtvo srno, kateri jc bil-izdolben velik kos hrbta, ki ga je kuna odnesla na suho, visoko deblo brez vrha, kuna pa da se je takoj, ko je potolkel po deblu, pokazala na vrhu in da jo je ustrelil. Ali je kun^ srno naskočila in jo zadušila, ali je našla žc mrtvo, ni mogel dognati, ker je bil na mrtvo srno zapadel že drugi sneg. O drugem slučaju mi je pa pravil stari Tavželj iz Lazov nad Cerkniškim jezerom. O tem možu moram kaj več .omeniti. Ko sem ga spoznal, jc imel že nad šestdeset let, toda bil je še korenjak in kos vsakemu gozdarskemu trpljenju. Povedal mi jc, da f|e bil ob svojem času vojak in da sc jc vojeval na laškem pod Radcckijem. Tavželj jc bil mož glasan in je rad pripovedoval. Večkrat, ko sem ob nedeljah lovil po zgornjem delu Cerkniškega jezera, sem ga spoznal po govorjenju, ko je šel po potu, ki se vije ob jezeru od Lazov proti Klancu. IiC njega je bilo slišati, njegovih spremlje-
valcev pa ne, ker so mirno govorili. Tavželj pa tega ni zmogel, ako je bil na potu, v gostilni ali
pri delu. Ko hitro je pa stopil v gozd in na lov, je bil pa pravi tihotapec. Vedno je čebnijal, pa le na tiho in prav, kakor bi bil v vednem strahu. Ni jc zgrešil nobene stopinjiee na snegu in na blatu po potih ali izpremembe na listju. "Zajček, zajček je tod skakal. — Vidite, vidite, srnice so tod prehajale. —r Jerebi so se tu po prahu valjali." Tako je šlo venomer in pri tem se je Tavželj gibal 11a vse strani in se oziral tdi po zraku. Tavžlja pa so tudi šteli za enega prvih gozdarjev in posebno za lovca, dasi za to ni imel nobene zakonite pravice. Da je to istina, naj dokazuje tudi sledeča dogodim, o kateri se čudim, da jc nista omenila tudi gospoda, ki sta pisala o prihodu našega presvetlega cesarja nad medvedji lov v gozdu nad Cerkniškim jezerom. Tisto leto — menim, da je bilo 1883. leta — se je bilo pokazalo v tem kraju posebno dosti medvedov. Ko je počil glas, da je knez Windischgractz povabil na lov celo presvetlega cesarja, so imeli sledilci seveda dosti opravka. Kot najbolj izvežban jc bil Tavželj izbran za post avljača. Nadloga r Pintar z Javornika, ki mi je o v tem dogodku sam pravil, sc jc precej mučil, da bi bil Tavželju vtepel v glavo, kako naj sc postavi in kaj naj reče, ko bode postavljal cesarja. "Kaj me boste to učili," sc. je odrezal Tavželj, "saj sem tudi z Radeekijeni govoril po nemški! Jaz že vem, kako se s takimi gospodi govori. Mene pustite, jaz bom vse prav naredil!" Tako je Tavželj govoril in to tako galsno, kakor jc bila njemu navada. in Pintar si ni vedel pomagati, ker Tavžlja kot nastavljača ni bilo prezreti. Ko so se presvetli cesar in njegovi spremljevalci pripeljali črez jezero, je Tavželj nastopil kot voditelj, in ko so došli do mesta, katero jc Tavželj odločil za cesarja, sc jc pristavil, se po vojaško potegnil in rekel: "Do, Kaiser, gute Stand!" Pintar, kakor je pravil, sc jc stresnil, gospc.da sc jc pogleda vala, cesar se pa nasmehnil^ in vprašal Tavžlja: "Warst du auch Soldat?" Tavželj se je pa zopet moško odrezal: "Jo, Kaiser."
Ko mi je Pintar to pravil, sem komaj pričakoval, da se zopet snidem % Tavžljem, da ves dogo-
dek slišim tudi iz njegovih ust. V4e natanko, kakor
se je godilo, mi je Tavželj ponavljal reč in moško
pristavil: "Nisem H prav se obnašal? Bodo mene kaj taki učili, kakor je Pintar! Saj nisem zastonj
štirinajst let nosil puške in večkrat z Radeekijeni govoril. Tudi cekin mi je cesar podaril."
Torej ta Tavželj, tudi star in izvežban kunar, mi jc pravil, da samo enkrat je on zasledil kuno, ko si jc iskala živeža, in sicer na prav poseben način. "Šel sem," je pravil, "za sledom, ki inc jc peljal v Lom. Sled je držala do ravne, debele šil>c in takoj sem ukrenil, da na takem drevesu ne bo kune. Nazaj doli z drevesa je ni bilo in torej seni ugibal, da jc šla naprej po drevju. Grem torej naokrog, pa le ni bilo več sledu do tal in po snegu. Ogledaval sem vsa drevesa, ko bi se tiščala kje v kaki rogovili. Ni je bilo in jel sem nadalje krožiti, da bi jo zopet presledil. Kar zapazim na snegu, kakih 30 korakov od bukve, do katere sem dosledil kuno, kanec krvi. Grem v to smer naprej, najdem šc več kapljic in zagledam tudi pero divjega petelina. Ko pogledam naprej, uzrem na snegu t ud! mrtvega petelina, ki mu jc bil vrat pregriznjen. Sedaj mi jc bilo vse jasno. Kuna jc bila zapazila petelina pri mesečnem svitu, se splazila do lijcga,.in ko ga je zagrabila, jc odlctel in kuno s seboj odnašal, dokler ga ni ona za vrat prijela in ga usmrtila. Kri mu jc izpila, sicer ga pa ni nič pokvarila.
Torej samo ta dva slučaja sta mi znana, da so kuno osledili pri živežu, in zato sem jaz mnenja, da se ta žival živi največ o miših in polhih, ki jih lovi pod zemljo in v njih votlinah. Mojemu mnenju v prilog je tudi to, da.kuna po več dni ne pride izped zemlje, da pa mnogokrat naredi v eni noč.i neprimerno dolgo pot, med katero se Večkrat pod zemljo izgubi in preleze tudi dosti dreves.
Sedaj scin pri kraju. Žc več let je, odkar sem sc poslovil od deltelega gozda in od pravih gozdarjev. Kadar nanese prilika, povprašujem po teh znancih, ki se, kakor slišim, tudi mene še radi spominjajo. Toda število naše sc ksr hitro krči. Kuka. vica, kakor jc mehkužna, nas bo vendar vse preživela.
MOŽNOST AVSTRIJSKE REVOLUCIJI.
Konte • 1. strani.
socialistične stranke v Avstriji. Dolžila jc večino, da se jc postavila na naipačno stališče, češ da je ta vojna obrambna vojna zoper carizem in za demokracijo in da ima baje namen zaščititi gospodarsko življenje dežele. Naglašala je, da je sprejela večina formulo miru 'brez aneksij in odškodnin" šele, ko so tudi vladajoči razredi v Avstriji spoznali, da služi ta formula njihovim name-.nom. Nadalje pravi, da zahteva večina pravico satnoodločevanja le za narodnosti v Rusiji.
Toda nemška manjšina je sama napravila kompromis v tej kočljivi točki, kar se tiče avstrijskih narodnosti, kajti zahtevala je le "začetek
pravice samoodločevauja." Razun tega ni podala nobene rešitve za problem, ki nastaja iz dejstva, da so Cehi kakor tudi Jugoslovani razde-
ljeni med Avstrijo in Ogrsko. Noben sistem avtonomije pod Avstrijo ali Ogrsko ne bi mogel napraviti konca tej delitvi, ki je bila izumljena baš v ta namen, da prepreči slovansko zedinjenjc. Nadalje jc izkušnja z "avtonomno" Hrvatsko do-vcdla Slovane do tega, da odklanjajo vse drugo razun "neovirane neodvisnosti". Strastno hrepenenje Italijanov in Rumunov po združitvi s svo-jhni narodi je znano,
¡Nismo torej presenečeni, če ne vidimo doslej skupne akcije med slovanskimi socialisti ter nemško in madjarsko manjšino tudi vpričo njenega sedanjega revolucionarnega razpoloženja. /Toda z ozirom na upore, kakršen je bil zadnji fttrajk in na naraščajoče težave s hrano p<mtaja skoraj gotovo, da pride preja lisic j do talke združitve revolucionarnih sil v dvojni monarhiji — ako ue pride prehitro~do splošnega mirti.
Morda bo kakšen resen poraz nemške armade potreben, preden se dovrši ta združitev. Zelo verjetno jc, da bodo taki porazi potrebni, preden more kakfino revolucionarno gibanje preskočiti v samo Nemčijo. Toda na vsak način izgleda, da se bodo davno pričakovani notranji nemiri v centralnih drŽavah pričeli v Avstriji in sc razširili, morda po znatnem presledku, odtod v Nemčijo.
(Trua tranalation filed with the j.o*tma«»er at Chlrarn. III., Febr. 7, 191«. aa required by the art of Oct. ft. 1*17.)
•Amsterdam, 4. felrr,—^Nemški zunanji minister drv von Kuehlmanii, avstro-ogrski zunanji minister grof Čcrnin in nemški šef generalnega štaba general Luddendorff se snidejo danes po berlinskem polursdnein poročilu v Berlinu, da se posvetujejo o političnih in-gospodarskih vpraša -njih, ki se tičejo skupnih interesov in teritorijev Nemčije in Avstro-Ogrske. Pričakuje se, da pri-
de tudi nemški poslanik na Dunaju grof Botbo von Wedel.
...	T'.j.!1*' raqalrad by the a*t nf Oti. «. 1»|7.)
(True tranalation filed with tha postmaatar at Cklcaco. Ill-
* Amsterdam, 36. jan. — Odgovarjajoč na govor kancelarja von Herflin^a v glavnem odlmru rajhstaga je predsednik socialno demokratične stranke v Nemčiji Filip .Scheidemann svaril vojaške voditelje cesar/ke vlade, če ne bodo anali doseči mir z Rusijo, da 'bodo spodeni iz oblasti.
I True irariolatfen filed with tke tm... ter at ChitM», III..
Kbr. 7, I®1 S, aa required by tke a«t af Oet. t. llTU
•London, 26. jsn. — Petrogradfcki branja v za Kzchaoge Telegraph «pravi, da je Avstrija izjavila, da je pripravljena skleniti separaten mir brez Nemčijs in sprejeti rnslci demokratični program, izvzemši »amoodiočevanje narodov.
Pismo sodruga Markica.
4Tr«tlnMkUM W«4witS U# po.tmMUr »t Chicho. JU,
K»W. f. IVI*. m t»Mulred ky th. «rt uf Oct. |»|T.)
Naš urednik je dito» od sodruga Markiča sledeče .pismo:
Dragi druže Kristane!
Kalko Vam je sigurno h novintfkih vijeHti po-znato, naša bo*an>4ko-hereegovačka stranka iza-slala je mene, a atranka ix Hrvatske i Slavonije druga Radoševiča na štokbolmsku konfereneiju. Naše Ktranke, iprosudjujuči pred-ratne dogadjaje, motive i uznvke, 4ioji su doveli do ovoga «vjetsko-ga sukoba držati je soc. stranaka u Kvropi, naročilo drugarake stranke u Njemaókoj i njemačke stranke u Austriji, konaono rezultate i upliv ruske revolucije na tafche'4 razvoj K v rope — naredile su nam, tla se na •konferenci j i izjasnimo za stvaranje Jugoslovanske republike, !koja bi ob-uhvatila sva tri ogranka (*S»l«yvenee, Hrvate i Krbe) našega plemena po njegovim etnografskim granicama, uključiv, naravno, u to Krtbiju i On ti goru. Ta bi država morala Iriti posve nezavisna i samostalna, «nalsjjevena «a sv i m atributima slo-lunine države.	•
Motivi, koji su rmkovadili naše stranke, da nam dadu take aialoge, Ibili su, u glavnom, ovit
1.	Današnji svjetaki rat «ije ništa drugo neg»» nastavak rada nekih imperialističkih država iz mirnukga doba. Iniperijaltsti^i eiljevi, koji se nije*ji dali postfcH tajnom, zakulfenom diploinaei-
. joni, ekonomslkom i carin«ko-tarifnom bor bom, gnavljenjem i eksploat isa njem malih i neslobod-nili naroda, šikaniranjem i progonjenjem malib i slabih država — /počeli su' «e 1914. godine provo-diti oružjem, grirtKKn šilom.
2.	Soeijalističike stranke, ikoje su se u mirno doba 'borile za kulturno, poliiičko i ekonomsko podizanje .proletar*ke klase, a time istodobno za demokrat izaeijti svojih država i očuvanje s v jet -«koga mira, nijesu bile u stanju, naročito nakon pomaganja stranke u i Njemaókoj njihovo j impe-rijalističkoj i militarističko-ekspanzivnoj vladi, da spri ječe rat. I tako «e je rat počeo, nastavit), a i danas se provadja uz nroralnu i fizičku* .pomo«' proletarijata.
3.	Ako soeijalisti nijesu mogli spriječiti rat, dužnost nam je, da aktivnim učefctvovanjem
u njemu dademo novi pravac u sklapanju mira. Mir mora da se zaključi na opita demokratskim podlogama : Nvi narodi, mali »kao i veliki, taoraju dobki pravo na sauioslalan i nezavisan državni život; nakon rata treba povesti narodno oruža • nje, milici ju, a doikiuuti stajaču vojsku; treba ta-vesti Obligatorne mirovne sudove za medjuna • rodne siporove; u strokom smislu treba deuiokra-tizirati sve države i narotlna predatavnUtva, parlamente, treba staviti u poloižaj, da odlučuju u »vfm državnim poslovilna, počam od navještava-nja rata i zakljnčivauja mira do rijrfavanja o pu-tevima, cestama i melioriranju zapuKtenih kraje va; i. t. d., i. t. d.
4. Te opre demokratske uslove, koji če omogočiti zdrav i normslau ekonomski i politkMci život svili naroda, nije umgiiče prove-iti, dok cen-1 ral ne v last i u ovome ratu ne hudu pobi jed jene. Naravno, i aaveznič*ke velevlasti fcuajtt sigurno kakvih imperija! Uttfkih želja i žcljica, koje če, sasvi pri rod no. isčeznuti, čini se uništi leglo im-perijalizma i militarizma (Njemačka i Austro-Fgarska), naročito danas, nakon ruske revolucije. Državniei autantinih država, budite sigurni i uvjereni, neofoično če se začuditi, kad vide, *la a»., uništeujeni proždrljivosti, nezasitosti 1 ertcspanziv-nosti centralnih vlasti uništili jedan dobar dio samih sebe. Ta oni su svojim radom i izjavama protiv ekspanzivnosti i militarizmu centralnih vlasti prosto ooemogučili mir, kojim ne 'bi bili zadovoljni svi narodi.
Toliko o opčim 'p0*'^'1»»« «« «vaj svjetslki sutkob. Hto se tiče želja i ideala našega naroda, naše stratVke, promatrajuči ratne dogadjaje iz bliža, mjereči svakoga časa ras|>oloženje naroda i njegove prirodne aspiracije, trpeči kao-nastavni dio toga naroda sve mogtiee šikanacije i progone. stoje u glavnOme na ovome stanovištu.
a) Bofba slobminega. dijela našega naroda (Srbije i Cme gore) protiv .Austro-Ufeardke nije nista drugo nego rezultat nužne samoobraiie. Ta se je samoobrana morala istodobno .pretvoriti u borbu za o-tlobodjenje po Austro-Cgankoj potlačenih sunarodnjaka. Ako razum »je m o, a to je ikod na« slučaj, jer je i provodimo, klasnu borbu, • moramo razumjeti i borbu podjarmljenih i neslo-
»K>dnWi naroda protiv tirana. Soeijalna demokracija je i ovu drugu borbu uvjdk (priznavala nuž-nimi progresom, te je nije nfkada «»metala, nego dapače pot pomagala. iSreilst vom za provadjanje ove druge bor4)e smatrala je revolueiju. NcsIoIh)-dni dio našega naroda dtivio je u drtavi, koja je i u mirno doba raspolagala sa mHijonskom voj -skom, i koja je stalno raznim inaklavelistlčkim pothvatima ouemogučivala uua kakov pokušaj za narodno oalu^bodjetije. Pošto naš na risi nije ima o mogočnosti, da se ipohjerionoisriom revoliicijom oslobodi nemoanoga života pod tudjom u pravom, borha sl(4)odnega dijela našega naroda protiv te uprave za orflobodjenje svoje brače nije rat, nego prava, istiu^ka revolucija. Da je ova borba revolucija u pravom riuMu te riječi, vidi se naj-liolje i po tome, što se hiljade i hiljade članova nalšega naroda, koji su kao agstrij^dki vojnW»i pali u rucJko /arobljeništvo, Hiori dolirovoljno 'protiv tlržave, u kojoj su državljani. Medjti o vinu do • brovoljnim -horcima nalazi se u 'glavnom prava jezgra naše nacije, seljaitvo, koje po svome /dra-voui narodnom instinktu ide prirodnim, «po isto-riji namjenjenim mu putetn: oelobotljeuju naeijc.
b) Mi, soeijalni demokrati, moramo pozdraviti i potpomoči svaku zdravu i nužnu boHbu, makar se radilo o kakvom narotlu. s kojim ni-jesmo brli niti čemo biti iltadt! u vezi. A da nam je nužno potponiiH-i borbu našega naroda, koja je tliktirana istorij^kom nuždom, o tome ne treba »posebno govoriti. Mi ne umijemo 7.aboraviti, da smo člaum i toga naroda, pa <la tu hoHlui moramo potpomoči, ako ne radi četga dnrgog, a ono radi toga. da «tvorimo na ouom teritoriju zemlje, g<lje živi naš naroti, nuvguemwt za razvitak proletar-ske klase i razvitak socialističke misli. Konačno ne ismijemo zali h >ra v it i. da je jugoalovenski prole-tarijat u Austro-rgarskoj u dvostrukoj mjeri potlačen: i kao član ueslotaidnega i tirauisanoga na-rtsla i kao proletarijat. Vi ste u praktičnont po-litičkom radu kod km'f iuiali prilike, da iskusite, kako je tešfco ratliti na soeijaluitičkoine polju u zemlji, g»ljc nacijonalno pitanje nije sredjeno, gdje se narod nalazi u zavisnosti od tudjinske i strane uprave l'rijek ste se. injesto da razvijate č»tu i otvorenu klasnu borbu, suka'bljavali sa
strašnom nemanl: crno-zutom gvozdenom rukom, koja je suagoiu svoje polieaj^o-militarističke organizacije priječila svaiki napredak. ^arnii znate,
da je a ust ro-ugaroka uprava iločinački i namje-rom onemovučivala ekonomski razvitak naših kra-jeva, da je narod s planom i računom držala u duše vnoj tami, a u politikom pogledu bili smo pravo rofldje. V lakom narodu i ,pod takom upra-vom skoro je nemofcu«^ soeijalističiki raditi. Prava slika bijede našega naroda u Austro-tJgarsskoj vidi se tkajlmlje u silno j eni igrači ji u Anierilku. l*rkpodobhe samo cifre naših emigranata iz Srbije i onih iz A tisi ro-Cgarske, pa čete dobiti pravu sliku stanja.
c)	iSrjjski seljak i gradjanin stavio je sve svoje i lično i driavuo na koeku radi ostvarenja ideje ujedinjenja narodnoga. On je u toj borbi privremeno državno stradao, a lično je upropa-šten, tako, tla skoro prijeti opasnost zatiranja rase u tim krajevima. Ali on se i dalje herojski bori i vjeruje u pobjedu prava. Mi ne srni jemo gletlati ua tu llmrhu sa strane, ili joj čalt i škoditi. Došlo je vrijeme, da moramo pomoči, ističuči, katko je i jugoalovenskom radniku neophodna nuž<la st v a ran je saniostalne države i 'upueujuei ga ua potna,ganje u tome pravcu.
d)	Bili mi lično i naše jugoslovenske soc. stranke za ili protiv ujedmjenja, ujedinjenje če do»'i. Ako se u ovome momentu ne Ibudemo držali, kako nam je dužnost i kao aocijalrstima i ikao # članovima potlačene nacije, mi četno stranačko mnogo izgubiti. Kad se .povratinio u slobodnu državu, s pravom če nam reči: Vaši su njemački drugo vi pot pomagali svoje reakcijonarne i utilitaristične vlade, a Vi ste ometali rad našega owlo-bodjenja. Radi našega ličnoga sla boga orijenti-ranja i taktične ukm-enosti stradao tbi u velike socialistički naš rad u budučuosti.
Ovosu u glavntMii razlozi, radi kojih su nam rtranke dale direkljvu, da se izjasiiiiiio. kako Vam na počet k u pisma navedoh. Ja Vam to saopču-jem, pošto znam, da če Vas stvar zanimati.
Za sada završujem šaljuči Vam mnogo dru -gar^kih pozdrava
. Vaš
Franjo Markič.
O prihodu Slovanov
(Konec.)
d) Nomenklatura nam tudi dokazuje, ne sicer avtohtoniziua »Slovanov, marveč to, da so Slovan» v tisti dobi, iz katere so ta imena, na nekaterih krajih že bivali poleg Ilirov, Trakov, Da-kov, Galcev itd. Ker so ta imena iz I. do II. stoletja po Kristu, nam s tem pričajo, da so Slovani prodirali semkaj že v tej dobi. /
^ posamezna ^vanaka imena se nahajajo pri Blatnem jezeru, pri Savi in v Banatu.
K panonski skupini imen spadajo na primer: Pelso pri Blatnem jezeru, ki se nahaja pri Pliniju (I. stol. po Kr.). To je slovanski plešo (jezero).
Ulea (beri Ulka), Ulcus in Vrbate pri Dio Kasiju iu na Peutingerjevi mapi (iz II. do III. stol.). To sta Vuka, pritok Donave, in Vrbas, pritok Save.
Civitas Piatrenaia (pri Sirmiju-Mitrovici) je slovanska Bistra.
Daeijska skupina slovanskih imen obsega na primer: V dolenji Daciji ob Donavi nahajamo pri Ptolomaju, na Peutingerjevi mapi, pri Prokopiju ime reke iVrtie, ki se izliva pri Ršavi (tfrsavi) v Donavo in pri njenem ustju naselbino Tsierna (Oerna).
Na Peutingerjevi mapi je označena reka Ben-zobis, Bersovia. To je Brzava, ki teče v Temeš, koren breza ali brzi.
Pri Strabonu, Pliniju, Ptolomaju itd., nahajamo ime Pathissus. To je Tisa, Potisje.
Kar se tiče drugih dokazov, ne obstoje pred kritiko. Ime in običaj koled je latinskega izvira iealendae, grško kalandai); pri imenu župan ni dokazan slovanski izvir, pri Slovanih se nahaja to ime, ki je najbrže daeijskega pokoljenja, prvič šele 1. 777; ime kmet tudi ni slovansko. Ime reke Donave «o prevzeli Slovani iz gotščine, ker so bili odvisni socialno, politično in kulturno od germanskih plemen. «
Prof. Niederle zaključuje ta izvajanja s sledečo tezo:	•
Slovani niso prišli preko Karpatov na Ogrsko v V. stoletju in k dolenji Donavi šele v VI., marveč so tu raztreseno, posamezno bivali že v IT., oziroma I. stoletju po Kr. med ilirskimi plemeni na zapndu, med dacijskimi, sarniatskimi in tra-cijskir.ii plemeni na vzhodu. Prihajali so polagoma po rodeh ob Vagu in Oronu, drugi ob Tisi, trelji ob Seretti in Prutu. V III. stoletju je nastalo zaradi preseljevanja severnih narodov živahnejše gibanje, v IV. in V. stoletju se jc začelo najbrže severno Podonavjc polniti s slovanskimi plemeni, ki se pripravljajo za prodiranje na Balkan.
Prodiranje Slovanov na Balkan sc je začelo najbrže obenem z velikim preseljevanjem narodov, čeprav nimamo o tem čisto zanesljivih vesti.-Tudi (Jotje so potegnili za seboj slovanske čete, da so morebiti v IV. «toletju po Kristtf prišli slovanski rodovi v Mezijo.	«
Zgodovinsko se da dokazati bivanje Slovanov onstran Donave pod pravim imenom od zaeetlta
Vi. stoletja, eventuelno proti koncu V. stoletja. morale mnogo trpeti od njih. Hrvatov in Srbov Leta 625. so Avari zadnjikrat napadli Carigrad» ne moremo smatrati za zaveznike grškega cesarja,
ker sO se jim na severozapadti uprli Čehi in Slovenci pod vodstvom Sama in ustanovili leta 623. svojo samostojno državo. Drugič so se kmalu potem Hrvati in Srbi uspešno uprli Avarom. Največji pomen za bizantinsko državo pa je imel podoben procee na vzhodu, kjer se je pri dolenji Donavi bolgarskemu pokristjanjenemu knezu Ku-vratu najbrže z bizantinsko pomočjo posrečilo premagati Kakana in rešiti >ebc ter Slovane ob dolenji Donavi avarske nadvlade leta 635. in 641. Oospodstvo Avarov se jc omejevalo na ogrsko ni-nižino in na Sirmij (sedanji Srem )
V drugi polovici VI. stoletja so se naseljevali Slovani po Meziji, Macedoniji in G reci ji, v VII. stoletju dalje po Kgejsketn morju in na obali Male Azije, obenem so prihajali v Italijo. Bili so dobri mornarji. Na koncu VII. stoletja je bilo naseljenje Balkana po Slovanih dovršeno.
Svoje stališče ima Niederle glede vprašanja o prihodu Hrvatov in Srbov na Balkan.
Ena smer je spajala Veliko Hrvatsko in Srbsko s Hrvati in Srbi ob Lahi, ker vemo, da se je nahajal nekje ua Češkem ali poleg Češkega rod Hrvatov in dalje ob srednji Lahi pleme Srbov. Prvotne domovine Hrvatov in Srbov so iskali na podlagi tega severno od Sudetov pri srfd-nji Lahi in odtod dalje proti Visli.
Druga smer, bolj kritična, je uvidevala, da se jezik južnih Hrvatov in Srbov loči od polabskih Slovanov. Zato so iskali prvotne domovine južnih Slovanov in Srbov olj proti vzhodu. Od 1. 1837., od Aafarikovili Slovanskih Starožitnosti, se je priznavalo, da južni Hrvatje in Srbi niso sorodniki .čeških Hrvatov in luŽinskih Srbov, da pa je bila neka Velika Hrvatska iti Velika Srbska na severu Karpatov med Odro in Dneprom in da so južni Hrvatje in Srbi prišli iz teh krajev za cesarja Heraklija v letih 630. do 640. z njegovim dovoljenjem ali celo na njegov poziv. To teorijo so še podpirali slovanski jezikoslovci, glavni Kopitar in Miklošič, ki sta učila, da so prvotno ves svet od Vzhodnih Alp pa do bregov Črnega morja posedli Slovenci, ki se dialektično nwo veliko
razločevali med seboj. Zaradi prihoda Hrvatov in Srbov v VII. stoletju, ki so se vrinili vmes kot "klin", so pa bili ti Slovenci razkosani na dva dela, ki sta se vedno bolj in bolj oddaljevala drug od drugega.
O nekakšnem gospodstvu Avarov v Dalmaciji ne more biti govora. Tu niso Avari nikdar gospodovali, pač pa so napadali te pokrajine, ki so
oni so prodirali proti Grkom z vojaško silo. Tudi ši ne moremo prav misliti, da bi bili napravili v kratkem času od I. 610. do 641. tako pot s severa skozi kvarsko ozemlje, kjer bi si bili morali z mečem v roki graditi pot, ako so prihajali l*ot zavezniki Grkov proti Avarom. HrVatje in Srbi niso prišli za cesarja Heraklija, marveč no <e napotili koncem V. ali v začetku VI. stoletja obenem z drugimi jugoslovanskimi pl^neni s severa proti jugu in si ivtanovili v prvi polovici VII. stoletja dvoje samostojnih držav v Dalmaciji in v Panoniji.
Jezikoslovec Jegič prihaja do sledečega zaključka :
Vzajemno razmerje jugoslovanskih jezikov* dokazuje, da ni in da ni nikdar bilo med jugoslovanskimi narečji tako ostrega razločka, tla bi mogli aoditi o hrvatsko-srhskem klinu v Kopitarjevem in Miklošičevem smislu. Nasprotrto vidimo, da so prehodi: srbsko-hrvaščina ni med slovenščino in bolgarščino tuj element poznejšega izvira, marveč je od pradavna organično na svojem mestu in se je razvijala sočasno in harmonično z drugimi jugoslovanskimi jeziki. Poročilo Konstantina Porfirogeneta je torej nasprotno Jezikoslovju in, če uvažujemo še zgodovinske pomisleke, naravnost nemožno v svoji celoti kakor v posameznostih.
Hrvatje in Srbi niso mogli priti od Labe, kamor je postavil njih domovino Konstantin Porfi-rogenet, -ker je zamenjal južne Hrvate in Srbe s češkimi Hrvati in * Srbi ob Sali, Lahi in Sprevi; niso mogli priti za Herakleja v 7. stoletju, ker to nasprotuje jezikovnemu stališču in ker drugi zgodovinski viri ne vedo o tem ničesar. Hrvat je* in Srbi so prišli obenem z drugimi južnimi Slovani, v vedni stiki z njimi, s severa in Zakarpatja; toda zgodovina ne pozna tu nobene Velike Hrvatske in Velike Srbske. To sta izmišljotini, ki ju pred VII. stoletjem sploh ni bilo. Plemena, ki so se od VII. stoletja pomikala čez Savo v Dalmacijo, zovejo pri bizantinskih pisateljih "Sloveni". Šele pozneje, morebiti v VII. stoletju, jc pleme,
imenovano Hrvatje, premagalo druga plemena, se otreslo obrskega jarma in razširilo na ta način svoje ime pri drugih plemenih, kakor na drugi strani Srbi. Na jugu je potem nastala Velika Hrvatska in pozneje Velika Srbska, na severu take etnologične ali politične celot* ni bilo. Sicer je Pa anahronizem razločevati pred VII. stoletjem Hrvate in Srbe v dve veliki enoti. To je posledica poznejšega zgodovinskega razvoja.
Tako Jagič.
Neodvisno od poročila Konstantina Porfirogeneta imamo vire, ki nam dokazujejo, da je bilo v Zakarpatju (in to še v IX. in X. stoletju) o-gromno ozemlje, ki so ga obsegali ali obvladali Hrvati. Poleg zapadno- in vzhodno-evropskih virov so tu še orijentalni: kronika Kardizija za IX., oziroma VIII. stoletje in anonimni perzijski geograf iz leta 982—983.
Na severu je bilo močno slovansko središče z imenom Hrvati, ki najbrže ni slovanskega izvira. Ime gorovja Karpati je prešlo na pleme. Konstantin Porfirogenet je slišal direktno ali indirektno od kakšnega Hrvata sledečo tradicijo o prihodu Hrvatov in Srbov: "Naš rod je prišel s severa od reke Visle. Tam, kjer je velika dežela Hrvatov in Srbov, je bila naša domovina, tam žive še nekrščeni rojaki, a v novi deželi na jugu smo se nastanili po mnogih bojih z Obri." Pri tem se je spominjal poročevalec zadnjih bojev Hrvatov za cesarja Heraklija v letih 620. do 640., ko so Slovani na vzhodu pod Kuvratom, na zapadli pod Samom vrgli Avare, kar ni ostalo brez vpliva na Hrvate in S*be. Hrvatje in »Srbi so bili pa že v lil. stoletju pri dolenji Dravi, Savi in Vrbasu, v začetku VI. stoletja so prodirali v Dalmacijo, leta 600. so že grozili-Italiji.
Zaključek Niederlovega naziranja o. prihodu Hrvatov in Srbov je sledeči:
V Zakarpatju, kjer je bila sploh »slovanska pradomovina, je bila tudi mogočna hrvatsko-srb-ska skupina. Odtod se je pomikal del te skupine deloma čez Moravo, deloma čez severne karpatske prelaze k Dravi, Savi in dalje na Balkan že nekaj stoletij pred VI. stoletjem.
Drugi del te hrvaHko-srbske skupine je pa ostal in je bil razkropljen zaradi velikih gibanj zakarpatskili Slovanov od II, do VI. stoletja. Ker so bili odločeni od svojih rojakov, so se polagoma asimilirali z zapadno-slovanskimi in ruskimi plemeni, s katerimi so bili v dotiki. Tako si razlagamo postanek n konce ruskih, poljskih ter čeških Hrvatov in Srbov.
Ivan Oankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
"Kaj smo razbojniki?" se je razjezil kmet in je iikuŠal, da bi naredil trezen in pameten obraz. "Kam in po kakšnih potih, očka?"
"V Ljubljano!"
"Tak v Ljubljano? Pa ne tožit?"
"Tožit!"
"Bog daj sreče! Koga tožit?"
"Gospodarja."
"A?"
"Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel."
"Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?" je hitel kmet in je bil tako vesel, da se je Jernej ves začudil.
"Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem star. Pa je rekel: pojdi!"
'Tlo, ho, ho!" se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril starega godca po rami. "Ali si slišal, Andrejee? Ali si slišal? Hlapec gre tožit gospodarja!"
Godec je stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila in se je zasmejal tako od sres, da so mu pritekle solze iz oči.
"No, ti hlspcc, ki greS tožit gospodarja, glej!"
Oddahnil si je kinet od smeha, otlkaŠljal se je in je pokazal s prstom na godca.
"Glej, temu ni prišlo na misel, da bi tožil; zakaj pameten jc in pozna pravico. Zdaj bo že
dobrih nekaj let, da sem ga spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi jc tako zazdelo. Pa je vesel, pa sc mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!"
V še i pni I ga je v laket, godec se je po otročje nakremžil, zajeeal je tenko in jc visoko vzdignil kolena. Nato sta se obadva zasmejala.
Jernej je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki.
"Tako si sc opljuval, nevernik, tako si oskrunil božjo podobo!"
Ili je Vstal nespočit, zadel je culo in je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni smeh kmetov in godcev.	• *
Cesta sc jc širila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad mestom. Pa m ti jc prišla naproti ženska, otroka je držala v naročju, opotekala se je kakor pijana in je jokala naglas. Tudi otrok je ječal in se je ovijal matere t obema rokama
okoli vratu. In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objtikani obraz in je vzkliknila:
"Ali je to pravica, povejte mi, človek, kdor ste!"
Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerneju. I^ep otrok je bil, oči pa je imel rdeče in tope.
"Človek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj je storil ta moj otrok Bogu, Materi božji ii) svetnikom? Kaj je storil* da nikoli ne bo videl matere ne očeta? Posušila se roka, ki ga je udarila s slepoto, sina mojega, nedolžnega, brez greha prokletega! — Povejte, človek, ali je prs-vies na svetu in v nebesih?"
Objela je otroka s trepetajočo močjo, zajokala je naglas iu je šla dalje.
Jernej je povesil glavo.
(Dalje prihodnjih) , ^... % .
r -
fi
PROLETA RE C
proletarec
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
Kar mora priti, pride.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik in Majat«!)! -
Juflosltviiski delavska Uskovai družba v (hlea«o. llllsoh.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.M> za celo leto, $1.25 za pol leta.
Oglasi po «iogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
CUlilt ilovenaka organizacij« Ju«oal. — Mcialiilkn« ivtiv v Aatariki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoati, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udovick, 1844 S«. Rac in« Av«., Chicago, III.
PROLETARIAN
Owaad aftd publiahad «vary Tuaaday by
South Slavic Workmen*» Pub. Co.. Chicago, lltiMte.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half rear. Foreign {countries $2.60 a year, $1.25 for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC*
iOOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
NALOGE SOCIALISTIČNIH ORGANIZACIJ.
Ve zopet ponovimo besedo o nalovili, je to samo znak, da se zavedano, kako rade se pomešajo te naloge v delu podpornih, unij-skih ali prosvetnih društev, katere vzdržavamo, kjer se te naloge takorekoč izgube, kar pomeni izgubo naravno tudi za nafto umerjeno aktivnost. Da bodo te naloge bolj kompaktne in vidne, ter tako zavarovane pred izgubo, jih podaja tajništvo J. S. Z., ponovno v naslednik točkah:
Dolžnosti krajevnih organizacij.
e
1.	Pridobivanje naročnikov za socialistično časopisje.
2.	Prodaja socialističnih knjig in brošur.
3.	Pridobivanje novih članov za klub.
4.	Zbiranje fondov za socialistično izobraževalno tlelo, kadar zahtevajo potrebe in razmere.
5.	Prirejanje javnih shodov, kadar je mogoče dobifi dobre govornike, za kar je potrebno razviti dobro reklamo.
C. Razdeljevanje letakov in poučnih knjižic v svoji okolici, in to vr.a j enkrat na mesec, z vso pozornostjo, da dobe vsi volilci čti-vo direktno v roke. Izvrševati je to delo sistematično, tako da o pravlja vsak clan svoje delo in da • se ne izgublja s podvojenim delom čas in denar.
7.	Seje kluba jc obdržavati naj-manje enkrat vsak nicsec; po trebno bi bilo, da se obdržavajo večkrat, zlasti če so na dnevnem redu važne stvari, ki jih prinese s seboj čas. Navada naj bo, da se nobena seja ne konča prej, dokler se ne zaključi in odobri kakšen načrt aa izvedbo propagande. .
8.	Vodi naj se točen zapisnik vseh socialistov v okraju, kjer se klub nahaja, da se ob času volitev registrirajo in da se jim na ta način omogoči na volilni dan volitev. S tem v zvezi je tudi naloga pozvati vse tiste, ki šc niso državljani, da se pripravijo na to, da postanejo, sc o pravem času registrirajo iti udeleže bodisi lokalnih. ali splošnih volitev.
9.	Izvoliti je poseben odbor, ki naj na voliščih pazi, da sc štejejo in vpišejo v tozadevni uradni zapisnik socialistični glasovi, kajti če ti niso vknjiženi, sc ne štejejo in jc zastonj vse glasovanje Do tega ima pravico vsak klub.
10.	Polagati je treba važnost na to, da obiskujejo člani County komiteja, kjer obstoji in imajo naši klubi tamkaj zastopstvo, seje County organizacije. Tam je tre ba zasledovati vse akcije stranke, ki pridejo na dnevni red ter o njih poročati na prihodnji seji.
11.	Potrebno je prirediti, kadar dopuščajo razmere, skupne se stanke, kjer se lahko razpravlja in debatira, z namenom, dn se ela ni privadijo govorništvu.
To so točke, na katere je pola gati važnost posebno sedaj, ko fctojinio pred rplošnimi volitvami, ker ni dovolj, da samo sejemo in lan jemo, treba 1k> tudi skrbeti, da pride požeto v žitnico in mlin, če hočemo, da postane to enkrat naš užitek. Brez vodstvu teh računov jc vne naše delo brez vsakega pomena.
Ta jništvo J. S. Z
Peti odstavek esfurtskega programa, ki se v smislu vjema s programi vseh socialističnih strank, se glasi:
"Zaselbna last proizvajalnih sredstev, ki je bilo nekdaj sredstvo, s katerim se je zagotovilo proizvajalcu lastništvo nad njegovim izdelkom, je sedaj postala sredstvo, ki razlaščuje kmetovalca, oiiirtiiika in malega trgovca, uedelavceni pa — kapitalistom, veleiiosestnikom — daje v oblast delavčeve izdelke. tidino z izpremenitvijo kapitalističnega zasebnega lastništva proizvajalnih sredstev — zemlje, in posesti, rudnikov, in premogovnikov, surovin, orodja, strojev, prometnih sredstev — v družabno lastnino, in z u-vedno proizvajanja blaga po socialistično, s proizvajanjem za družbo ui po družbi sami, se more povzročiti, da bo proizvajanje na, veliko iu ž njim vedno naraščajoča zmožnost pridobivanja družabnega dela postala za dosedaj izkoriščane razrede iz vira revščine in potlačevanja vir naj večje blaginje in vsestranskega, harmoničnega izpopolnenja."
Produktivne moči, ki so se razvile v naročju kapitalistične druibe, so postale nezdružljive z njenim lastninskim redom. Ta lastninski red obdržati hoteti, pomeni onemogočiti vsak daljši družabni napredek, pomeni pa tudi, družbo samo obsoditi, da bo stala vedno na enem mestu, da bo segnila/in sicer da bo gnila na živem telesu, trpeč najbolj mučne, najbolj krčevite pret resi jajc.
Vsako daljše, ispopolnjenje produktivnih moči yeča nasprotstvo med njimi in med obstoječim lastninskim redom. Vsi poizkusi, da bi se to nasprotstvo odpravilo ali da »bi se le olajšalo, ne da bi se dotaknilo zasebne lasti, so se izkazali za brezuspešne in se morajo za brezuspešne izkazati.
Že celo stoletje se trudijo misleci in politiki posedujočih razredov, da bi preprečili preteči prevrat — revolucijo — zasebne lastnine proizvajalnih sredstev potom socialnih reform, kakof nazivi je jo vse one poizkuse, ki so določeni, odpraviti ali vsaj olajšati razne učinke zasebne lastnine v gospodarskem življenju, ne da bi se teh dotaknilo. Celo stoletje sem že poveličuje in preizkuša najrazličnejša sredstvu; kaj novega na teui polju je že nemogoče iznajti. Vsi 4'najnovejši' predlogi naših socialnih mazačev, Ui naj brez bolečin in brez stroškov tekom nekoliko dni ozdravijo najbolj zastarele bolezni, se navsezadnje, če se jih pri svetlobi pogleda, izkažejo za prenovljena stara zdravila, ki so bila že poprej in drugod v rabi iu so že zadostno izkazala, da nič ne pomagajo.
Naj se nas sfabo ne razume. Socialne refor|-me smatramo za brezuspešne, v kolikor imajo nalogo, da odpravijo tekoin gospodarskega razvoja vedno naraščajoče nasprotstvo med produk-i i v nuni močmi in med obstojev im lastninskim redom in da zadnji še dbenetn vzdržujejo ter ga krepe. S tem pa nočemo reči, da se bo socialna revolucija, odprava zasebne lastnine proizvajalnih sredstev, sama od sebe napravila, da In» razvoji kateremu se nič ne zoperstavi in je po naravi potreben, vse to poskrbel brez človeškega sodelovanja, ali da so socialne reforme brez potrebe in da onim, ki trpe pod nasprotstvom med produktivnimi močmi in lastninskim redom ter njegovim posledicami, ne preostaja nič drugega, nego da mirno drže roke v žepu in vdano čakajo, kdaj bo drugače.
ve se govori o družabnem razvoju, ki mora priti in ki sc mu ni moči izogniti, se predpostavlja, da so ljudje — ljudje in ne mrtve igrače; ljudje, ki imajo.gotove potrebe in gotove strasti; ljudje, ki imajo gotove telesne in duševne moči, ki jih izkušajo Uporalbiti v svoj blagor. Če kdo mirno in vdano čaka, kdaj pride, kar mora priti, se ne pravi to: pustiti razvoju njegovo pot, ampak: privesti ga v mrtvilo.
Ce mislimo, da se bo in da se mora odpraviti zasebna last proizvajalnih sredstev, ne pričakujemo potem, da bodo izkoriščanim nekega dne prileteli pečeni goldbje socialne revolucije v odprta usta. Mnenja smo, da je bankerot današnje družbe neizogiben, ker vemo, da mora naravnim potom ustvarjati gospodarski razvoj razmere, ki prisilijo izkoriščane, da se bodo borili proti zasebni lastnini; da isti razvoj pomnožuje število in moč izkoriščanih, in da manjša število in moč izkoriščevalcev, ki se trdno drže obstoječega; da vedi končno v neznosne razmere za množico ljudstva, ki ji dovolijo le izbero med brezdelnim propadanjem ali med krepkim prevratom olrsto-ječega lastninskega reda.
Tak prevrat more dobiti najrazličnejše o-blike pod vplivom razmer, v katerih se izvršuje. Ni potreba, da bi bil združen z nasilstvi in s kr-voprelivanjem. Dogodili so se slučaji v svetovni zgodovini, ko so bili vladajoči razredi ali posebno prevdarni —ali posebno slaibi in strahopetni, da so se z ozirom na svoj Vsiljeni jim položaj, sami prostovoljno odrekli prcdpravicnm. Tudi ni potreba, da bi se socialna revolucija z enim mahom odločila. Neverjetno je, da jc bilo kdaj tako.
Revolucije se pripravljajo desetletja in desetletja v težkih političnihHn gospodarskih 'bojih in se vrše med ncprestano\e iapreminjajoči mi in menjn jočimi razmerami moči posameznih razredov in strank, p rečeš t o jih prekinjajo daljšo dobo trajajoči reakcijski časi.
Pa naj bodo še tako različne oblike, ki jih more sprejeti revolucija; neop&Žcno in brez krepkega neutopa teh, ki »o v vladajočih razmerah najbolj potlačeni, se še ni izvršila nobena revolucija.
Ce izjavimo nadalje za nesposobne one so-cialne reformeeki se ustavijo pred privatno lastnino, da bi odpravile nasprotstva, ki jih prinaša sedanji gospodarski razvoj, nočemo s tem nikakor reči, da je za izkodiičance v okvirju obstoječega lastninskega reda vsak boj proti krivicam,
ki jih pretrpi nemogoč, da naj se uda jo potrpežljivo v vse trpljenje, v vse oblike izkoriičanja, ki jih zanje poraja kapitalistični proizvajalni Uft&in, da je vseeno, koliko ¿asa se jih sploh izko-riaca in pa na kukršenkoli način. S tem hočemo le reči, da naj se socialne reforme ne precenjujejo in da naj te ne veruje, de bi se s temi mogle Obstoječe razmere za nje zadovoljno urediti. In da naj ni natančno ogledajo socialne reforme, ki se jim ponujajo in za katere naj nastopajo. De^ vet desetin reformskih predlogov ni le brez ko-. risti, ampak so naravnost škodljivi za izkorišča-ne; najslabši so oni predlogi, ki, samo da bi rešili ogrof.cni lastninski mi, mu prilagodujejo produktivne moči, ter hočejo s tem gospodarski razvoj zadnjih desetletij uničiti. Izkoriščevancl, ki za to nastopajo, zapravljajo svoje moči v brez-miselnem stremljenju, da se oživi to, kar je že mrtvo.
Na gospodarski razvoj se more vplivati na marnikak način; pospeši sc lafliko, pa tudi zapostavi, njegove moči se more jHJsla'bšati in po-krejH-atii, napraviti jih brez bolečin ali pa z mnogimi hlHečiuami, v kolikor sc ima ravno vpogled vanj in pa družabno niofr. Ivuo pa se ue more, namreč gospodarski razvoj ustaviti ali celo zaobrniti. Izkušnja uči, da so se izkazala vsa sredstva, ki bi ga zadržala, za brezusjiešna in da so celo pomnožila bolečine, ki so jih imela odpraviti. Druga sredstva pa, ki so res zato, da bi od-pomogla temu ali onemu obstoječemu zlu, vplivajo tudi, da se pospiši gospodarski razvoj.
<e hi na primer jioteli rokodelci zopet uve sti eehovstvo, da hi z njegovo močjo zopet povzdignili rokodelstvo, bi bilo..to stremljenje brez uspeha. Moralo bi tudi biti, ker bi bilo v nasprot-stvu s pot n bani i modernih produktivnih moči, veleind ust rije. Ta bi morala biti najpoprej odpravljena, ves tehnični napredek novejših časov bi se moral pozabiti, če bi se hotelo, da naj cvete eehovstvo. In to je skratka nemogoč. Cehov-stvo ima danes zato le namen, dati moč, denar in politični upUv rokodelcev v roke nazadnjaškim rtrankam, ki jih na škodo, ne v korist "malega* človeka", n. pr. v podražitev kruha, v povišanje davkov in vojaških bremen itd. izkoriščajo.
Sredstva pa, ki bi jih rokodelci v gotovih razmerah mogli * koristjo vporabljati, da bi si svoj položaj izboljšali, so le taka, ki jim omogočajo, da al povečajo prijetja, da pridejo k proizvajanju v množinah, da i>o*tanejo mali kapitalisti. Taka .sredstva, kot so zadruge najrazličnejših vrst, vpeljava cenili motorjev itd., morejo pač * premožnejšim, med rokodelci pomagati, {>a le s tem, da jim omogočijo zapustiti proizvajanje v malem. Tisti pa, ki niso premožni, ki si ne morejo napraviti motorjev, ki nimajo kredita i. t. d., p propadejo tem prej. Ta sredstva pomagajo pač raaiičninf rokodelcem, ne rečijo pa rokodelstva, marveč Ipopspeši jo njegov protpad.
Tudi mezdni delaaei so hoteli v začetku zadržati razvoj kapitalistične veleobrti. Razdejali so nove «-»troj«», branili so se proti uvedbi Ženskega dela iu podobno. Ali spoznali so, poprej nego rokodelci, kako neumno je tako počenjanje. Našli so dry ga, uspešnejša sredstva, ki naj zabra-nijo škodljive- učinke kapitalističnega izkoriščanja, v kolikor sc to da. S svojimi gospodarskimi organizacijami, s strokovnimi društvi, in s svojo politično delavnostjo, kar se izpolnjuje med seboj, so v najrazličnejših državah dosegli | večalimanj sijajnih mpehov. Ali vsak tak uspeh, pa naj je bilo že to povišanje mezde, skrajšanje delavnika, prepoved dela premladih otrok, za -hteva zdravstvenih predpisov i. t. <1., tvori novo v»podbudo za gospodarski razvoj, ker n. pr. pod-neti kapitalista, da nadomesti podražene delavske moči s stroji, ali ker provzroči več izdatkov, ki male kapitaliste bolj obremene kot velike, in s tem obteže prvim konkurenčni iboj i. t. d.
Kakor jc opravičeno, da, celo potrebno, če si n. pr. izkušnjo posamezni rokodelci z vpeljavo malih motorjev izboljšati svoj položaj, ali če si delavci ustanavljajo brgnnizacije, ali če streme za postavnimi uredbami, ki jim naj prineso skrajšanje delavnika, izboljšanje delavskih pogojev in podobne olajšave, tak«) hi bilo tudi vendar narobe misliti, da morejo take reforme zadržati socialno revolucijo; prav tako bi bilo tudi narobe misliti, da se ne more pripoznati korist gotovih socialnih reform, ne da bi se tudi pripo/nalo, da je mogoče družbo na njenih dosedanjih temeljih Vzdržati. Nasprotno se more tudi za te reforme z revolucionarnega stališča nastopati, ker pospešujejo razvoj dejanja, kakor smo videli, in ker še okrepčujejo samomorilske tendence kapitalističnega proizvajalnega načina; seveda" so precej oddaljene od namena, da bi ga zavrgle, kakor smo to že prej naslikali.
1'roletariziranjo ljudskih množic, združevanje vsega kapitala v rokah nekaj malo posameznikov, ki ovladujcjo vse gospodarsko življenje kapitalističnih narodov, krize, negotovost eksistence, vse te mučne in grozne učinke kapitalističnega proizvajalnega načina, ni mogoče pri njih neprestanem naraščanju z nikakršnimi reformami — pa naj Imdo še tako dalekosežne — zadržati pri sedanjem lastninskem redu.
¡Nobene stranke ni. pa če jc še tako zatele-an a in še taki» tesno zvezana z dosedanjim redom. da bi tega ne vedela. Vse h\alijo svoje por sc^bne reforme kot sredstva, ki naj preprečijo propad, ali nobena nima prave vere v svoje čudežne recepte.
Nc pomaga nobeno zavijanje in nobeno o-bračanje. Izravna podlaga današnjega proizvajalnega načina, zasebna last proizvajalnih sred -stev, postaja vedno manj združljiva z bivstvom proizvajalnih sredstev, kakor smo. to videli v predidočih poglavjih. Propad privatnega lastništva je le ic vprašanje časa. iPride gotovo, četudi ne more nlhft» z gotovostjo reči, .kdaj in na kakšen način da nastrpi.
Inteligent—socialist.
Hem socialist, ker sem si svest svojega razrednega proletarskega I stanja. Sem socialist, ker imam v ' sebi prirodno željo vsega živega: zboljšati si svoje stanje. Sem socialist, ker vidim, da moram svojo moč, svoje delo, svojo izobrazbo pristali kot blago, da moram z ¡družino živeti. Sem edem iziued | malega števila iziibražeuih pro« letarcev, ki imajo pri prodaji svoje izohrazihc to srečo, da niso sami s seboj v odporu, kateri morejo govoriti in pisati kakor mislijo, kateri, kratko rečeno, se ne !potrebujejo duševno proatituira-|ti.
Sem socialist, ker ovira moja gospodarska odvisnost v kapitalistični družlhi popolni raz vitek moje osebnosti; ker pušča moje I najlepše talente, da ginejo; ker I mi brani vibiti to, kar bi mogel | k čemur si» čutim v notranjosti svoji poklicanega; ker sem pod tem tlakom zelo ček t o nesrečen, kajti vem, da more nreni proletar-cu, ki nima nič drugega, kot delovno silo, edino socialistična družba dati k moji sreči potrebno go-spodarsko neoulvfcniost.
Sem socialist, ker vem, da se godi ogromni večini ljudstva prav taki» kakor meni in ker podžiga ta zavest še bolj čut lastne nezadovoljnosti. Videti hočem svoje sobrate, da se vedele v zavesti duševne svoIkkIc, potem se. bom mogel sam veseliti. Sem sebičnež, — nič drugega ne.
Sem socialist, ker mi današnja družlia pi>d nobenimi « pogoji ne more dati poroštva za dostojno človeško življenje. Sem socialist, ker ne vem, kakšni usodi korakam na-proti, ako /.bolim, ako postanem nezmožen za delo, nezmožen za konkurenco na delovnem trgu. Sem socialist, ker vem, da se i-mam zahvaliti le slučajnemu u-'¿odnemu zapletku okoliščin za svoje današnje stanje, ki me varuje pred bedo in gmotnimi nedo-statki in da moram, ako izgubim to službo, zopet okusiti proletar-sko bedo z vsemi njenimi kričečimi grozotami.
Sem socialist, ker mi pripravlja trk rt) za lastno bodočnost marsikatero nemirno uro, mnogo vznemirjenja nočnega nviru. Sem socialist, ker mi tafco zapovedujejo moji gmotni zajmi. Sem socialist, ker vem, da je velika večina mojih sobratov mučena, ako tudi ne prav s temi skrbmi sedanjosti in prihodiijoNti kakor jaa. pa morila še z mnogo večjimi iu hujšimi.
Sem socialist, ker večajo misli na te skrbi mojih sobratov še moje lastne skrbi, ker me vznemirjajo v uživanju sedanjosti, pri je di, pijači, v spanju, pri družabnih zabavah in veselju. Sem socialist, ker mi prečesto, kadar se vsedeni k mizi, misli na one miljone sobratov, ki nimajo ničesar jesti, ali ki nimajo nič pošt enega dati v usta, odvzemajo veselje do jedi in mi ne dovolijo jesti s pravim u-žitkom.
Sem socialist, ker mi često, ko ' leieui zvečer v mehko {sisteljo, podi spanje misel, da je bre« ¿te-vila ljudskih bitij, mojih bratov j in seater, ki nimajo, kam bi glavo položiti, ki vedno prosijo za de-| to, kruh in prenočišče; prečesto morajo bloditi preganjani od na-ščuvanih paov v raztrganih capah, v burji, dežju in snegu, od bule
do hiše, od tovarne do tovarne.
i •
isl mesta k mestu, iz ene dežele v drugo. . , Ta misel na nesrečne sortirate moje vznemirja moje ii\> Ijenje in moj mir.
Hem socialist, ker ljubim svojo ženo in otroke, kajti ne vem, kakšna usoda jih čaka v tej kapitalistični družbi, ko me več ne bo ali ko borni brez po-sla vsled doige bolezni ali česa drugega.
»Sem socialist, ker vein, da je na miljone sopnugov in očetov v enakih skrbeh za usodo svojih milih, katoor sem jaz, iu ker postaja prav zato ta teža, ki leži na meni, še težja. Sem socialist, ker vidim, da nima prava zasluga v današnji družbi uspeha, ampak zaničeval-no štreberstvo, da nosijo avonee v umetnosti, vedi, slovstvu in šolstvu prav cesto prazne glave, ne-znalice, prodajni politiki v mastnih «i iribornih službah, medtem, ko so ljudje mnogoobetajočih talentov, ki morejo v svoji stroki i »vršiti mnogo dobrega, odganja-ni, potlačevani in lahko otope ali pa v bed i'poginejo.	^
Hem socialmt, ker vidim, da prihajajo v gospodarskem in družabnem življenju čeato največji bedaki, najbrezvestnejši lumpi, naj-krutejši ubijalci k velikemu premoženje in k večjim družabnim postojanstvom, medtem, ko je mož plemenitega srca, razumni in značajni mož, ki se ne da zvabiti v laž, k goljufiji in zločinu, akoro vedno izdan bedi in potom tega družahtiemu o»po vržen ju.
Sem socialist, ker vidim, kako kapitalizem korumpira s svojim naraščajočim razvojem Čimdalje bolj vse javno življenje, umetnost, vedo, pravniitvo, politiko, knjižno in novinarsiko litraturo m postaja na ta način iz vreteua kulture, kar je fifflcdaj bil, njena zavora.
Sem socialist, ker sem poizorno študiral svojo socialno vprašanje, tako prklno, kakor strni le mogel, in ker sem potom svojega učenja in premifiljanja prišel k temu neomejenemu prepričanju, da moc* navedeno gmotno kn duševno bedo posameznikov in eele mase odstraniti le odstranitev kapitalističnega sistema.
Hem socialist, ker nič drugega ne moreuu biti: ker bi bil z ozirom na proletardko razredno zavest, na svoje tfkušenosti in svoje potznanje bedna, ničvredna kreatura, aiko bi se z v*) «vojo .silo, kolikor je imam, ne trudil za razširitev socializma in s tem za gmotno in duševno osvoboditev svojih sobratov.
Iz Pariza poročajo: Pred 'krat kini so se sešli na kliniki profesorja Samuela Pozzija učenjaki, člani akademije znanosti in me dieinske akademije, zdravniki, dijaki medicinci, da prisostvuje jo preda vanju "doktorja čude zev", Aleksiju Carrelu. Dr. Car rel je dejal: Kaj lahko je danda nes izmenjati nogo, roko za zdra-vejšo roiko ali nogo. To jc stvar tehnike. Operacije so kar najbolj enostavne iu ne zahtevajo drugega nego hladnokrvnost in opera« ijsko znanje. Teže jc izmenjati notranje organe. Skoro vedno se posreči, da se vstavi (živali zopet ongan, ki ji jc bil prej odvzet; vse drugače pa je, če se hoče vstaviti ledvica psa drugemu psu. Ta vcepljena ledviva hitro hira, hitro stari iti povzroči pri živali predčasno ostnrelost, in posledica je smrt. Palca, ki smo ji odvzeli Icdvico, jo ^postavili na ed in ji jo zopet vcepili, je ime-a še dvanajst mladičev in poginila šele čez dve leti in sicer vsled bolezni, ki ni bila prav nič v zvezi z oflo operacijo. Drugi psi-ci smo vcepili tujo ledvico, operacija je kazala prvih osem dni prav doirro, a potem je poginila >sica. Mlada mačka, na kateri so izvršili prav tako operacijo, je poginila čez 40 dni na znakih predčasne ostarelosti. Nemogoče jo torej vcepiti človeku, ki ima bolno ledvico, drugo. Ali nekaj drugetga ?e je posrečilo kirurgiji. Lahko se zgodi, da potrebuje
•zdravnik precejšnjo množino eloveSke kože. In niso vedno na razpolago pogumni ljudje, ki bi si dali izrezati večje kose kože. Posrečilo se mi je, da sem o»liranil kožo več mesecev živo, ker sem jo vložil v vaze lin in na led. Newyorška porodnišnica mi je dovolila, da d<*bim kožo vsakega mrtvorojenega otroka, ki ga porodi zdrava mati. Koizo odločim od telesa, razrežem na kosee, velike kakor pismene ziunikc, jo prevlečeni z voskom in vazelinom in ohranim na ledu. 40 dni ostane koža živa. Lahko jo odpošljem Čez Tiho ali Atlantsko morje in kmalu bomo doživeli nastopni čudež znanosti: nesrečnika, ki jc dolbil daleč tam v Sibiriji huc?e opekline, bo rešila koža, ki jc vzamem iz newyorških ledenih cinar. .
<Ys, ko so le tisti kaj veljali, ki so imeli "kaj pod palcemM, se bliža koncu, Tra prihaja, ko ko treba kaj druzega, dn bo človek kaj veljal.
Preti več leti se je tiskal v Ze-dinjenih državah časopis, katerega je naročnik lahko pojedel, ko ga je prečital. Papir je bil narejen iz neke vrste teste, mesto črnila pa se je rabil želiftčni sok, ki ni bil škodljiv zdravju. Tako je hranil časopis du*o in telo. Sicer pa se ni dolgo držal. Takrat pač še ni bilo draginje.
gm
PROLETARBO
Konferenca finančnikov v S vi cl
II!..
«True irt««»%tion f»ed with the '«.tmwt.r .t Chle«-«
febr. 7. 1»1S. M r«Muta»d by th. met of Oct I, l»n.)
Tajni dokumenti, <ki jih je Troektj ii&opal is. arhiv« ruskega zunanjega min. in jih objavlja Daily Now«, potrjujejo dejstvo, da je imela mednarodna skupina bankirjev iz centralnih držav mmeea septembra 1917 v Beinu konferenco z namenom, da bi dosegli sporazum o končanju vojne. Dva,i»rzojava se bavita a to .zadevo; eden opisuje politiko Nemčije napram Rusiji na proročamki način, naglašajoč, da žele Nemci separatizem v Rusiji, da bi mogla Nemčija z manjšimi državami foo3j uspešno na veza vati trgovinske stike,
Druga skupina poročil, iki so posebno 'zanimiva za Zedinjene države, «e bavi z vedenjem zaveznikih sil napram runi ruski vladi v oktobru lajf-»kega leta. Lansingu je »bila izražena zahvala, ker se Zedinjene države niso udeležile gotovih predstavk italijanskega, angleškega i« francoskega poslanika napram ruski vladi v ¡Petrogradu.
Nadaljnje poročilo se bavi s predloženo mi -rovno konferenco v Ijondonu.
Ena izmed ugank v mednarodnem položaju v dobi pred padeetu Kerenskega je bila ta, da se je v Petrogradu nenadoma pojavil strah, da bodo zapadni zavezniki sklenili mir na račun Rusijo. Z ozirom na dejstvo, da se je situacija navadno oeenjevala z nasprotnega stališča — da bi namreč Kusija utegnila skleniti separaten mir na račun oapadnih zaveznikov — ni bilo za ta strah Rusije pred prevaro razumljivega razloga, dokler ni vstala govorica o sestanku finančnikov iz 'obeh bojevnih taborov v Avici z namenom, da se govori o miru. Naslednja dva brzojava podajata razlog za strah, ki so ga čutili v rétrograda.
SESTANEK V BERNU
Finančniki so baje razpravljali o miru na stroške Rusije.
(Tajen brzojav državnega zastopnika v Ber-nu dne 4. septembra 1917; to je 17. septembra po novem 'koledarju. Štev. 707.)
44V lokalnem časopisju so se pojavile vesti, da so imeli gotovi finančniki iz obeh bojevnih taborov prèd kratkim obširne konference v Švici. Prireditev in nameni konference so se držali strogo tajno. Gotovi irdeležniki so bili: Jacques Stern od Nizozemske banke v Parizu; Tuchman otl pariške podružnice Lloydove banke; Fuerstenberg, ravnatelj neroâke Diskont Gesellschaft, obenem ravnatelj 44Deutsche Bank", ter neki ravnatelj 14Avstrijske banke" (?)
Dasi so Angleži tajili udeležbo pri posveto -vanjih, je vendar prišel glavni ravnatelj Lloydo-ve bartke Bell dne 2. septembra sem pod pretvezo, da ustanovi podružnico v Švici. Po govoricah je bila podlaga razprav: Povračilo Alzacije-IiOrene Franciji in zadovoljitev Italije.
Nič définit i vnega se, ni sklenil« glede na Rusijo, le predlogi «o bili izrečeni, po katerih bi mogle eentralne sile dobiti koni«penzacijo na vzhodu. iNemški »deležniki so zlasti vztrajali na tem, da se odstopijo Nemčiji baltiški kraji in da postane Fin-rka neodvisna.
Onn,
riiiiki diplomatični •zastopnik v Bernu.
NEMŠKA POLITIKA V RUSIJI.
Namen, da se poapeti separatizem v Rusiji.
(Tajen telegram ruskega diplomatičnega «a-«tepnika v «Bernu z dne 17. oktobra 1917. Štev. 815.).
4lNVki viplivni angleško židovski finančnik, 'ki se je udeležil omenjene konference, je izjavil, da je namen Nemčije kolikor mogoče pospešili .eparatizem na Ruskem, da se razbije v majhne države. Za Nemčijo bo latoko siklepati trgovinske pogodbe s slabimi državami (Litvinsko, Kuron-sko i. t. d.) Pustiti Rusijo zedinjeno pomeni toliko, kolikor pustiti jo pod gospodarskim vplivom zaveznikov, kar bi bilo zlasti koristno za Ameriko.
Anglija nima za ruski trg posebnega interesa, • ker je bolj zaposlena s svojimi kolonijami in s pomorsko trgovino. Zdi se, da je za Anglijo razdelitev Kusije v majhne države sprejemljiva, tem-b<Vlj, ker ¡fri dobila Anglija prosto roko v Awiji. če se oslabi Rusija. . .
V opešani Rusiji bi dobila nemška industrija in trgovina za dolgo dobo posla. Ameriška konkurenca z Nemčijo na ruskem trgu bo za Anglijo celo bolj koristna, kakor prevladovanje vpliva ene ali druge sile. Iz besed mojega informatorja bi bilo izVajati, da so bili ravno ti predlogi podlaga za otravnave^E Nemci na konferenci meseca avgusta in septembra.
Za gotovo se lahiko smatra, da je'bil v tem zmislu tudi sklenjen sporazum z angleškim, francoskim in nemškim oddelkom mednarodne finančne klike. Ndbenega dokaza ni, da tiri se l*ili zavezniški diplomati udeležili; izven vprašanja je, da bi se bila mogla udeležiti madame Andrus; toda da se odVrne pozornost, je mogoče, da so se
TROCKIJEVE OBJAVE IZ ARHIVA RUSKE VLADI
(True translation filed with the no«tm*«ter at Chic»*«, III.,
Febr. 7, 191ft. m require.! by the «et of Oct. ft, 1*17.1
London, 29. jan. — Poročila iz Švice in Ho-landije kažejo, da je splošna stavka v Berlinu in drugih krajih Nemčije veliko bolj resna, kakor pravijo uradne vesti iz nemškega glavnega mesta.
V Berlinu in okolici znaša število šfrajkarjev 90.000. Mnogo je med njimi baje mladostnih delavcev obojega spola.
Po poročilih, ki jih iniajo Central News iz Amsterdama, so skoraj vsi delavci iz tovarn Daimler, Boersig, Ludwig in iz glavne elektrarne na štrajku.
Na čelu gibanja niso strokovne organizacije, toda nekatere stroke so skoraj poi>oltiomn ustav* Ijene.
Brzojav, ki ga ima Exchange Telegraph Co. z dne 28. januarja, pravi, da trdi popolnoma verodostojno poročilo iz Kiela, da »o delavci torpe-darne v Fridrichshafenu zastrajkali v petek po-
storili razni ukrepi, pri katerih so lahko imeli svoj delež."
V	sledečih telegramih prihajamo od ozračja mednarodnih odnofcajev naravnost do notranjih razmer Rusije, dasi najdemo tudi tukaj sledove mednarodnega položaja, vplivajočega na ruske notranje probleme. Prvi teh brzojavov se bavi a polomom Kornilove vstaje in povečanjem boljše-viAkega vpliva, 'ki ji je sledilo. Zaključuje pa s Te reščen kovini zatndflom, da hoče Kerenskijeva vlada nadaljevati preureditev armade.
PORAŽENA VSTAJA.
Kornilova revolta pojačuje vpliv boljievikov.
(Tajni brzojavi poslanikom v Parizu, Londonu. Tokiju, iWashmgtonu in Stoekholniu. 81. avgusta. Štev. 4059.)
Upor Kornilova je popolnoma poražen. Vse se je izvršilo brez prelivanja krvi, ker so proti Pe-, trogradu poslane Čete odklonile boj proti provizo-rični vladi in ji izjavile vdanost. Kornilov je izjavil, da se vda generalu Aleksejevu. Generali, ki so ae udeležili revolte, pridejo pred sodišče.
Jasno postaja, da je vzajemno nesporazum -Ijenje in napačno razlaganje igralo veliko vlogo v vsej zadevi, kar je pripisati sodelovanju raznih neu-jpeinih in nezaupljivih posredovalcev meti štabom in provizorično vlado. Zlasti je tega ikriva skupina okrog Kornilova.
Sedaj vlada popoln mir in red, izvzemsi neko vznemirjenje med donskhni kazaki, povzročeno od generala Kaledina, ki pa ne more imeti resnih jHjsledic.
Organizirala se je nova vlada. Kerenski ostane ministrski predsednik in je bil imenovan za vrhovnega poveljnika, 'kar je bilo potrebno za po-mirjenje demokratičnih elementov in vojakov. Šef štaba Aleksejev bo faiktično vodil operacije. Izvršila so se imenovanja v armadi, ki kažejo, da ima vlada namen ustanoviti red v vojski.
Izpremembe t kabinetu.
Sestava vlade bo tudi ustrezala potrebam časa. kar kaže imenovanje generala Verkovskega za vojnega minut ra in admirala Verderevskega za mornariškega ministra. Izvršile se bodo izpremembe v ostalih uredbah. Oernov, gotovi kadeti in Nekrasov, so vsi skupaj odšli. Kadet Ki-škin in razni zastopniki industrijalcev vstopijo. Z ostalimi ministri sem podal svojo resignacijo, toda vprašanje mojega povratka v ministrstvo se ni rešeno.
Problem nove vlade je ta, da prepreči vse nemire, konflikte in nerede v armadi, ki bi mogli nastati vsled pomanjkljivega zaupanja v poveljujoči štab. IzvHšili se bodo najenergičnejši ukrepi, da se to doseže. Obenem je bilo v .Petrogradu in Moskvi razglase no vojno stanje in storjeni so vsi koraki, da ae ustanovi red za hrbtom armade.
V	zvezi s KornMovo zadevo so bili sedaj bolj-ševiki zelo pokrepčani in zahtevajo, da se izpuste osebe, ki so bile 5. julija aretirane. Vendar je bilo stališče vlade po njeni zmagi zelo utrjeno, kar daje razlog, da je računati z energičnim konfliktom z «boljševiki.
Rusi niso oslabljeni.
V	splošnem se lahko pravi, da nas niso žalostni dogodki zadnjih dni vsled svoje hitre rešitve nič onlalieli za boj z zunanjim sovražnikom, ampak so dokazali edinstvo čuvstva in splošno željo po koncentraciji za ta boj, da ga ne bi ovirali notranji prepiri in konflikti.
Naj poizkuša v bodoče leviea ali desnica karkoli, da bi ovirala politično smer vlade, ste na vsak način lahko prepričani, da nalete na združen odpor po vsej deželi. Vlada bo trdno in pod vsemi pogoji nadaljevala vojno in bo delala z novo eneržijo, da oživi in preustroji armado.
Tereščenko. '.'
Cilavna slabost Kerenskijeve pozicije, in sicer tista, ki so jo njegovi boljševiški nasprotniki najbolj izrabili, je bila obdolžitev, da »o zavezniki le toliko interesirani na obnovitvi reda na Ruskem, kolikor so želeli, da pride ruska vojska zopet kot faktor v vojno. Tudi Kerenskijeva vlada je smatrala, da potrjujejo predstavke angleškega, francoskega in italijanskega poslanika dne 9. oktobra to obdolžitev. 44 Bolestni vtisk", ki ga je to napravilo, je razviden iz sledečih šestih brzo-javok, izmed katerih je druga tista, v kateri izraža Kerenskijeva vlada, da ceni postopanje ameriškega veleposlanika v Petrogradu, ki se ni pridružil skupnemu poizkusu pritiska na Rusijo.
Zahvala poslaniku Zedinjenih držav.
(Tajen brzojav veleposlaniku v Washingto-nn, 26. septembra 1917 (9. okt. po novem koledarju. t. 4559.)
44Ministrski predsednik je danes sprejel angleškega, francoskega in italijanskega veleposlanika, ki so v imenu svojih vlad razpravljali z njim
o potrebi, da se store koraki za usposobi jen je nase armade za vojuo. Ta korak je moral na pro-vizoričuo vlado napraviti bolesten vtisk, tembolj ker je zaveznikom dobro znano, da se provizorič na vlada trudi za neovirano nadaljevanje spora h skupnim sovražnikom. * •
Prosim \ as, da naznanite Lansiugu strogo zaupno, kako visoko eeui provisorična vlada, da se ameriški veleposlanik ni udeležil navedenega skupnega koraka.	Jereščenko."
Bolesten vtisk.
(Tajen telegram ruskemu veleposlaniku v VVflMhingtonu, 11. oktobra 1917.)
"Korak treh poslanikov je napravil na nas bolesten vtisk zaradi vsebine in zaradi oblike zahtev. Naši zavezniki vedo prav dobro, kako izredno se trudi provizorična vlada, da bi obnovili bojevito silo armade. Niti vojaške nezgode, niti notranji neredi, niti ogromne materijalne težave niso mogle zlomiti ruskega odločnega sklepa, da nadaljuje vojno proti skupnemu sovražniku do konca.
V takih okolščinah se moramo z začudenjem vprašati, kaj je privedlo naše zaveznike do takega koraka in kakšen praktičen uspeili pričakujejo od njega. Prosim Vas, naznanite zunanjemu ministru vsebino tega telegrama in mu izrecite prošnjo, da naj z ozirom na nevarno razburjenost našega javnega mnenja predstavi korak zaveznikov kot posledico prejšnjih pogajanj.
TereAčenko/'
Da se prepreči razburjenost.
(«Poslanica štev. 4461.) Ministrski predsednik je v svojem odgovoru trem poslanikom omenil, da bo provizorična vlada storila ukrepe, da prepreči tako razlaganje njihovega koraka, tki bi povzročil v deželi lahko razburjenost zoper zaveznike. Obenem je na-glašal, da je sedanji težki položaj Rusije v veliki meri povzročila dedščina starega režima, ki je s veje as od zunaj užival zaupanje in podporo, ki se ni bas vjemala z njegovimi zaslugami.
Upozarjal je tudi na nevarne posledice, ki lahko nastanejo, če se bodo zavezniki obotavljali z dodajanjem vojnega materijala za našo armado, in da se pokažejo posledice takega obotavljanja na fronti dva ali tri mesece pozneje.
Kar se tiče vojne, je A. F. Kerenski j omenil, da se gleda v Rusiji nanjo vedno kot mednarodno zadevo, in zaradi tega misli, da mu ni treba posebej naglašati žrtev, ki jih je pretrpelo rusko ljudstvo.
Imperializem centralnih sil predstavlja za Rusijo največjo nevarnost in vojna proti njemu se mora voditi v tesni enoti z zavezniki. Rusija, ki je trpela od vojne več kakor drugi, je ne more tri končati, ne da bi si zagotovila svojo teritorijalno nedotakljivost in neodvisnost, in bo nadaljevala vojno ne glede na to,kirkftna bremena nalaga vsem drugim narodom. Kar se tiče ukrepov, da se obnovi sposobnost armade za vojno, je ministrski predsednik povdarjal, da ottirača vlada vso svoji» pozornost na ta problem, in da je današnjo pot vojnega ministra in ministra za zunanje zadeve k generalnemu štabu povzročila ravno nujnost, da se izdela program, ki bo ustrezal potrebam.
Ob zaključku je A. F. Keren*kij odgovoril na splošno tožbo poslanikov, da je Rusija še ved-' 4 no velika sila.	Tereščenko/'
Poslanik Zed. držav najbolj odkritosrčen.
(Tajen telegram ruskim veleposlanikom v Parizu in Londonu 17. sept. 1917 (po novem koledarju 30. sept. 1917. Štev. 4H03).
Z ozirom na razgovore s tukajšnjimi zavezniškimi poslaniki in zfcftl z najbolj odkritosrčnim izmed njih, namreč z ameriškim, sem prišel do zaključka, da se je med našimi zavezniki na eni zadnjih konferenc v Londonu ali Parizu očitno dosegel prorazum glede na razdelitev področij, na katerih morajo z nami materijalno sodelovati pri nadaljevanju vojue.
Zdi se na primer, da so Američani prevzeli nalogo, da priskrbe za nas železniški materijah To vprašanje je za nas ogromne važnosti, ker dobivajo faktično tehnični in niaterijalni problemi , sedaj grozeč značaj v zmislu naše sposobnosti za nadaljevanje voj 'e do »-klepa.
Z ozirom na to bi se rad sešel z zavezniki in prevzel iniemtivo za načrt, po katerem bi se bolj akt i v no kakor doslej udeležili organizacije naš« industrije in transporta, če se pokaže na njih strani, da so pripravljeni za tak namen. Prosim Vas, da se skrbno poučite o situaciji, kolikor se nanaša na to zadevo, in da mi naznanite svoj sklep.	' '	Tereščenko/'
Govor o nameravanem sestanku.
(Tajen telegram diplomatičnemu zastopniku v Londonu. Naznanjen zastopnikom v Parizu in
poldne, vsled česar so bili voditelji delavstva poklicani v armado.
Poročilo dodaja, da so delavci v ladjedelnici Germania zsštrajkali v petek.
Neodvisni socialisti so vodili zadnjih por dni živahno propagando, kakor se poroča, in zdi se, da je gibanje zelo resno. V industrijalnih središčih so shodi prepovedani. Položaj je zlasti resen v predmestjih Lichterfelde, lleringsdorf in Johannistal, kjer so elektrarne in tovarne za letala.
Stavke so izbruhnil* tudi na Porenskem in Vestfalskem.
Nemška vlada je sklenila aretirati šest neodvisnih socialističnih delavcev. Med njimi so trije člani uredništva 4Leipziger Volks Zeitunga.'
Poroča se, da je bil Adolf Hoffman, nrednik 44Vorwaertsa", neodvisen socialistični rodilelj v pruskem deželnem zboru, aretiran.
44Frankfurter Zeitung'1 pravi, da je gi'ianje
povzročilo zavlačenje pruske deželnozborske reforme in da vodi agitacijo faterlandska stran! a isti list pravi, da se je stavka razširila v rudniški okraj Bochum, devet milj od Kssena.
"Korrespondenzblatt", glasilo gencialne strokovne komisije v Nemčiji, pravi, da zahtevajo strokovne organizacije jasno izjavo o nemških vojnih namenih na zapadu kot odgovor na govor Lloyd Georga.
44Vorwaerts" pravi pod naslovom 44Nemčija, pazi se":
"Gibanje, ki se siri med masami, ima globoke moralne korenine. Mase se boje, da so bile zapeljane."
44Vorwaerts" dodaja, da se ne bodo dale pregovoriti, da je iyih sreča odvisna od poraza in civilne vojne, in nadaljuje:
"Mase zahtevajo živeža in miru in hočejo, da hodi Nemčija svobodna na zunaj in znotraj. Vsak poizkus sile proti njim je nevaren. Vsak poizkus, da se ljudstvo prevari za obljubljene pravice,
Rimu. 10. oktobra 1917, po novem 29. okt. štev. 47fl7.)
"Z ozirom na Vaš brzojav štev. :*65, ki se tiče N ašega razgovora z Balfourjem, se mi zdi potreb-no naglašati, da mora imeti nameravana konferenca zaveznikov nalogo, da oceni splošno situacijo in ustanovi popolno solidarnost ined za vezni-ki glede na vojno. Obenem mora konferenca določiti način nadaljnegu izvajanja vojne in vzajemno pomoč, ki jo morajo zavezniki dajati drug drugemu. •	.
Glede na udeležbo osebe na konferenci, ki u-živa zaupanje naše demokracije, je treba imeti v mislih, da pride taka oseba v uredbo ruske vladna delegacije, v katere imenu bo le nje načelnik ofi-cielno govoril.	Tereščenko,
. minister za zunanje zadeve."
Zavezniiki poslaniki pri Korenskem.
(Tajen telegram zunanjega ministra proviao-rične vlade ruskim poslanikom v Parizu, Unidonu in Rimu, 9. oktobra 1917.)
Francoski, angleški in italijanski poslanik so izrazili željo, da bi jih ministrski predsednk sprejel. Podali so mu izjavo, v kateri pravijo, da so zadnji dogodki povzročili bojazen glede na rusko odporno silo in na njeno moč za nadaljevanje vojne. V zvezi s tem bi javno mnenje v zavezniških deželah lahko zahtevalo od svojih vlad podrobnosti glede na materijalno .pomoč, ki je bila dana Rusiji.
Da se omogoči zavezniškim vladam umiriti javne čute in uvesti novo zaupanje, je bila naloga ruske vlade, da pokaže svoja dejanja za obnovitev discipline in za prepojitev armade s pravim vojnim duhom. Končno izražajo zavezniške vlade upanje, da bo ruska vlada izpolnila nalogo in si tako zagotovila zavezniško podporo.
Odgovarjajoč trem poslanikom je minister naglašal, da je vlada podvzela korake v tej smeri in da je ta korak poslanikov sposoben zbuditi splošno (/»žalovanje, ter je izrazil svoje začudenje ob takem koraku. Naglašal je tudi, da je sedanji težki položaj Rusije v veliki meri zvezan z dedščino, ki je prevzeta od starega režima, katerega vlada je svojčas od zunaj zahtevala in dobivala zaupanje in podporo, ki se nikakor ni vjemala z njenimi zaslugami. Minister jih je tudi u pozoril na nevarne posledice, ki bi nastale, če bi zavezniki omejili dosajanje potrebščin za armado. Taki učinki se pokažejo dva do tri mesece pozneje in tedaj jih ni več mogoče popraviti.
Rusija velika sila.
Kar se tiče vojne, je Keremikij naglašal, da se smatra v Rusiji še vedno za splošno «narodno zadevo in da smatra zato za nepotrebno, da bi posebej naglašal žrtve, ki jih je doprinašala Rusija. Imperializem centralnih sil je največja nevarnost za Rusijo in boj zoper ta imperializem se mora voditi v tesni harmoniji z zavezniki.
Rusija, ki je trpela od vojne več kakor drugi, je ne more končati, dokler ne vidi, da so njeni državni interesi in njena neodvisnost zavarovani. Nadaljevala bo boj in storila vse, kar je mogoče, da naprav/ armado sposobno za odpor. Kar se tiče obnovitve nje bojne sile, je ministrski predsednik naglašal, da je ta naloga predmet vladne paž nje in ko je bil na fronti, se je v govorih naglaša-la potreba, da se v tem oziru izdela program. Naposled je Kerenski j z ozirom na kolektivni značaj poslaniškega koraka naglašal, da je Rusija še Vedno velika sila.	Tereščenko."
Naslednji kratki brzojav, ki se bavi z aktivnostjo Brantinga, vodje švedskih socialistov, kaže, da se Brantingovo delo za stockholmsko konferenco v Rusiji nikakor ni smatralo za manever v prilog nemškemu miru.
Za stockholmaki sestanek. Poslanik na Švedskem razlaga vedenje socialističnega vodje.
(Tajen brzojav poslanika v Stockholmn dne 5. avgusta 1917. (18. avg.) Štev. 445.)
Branting, ki je bil začetkonut zelo poparjen vsled situacije, ki je nastala, ker ,4o zavezniške vlade odrekle socialistom potne liste, se polagoma pomirja. Včeraj se je v strogo privatnem in zaupnem razgovoru izrazil naslednje, kakor mi je bilo dobesedno povedano:
44Če Kerenskij ne zavrže misli na konferenco, naj izjavi, da je za sedaj ne smatra priporočljivo. Holandsko skandinavski odbor se bo moral podvreči".
Čt smatrate za potrebno, da se poslužite teli podatkov, Vas resno prosim, da ohranite vir ta jen, da ne kompromitirate Brantinga in se ne pripravite oh dragocen vir informacij.
Z. Guljkjevič, poslanik v Stoekholniu."
nameni, za katere se nismo nikdar bojevali, ali da se ljudstvo prevari za obljubljene; pravivee. more imeti le nesrečno posledice. To je danes naša največja nevarnost."
(Trne tranulntion filed with the no«tm»«ter «t Ch«Mro. III., Febr. 7. 101 H. a« required by the «et of Oet. «. 1017.)
•liondon, 26. jan. — Amsterdamski dopisnik "KxprcsNa" pravi, da se širijo nenavadne vesti glede na revolucijo v Nemčiji in da so se raznašale govorice o lenih neredih v zadnjih dveh dneh v Berlinu, kjer so demonstranti zahtevali mir. Poroča se tudi o krušnih izgredih, ki jih je policija brezobzirno zatrla, pri čemer je bilo mnogo moških, žensk in otrok ranjenih.
Doprnik priznava, da ni mogoče dobiti potrdila teh govoric, misli pa. da je značilno, da ni prijel v Holandijo v petek ne kakšen časniški ne trgovcki brzojav direktno iz Berlina, ampak le po ovinkih. Neben Četrtkov jutranji list ni prišel iz lie rl i na.
e
R O L^T A&tC
ADVRBriHBMSNT
SLOV. DELAVSKA
Pravljica o ustvarjenju sveta.
Pa.
Pa.
11 ivniM
190T.
Sedež: (ommaugh. P«.
GLAVNI URADNIKI:
PRKDSKDN1K: Ivan Proator, 1098 Norwood Rd., Cleveland, O. PODt'RKIWEDNlK: Josip Zorko, R. K. D. 2, boi 113 Wast N*wto«, Pa. TAJNIK: Bias Novak, *0 Mala 8t., Coasmaufh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: An J raj Vidrish, 170 Franklin Main 81., Coaamattfb, MI.A0A.IMK: Josip Ž«l*, ®50f Bt. Clair Ar»., Clscslaad, Ohio. POMOtNI BLAOAJN1K: Kraak Pari ovtil, b. 047, roraat City, Pa.
NADSO&NIKI:
1. nadtornik: Ivan A. Kaker, 207 Haaovar 8t., Milwaukee, Wla. ' «. nadtornik: Nikolaj Povlo, 1 Craib 8t., Numrtj IIHI. N. R. PltUhnrfh,
8. nadzornik: Frank Kanti«, b. 73. Oualo. Pa.
poBonrua:
1. porotnik: Anton Lavrii, box 0, Yukon, Pa.
•S. porotnik; Frank liavdek, 6303 OlaaaAva., Clavalaod, Oblo. 3. porotnik: Antoa Wally, boi 63, Suporior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, li. D , 0202 St. Clair A?«., Clavtlaad, Oklo.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Gra*uer, 546 Rositel Ave., Johnstown, Pa.
Btcian Zabrie, Conemaugh, Pa.
Ivaa Snbadilnik, Box 253, Booth Fork, Pa.
Ignae Pečjak, 287 Cooper Ave., Johaatowa, Pa.
Frane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v bili it, 10 Main St., Conemaugh, Pa. •
Uradno.Olaailo: PROLETAREC» 4008 W. Slat 8t., fchleago, pi. Cenjena druStva, oxiroina njih uradniki, so uljndno proAeni, poiiljatl vae dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se potllja edino potom Poštnih, £xpr«snib. ali Bančnih denarnih nakaznie. nikakor pa ne
¡Kitom privatnih tekov. Nakaznico naj se naslovljajo: Hlan Novak, Conemaugh hcpoftit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naidovljcne pošiljajo t mesečnim poroči lom na naslov gl. tijnika.
V slučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake iKimaujkljivoati, naj to nemudoma nazuonijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnjo popravi.
IZ AVSTRALSKEGA GOZDA.
PRA-
Čuden vtis napravi na evropskega kulturnega človeka čisto posebno rastlinstvo avstralskega pragozda. Nalile velikanom iz mračne davnine se steza jo proti nebu velikanski evkalipti. Mogočni praproti in trave nudijo sliko bujne rasti.
Drevo evkaliptus je najbolj t i-pičifi zastopnik avstralskega pragozda. V eeloti uspeva na avstralskem kontinentom 140 vrst, in si-eer nastopata dve, popolnoma druga od druge ločeni vrsti: prva vrst ima kot sv^ča ravno deblo ter veje, k#i so dvignjene naravnost kvišku; druga vrsta pa ima grčo-vo obliko ter veje, ki se raztezajo no široko; Listje tega drevesa je !;>hko ter daje le malo senee. Slišno pa je našim vrbam. Usnju podobno, vedno zeleno listje «e drži vej ter ne odpade niti v deževni ali zimski dobi. Les nekaterih vrst jo zelo trd in se rabi kot stavbin-ski les ter v mizarstvu.
V Avstraliji je najti še Kuri-drevo in prav posebno Džara-dre-vo, katerega naravnost neuničljivi le* se porablja za tlakovanje eest. V notranjosti Avstralije srečamo tudi eedre in divje poprovo drevo. Gozdovi v nenaseljenih krajih so še sedaj naravnost neprodirni in to radi gostega grmičevja, ki obstaja iz najbolj različnih vrst. Posebno značilna za pokrajino so ta-kozvana travna drevesa, ki dosežejo visokost do treh metrov. Na-dtolje južno je najti avrakarije in egiptovske orhideje. Sempatam se naleti tudi na beli bezeg in kaktus, ki nosi zavŽitne sadeže. Ta kaktus tvori za poljedelci zek> nadležen plevel, katerega skušajo na vse načine iztrebiti. Najti je kaktuse v višini treh do štirih metrov in roditega se tudi uporabljajo kot meje ali seči, ki so naravnost neprodirne.
Avstralija je zelo revna glede divjih rastlin, ki bi nosile znvžit-ne sadeže.
Živalstvo Avstralije znaei pred vsem njega posebnost in starodav-nont. Med te živali spadajo pred vsem različne vrste kengurujev, katere je najti še zdaj v velikih tropah na ravninah. Posebno velika rjavoerna vrsta kengururjev živi v gorovju ter jo imenujejo avstralski kolonisti "valaro.'' Druge za Avstralijo značilne živali so podlasiee z vrečo za mladiče ter miši in jazbee. Najti je nadalje tudi volka, podgano in tako-zvano pustinjsko miš; vse te živali spadajo v vrsta prastarih, z vrečico opremljenih živali. Edino le za Avstralijo pride v poštev ta-koznani kljunač ter avstralski o-posnm. Izmed višjih sesaveev je predvsem imenovati dingoja ali avstralskega psa, katerega so 'pa pač ljudje uvedni r Avstralijo. Ta pes doseže velikost ovčarskega psa ter je zdaj popolnoma podivjan. Nadalje je šteti med te živali kunee, katere pa so importirali v deželo šele leta 1H62, in sicer v lovske »vrhe. Od onega časa naprej so se kunei tako razmnožili,
da so postali prava nadloga deželi.
V .s e protiodredbe so se po^kazale kot nezadostne in farmerji se jih skušajo zdaj ubraniti s seČmi iz bodoče žiee, katero puste en meter globoko v zemljo.
Uvedli so tudi lisico, ki pa je veliko večja kot evropska. Tudi z lisieo niso imeli dobrih skušenj, kajti ta žival se potika v skupinah 30—50 glav ter mori mlada jagnjeta na pašnikih.
Med avstralskimi ptiči je veliko zelo razširjenih vrat, med katerimi se odlikujeta prav posebno velika ptiea, siična noju, namreč ka-zuar in takozvani emu, ki nima nikakih peroti. Nadalje je najti številne vrste vodnih ptie labude, raee, gosi, pelikane in žerjave. V manj obljudenih pokrajinah notranje Avstralije so hadalje'orli, jastrebi ter druge roparske ptiee. Prav posebno pozornost zasluži tudi vrabee, ki je bil iatotako šele uveden v deželo in ki je postal prava nadloga kot povsod drugod.
Najbolj nevarne živali' v avstralski divjini pa so kače, katerih številne vrste so strupene ter zahtevajo vsako leto veliko žrtev. Najti je tudi kuščarje preeejšnje velikosti, in sieer v tropičnih delih Avstralije. V rekah živi neke vrste krokodil, a prav posebno pri izlivih rek v morje in na oha-lih severnega dela Avstralije. V tem delu je opaziti tudi številne vrste žab in krastač.
V rekah živi dosti zavžitnih rib. Najbolj značilna med temi je starodavna riba, imenovana plučna riba, ki lahko diha s plučmi in s škrgami. Kiti ip drugi morski sesavei so skoraj popolnoma iztrebi jeni, dočim so morski psi ob obalah in visoko v rekah.
Priseljevanje tujih kolonistov v Avstralijo se vrši izza sredine sedemnajstega stoletja. Od onega časa do današnjega* dne so skušali dvigniti zaklade te tako bogato obdarjene dežele. Vpričo prodiranja civilizacije, trpe seveda predvsem spomeniki davnih dob v živalstvu in rastlinstvu, ki polagoma izginjajo in se umikajo evropskim rast linam in domačim živalim.
Črni in beli tidje r Indiji.
Med Številnimi rodovi in nurodi, ki ro se v teku tisočletij nnatnnili v indiji no se najdalj obdrJali Židja. Nejvoč jih je v Coehinu, kjer imajo lastne obiine. Ti Udje pa so dvoje vrata in »e ločijo med anbo. Kn rod je ohranil vero, na-vade, običaje, obleko in tudi svojo belo polt. TI h* nazivi jejo Mi Židje. Na-selili so se v Indiji po drugem razruše« n ju Jeruzalem» okoli I, HS. po Kristusu. Drugi rod pa, ki je prišel v Indijo takoj za Feničsni približno 1000 let pred Krifttusom je ohranil namo vero in nekaj priiitno lidovakih značajev in laatnnati. Hieer so izpremenili ti Židje v«e. Postnli so črni in dobili liroke na* vzgor zavihane nosove, imajo okroglje obraze in črne kodraste lase. Beli Židje ao jako ponosni in »e imenuje "Bell domačini". žive v dobrih razmerah in ne smntrajo za holjfc» in več vredne kot so njihovi črni bratje, s katerimi nimajo posebneg* prijateljeva. Tudi »e f njimi, kakor tudi t drugimi rodovi, prav malo mešajo in ne lenijo le med ftnhn.
Davno je temu. Naši bogovi no Imeli dolg ¿as Tod povsod, kjer stoji danes svet, je bila tedaj kahia voda hi strašna tema.
Tako vendar ne ho, je dejal Gospod, in po-mignll je z močno svojo roko, in glej, nebesa so ' naenkrat oživela, ingeljaki kori ao se mu priklanjali, niična godba se je razlegala in peli so hosa-nah. Aliipetjc je bilo vedno enako, vedno na čast in slavo božjo — tega se pa tudi sčasoma človek nAfeliča — ali je kaj čudnega po tem, da jih že Gospod ni več poslušal in je rajši nad Vedami razmiŠljaval, prad tod, kjer stoji sedaj naš svet f Mislil je: "Ti augelji so tako čednostni, tako pohotni, tako dovršeni — prav nič dela nimam ž njimi,M In pomislil je dalje: "Rnega takega tovariša hi si Želel, s katerim bi ae nekoliko posvetoval, nekoliko jezil in pa tudi nekoliko zatiaval — ali angeljem bi ne smel biti podoben, kajti le-ti so predobri, vedno prikimavajo in kar delam, vse brez ugovorov odobravajo. Nič odpora, nič — niti kritizirajo ne."
In glej. komaj je to mislil, že se je zaslišal glas: "Tukaj sem iu sieer takšen, kakršnega si si želel T* Gospod mu je milostljivo pokimal in tovariš je bil vzprejet. kakšen, je ta družabnik pravzaprav bil, ne morem prav dobro povedati, kajti takrat še ni bilo fotografov, ne njihovih priprav, da bi ga mogli fotografirati, ali nekaj vem: imel je oster jezik kot meč in kar je mislil, to je rekel. In šla sta z Gospodom v nebesa, tovariš je prelezel iu prevohal vsak kotiček, slišal šsak in vse koneerte ter plaval z Gospodom nad vsemi vodami. Dolgo časa je še bil miren. Ko sta pa postajala utrujena, prenehala sta na potovanju in rekel je tovariš Gospodu: Gospod, zakaj puščaš ta prostor tako prazen! Zakaj je tod povsod toliko vode? Po mojem mnenju bi se dalo vse to drugače narediti in vse prav imenitno izrabiti. Pod to vodo je brez dvomhe trdna zemlja. Vodo razdeli v morje, jezera, reke in potoke, oblaki naj dajo dež, preje naj se pa zemlja osuši, do se bo mogla ohsejati,.in nebeški svod naj daje svetlobo." In Gospod je vzdignil roko k povelju, in vode so se stiskale sjaipaj. nastalo je morje, jezera, reke in potoki, zemlja se je sušila in zele-, ueln, na nebeškem svodu se je pojavilo soltice, pošiljajoč svoje žarke na zemljo; v daljavi pa je bledel mesee; zrak pa je trepetal vslrd razkošnega vetreea, ki je playal po njem in že je bilo čuti petje krasnih ptičkov.
Zemlja je zardela nad svojo krasoto, potočki so veselo eurljali ... "V resnici to ni slabo," hvalil je tovariš in Gospod je ustvarjal dalje: "V vodovju naj se tudi razvije življenje, naj žive večji tvori, pa tudi manjši, eden naj živi drugega, mali velikega." Vso naravo-je Gospod oživel, dal ji je golazen, zverine in ptiee, p'osejal jo tudi s evetkami in drevesi. Tovariji hvali zopet Boga, kar Gospoda zelo vesefi in Ustvarja le dalje. Ne vero, kako je že šlo vse po viHti, ali mislim, da je vse v svetem pismo zapisano.
Na /emlji je nastalo &Hranj^, in Gospcsl vedno na zemlji, se malo briga za nebesa in tudi tovariša bolj pušča v neniar. Ali ta se priglasi vedno sam, vedno svetuje, četudi ga nihče nič ne vpraša — povsod si česa želi. Gospod, po}n dela, je včasih zelo prav rad, da ima poleg sfcbe mislečegu to-
variša, četudi »e mu zdi včasih preveč predrzen. Končno pa je bi veudar svet iwt varjen in ki ona njegova, človek, je bil tudi že tu! V blagem čutu izvršenega dela i»očlva Bog, tovarij pa med tem s kritičnim pogledom motri delo Goapodovo.
V tem času pa, ko je imel Gospod polne roke dela, so se pa spuntali gori v nebesih angelji, iu zlasti eden izmed njih, katerega je Goapod naj-iholj odlikoval, mu je izkazal največjo nehvalež-nost.	,
"Jaz teh vseh, ki večno le kimajo iu ti hvalo prepevajo, nimam rtul, takšni so hinavci in kažejo roge, kadar se je tegu najmanj nadejati," zamrjnral je tovariš iu svetoval Gospodu: "Nekaj energičnega naredi ž njimi, to jim bo opomin, sieer ti kakšno zagodejo, da jo boš pomnil." Gospod se je porogljivo nasmejal. — ln vendar se je to zgodilo tako, kakor je prerokoval tovariš. Oni tipom! angel j je zapeljal človeka k neumnosti, in Gospod, razježeu nad ravnanjem angel ja, je kaznoval ljudstvo. Poslal je nanj lakoto in žejo, duševne in ledesue muke, bolezen ln greh. Tovariš pa, yidee vse to, se je obrnil od Gospoda proč »n mu dejal: "Trd si, ostro kaznuješ, in ne dopade se mi to od Tebe. grpm rajši doli med ljudi." — "Pojdi, kamor hočeš in ne pridi mi tako kmalu pred oči!" zavrnil .gu je nejevoljno Gospod. Ali po dolgi dobi zuželel je Gospod svojega tovariša in poklieal ga k sebi. Tovuriš je prišel.
"Kuko se ti godi, nezadovoljne!f Ali je tam doli bolje kot pa tukaj pri meni?" vpraša ga Gospod.
"O Ilog, žal mi je, da sem ti svetoval ustvariti svet; beda je, l>eda, škoda govoriti. Ljudstvo ni dosti vredno. Malo časti ti dela. Potuhnjena tol«pa je to. Bogatejši izmed njih so leni, grehu vdani, razkošni, ošabni, okrutni, ali vendar imajo že prostor v nebesih plačan. Reveži pa žive žalostno; kar srce me boli, ko vidim, kako jim je težko biti čednost ni m. Kakor hitro pa takšen revež čednost zapusti, ga zapro; bogatega lumpa pa še časte. Kar tam doli na/ivajo "Bog," to ima v vsaki vasi drugo podobo.
"Dosti, dosti, ne tarnaj, saj tudi sam nisem s svojim delom zadovoljen," odgovoril mu je Gospod. 4,Vse te i slabe stvari mi je naredil hudič, in mi je vse moje delo pokvaril. Sedaj sem pa že vse popravil, poslal sem na svef svojega sina, ki je s svojo sni H jo ljudstvo osvolmdil od hudiča in s tem svet rdrešil."
" Hm," zamrnnal je tovariš. 44Prosim Te, Gospod, zakaj osvoboditi to ničvredno tolpo s svojim sinom f Ti si Vsegamogočni, kaj moreš premagati hudiča še-le s smrtjo svojega Sina, ali si ne moreš drugače pomagati? Uniči to pleme tam doli in ustvari drugo. Obdaruj pa novo porojeno ljudstvo z redko lastnostjo: Naj toliko ne iaže, naj ne trga svojemu bližnjiku vsake drobtinice iz ust, naj ne rdi sramote, ako se mu daje polujb- . Ijati copata, pa «e je tudi na njej prišit zlat križ; stori, da ne bo ljudstvo strahopetno, daj mu več Ijtldske samostalnosti, tolerantnosti in zniisla za pravičnost."
Ali Bog ni poslušal svojega svetovalca. "Mogoče se to seme človeško le poboljša," dejal mu je v svoji dobrotljivosti, ali do danes čaka na to — zaman.
Dopisi.
KONGRESA NI TREBA.
F*br. 7, It I S. a» raquirad bjr th* act of Oct. 8, 1917.) (Traa ti»rotation filed with th» poctmaatar at Chicavo, III.,
•London, 28. jan. — Po specialnih (poročilih iz Hoi a udi je ni nič ta'ko jezilo vsenenicev, kakor £ro-fu Cerninu pripisana izjava, da je ibil njegov govor naprej naznanjen predsedniku Wilsonu. Poslušalci so sprejeli lo izjavo z glasnim odobravanjem, medtem ko je izbruhnila vsa jeza vsenem -cev, katerih 1>es je pognala na vrhunec. Ogorčeno se kritizira vsaka misel na to, da hi se izmenjavale kakšne ideje med Ameriko iu Avstrijo, in po grofu Re vent lovu bi se moglo to smatrati le za
4'iigrožavanje živi jen kih interesov Nemčije".
Opazke v vseneniških «listih, da je zaklad ni-ški tajnik grof von Roedern eden izmed »tirih mož, ki so odgovorni za položaj Nemčije, se tolmačijo tako, da je baje predložil cesarju nekakšno finančno spomenico. Neko poročilo o zadevi pravi, da je svaril kajzerja, du je finančni položaj v Nemčiji tak, da ni svetovati nobenega na-daljnega razvoja ofenzivnih operacij.
Fcbr. 7, ISIS, m required by the act of Oct. C, 1917.1 (True tronnlation filed with the iNMtmaHter »t C'hicatro. III.,
Mz llolandije poročajo,* da je bila vsenem -ška 4'Kreuz Zeitung" v Berlinu zatrta, ker je objavila toosen članek z naslovom "Avstrijo je treba c opustiti."
(True tranalattan filed wlth the peHtmanter at Chirnirn, III., Febr. 7, lt»IS, a» requlred by the act of Oct 1917.1
•Amsterdam, 28. jan. — Drlavnozbor.dei odsek za zunanje zadeve je odobril ovstro-ogrslko zunanjo politiko grofa Temina in mil s 14 glasovi proti 7 izrekel zaupanje.
"Die Zeit am Mittag* v Berlinu javlja, da sr. med nemškim in avstrd-ogTskim živeznim uradom dovršena pogajanja, po katerih daje Nemčija 5600 ton moke Avstriji na razpolago pod pogo jem, da se ji vrne sredi marea. fe se ji ne vrne dotlej, mora 'Nemčija dohiti koruze v množini 14 odstotkov poslane moke.
(V gornjem poročilu je očitna pomota, kei nima dižavni ¿bor nikakršnega ml seka za zunanje zadeve. Imata ga le delegaciji. Zunanja politika ne spada med avstrijske, temveč meti 44skupne avstro-ogrske zadeve". Grof Temin ni avstrijski, temveč "avstro-ogrski" minister. Državni zbor na Dunaju je avstrijska, državni zbor v Budimpešti pa ogrska institucija.)
ga. je bil apel na delegacije, naj ga podpirajo v krizi, in naznanilo dejstva, da je Avstrija v sti -skah zaradi živeža.
Zunanji minister jc polagal važnost na pogajanja z 'Rusijo in glavno z Ukrajino. Dejal je: ' Rad bi porabil mir s tistimi ruskimi državami, ki imajo živeža za izvoz, da bi podprle naše ljud -stvo."
Nič ne dvomimo, tla bi Černin rad pomagal seJii in svojemu cesarju izizadrege. Ampak avstrijski nart»di utegnejo biti o pomenu miru drugega mnenja.
tTiur translation filed with the r>oalma»ter «t Chicaso, 111.. Febr. 1918, an required by the act of Oct. 1917.)
•Po poročilu iz Budimpešte je cesar Karl sprejel d emisijo članov ogrskega ka'bineta in pozval ministrskega predsednika Wekerla, naj sestavi novo ministrstvo. Reorganizirani kabinet je naslednje sestavljen:
Minister na dvoru grof Aladar Zichy.
Pouk grof Albert A|iponyi.
Domohranstvo general Alexander de ftzur-
inay.
Notranje zadeve Ivan TotUi. Hrvatska Kari Unkelhausser. Jnstica Viljem Vaszon.vi. Trgovina Joseph Szerenyi. Brez portfelja Bela Foeldes, grof Morie Rsterhazy in princ Ludvik von Windisehgraetz. Večina teh ministrov so znani rcakcitjnarji.
(True trannlntion filed with the pnatmanter at Chiraso. HI.. I cbr. 7, 191 S, U required by the art of Oct. «, 1917.1
rv Holandijl gredo eenc semena kvišku. Preti kratkim je petdeset kilogramov semena zelene prineslo 7,000 goldinarjev (#2,400). Po tem -semenu se je potem zelo /popraševalo in lastntffi so ga hranili v varnih «blagajnah ter fotografirali mesto prodaje. .Splošno veljajo sedaj vsa semena po 400 do 1000 odstorkov več. kakor v na-i vad n i h časih. V sled 'hladnega in mokrega vre -mena tekom zadnjega avgusta razne vrste semen niso mogle, v Holandiji dozoreti.
(Tiue tranftlattan filed with the i»o«tmai>t<>r »t t hi«aro. 111., Febr. 7, 191S, a« required by the »et of Oct. 6. 1917.1
•Bazel. 2f>. jan. — Prevladajo?} pomen govora grofa f-ernina, avstro-ogr-rfkega zunanjega ministra pred delegacijami, ko jc odgovarjal na govora predsednika Wilsons in Davida Lloyd Gcor-
(Tn.e translation filed with the noatmanter at Chicaso. III., »•el.r. 7. 191 S, as required by the act of Oct. «. 1917.1
•London, 2f>. jan. — Od petka datiran hrzo-jav iztPetrograda za Kxehange Telegraph Com -pany pravi: 4 Današnji holjieVlskl -listi poročajo, da se vrše povsod |>o Avstro-Ogndci velike demonstracije; organizacije delavcev in vojakov so 1>ile ustanovljene na Dunaju in v Budimpešti. Velika stavka se je pričela v Varšavi. Hocial¡stični kon-grc4 v Varšavi je sklenil organizirati revolncio-narrn svet Vojaških in delavskih delegatov.
Glavni odbor J. S X , pri fcjJ tereni vlada večina lirvstajl sodrugov, je sklenil, da se hklič« Imifl kongres zveze. () te« tem sklepu ima članstvo zmlujo besedo in ga lahko odobri ali j vrže s splošnim glasovanjem.
Frakcija okrog 44Ka<lničk« Straže" je izsilila ta sklea jasi pretvezo, dt izruvnu spor F z zi. Kako more kongres v sedanjem času izravnati spore, mi jo nerazumljivo, slutim pa — in vsej praviei — da ne bi izravnal ničesar, pa.- pa poostril vsa tisti nesporazumi jen ja, ki vladajo med slovenskimi iu hrvatskimi sodrugi.
Ako sklicujejo kongres zato. da Ikhuo debatirali, kdo izmed nas zavzema pravo stališče z »zi. rom na vojno, tedaj je že vru-prej absolutno psgorei vsak u-speh te okcije. Pomislimo vendar, da ni naša zveza nobena izjema; v vseh socialističnih strankah sirom sveta so danes frakcije, ki se ločijo po taktiki glede na vojno; v vseh državah so ve-činei in manjšinci. pov*od ho "boljševiki" in 44nienjševiki"., |
Ali -bomo mi začeli? Kongres <e ne more vršiti pred poletjem in kdo ve, če ne bodo ravno v ti-«tem momentu najresnejši časi in lahko tudi najznamenitejši do. godki v zgodovini mednarodnega proletariata — revolueije. bitke za mir — mi bomo pa mlatili vprašanje, da li je bila vojna potrdbna ali ne in da li se je mu tikala ali ne!
To vprašanje bo rešila Inter-nacionala. ki bo gotovo enkrat sodila, kdo je imel prav in kdo ne. Počakajmo konca in potem bomo videli. Slovenski soeialisti v Ameriki mislimo, da je stališče. ki ga zavzema "Proletaree" glede na vojno, opravičeno in doforo podprto. f'iin dalje traja vojna, tem bolj smo prepričani, da smo na pravi poti. Ali kljob temu — počakajmo!
<*e pa hočejo hrvatski sodrugi kongres samo zato, da se zvezd decentralizira v sekcije, tedaj je še manj razloga, da bi naši de-delavci metali trdo prislužen denar za vožnje in dnevnice. Za slovenske sodruge je to vprašanje že rešeno. Glasovali smo z dovolj veliko večino, da se ustanove sekcije, in zakaj se ne vpo-steva sklep zadnjega referenduma ?
•Narodnostne sekcije so 5e e-dina začasna rešitev spornega vprašanja v zvezi. Delnjmo vsak zase. dokler Intcrnacionala ne izreče končne sodbe. Slovenci smo |Kikazali, da hočemo avtonomno sekcijo, iu čemu nam delajo ovire? Ali se za to akcijo nasprotne frakcije ne skrivajo neki sebični in skoraj despot i eni namenit
Slovenskim sod m goni pri vseh klubih priporočam, da glasujejo vsi do zadnjega proti izrednemu kongresu. Zdaj ni čas '.a kongresiranje, — oziroma prepiranje s "čistimi", ki lahko t.aja teden dni in nazadnje bi se delegatje razšli z ravno tistimi ugankami, ki bi jih princ-di na Zborovanje. Saj še nismo pozabili na zadnji kongres.
Problem, ki je v zvezi, se prav lahko reši z referendumom in deloma je že rešen. Kongresa ni treba.
Ivan Mole k.
Chicago, 111,
Na zahtevo večine članov jc bila sklicana izredna seja gl. odbora J. S. Z. dne 20. dee. /. dnevnim redom: Ali je pravilno razdeljeno zvezino premožen jc f Na tej seji se je tudi razveljavil zaključek splošnega glasovanja, iz razloga, da se ni vršilo v smislu pravil. Gl. odbor pa je dal nn glasovanje predlog kluba št. 1(15, da se skliče izreden kongres.
<\st o nič se nisem čudil temu zaključku gl. odl>ora, ker mi jc dobro znano, kdo da odločuje na teh sejah. Poglejmo razloge, ki so vodili gl. odbor, da je razveljavil zaključek članstva, da se «vera razdeli v avtonomne sekcije. Slovenci, večina članstva J. S. Z., dobe svojo sekcijo. Večina gl. odbora je zadovoljna, da postanejo Slovenci avtonomni, ker je4 z njimi preveč sitnosti, ker 44nc razumejo socializma tako globoko, da bi opustili svojo narodnost"; to so morali opaziti sodrugi na tretjem rednem kongresu J. S, Z., ker
«o vel rajali, d« gl. odbor doli
po naroduoMli. Nekuj tlruzega ao pa sodrugi Hrtu. Z njimi je po .vsem drugače, ker ao pot idili frazo ,katero «o hrvaški sodrugi vedno uaglašali, da v J. 8. Z. ni ne Slovenes, Hrvata, Srha, nego socialisti. Naravno je, da so ti meduarodni socialisti tako podučili svoje člane, da glasujejo tako, da srbski sodrugi niso dobili zastopnika v gl. odbor. Kdo dvorni, da nima jodrug Kokotovič več zmožnost i, kot Mavric ali Hor vat t Tudi njegova aktivnost je bolj znana; da ni izvoljn v gl. odbor, je razlog ta, ker ni Hrvat.
In sedaj: Srbi, ki ao se dali vjeti v zanko, na vabo, da v J. S. Z. ni Slovenca, Srba in Hrvata, nego socialisti, zahtevajo svojo sekcijo in članstvo je ¿»plošnian glasovanjem tudi odločilo, da so upravičeni do nje, ako se priglasi 200 članov za Srbsko sekcijo. Obnovitev srbske sekcije se pa ne do-pada sodrugom okoli "Radničke Straže", ker so spoznali, da je položaj resen, in d* bi ločitev srbske sekcije od hrvaške pomenila nekaj več zanje. Kajti težka bi bila ločitev "Nerodnega (S lasa" cd
JUGOSLOVANSKIM iVODITE-U EM SOG. STRANKI I
sitnost bi bila ,ako zahteva "Narodni O las" svoj delež iz blagajne R. S. Da se to nezgodi, je treba pozornosti, preden se ta delitev izvrši. To je dalo povod za sklicanje izredne seje glavnega odbora z dnevnim redom. Ali je prctntose-njc J. S. Z. pravilno razdeljeno! Zelo sumljivo pa izgleda, da jc ravno ta odbor prejel resolucijo. ka>ko naj se razdeli zvezno premoženje. Iu nam daje vzrok, da so omenjene sumnje podprte, še bolj resničen pa je dokaz, da se pri R. S. boje, da se zveza razdeli v avtonomne sekcije.
Da se to zadnji trenotek prepreči, je treba, da se razveljavi volja članstva, in se vpošteva želja tistih, ki so krivci tega razdora v J. S. Z., ki so si zaželeli zopet kongresa, takega kod sta bila zadnja dva pa naj velja kar hoče, tudi nič zato, ako se J. S. Z. popolnoma uniči, samo da se ohranijo njih gospodarji v zvezi. Na članstvo se pa pritiska, da glasuje za predlog kluba št. 165, ki zahteva izredni kongres, z obljubami, da
Žalostne razmere vladajo v stranki.
Sodrugi in voditelji J. S. Z.! Skoro tako rekoč otoup se popri-jemlje tintih, katerim je kaj, kako se izkorišča delavec, ko vidi ^kakšen boj se Žene v stranki J. H. Z., ozirouia med njenimi voditelji.
Nodrugil Jc li ne praporu, pod katerega »te se zbrali, zapisano: vodite medsebojni boj?
Ali niso zapisane besede, katere ste pu vi v tem kritičnem vojnem Času pozabili, in to soi Ljubezen in prijateljska zveza delavcev vsega sveta t
More li vaša javna polemika, s katero se medsebojno prlčkate, pospešiti cilje, za katere ste se odločili delovati!
Je li mogoče voditi uspešno agitacijo za stranko, v kateri vlada tak razkol, da ga ni mogoče jav nosti prikriti ?
Ali se je mogoče (članstvu, kakor tudi posameznim osebam, ki jim je za organizacijo in njene principe, uspešno boriti zanje. Če
nje večkrat kakor srajco. Ampuk prepričanje ni — perilo.
Na Kitajskem uo odrezali veliko kito; v neki kancelariji so jo našli, pa so si jo privezali. Selam!
Ruski menihi.
"Radničke Straže". In še večja se dogajajo v organizaciji sami
bo kongres rešil v« sporne toč>ke,l	si	va4e, se'!a
in odstrani via nasprofstva v ** d*l° < * Um mwllm P^miko
naspro
zvezi..
Kaj smemo pričakovati od kon-greta, aiko večina članstva nepremišljeno glasuje zanj! Da bosta na tem kongresu dve struji, je čisto gotovo, in da bo večina odločevala o sprejetih sklepih, to tudi vemo. Ugauka pa je še danes kedo bo imel večino. Bodimo odkritosrčni, iu priznajmo, da se sodrugi okoli Straže čutijo, da imajo večino že določeno. Upanje jim podpira to, ker m Slovenci doslej niso udeležili nobenega kongresa v popolnem številu. Iu v tej misli so pozabili; da tudi vseh hrvaških delegatov nimajo na vr vfei. Kaj pa, ako se pripeti, da o-stanejo na kongresu v manjšini! To jih čisto nič nc ovira, ker lahko uporabijo zopet staro taktiko, da se sklep kongresa nc vpošteva, zato ker je glupost, kar jc kun gres zaključil.
Dclegatje sc se spominjajo po ročila urednika II. S: na zadnjem kongresu, da .se zaključki gl. od bora zato niso vpoštevali, ker so bili "glupi". In iz tega razloga se niso priobčevali zapisniki chicag ških konferenc, ker je uredništvo R. S. proglasilo vse sklepe, kateri jim niso ugajali, za Hupost.
Sodrugi! Pred vam. stoji sedaj odločitev boja, ki jc uviral naše delo v J. S. Z. zadnjih par let. Ako glasujete za predlog kluba št. 165, glasujete, da :tc Iroj nadaljuje, in delo v zvezi ovira, kar sc pu nc sme zgoditi ,ikcr naš cilj ni to, da se med seboj preprramo. Za to glasujmo vsi proti kongresu, kateri bi ta boj podaljšal. Čas bo prišel, da bodo tudi tisti fanatiki okoli R. S. sprevidili ,da so coklja pri napredku J. S. Z.
Frank Aleš.
take nered nosti!
More li delavstvo upati v kakšno boljšo bodočnost in ostati stranki zvesto vpričo medseboj nega boju med njenimi voditelji!
More li stranka imeti kakšen vpliv v javuosti, dokler vladajo v njej razmere kot pri J.*S. Z.! . (Lahko pijejo listi kapitalističnih strairit, da so goc. stranki v Zcdinjenih državah že nagrobni-co odpeli.)
Sodrugi! «Ne eno teh vprašanj, kakor*še nad sto drugih ne bo uspešno rešenih, dokler vi ne izravnate medsebojnega iboja.
Ne posnemajte nemškidi sodru-gov, ki so se razcepili v dva tabora; zapomnite si, da bodo tudi mii še obžalovali napako, katero so storili, Če je že ne obžalujejo.
Hodrugi! ( asi so taki, da zahtevajo. da se delavstvo čim tesneje združi, in dela brez oddiha, če hočemo, da nc postane vse naše delo in vsi upi po boljši bodočnosti le lepo se glaseča basen, in kje naj pa Iše uii jemljemo čas za medsebojni prepir!
med vami) že tupatam rodi sadove. pa ne v korist mezdnih sužnjev, pač pa v korist tistih, ki žive od žuljev naših rok; lahko se vesele vašega nepremišljenega početja.
Sodrugi in voditelji hrvatski Vaše delo v Soc. stranki napram svojim, kakor tudi slovenskim so drugom, ni plemenito, stranki je škodljivo, vaša polemika v R. 8. mora prenehati, ako hočemo, da •bo delavtitvo nam sledilo. Ne bodite preveč sebični, ne prilastuj te vsega znanja le sebi, kajti tudi vi ste zmotljivi, in če tudi bilo vaše duševno obzorje širše in bolj popolno od slovenskega, bi njihovih napak vseeno ne smeli zavračati z napadi, ker s tem bi itak nič ne dosegli.
(Pa ne mislite, da hočem pole mizirati ali kaj podobnega z va mi, ampak, govorim le za koristi delavskega razreda.)
Sodrugi! Tako potfetje ni le o sebnega pomena, ampak škodi or ganizaciji in delavstvu sploh, čim dalje se žene tak boj, tem večjo škodo trpi delavstvo.
Ne poderfte, kar ste z velikim trudom in naporom pridobili.
Taka polemika se mora prene bati in čimprej se ji napravi konec, tem -bolje za proketarce.
Pomislite stališče, katero zavzemate, ter posledice, katere se lahko porode, in za katere ste odgovorni vi.
Bodite možje, v katere lahko stavimo upe, da je prava le vaša vera; ljubezen, bratstvo Vsemu svetu; obrnite svoja bojevna kopja proti nenasitnemu volku kapitalizmu, in bojujte se proti njemu, dokler ni porazen, nikakor pa ne medsebojno. »Sodrugi voditelji J. 8. Z.! Ape-
liram na vas vst skupaj, da izključite medsekbojni boj. Dflav. sko časopisje naj služi interesom delavstva iu ta njega naj *e izliva le duh ttlog^ in napredka, nikakor pa požar, kateri je lahko pogubonosen za delavstvo. Za tako stvar u! prostora v delavskih listih, to bodi vaš princip, potem se ne bo delavstvo sramovalo po-1 Itak» velikanske »o hib« (spremembe, snemati nas	•	ki »o zadele vsako panogo ekonomske»
' Ne pozabite pregovora, ki pra- «■ H""-«» *MJ«Js v državi • «JI • v	7i.ai	nekdanjega carja, j* razvidno najbolj
vi: Sloga jaci, nesloga tiari. j „ ohjtve, a. « jt. poBlalo ve#> ltJv|IJ
Le združeni v bratstoi sltv<i in ru,kih m9aikov na fronto
medsebojni ljubezni "^KjH To j, razred, ki predstavlja sa ti«, Isvei trta morati nad kapitalisM-1 tt,leauo ^.o^ moi ltt w M0 biI|
Čilim sistemom; ne pozabite tega. j po postavah in tradicijah ločeni od Živela iiiternacionahi. -i- ! v"fa	poti navadnega življenja,
^^	Fl A. V, Ej>:, Minit, I R"«ki menihi niso nikdar trpeli po-
mm*< manjkanja, razven v posameznih red-;il»UilMMIMMMMMMt j kih »lučajih prostovoljne odpovedi iz
"bogoljubnih" uamenov iu oMlSt«
8 s t rtu ogla vije nje nt carjs pa je prt -tla ¡sprememba tudi ca menihe aarue. Ko NO enkrta sedeli v sedlu revoluclo-I na rji, »o zahtevali enake politične pravice z oatalini prebivalstvom tudi ruiiki menihi, Izdajali «o se tudi za največje revolucionarje, kakntnega nastopa hi jim prej človek nikdar nc bil prisojal. Sedaj pa a* je odredUo, da morajo slutiti na fronti z ostalimi sinovi Rusije. Brate iajike trli pu domače koslje so po-zakupe, dočim so pridelili menihe name zdravstvenim oddelkom. Vse kaže, da se je »vet v resnici postavil na
j Stran Kfl>
IMMMHMMMMHMIH
IZKAZ POSLANIH SVOT
jugosl. soc. klubov a« obramba! fond stranki,
od 12. julija do 31. ¿ocossbra 1917.
Datum	it. kluba Svota
AMERIŠKIH DRUŽINSKIH KOLEDARJEV
ni več, ponovno so vsi razprodani. 'V slučaju, Ida jih k kaj dobimo nazaj, jih pošljemo tistim, kateri to že zanj« poslali denar. V nasprotnem slučaju pa vrnemo denar. Se enkrat prosimo, da če ima še kdo kaj koledarjev od več, da naj nam iste nemudoma polije nazaj na naslov Proletarca.	,
June 12. June 12. July 8. Aug. 8. Aug. 10. Aug. 10. Aug. 10. Aug. 15. Aug. 7. Aug. 24. Aug. 24. Aug. 24. Aug. 24. Aug. 28. Aug. 30. Sept 6. Sept. U. Sept. 11. Oct. —. Oct —. Oct —. Nov. 3. Nov. 17. Nov. 17. Nov. 17. Nov. 17. Nov. 22. Nov. 22. Nov. 22. Nov. 23. Nov. 26. Nov. 27. Nov. 27. Dec. I. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dec. Dm. Dm. Dec. Doc. Dm. Doc. Dec.
1. 5. 5. 5. 5. 5. 10. 12. 12. 12. 12. 20. 20. 20. 20. 20. 20. 26.
.. 71 1
. .181 . .165 . . 78. . .178 .. 86 .. 59 .. 28 . . 26 . . 84 . .102 . . 27 . .122 .. 5 . .118 . .185 . . 49 . .104 . .184 .. 40 . 104 , . 86 .. 19 . .128 .144 .191 .161 .174 ,. 21 .131 11 . 22 , . 2 . 83 .198 .176 .179 .118 .196 . 60 .195 .182 .177 . 84 .171 . 157 .189 .155 .192 .199 .190
<2.00 5.00 3.00 18.00 |>llU 5.65' 1.00 5.00 10.00 1 glavo.
2JH) I	SS^^T
5.00	-
5.oo Kov naročnik na Proletarca po-aJo sUnf nov bojevnik za osvoboditev 2.00 delavstva.
io.oo ;	_
5.00
4.60	Zdravo telo, najboljšo blago.
125	^	.
.50	Ta znana prtdovicn je povsem
J «¡¡ resnična in umevna; zdravje je
2 50 namreč edino bogastvo, «katero
25.00 premore večina ljudi. Ker je pa
naš želodec temelj zdravja, je

Vabilo na veselico
katoro priredi
društvo "Zaveznik" ltv.3 S.P.P.Z..
skupno z društvom sv. Barbare, itev. 5S.
Veselica se vrši na Franklinu, Pa., v Z. S. J. Domu
dne 9* Iebruar|a t. L v proslavo združenja obeh podpornih organizacij.
Izbrane komade igrs tamburaftka godba Slsvuj iz Johnatowns VSTOPNINA 35 CENTOV
Za dobro postrežbo bo skrbel za to izvoljeni ODBOR
irar=imr=sigs|
10.00
Skupno............. .$404.40
Tajništvo J. S. Z.
BANKE
TAJNI
SO VBNILI dTVTJ J. S. Z.
do 25. jannarja 1918 sledeči klubi:
Številka 2, 13, ID, 21, 22. 26, 27. 31, 49, 62. 70, 77, 81. 95, 9«, 110, 114, 128, 132, 130, 144, 156, 1H6. 175, 176, 177, 178, 179, 182, 189, 198.
Kakor hitro vrnejo Sc ostali klubi banke, bo nadzorni odbor pregledal vsebino in objavil število dajmov v vsaki banki v naših glasilih.
Tajništvo J. S. Z.
s!oo¡torej neobhodno potrebno, da vedno pazimo in gledamo, da ne bo odstranjevalo iz našega črevesja vse slabe in strupene snovi, če hočemo, da nas ue bo napadla kak* občutna bolezen. Trinerjcvo ameriško grenko zdravilno vino je za to najbolj zanesljivo »redstvo. Če imate kakšne želodčne neprilike, vzemite vedno to vino in prepričali se boste kmalu, tla je to vino neprekosno. Cena $1.10. V lekar-Wh. —- Dosti ljudi boleha vsjed revmatizma, nevralgije, hrbtobola ild., ker se ne pozna Trinerjevega Linimenta. Vsled tega vati opozar-S^Jiismo tudi na to zdravilo, ker hitro in zanesljivo odpomaga. Osobito priporočamo ta Liniment pri mra-zenju, izpahkih, oteklinah itd. Cena 36 in 6oe v lekarnah; po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Co., izdelujoči kemisti, 1JI33—1343 So. AshlantJ Ave., Chicago, 111. (Adv.)
10.00 15.00 6.45 10.00 10.00 10.00 10.00 5.00 5.00 18.35 15.00 10.00 10.00 10.00 13.00 3.00 10.00 10,00 5.00 9.75 2,00
■VSO 4.70 5.00
Na|več|a slovenska zlatarska trgovina
frank černe
6033 St. Cl.ir Ave., : Cl.v.luid, Ohio
Ure, verižice, prstane, broftks, taprstnice, medaljon&ke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
. Poir,fnlia £?,uifbU Cramofooov in gramofonskih pložč slov«asktk in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PiiiU po conik, kateri ao Va« potijo kroapUioo.
Najboljšo blago.	Najaiijo
IDE
PAZITE IN HRANITE:
Narodni iarek pravi: "Pazite na vil beli denar ut irne dneve. To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste fte »dravi in mladi, da boate imeli nekaj za stara in onemogla leta.
\ auk človek mora pariti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date naatran, ao lnhko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vaaki stremi. Dobro je vedno imeti na pameta narodni iarek ki pravi: "Zrno do *rna poKača: kamen na kamen palača". Najtežje je poSetek ali brez l»o.Vtka m nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vai denar i«» danes, aui|.nk pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obroati od ujegn.
Pošiljamo denar v Italijo,. Rusijo in Francoako.
% Produ jemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Bprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino i»o vojni.	1
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue, CThlcago. IU.
Kapital, vloge ia prebitek zna&a aad $6,000,000.
0
»Socializcm zahteva pač poleg gmotnega preobruta tudi duševni preporod posameznika. Duševni preobrat kot važen pripo moček za splošni družabni preo brat, ki je mogoč še le takrat, ko jc družba ekonomsko in duševno zrela zanj. Socialni preobrat je tedaj dvojen: Družabni in indi vidualni. Brez tega harmonične-ga hotenja socializem ni popoln.
iZato pa nihče ne more biti enostranski in zahtevati socialne revolucije samo od onih, ki uživajo sadove kapitalistične nirtiproduk-cije, temveč duševni preobrat v socializem je odvisen v prvi vrsti od tistih, ki jih naj socializem zastopa.
8 tem preobratom je dan pogoj do boljšega socialnega in družabnega razumevanja potreb socialnih celot. Socialna zakonodaja n. pr. temelji na tem dušev-nam preobratu posameznika, ki prihaja tako sam za sebe do vc-jave.
Ta duševni preobrat v Mociali-zem pa daje ttidi mo*nosti razu-mevatl. da je socialna krivica le človekovo hotenje vladati nad svojim bližnjim.
I«
ft
Aviga Avaga čez dva praga — kar označuje ta slovenski prego, vmr, nI taka reč, da bi sc človek z njo bahal.
»lotenci so ljudje, ki
. ^ jo takozvani prepriču-
je edina slovenska revija v Ameriki. "Oas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinuke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 ng leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, lik, v Cievelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Rastlrlte svoje znanje! Poučite aa o socializmu! Razvedrite si duha) "Proletaree" ima v avoji književni zalogi sledeče knjige in brošura. iVJUji-t* naročilo ie danes:
Makslm Oorkl: Mati. mehka vesbs ...............................u oo
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk ia Iv. Kaker): Dtungel. Povest
1......
>• •........

i...........
i......
.75 .50
.10 .10 .10 .10 .10
tz chicalkih klavnic Enrlco Ferri: Socializem ia moderna veda
Pro]»tarlat • • . . . • ....................
Kdo uničuje proizvajanje v malem ......
Socializem............................
Socialistična knjiinica, 2 zvezka ia "Nada bogatatva" Kapitalistični razred...............................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno naziranje
ln svobodna znanost . . .......................................25
O konsumnih društvih............................................jo
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Katoliška cerkev in sociallsem .......................................
Spoved papeža Aleksandra ...................................10
Vse te knjigo ln brošure pošljemo poštalse prosto. PROLETAREO. 4008 W. 31st St..	CHTOAOO. ILUNOI8.
piiijafliiiLrgjarnji !ji!jpj?jii?j?ji!fnjaj?j?j	iRfiMfifiRfifisifi
Prebavne nerednosli
se ne smejo nikdar zanemariti. Ako sc takoj pazi na nje, so kaj lahko odpravijo, drugače postanejo pa kronične in zahtevajo od bolnika podaljšano zdravljenje. Zato pa ne odlašajte! Kadar *e vam sjast do jedil pokvari, ko imate sl^b okus prihajajoč iz želodca v usta, beli jezik ali sle brez energije, ko ste popadeni vsled i zaprtniso ali vsled slabe prebave tedaj vzemite
EVERA'S .
Stomach Bitters
(Severov želodčni grenčec.) To je idejalno zdravilo. Uporaba tega zdravila ve priporoča vsem, ki trfle vsled slabih prebavnih organov iu še posebno tistim, ki so slabotni in stari. To zdravilo je zelo navadno tudi za one, ki so stalno v zvezi z zaprtnico, slabo prebavo, splošno oslabelostjo, vodenico, mraz po životu in zna menja, ki so združena z enakimi boleznimi.
Lekarnarji so dobro_________________________________________m „	.
Zahtevajte Heverov lefedčsl grenčee od vsAoga lekarnarju in pazite, da vam tudi postrci« Ako pa vS| vs* lekarnsr no more postreči. potem i*t pišite jmnj na naslovi
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
5348535353535353532353534823532323235353485353534848484853534853
4848535323532348535348485348902353485323534853484823482353484853
Enakost sn neenakost.
"Socialisti hočejo,da bi bili vai ljudje enaki. To je pa nemogoče in če bi bilo mogoče, bi bilo nenaravno. Kajti narava je ustvarila neenake ljudi in ta neenakost je celo potrebna za vsako družabno življenje."
To je ugovor, ki se mora pogostouia slišati celo od resnih nasprotnikov, ln vendar je nad vse površen in prazen.
Pribiti se mora enkrat, da ni socializem nikdar učil enakosti vseh ljudi. Kdo pa naj taji dejstva, ki jih neprenehoma gledamo z lastnimi očmi? Ljudje so neenaki, seveda, po telesnih in duševnih lastnostih. Lepi in grdi, visoki in nizki, pametni in neumni, živi in leni, vesdjaki in črne-re «r» raznovrstni.
Vprašamo: Ali je neenakost, ki jo priueso ljudje s seboj na svet,razlog za neenako življenje, kadar odrastejo? . . . Ogromna večina današnjih ljudi gotovo pritrdi. Kako bodo sodili po tisoč letih, tega sedaj ne moremo ugibati.
Če je pa res, da ima vsakdo pravico, porabiti vse moči,« ki mu jih je dala prircda, kakor pač najbolje zna, v svojo korist, tedaj pa zopet vprašamo: Kje je pa ostala v sedanji kapitalistični družbi tista neenakost, ki jo je ustvarila priro-da? Neumnež, ki ima dovolj denarja, ne trpi prav nič vsled intelektualnega pomanjkanja. Kajti bogastvo mu nadomesti vse. Revež pa ne more razviti svojih darov, morda jih še ne spozna. Brez bogastva ostanejo neplodni in morda še izginejo.	•
Neenakost v sedanji družbi je dvojna: Prva jc prirodna, druga pa socialna, pravzaprav gospodarska. Zato ne zadostuje, govoriti enostavno o ■neenakosti ljudi, kajti gospodarska neenakost lahko izbriše posledice prirodne in lahko popolnoma prekucne razmere, ki jih ustvarja samo prirodna neenakost. Vse dobre lastnosti, ki jih imajo ljudje od rojstva, so v kapital Etični družbi za njih lastnika neplodne in brez vrednosti, če nima ene, ki edina velja v sedanjih razmerah: Če nima daru, pridobiti si bogastva. Kapitalizem priznava samo špekulativnemu kupčijskemu duhu veljavo. Učenjak, iznajditelj, umetnik, ki nima sposobnosti, da bi napravil s svojo učenostjo, s svojimi iznajdbami, s svojo umetnostjo dobre kupčije, ki ne zna delati reklame z «.je, ki se ne sna pehati v ospredje, ki nima tiste brezobzirnosti, da bi poteptal druge in det njih trupla prišel do svojega cilja, lahko stradu v podstrešni sobici ob svoji znanosti in umetnosti. Pri roda mu je daJa sicer večje zmožnosti, kakor drugim, ampak družabne razmere uničijo to njegovo prednost in ga potlačijo globoko pod one, ki nimajo nobenega njegovega daru, ki pa znajo delati denar "iz nič" in ki znajo morda njegove velike moči porabiti ,za svoj veliki dobiček.
Največji sovražnik prirodne neenakosti je gospodarski red, ki postavlja že ob rojstvu ljudi neenake lastninske rpomere. Ta red ieue liberalni nauk o svobodnem razvoju vsake moči naravnost v absurdnost, ker vklepa vse moči v službo kapitala in daje svobodo ukrepov le lastniku kapitala.
Vzemimo primer!
Dvoje ljudi pride na svet, Tone in Tine. Neenaka sta. Priroda je dala Tonetu veliko duševno moč, telesno -lepoto in sposobnost velikega notranjega razvoja, povrh pa mehko srce. Vse to je odrekla Tinetu; dala mu je majfino poreijo duha, fizično neznatnost, psihično lenobo in površne čute. Oba naj se razvijata svobodno: Tone l>o po nagonu svojih lastnosti delal, ustvarjal, podaril bo človeštvu mnogo lepega in koristnega, za kar mu bo ljudstvo hvaležno in še pozni potomci se bodo radi spominjali njegovega imena. Tine postane morda njemu skromen pomočnik, ki stori malo, ker ne more mnogo in tudi to le po navodilih mojstra Toneta. Taka bi bila volja prirode.
Toda socialni red je položil Tinetu v zibelko denarja, lastninsko pravico do obsežnih zemljišč, graščin, tovarn, Tcnetu je pa ničlo, V naši družbi se pa ne more živeti od prirode. Tone, brez denarja, pojde morda iz četrtega razreda h kakšnemu rokodelcu; če bo zelo srečen, se prerije stradajoč in prezebajoč, s pomočjo instrukcij in tuje milosti do kake višje šole in pride k Tinetu v službo. Tine gospod, Tone pa hlapec (če tudi morda s kakim višjim naslovom), Tine lastnik, Tone pa nemanič. Tone bo s svojimi zmožnostmi napolnjeval blagajne drugim, Tine pa praznil zase.
Ta socialna neenakost nima nič druzega o-praviti s prirodno neenakostjo, kakor da jo razveljavlja. Ona je naravnost nenaravna, zoper pri-rodo. In da pride priroda do svojih pravic, da se uveljavi ona neenakost, ki jo je ustvarila priroda sama, je treba odpraviti gmotno aprioristično neenakost «n socialni red, ki ji daje podlago. Ne enakost, ampak enakopravnost je potrebna, da se laklio razvajajo vse moči v enaki svobodi.
Enakopravnost pa ne more biti resnična, če ni gospodarsko lastninska. Vse oblike "enakopravnosti", ki jih veliča sedanja družba, so prazne besede, ne pa enakopravnost. Beračeve pravice niso nikdar enake miljonarjevim, pa oe bi sto postav trdilo, da so. Bogatin ima pravico jesti, kadar je lačen, nemanič je ninia. Bogatin gre lahko v gledališče, če je njegova duša žejna umetnosti, nemanič ima kvečjemu pravico, pogledati na gledališki liste, kaj da po jo v operi. Bogatin pokliče lahko glasovitega zdravnika, če je bolan, kupi vsa zdravila, ki mu jih zapiše, gre v Egipt, v morsko kopelj in se ozdravi. Revež ima pravico umreti, ker nima denarja, da bi si kupil boljšo hrano, brez katere ne more okrevati. Bogatin ima pravico, poslati svojega sina na najvišja učilišča in mu odpreti vse vire znanosti, kupiti mu celo knjižnico, padati gs v svet; revež ga mora dati čimprej kot vajenca na nauk, da bo lahko sam kaj zaslužil.
Pred zakonom so vai enaki. Ampak gospodar-ski red varuje bogatina vseh konflitov s para grafi lastninskegs snačaja, reveža pa zapeljuje
neprenehoma v izkusnjavo. Kadar atoji že pred sodnikom, prihaja enaka pravica prepozno.
Bogatin ima pravico uživati vse, kar ustvarja človeški um in človeška roka, ne da bi se moral sam količkaj potruditi. Revež še sadov svojega dela ne sme užiti, ker mu jih bogatin, njegov gospodar, vzame in mu da le delež, "plačo" po svoji volji.
Enake pravice začenjujo pri lastnini; zato v družbi, v kateri je vsa laat na eni iu sicer na manjši strani, druga večja stran pa brez vsake lasti, ne more biti govora o enakopravnosti.
Družbo, v kateri bo enakopravnost uresničena in v kateri se bodo vse moči lahko svobodno razvijale, je treba šele ustvariti iu to je naloga socializma.
Taka preureditev družbe pa ni potrebna su-ino za posameznike, ki so v sedanjih razmerah zasužnjeni in brezpravni, temveč jo zahtevajo koristi celote, koristi družbe same. Zmožnosti, ki so vsled kapitalističnih razmer potlačene, pogostouia uničene, ne morejo roditi sadov. Kar bi lahko ustvarili s svojimi potencami, če jih ne bi ovirale gmotne razmere, ni izgubljeno le za nje, ampak za družbo sploh. Nihče ne more vedeti, koliko izumov je propadlo, koliko še preden so bili izumljeni, koliko materijalnega in duševnega dela ni storjenega, koliko več sadov dela bi človeštvo lahko že uživalo, če bi ne bila slana kapitalistih* nega reda požgala in umorila toliko naravnih zmožnosti, kolikor jih je.
Razvoju in pridobitvam družbe ni nevaren socializem, ampak nevaren ji je vsak gospodarski red, ki sloni na dejanski neenakosti pravic. Socializem šele odpravi to neenakost.
Pravi socialist na sat bit! resar-visi, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoja stranks. Kdor noti svoja prepričanje ls sam v sobi, ne koristi nii na sebi, ne «roji stvari. Prepričevati mora tiite, kil še niso prepričani.
■EXPEL
.(Trn* translation filed with the postmaster at Chicago. III..
Febr. 1. 1»IS. a« required by the act of Oct. S. 1*17.1
•Grof Černin je, kakor pravi poročilo z Dunaja, v nedeljo odpotoval v Brest-Litovsk. kjer se vrše pogajanja z Rirsi. Opremljali so ga številni uradniki.
(Tiwe translation filed with the postmaster at Chicago. III., rebr. 7. lttS. as required by the act o i Oct. S. 1*17.)
*IIaag, 2H. jan. — Se vedno se vtihotaplja bakren in uiklattt denar v takih .množinah v Nemčijo, da je ostal komaj kakšen cent ali percentov komad v cirkulaciji v Holandiji. Sest mark (okrog $1.50) plačujejo nemški agenti za 100 ho-landskih* centov (40 ameriških centov) in 20 mark (*f.00) az 100 niklastih petcentov^kih komadov (fe.00V
(True translation filed with the postmaster at Chicago, III..
Febr. 7, 1*11), as required by the act of Oct. «. 1*17.1
•Tržaško poročilo, ki je prišlo čez Berlin, pravi, da je bila v Trstu razglašena splošna stavka. ki obsega tudi ladjedelniške delavce. Deputa-cija stavkarjev je bila pri namestniku in je zahtevala mir in hrane.
Po iiamestnikovem odgovoru, ki se je nanašal na Zadnji govor grofa Čem in a, so imeli stavkerji novo zborovanje in so sklenili vrniti se na delo. To se je zgodilo.
(Tree translation filed with the postmaster at Chleaeo. 111., _ Febr. 7, 1*18. as required by the act of Oct. S. 1*17.)
•Amsterdam. 25. jan.—"Koelninehe Zeitung* pravi v poročilu o debat i v pruskem deželnem zbo. ru, da je povzročil velik toraval govor neodvisnega socialista Hoffmanna, ki je dejal, da pleše vlada na vulkanu. " Dogodki v Avstriji so pismo na steni, in tukaj kakor v Avstriji smo na rcffni katastrofe. Ljudstvo je sito, da ga gonijo kot živino na vojno."
Ker so se na shodih " Vaterlandskc'* stranke v Stuttgartu pojavili nemiri, je poveljujoči general 411. virtemberškega armadnega zbora prepovedal vse javne shode v «Stuttgartu, ki bi se bavili z rarpravo ipolitičnih ali vojaških zadev.
To, kar imenuje socialistično glasilo "Vor-waerts'' spontano gibanje, da se pokaže vater-landtfki stranki, kaj mislijo riiase v domovini o njenem početju, je napotilo to stranko, da se poslužuje strogrb priprav, da more Zborovati. Le dobroznanim pristašem je dovoljen pristop na shode
K najprvim zgradbam, s katerimi.se je človek bavil, se prištevajo mostovi. Toda le počasi se je razvijala umetnost graditi jih trpežne in dovolj velike,.da se premoste široke reke. Najstarejši most, katerega pozna zgodovina, je bil oni, ki je bil zgrajen preko reke Kvfrat pri Babilonu. Ta most je bil zgrajen iz cipresnih in eedrovih brun, ki so ležala na kanieniti podlagi. Še le mnogo kasneje se je naučil človek graditi kamenite mostove. Prvi kanieniti most je bil postavljen leta 1080 preko reke Mas pri Dinant v Belgiji, l^eta 1176 so pričeli graditi kanieniti most v Londonu. V Nemčiji poznajo kot prvi kamen it i most onega pri Regensburgu, ki je zgrajen čez Donavo v letu 1135. lieta 1382 je dobilo mesto Pisa v Italiji prvi kameniti most. Mesto Padova pa je imelo že leta 1282 štiri take mostove. Čudno usodo je imelo mesto Maine na Nemškem s svojimi mostovi na reki Reni. Že v letih 98—117 po Kristusu je zgradil Trojan leseni most pri tedanji Mogunciji preko reke, ki pa ni stal dolgo. Leta 803 pa je pričel cesar Kari Veliki graditi na stare stebre, ki so ostali še od časa Trojana», nov most čez reko. Delo je trajalo celih deset let. Toda komaj je bil most končan, ga jc že uničil ogenj, ki je bil zane-ten od zlobne roke. Samo stebri Trojana so še ostali dolgo let, vzlie ledu in povodnji. Še le pozneje so jih odstranili z največjimi težavami, ln čudno, dasiravno je bil les že mnogo stoletij v vodi, je bil še vedno za rabo pri stavbah, ker je še bil popolnoma nepokvarjen. Mesto je naredilo s temi stebri zelo dobro kupčijo. Siebri so bili iz hrastovega lesa. Samo površina lesa je bila nekoliko mehkejša, toda jedro debel je še bilo nepokvarjeno. Trgovci so kupovali ta les in dali izde-lati iz njega pohištvo vsake vrste. Za to so plače-vali bogataši visoke svote. Marsikateri kos se še danes nahaja v posesti starih družin v Nemčiji.
Pravi socialist hoče poznati te šave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Nc tej poti ga spremlja Proleta
rec.
o v.i /df.ivil.l v/dr/n j c rrir.tvje v tir u/in.th.
Liniment.
Za dobro in uapsino domačo rabo bi morala vedno imsti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prtih, v krilu, v kolku, ali kjerkoli sila di. če so to bolečin« nastal« vsled rev matoma, ali prt-
everas
Gothard OU
S
Ob«) LiilO
t
(Severovo Gothardsko znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov. hrbtobola in krčsv. To zelo uspoien lek. kojega naj bi msla pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici.
Cena 10 in SO csntov.
Na prodaj v vaeh lekarnah.
W. F. SFVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
t postal domača beseda v vsaki slovenski družini idi neprekoaljivcga čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so na» primorale, povišati ceno na .15 in 65 ccntov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo. da staro, dobro sredstvo z isto tnočjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ccno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naae ime. • Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas, Steklenica za 65c. je koristneje kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER Sc CO.
74-80 Washington Street, New York
kot dvakrat j
rk ŠSl
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na v»«h »uoiiiiti.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
: CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.

Central Hotel
Conemaugb, Pa.
Fred. Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Potokarja? Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo* na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke ccne in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu. Island Are., (Adv.)	Chicago, ill.
S L O V E N 01
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-POKNI JEDN0TI.
LASTNIK.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 460 6MN0 AYE., KENOSHA. «IS.
Telefon 1199.
Naročite ai devnik "Prosve-tfc". List stane za celo leto $3.00^ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale A ve. Chicago, ni.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik.
Zdrav ni tika preiskava brezplačna — plakati > UT zdravila. 1924 Blue Island
Avt., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pr'.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
BANIMIV ČLANEK O NADZOROVA
K JU BANKE Z V ANE "CLEARINO HOU8E' \ Kaj to pomanl za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Houaa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House. so podvriene strogemu Nadzorovanju od aradaikov tega zavo ¿a. Pregledovanj« računov in imetja fce mora vriiti najmanj enkrat na leto. Iavedenei natančno preiščejo atanje Vsake banke. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vse note, varlčine, vknjižbe in drugo vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki ao- naloženi ▼ drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe, ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banko. Xko se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, knr jo slabo, H-aklrano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. . Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi ▼se nadaljnje ugodnosti in pravico, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamojo kaki banki tc Ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima alednja za to dober vzrok. Na drugi atrani pa je o banki, ki jc Članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da jo njea kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt aa nadzorovanje bank potom Glearing Housn je bil izdelan v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri* skočile na pomoč druge Clenring House banke in ji pomagalo, dokler se niso povrnil« zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, katori poda vaako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pot detsjliranih računov o stanju Banking Departmenta drŽav« Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraiajte za aesnam naših First Oold hipotek. Kakor tudi aeznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečta <i<wanska tiskarna v Ameriki je
4 •
=Narodna Tiskarna=
21M-M Bln« laland a v ena e. Chicago, U».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»MMMMMIIMMMIMM»»MMM$»MMMMI#M#MM<
tfADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in tsc drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. j1
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČ1Č 321 BR0AD STREET Tli. 1475 J0NNST0IVN. PA.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Nkoro Že 30 let se Trinerjevn zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdMovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam jc spodbil še zadnji steber in morali atno cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO ' GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učinl, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v tlodcu. Trlaerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebno mešanice iu vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno iareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervor.nosti, navadne slaboče, kakor tudi v ielodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in drugo delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite tn lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečiue, zato |>a je zlasti v slučaju protina, ali revtnatizma, nevralgi je, lumbago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh
preti s«duik.
ambbiške dbžavnb banke
Blue Island Ave., vognl Loomia ift 18. eeete.
lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno ral»o znotraj. Poaebno za izpiranje grla in a«t; istotako za čiščenje ran, izpuščajev In drugih kožnih otvorov. Dobi *«• v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trlnerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Medal- Ban Franciaco 1915, Orand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 Soyth Ashland Ave.	Chicago, III.