fuitnlna platane * gotorUU.
S URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
V
Ljubljani dne 21. decembra 1948.
Številka 54
VSEBINA;
288.	Odlok o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
289.	Uredba o ustanovitvi, ureditvi in poslovanju Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug.
290.	Uredba o organizaciji odkupa živine in mesa in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z živino in mesom.
291.	Uredba o organizaciji odkupa alkoholnih pijač, sadja in ze. lenjave in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo.
292.	Uredba o organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov in krme in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo.
293.	Uredba o organizaciji odkupa mleka, mlečnih izdelkov, jaje, perutnine in divjačine in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino.
294.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v administrativni stroki.
295.	Odredba o delovnem času zdravnikov in zobarjev v zdrav-stvenih ustanovah ambulantno-polikliničnega tipa.
296.	Navodilo, kateri 'troški spadajo v posamezne elemente planske proizvajalčeve prodajne cene državnih industrijskih proizvajalnih podjetij lokalnega pomena.
297.	Navodilo izvršilnim odborom ljudskih odborov za določanje režijske stopnje.
— Zapisnik 1. seje IV. rednega zasedanja Ljudske Skupščine LRS v Ljubljani.
Državna podjetja in ustanove opozarjamo, naj v l. 1949 plačujejo naročnino z virmanom na naš tekoči račun: Narodna banka, centrala za Slovenijo, Ljubljana, št. 6-90190-1. Obenem naj označijo namen vplačila (naročnina za Uradni Ust LRS, Vestnik, Ljudski pravnik, Ljudsko upravo, knjižico ali oglas).
mroau skupšciha lbs
288.
Odlok
Ljudske skupščine LRS o potrditvi uretfJb, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva
Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu. Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dme 23. januarja 1947, in sicer:
1.	uredba z dne 7. avgusta 19481 o spremembah in dopolnitvah uredbe o omejitvi porabe električne energije na območju LRS (Uradni list LRS, št. 35-187/48);
2.	uredba z dne 28. junija 1948 o ustanovitvi Filmske tehnične šole (Uradni list LRS, št. 28-157/48);
3.	uredba z dne 21. avgusta 1948 o odkupu krompirja v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list LRS, št. 36-194/48);
4.	uredba z dne 13. oktobra 1948 o registraciji plovnih objektov na ozemlju Ljudake Republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 43-227/48);
5.	uredba z dne 28. oktobra 1948 o osebnem izvrševanju lekarniških koncesij (Uradni list LRS, št. 46-248/48);
6.	uredba z dne 8. novembra 1948 p odkupu fižola v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list LRS. štev. 48-259/48);
7.	uredba z dne 10. novembra 1948 o odkupu prosa in ajde v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list LRS, št. 48-260/48);
8.	uredba z dne 10, novembra 1948 o ocenjevanju in nadzorstvu nad izdelovanjem igrač (Uradni Ust LRS, št. 49-264/48).
Ljubljana dne 14. decembra 1948.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Tajnik:	Predsednik:
Mira Tomšič I. r.	Dr. Ferdo Kozak 1:. r.
UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
289.
Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave Ljudske republike Slovenije v zvezi s 1. členom zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva in 1. členom temeljne uredbe o državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug izdaja vlada LRS po predlogu ministra za finance LRS
uredbo
o	ustanovitvi, ureditvi in poslovanju Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug
1.	člen'
Ustanovi se Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug, M je republiško kreditno podjetje na ozemlju Ljudske republike Slovenije. Sedež banke je v Ljubljana.
2.	člen
Državna banka za kred tiranje kmetijskih zadrug ima nalogo, da v okviru državnega kreditnega sistema opravlja kreditiranje in finansiranje kmetijskega zadružništva, da opravlja za področje kmetijskega zadružništva vse tiste funkcije, ki sta jih doslej opravljali Narodna banka FLRJ in Državna investicijska banka FLRJ, da izpolnjuje na tem sektorju naloge, k: jih daje gospodarski plan Ljudske republike Slovenije.
Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug opravlja tele posle:
1.	preskrbuje zadružne zveze, zadruge in zadružne organizacije s potrebnimi obratnimi sredstvi, s tem da jim daje kredite;
2.	daje zadružnim zvezam, zadrugam in zadružnim organizacijam kred te za investicijsko graditev (nakup kmetijsk h strojev, graditev gospodarskih poslopij ito.);
3.	daje zadrugam potrebne kred te za kreditiranje zadružnikov pri nabavi živega in mrtvega inventarja ter pri graditvi stanovanjskih in gospodarskih poslopij na vasi;
4.	finansira zadruge in zadružne organizacije iz sredstev državnega proračuna za invest cijsko graditev;
5.	izvaja finančne plane zadrug m zadružnih organizacij;	•
6.	s pomočjo kreditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah pospešuje in razvija varčevanje na vasi in zbira hranilne vloge;
7.	zbira zadružne sklade in druga prosta sredstva zadružnih zvez, zadružnih organizacij in zadružnikov;
8.	opravlja tudi druge posle, katere ji v zvezi z njenimi nalogami izroči ministrstvo za f-nance LRS.
3.	člen
Posle po tej uredbi opravlja Državna banka za kreditiranje kmetijsk h zadrug s sredstvi, ki jih dobiva od države, državnih kreditnih podjetij, kakor tudi s sredstvi, ki jih ji odvajajo kmet jske zadruge in kmetijske zadružne organ.zacije.
Sredstva, ki jih dobi Državna banka za kred tiranje kmetijskih zadrug od države, se določijo s posebno odločbo vlade LRS.
4.	člen
Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug je pod operativnim upravnim vodstvom ministra za finance.
5.	člen
Državna banka za kred tiranje kmetijskih zadrug ima centralo in podružnice.
Podružnice ustanavlja Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug sporazumno z ministrom za f nance.
6.	člen
Na čelu Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug je direktor, k ima lahko pomočn ka. Direktorja im pomočnika imenuje in odstavlja minister za finance LRS v sporazumu s predsednikom vlade.
Na čelu vsake podružnice je upravnik, ki ima lahko pomočnika. Upravnike podružnic in njihove pomočnike imenuje direktor Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug v sporazumu z ministrom za finance.
7.	člen
Državna banka za kreditiranje kmetijsk h zadrug posluje po določbah temeljne uredbe o državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug.
8.	člen
Mm:ster za finance LRS je pooblaščen, da predpiše pravilnik o ureditvi in notranjem poslovanju Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug m da izdaja potrebna navodila za izvajanje te uredbe.
9.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak 723
Ljubljana dne 18. decembra 1948.
Minister za finance LRS:	Predsednik vlade LRS:
Zoran Polič 1. r.	Miha Marinko L r.
J90.
Na podlagi 1, člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za trgovino in preskrbo
uredbo
o organizaciji odkupa živine in mesa in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z živino in mesom
1.	člen
Živino im meso odkupujejo na območju Ljudske repu-bl ke Slovenije odkupna podjetja republiškega in lokalnega pomena ter udruge. Poleg teh lahko odkupujejo živino in meso tudi prodajna podjetja večjih potrošniških središč, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in preskrbo.
2.	člen
Pri ministrstvu za trgovino in preskrbo se ustanovi Glavna direkc-ja za odkup in promet z živ no in mesom
3.	člen
Glavna direkcija za odkup in promet z živino in mesom je operativni upravni voditelj republiških podjetij za odkup živine in mesa, ki se bodo ustanovila.
Poleg tega ima Glavna direkc ja glede odkupa in prometa z živino in mesom zlasti te naloge:
a)	komercialno vodi izvrševanje plana odkupa in plana razdelitve im v ta namen organizira po državnih odkupnih podjetj h ter zadrugah ob sodelovanju drža. nih organov odkup vseh presežkov in skrbi za pravočasno in enakomerno oskrbo potrošniških središč, zlasti večjih mest ter .industrijskih in rudarskih središč;
b)	na podlagi plana razdelitve im po odredbah nadrejenih organov razpolaga po 4. členu z odkupljenimi količinami im izdaja odredbe državnim odkupnim podjetjem ter zadrugam;
c)	spravlja v sklad delo in poslovanje republiških državnih odkupnih podjetij z delom in poslovanjem lokalne in zadružne odkupne mreže;
č) skrbi za pravilno razmeščanje, prevoz im strokovno vskladiščenje odkupljene živue im mesa, nadzoruje to delo ter skrbi za nabavo embalaže in naprav ter vskladiščenje in predelavo mesa;
d)	skrbi za nabavo prevoznih sredstev im nj h pravilno razmeščanje;
e)	vodi operativno evidenco o odkupu, predelavi in oddaj živine oziroma mesa;
f)	izvaja politiko cen Ln vodi regresni fond;
g)	skrbi za vzgojo strokovnega kadra;
h)	vzdržuje stike z enakim, ali sorodnim: glavnimi <llrekcijami drugih ljudekih republik.
4.	člen
Glavna direkc ja razpolaga v okviru plana m po odredbah v šjih organov z živino in mesom, ki ga odkupijo državna odkupna podjetja in zadruge.
Državna odkupna podjetja ter zadruge smejo načeloma razpolagati z odkupljen mi količinami samo po odredbi Glavne direkcije.
Lokalna odkupna podjetja in zadruge morajo vse preko plana ali izven plana odkupljene količine blaga v prvi vrsti ponuditi v nakup Glavni d rekciji ali republiškemu odkupnemu podjetju.
5.	člen
Podjetja ter zadruge, ki odkupujejo, s-' dolžna po navodilih Glavne direko.je vod ti evidenco o odkupu in oddaji.
6	člen
Glavna d'rekcija za odkup živine n mesa oziroma po njenem pooblastilu republiško odkupno podjetje mora skleniti z vsakim za odkup uprav čenim lokalnim podjetjem in zadrugo pogodbo, s katero se določ jo vse okoliščine, ki so v zvezi z odkupom ž vine in mesa. Navodila o vseb ni pogodbe daje glavni direktor.
Dokler državno odkupno podjetje oz roma zadruga ne sklene pogodbe po prednjem odstavku, ne sme odkupovati živine in mesa. Za podjetja, ki že odkupujejo. *>0 izda,’, minister za trgovino n preskrbo posebna navodila.
7. člen
Glavni direkciji načeluje glavni d rektor, ki neposredno vod: vse zadeve direkcije.
Komercialne zadeve vod komercialni direktor.
8	člen
Glavnega direktorja in komercialnega direktorja imenuje minister za trgovino m preskrbo v sporazumu s predsednikom vlade.
9.	člen
Glavna direkcija ima strokovni svet, v katerem so: glavni d rektor, komercialni direktor, direktorji republiških odkupn h podjetij in nameščenci Glavne direkcije, ki j h določi glavni direktor. Glavni direktor lahko povabi na sestanke strokovnega svota tud: druge osebe.
10.	člen
Natančnejše predpise o organizaciji in poslovanju Glavne direkcije zda minister za trgovino in preskrbo.
11.	člen
Ta uredba velja od dneva objiave v »Uradnem listu LRS«.
St. S-zak 720
Ljubljana dr,e 18. decembra 1948.
Mbrster
za trgovino in preskrbo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Borštnar Jože 1. r.	Miha Marnko l. r.
291.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu mimstra za trgovino n preskrbo
uredbo
o organizaciji odkupa alkoholnih pijač, sadja in zelenjave in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo
1.	člen
Alkoholne pijače, sadje in zelenjavo odkupujejo na območju Ljudske republike Slovenije odkupna podjetja republiškega n lokalnega pomena ter zadruge. Poleg teh lahko odkupujejo te pridelke tudi prodajna podjetja večjih potrošniških središč, ki jih za to pooblast. minjster za trgovino in preskrbo.
2.	člen
Pri m nistrstvu za trgovino in preskrbo se ustanovi Glavna direkcija za odkup in promeL z alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo.
3.	člen
Glavna d rekcija za odkup in promet z alkoholnimi p jačarni, sadjem in zelenjavo je operativni upravni voditelj republiških podjet j za odkup alkoholnih pijač, sadja in zelenjave.
Poleg tega ima Glavna direkcija glede odkupa n prometa z alkoholih mi p jačami, sadjem in zelenjavo zlasti še naloge:
a)	kornere alno vodi izvrševanje plama odkupa in plana razdelitve in v ta namen organ žira po republiških L1 lokalnih podjetjih ter zadrugah ob sodelovanju državnih organov odkup vseh presežkov in skrbi za pravočasno in enakomerno oskrbo potrošnikih središč, zlasti večjih mest ter industrijskih in rudarskih središč;
b)	na podlagi plana razdelitve in po odredbah nad-
rejen h organov razpolaga po 4. členu z odkupljenimi količinami in izdaja odredbe svojim in lokalnim podjetjem ter zadrugam;	*
c)	spravlja v sklad delo irv poslovanje podrejen h podjetij z delom in poslovanjem lokalne in zadružne odkupne mreže;
č) skrbi za pravilno razmeščanje, prevoz in strokovno vskladiščenje odkupljenega blaga, nadzoruje to delo ter skrbi za nabavo embalaže n naprav ter za vskladiščenje in predelavo prdelkov;
d)	skrbi za nabavo prevoznih sredstev in za njihovo
pravilno razmeščanje;	*
e)	vodu" operat vno evidenco o odkupu, predelavi in oddali pridelkov;
f)	izvaia politiko cen in vodi regresni fond in razpolaga z njim;
g)	skrbi za vzgojo strokovnega kadra;
h)	vzdržuje stike z enak mi al' sorodnimi glavnimi direkcijami drugih ljudskih republik
4.	člen
Glavna direkcija razpolaga v okv ru plana po odredbah višjih orvanov z alkoholnimi pijačami, sadjem "n zelenjavo, ki jih odkupijo republiška lokalna podjetja ter zadruge.
Republiška lokalna podjetja ter zadruge smejo načeloma razpolagati z odkupljenimi količinami samo po

odredbi Glavne d rekcije, razen če j;m ta izjemoma dovoli prosto razpolaganje s posameznimi predmeti.
Lokalna podjetja in zadruge morajo vse preko plana ali izven plana odkupljene količ ne blaga v prvi vrsti ponuditi v nakup Glavni direkciji ali republiškemu odkupnemu podjetju.
5.	člen
Republiška in lokalna odkupna podjetja ter zadruge, ki odkupujejo, so dolžna po navodil-h Glavne direkcije voditi evidenco o odkupu in oddaji,
6 člen
Glavna direkc ja za odkup tlkoholnih pijač, sadja in zelenjave oziroma po ujenem pooblastilu republiško odkupno podjetje mora skleniti z vsakim za odkup upravičen m lokalnim podjetjem in zadrugo pogodbo, s katero se določ.jo vse okoliščine, ki so v zvezi z odkupovanjem alkoholn h pijač, sadja in zelenjave. Navodila o vsebini teh pogodb daje glavni direktor.
Dokler lokalno podjetje al; zadruga ne »klene pogodbe po prednjem odstavku, ne sme odkupovati alkoholnih p jač, sadja in zelenjave. Za podjetja, ki že odkupujejo, bo izdal minister za trgovino in preskrbo posebna navodila.
7.	člen
Glavni direkciji načeluje glavni direktor, M neposredno vodi vse zadeve direkcije.
Komercialne zadeve vodi komerciaM d rektor.
8.	člen
Glavnega direktorja in komercialnega direktorja imenuje minister za trgov.no in preskrbo v sporazumu s predsedn kom vlade.
9.	člen
Glavna direkcija ima strokovni svet, katerem so: glavni direktor, komercialni d rektor, direktorji republiških odkupnih podjetij in nameščenci Glavne direkc je, ki jih določi glavni direktor. Glavni direktor lahko povabi na sestanke strokovnega sveta tudi druge osebe.
10 člen
Natančnejše predpise o organizac ji in poslovanju Glavne direkcije izda minister za trgov-no in preskrbo.
11.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<.
S-zak št. 721
Ljubljana drve 18. decembra 1948.
Minister
za trgovino in preskrbo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Borštnar Jože 1. r.	Miha Mar nko L r.
292.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS se zdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za trgovino in preskrbo
uredbo
o organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov in krme in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo
1.	člen
Kmetijske pridelke in krmo odkupujejo na območju Ljudske republike Sloven je odkupna podjetja republi-
škega im lokalnega pomena ter zadruge. Poleg teh lahko odkupujejo te pridelke tudi prodajna podjetja večjih potrošniških sredsč, ki j.h za to pooblasti miomster sa trgovino in preskrbo.
2.	člen
Pri ministrstvu za trgov no in preskrbo se ustanovi Glavna direkcija za odkup in promet s kmetijskimi pr> delki in krmo.
8. člen
Glavna direkc.ja za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo je operativni upravni vod.telj republi-šk h podjetij za odkup kmetijsk-h pridelkov in krme.
Poleg tega ima Glavna direkcija glede odkupa in prometa s kmetijsk mi pridelki in krmo zlasti še naloge:
a)	komercialno vodi izvrševanje plana odkupa in plana razde! tve im v ta namen organizma po republiških m lokalnih poajetj.h in zadrugah ob sodelovanju državnih organov odkup vseh presežkov n skrbi za pravočasn in enakomerno oskrbo potrošniških sred šč, zlasti večjih mest ter industrijskih in rudarskih središč;
b)	na podlagi plana razdelitve in po odredbah nadrejenih organov razpolaga po 4. členu z odkupljenimi kol činami in izdaja odredbe svojim im lokalnim podjetjem ter zadrugam;
c)	spravlja v sklad delo in poslovanje podrejenih
podjetij z delom in poslovanjem lokalne in zadružne odkupne mreže;	'
č) skrb: za pravilno razmeščanje, prevoz in strokovno vskladiščenje odkupljenega blaga, nadzoruje to delo ter skrbi za nabavo embalaže in naprav ter za vskladiščenje in predelavo pridelkov;
d)	skrbi za nabavo prevoznih sredstev in za nj hovo pravilno razmeščanje;
e)	vodi operativno ev deneo o odkupu, predelavi in oddaj pridelkov;
f)	izvaja politiko cen in vodi regresmi fond in razpolaga z njim;
g)	skrbi za vzgojo strokovnega kadra;
h)	vzdržuje st ke z enakim ali sorodnimi glavnimi d rekcijami drugih ljudskih republik.
4.	člen
Glavna direkcija razpolaga v okviru plana po odredbah višjih organov s kmetijskimi pridelki in krmo, ki j h odkupijo republiška lokalna podjetja ter zadruge.
Republiška lokalna podjetja ter zadruge smejo načeloma razpolagati z odkupljenimi količinami samo po odredbi Glavne direkc je, razen če jim ta izjemoma dovoli prosto razpolaganje s posameznimi predmeti.
Lokalna podjetja in zadruge morajo vse preko plana ali izven plana odkupljene količine blaga v prvi vrsti nuditi v nakup Glavni direkciji ali republiškemu odkupnemu podjetju.
5.	člen
Republiška in lokalna odkupna podjetja ter zadruge, ki odkupujejo, so dolžna po navod lih Glavne direkcije voditi evidenco o odkupu in oddaji.
6.	člen
Glavna direkcija za odkup kmetijskih pridelkov in krme oziroma po njenem pooblastilu republiško odkupno podjetje mora skleniti z vsak m zs odkup upravičen m lokalnim podjetjem in zadrugo pogodbo, s katero se določijo vse okoliščine, ki eo v zvez, z odkupovanjem kmetij-
skih pridelkov in krme. Navod la o vsebini teh pogodb daje glavn: direktor.
Dokler lokalno podjetje ali radruga ne sklene pogodbe po prednjem odstavku, ne sme odkupovati kmetij-sk h pridelkov m krme. Za podjetja, ki ie odkupujejo, bo izdal minister za trgovino in preskrbo posebna navodila.
7,	člen
Glavni d rekciji načeluje glavni direktor, ki nepo-eredno vodi vse zadeve direkcije.
Komerc alne zadeve vodi komercialni d rektor.
8.	'len
Glavnega direktorja in komercialnega direktorja me-nuje minister za trgovino m preskrbo v sporazumu s predsedn kom vlade.
9	člen
Glavna direkcija ima strokovni svet, v katerem so: glavni direktor, komercialni d rektor, direktorji republiških odkupnih podjetij in nameščene Glavne direkcije, ki j h določi glavni d rektor. Glavni direktor lahko povabi na sestanke strokovnega sveta tudi druge osebe.
10	člen
Natančnejše predpise o organizacij in poslovanju Glavne direkc je izda minister za trgov no in preskrbo.
11	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<.
št. S-zak 719
Ljubljana dne 18. decembra 1948.
Mm eter
za trgovino in preskrbo LRS:	Predsednik vlade I RS:
Borštnar Jože L r.	Miha Marinko l. r.
293.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za zdajai.je uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za trgovino in presitrbo
uredbo
o organizaciji odknpa mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjačine in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino
1	člen
Mleko, mlečne izdelke, jajca, perutnino in d vjačino odkupujejo na območju Ljudske republ ke Slovenije odkupna podjetja republiškega in lokalnega pomena ter zadruge. Pole« teh lahko odkupujejo to blago tudi prodajna podjetja večj h potrošniških središč, ki j .h za to pooblasti minister za trgov'ho in preskrbo.
2.	člen
Pri ministrstvu za trgov no i.» preskrbo se ustanov? Glavna direkcija" za odkup in promet z»mlekon}, mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divpčino.
3.	člen
Glavna direkcija za odkup in promet mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjač ne je operat.vni-upravni voditelj republiških podjetij za odkup mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjač ne.
Poleg tega ima Glavna direkcija glede odkupa in prometa z mLkom, mlečnimi izdelki, jajci, perutn no in dvjačino zlasti še naloge:
a)	komerc alno vodi izvrševanje plana odkupa in plana razdelitve in v ta namen organizira po republ ških in lokalnih podjetjih n zadrugah ob sodelovanju državnih organov odkup vseh presežkov in skrbj za pravočasno in enakomerno oskrbo potrošniških eredšč, zlasti večjih mest ter industr jekih im rudarskih sred šč;
b)	na podlagi plana razdelitve in po odredbah nadrejen h organov razpolaga po 4. členu z odkupljenimi količinam in izdaja odredbe svojim in lokalnim podjetjem ter zadrugam;
c)	spravlja v sklad delo in poslovanje podrejen h podjetij z delom in poslovanjem lokalne in zadružne odkupne mreže;
č) skrbi za pravilno razmeščanje, prevoz in strokovno vskladiščenje odkupljenega blaga, nadzoruje to delo ter skrbi za nabavo embalaže im naprav ter za vskladiščenje in predelavo pridelkov;
d)	skrbi za nabavo prevoznih sredstev in za njihovo pravilno razmeščanje;
e)	vod operativno evdenco o odkupu, predelavi in odd;jf pridelkov;
f)	izvaja politiko cen in vodi regresni fond in razpolaga z nj m;
g)	skrbi za vzgojo strokovnega kadra;
h)	vzdržuje stike z enakimi ali sorodnimi glavnimi d rekcijami drugih ljudskih republik
4.	člen
Glavna direkc'ja razpolaga v okviru plana po odredbah višjih organov z mlekom, mlečnimi izdelk , jajci, pe-mtnho in divjač no, ki jih odkupujejo republiška iokalna podjetja ter zadruge.
Republiška lokalna podjetja ter zadruge smejo načeloma razpolagati z odkupljer-tiimi količinam samo po odredbi Glavne direkcije, razerv če jim ta izjemoma dovoli prosto razpolaganje s posameznimi predmeti.
Lokalna podjetja in zadruge morajo vse preko plana ali izven plana odkupljene količine blaga prvenstveno ponuditi v nakup Glavni direkc ji ali republiškemu odkupnemu podjetju.
5.	člen
Republ Fka in lokalna odkupna podjetja ter zadruge, ki odkupujejo, so dolžna po navodilih Glavne direkcije voditi evidenco o odkupu in oddaji.
6.	člen
Glavna direkcija za odkup mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine n divjačine oziroma po njenem pooblastilu republiško odkupno podjetje mora skleniti z vsakim za odkup upravičenim lokalnim podjetjem n zadrugo pogodbo, s katero se določijo vse okoliščine, ki so v zvezi z odkupovanjem mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine fn divjačine. Navodila o vsebini teh pogodb daje glavni d rektor.
Dokler lokalno podjetje ali zadruga ne sklen" r«)-godbe po prednjem odstavku, ne sme odkupovati mleka.
Stran 444
URADNI USI I.RS
Štev. 54.-21 XII. 194«
mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in d vjačine. Za podjetja, kii že odkupujejo, bo izdal minister za trgov.no in preskrbo posebna navodila.
7.	člen
Glavni direkciji načeluje glavni direktor, ki neposredno vodij vse zadeve direkcije.
Komercialne zadeve vodi komercialni direktor.
8.	člen
Glavnega direktorja in komercialnega direktorja imenuje min ster za trgovino in preskrbo v sporazumu s predsednikom vlade.
9.	člen
Glavna direkcija ima strokovni svet, v katerem so: glavni d rektor, komercialni direktor, direktorji republiških odkupn h podjetij in nameščenci glavne direkcije, ki jih določi glavni d rektor. Glavni direktor lahko povabi na sestanke strokovnega sveta tudi druge osebe.
10.	člen
Natančnejše predpise o organizaciji in poslovanju Glavne direkcije izda m nister za trgovino in preskrbo.
11.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
S-zak št. 722.
Ljubljana dne 18. decembra 1948.
Minister
za trgovino in preskrbo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Borštnar Jože 1. r.	Miha Marinko 1. r.
PlAVtLNIKl,0D3E0BE.MAV0DILA.9DL9ČBE
MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
294.
Na podlagi 4. in 8. člena uredbe o administrativni stroki (Uradni list LRS, št. 40-228/47) predpisujem
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v administrativni stroki.
I PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
1.	člen
V administrativni stroki je pripravniška služba za poklice: debatni stenograf, nižji personalni referent, admi nistrativni pristav in nižji upravni referent.
Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti.
Pripravniška služba se lahko skrajša za polovico predpisanega trajanja, če si je pripravnik po oceni neposrednega starešine pridobil dovolj prakse in je tudi sicer sposoben za opravljanje del določenega poklica.
2.	člen
Med pripravniško službo mora pripravnik spoznati vse dolžnosti in dela iz svojega bodočega delovnega področja.
V ta nameri se pripravniki dodelijo takim organizacijskim enotam, kjer se lahko pripravljajo za izpit in uspešno opravljanje del določenega poklica.
8. člen
Starešina organizacijske enote, v kateri pripravnik dela, mora nadzorovati njegovo delo in spremljati njegov napredek.
II. STROKOVNI IZPITI Strokovni izpiti za pripravnike
4 člen
Po končanem pripravniškem stažu morajo pripravniki administrativne stroke opraviti strokovni izpit.
5.	člen
Pripravnik se priglasi za strokovni izpit v začetku zadnjega meseca pripravniškega staža.
Prijavo za strokovni izpit vloži pripravnik pri starešini svoje organizacijske enote, ki jo s svojim mnenjem pošlje izpitni komisiji.
6.	člen
Pripravniku, ki iz opravičenih razlogov ne more opravljati strokovnega izpito v določenem roku, lahko za nastavitev pristojni starešina podaljša rok za opravljanje izpita za nadaljnjih šest mesecev, računajoč od preteka predpisanega pripravniškega staža.
7.	člen
Strokovni izpit je usten in pismen Iz katerih predmetov naj se piše naloga, odloči za vsak posamezen primer izpitna komisija.
Ustni izpit obsega splošni in strokovni del. Ustni izpit se opravi najprej iz splošnega, nato pa iz strokovnega dela.
Za nastavitev pristojni starešina lahko pripravnika glede na njegove šolske kvalifikacije in splošno izobrazbo oprosti ustnega izpita iz splošnega dela
Pripravnik, ki ne napravi izpita prvič, ima pravico, ponavljati ga še dvakrat. Rok za ponovni izpit določi izpitna komisija. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejšnjem opravljanju izpita.
8.	člen
Pismeni del izpita obsega praviloma rešitev praktičnega primera iz tiste panoge oziroma stroke, v kateri se je kandidat pripravljal pri praktičnem delu\ Pismeni izdelek lahko obsega eno ali več tem. Pri pistneni nalogi sme kandidat uporabljati samo zakonska besedila.
9 člen
Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, M se sestavi prj predsedstvu vlade LRS. Pripravniki, i službujejo v giinistrstvu za notranje zadeve, lahko opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu za notranje zadeve.
Program izpito za predmete iz strokovnega dela predpiše generalni sekretar vlade LRS.
Splošni del izpito se opravlja po programu, ki ga predpiše predsednik vlade LRS.
Pismene naloge oddajo kandidati predsedniku oziroma članu izpitne komis'ie ki je navzoč pri pismene..) izpitu, oceni jih pa komisija
10.	člen
izpitna komisija je sestavljena iz predsednika ;n dveh do štirih članov. Predsedniku in članom se lahko I določijo namestniki.
Predsednika in člane izpitne komisije imenuje generalni sekretar vlade LRS. Za pripravnike, ki službujejo v ministrstvu za notranje zadeve, imenuje predsednika in člane izpitne komisije minister za notranje zadeve ali organ, ki ga ta za to pooblasti.
Administrativno delo komisije opravlja zapisnikar. Zapisnikar vodi zapisnik o izpitu, v katerega vpiše: ime in priimek članov komisije in kandidata, ki opravlja izpit, datum izpita, dana vprašanja, teme na pismenem izpitu, ocene in drugo.
C as, v katerem se mora rešiti pismena naloga, določi izpitna komisija. Ta čas ne sme biti daljši od štirih ur.
11.	člen
K ustnemu izpitu se praviloma pripustijo kandidati, M so opravili pismeni izpit.
Pri ustnem izpitu so po možnosti navzoči vsi člani izpitne komisije, najmanj pa dva člana.
Izpraševalec lahko za ustni izpit vnaprej sestavi vprašanja iz predpisanega izpitnega gradiva in jih napiše na listke, lahko pa daje vprašanja tudi neposredno
12.	člen
Oceno na ustnem izpitu da član komisije izpraševalec, končno oceno pa določi komisija.
13.	člen
Znanje, ki ga pokaže kandidat na pismenem in ustnem izpitu, se oceni -z ocenami: odlično, prav dobro, dobro ali slabo.
Kandidat je napravil izpit, če je dobil iz vseh predmetov vsaj oceno »dobro«.
Razen z oceno za vsak posamezen predmet se oceni kandidat po povprečnem uspehu tudi s splošno oceno za vse predmete	*
Komisija odloča z večino glasov. Če je enako število glasov, odloči predsednikov glas.
Po končanem izpraševanju komisija zaključi in podpiše zapisnik, nakar razglasi predsednik kandidatom v navzočnosti vseh članov komisije uspeh izpita.
14 čl en
Kandidatom, ki so napravili izpit, izda izpitna komisija spričevalo o napravljenem izpitu
Spričevalo podpišeta predsednik in zapisnikar izpitne komisije in se pošlje kandidatu po njegovi službeni enoti.
15.	člen
Uspeh izpita se vpiše v vse izvode kandidatovega uslužbenskega lista.
16.	člen
Po opravljenem strokovnem izpitu se pripravnik razvrsti v poklic, za katerega je napravil predpisani strokovni izpit.
17.	člen
Za pripravljanje in prvo opravljanje strokovnega izpita se pripravniku lahko dovoli deset do trideset dni plačanega dopusta, ki se ne všteje v letni dopust.
18.	člen
Pot zaradi opravljanja dovoljenega strokovnega izpita se šteje za uradno potovanje, za katero pripada kandidatu povračilo po predpisih za taka potovanja.
Kandidat, ki dopotuje, pa brez opravičenega razloga ne pride k ispitu, nima pravice do povračila potnih stroškov.
19 člen
Sprememba poklica v administrativni stroki je dovoljena, če uslužbenec po izobrazbi izpolnjuje pogoje za poklic, v katerega se nastavi.
Odvetniški izpit se prizna kot izpit za nižjega upravnega referenta Prav tako je strokovni izpit za nižjega sodnega pravnika izenačen s strokovnim izpitom za nižjega upravnega referenta in narobe. Strokovni izpit za nižjega pravnega referenta je izenačen s strokovnim izpitom za nižjega upravnega referenta.
Strokovni izpiti za poklice, za katere ni pripravniške službe
20.	člen
V administrativni stroki so tile strokovni izpiti za poklice, za katere ni pripravniške službe:
1.	za pisarja II. razreda,
2.	za pomožnega administrativnega manipulanta,
3.	za administratorja,
4.	za strojepisca III razreda
5.	za stenodaktilografa,
6.	za korespondentnega stenografa,
7	za višjega debatnega stenografa in
8. dopolnilni izpit za stenografskega revizorja.
21.	člen
Namen strokovnega izpita je, da se ugotovi, ali ima uslužbenec administrativne stroke (kandidat za začetni ali nov višji poklic) zadostno teoretično in praktično znanje za opravljanje del, ki spadajo v področje tega poklica.
Za strokovne izpite se uslužbenci lahko pripravljajo na posebnih tečajih ali posamezno, kar je odvisno od kandidatove izobrazbe in sposobnosti za samostojno učenje. V manjših organizacijskih enotah, kjer ni pogojev za ustanovitev tečajev, se lahko kandidati dodeljujejo bolj skuš en im in strokovno bolj izobraženim uslužbencem, ki naj jih pripravljajo za izpit. Posameznemu inštruktorju se lahko zaradi istovrstnega pouka dodeli eden do pet kandidatov.
22.	člen
Inštruktor mora s kandidatom obdelati vse izpitno gradivo po določenem delovnem načrtu, in sicer izven delovnega časa. Ko inštruktor obdela s kandidatom vse izpitno gradivo, kar mora biti razvidno iz učnega dnevnika, se kandidat priglasi za izpit pristojni izpitni komisiji
S prijavo se pošlje izpitni komisiji tudi učni dnevnik.
23.	člen
Uslužbenci, ki se nastavijo v poidi c, za katerega ni' pripravniške službe, morajo opraviti strokovni izpit, če je predpisan, v enem letu po nastavitvi.
Za nastavitev pristojni starešina lahko uslužbence iz prednjega odstavka tudi oprosti izpita, če je njihova strokovna izobrazba dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se nastavijo.
24 člen
Čas, kraj in sestavo izpitne komisije za onravljanje strokovnega izpita za uslužbence brez pripravniške službe določi starešina, ki je pristojen za nastavitev kandidata.
Program izpita za predmete iz strokovnega dela nred-piše generalni sekretar vlade LRS. Splošni del izpita se opravlja po programu; ki ga predpiše predsednik vlade LRS.
Določbe o pripravniških strokovnih izpitih o prigla-šanju za izpit, o načinu izpraševanja, o ocenjevanju in
drugem, kar je v zvezi z opravljanjem izpita, se uporabljajo tudi pri strokovnih izpitih za poklice, za katere ni pripravniške službe
Strokovna izobrazba, ki je potrebna za opravljanje poklica
25.	člen
Za poklic pomožnega uslužbenca III. razreda se praviloma zahteva osnovna šola.
Za poklic pomožnega uslužbenca II. razreda se zahtevata praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni uslužbenec III. razreda.
Za poklic pomožnega uslužbenca I. razreda se zahtevata praksa m pokazan uspeh pri delu kot pomožni uslužbenec II. razreda.
Za pomožnega uslužbenca II. razreda oziroma pomožnega uslužbenca I. razreda je lahko nastavljen, kdor ima potrebno izobrazbo in sposobnost za opravljanje takega poklica tudi brez poprejšnje nastavitve za pomožnega uslužbenca III. razreda oziroma pomožnega uslužbenca II. razreda.
26.	člen
Za poklic pisarja II. razreda se zahtevata nepopolna srednja šola in strokovni izpit ali pokazan uspeh pri delu kot pomožni uslužbenec III. razreda.
Za poklic pisarja I. razreda se zahtevata uspeh kot pisar II. razreda ali dokazana sposobnost za opravljanje del pisarja I. razreda in strokovni izpit za pisarja II. razreda
27.	člen
Za poklic pomožnega administrativnega manipulanta se praviloma zahtevata sedemletna šola in strokovni izpit ali tečaj za pomožnega administrativnega manipulanta z zaključnim izpitom ali praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni uslužbenec I. razreda ali pisar I. razreda in strokovni izpit za pomožnega administrativnega manipulanta.
Za poklic administrativnega manipulanta se praviloma zahtevata nepopolna srednja ali njej enaka šola in strokovni izpit za pomožnega administrativnega manipulanta; ali tečaj z zaključnim izpitom za pomožnega administrativnega manipulanta; ali praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni administrativni manipulant.
Za poklic višjega administrativnega manipulanta se zahtevata praksa in pokazan uspeh pri delu kot administrativni manipulant.
Za administrativnega manipulanta ali višjega administrativnega manipulanta se lahko nastavi tisti, ki ima potrebno izobrazbo in sposobnost za opravljanje del takega poklica, napraviti pa mora v predpisanem roku strokovni izpit za pomožnega administrati v n p rra manipulanta.
28.	člen
Za poklic administratorja se zahtevajo praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji administrativni manipulant in tečaj z zaključnim izpitom za administratorja.
Za poklic višjega administratorja se zahtevata praksa in ocena strokovne komisije o uspehu pri delu kot administrator.
29.	člen
Za poklic strojepisca III. razreda se zahtevata osnovna šola in strokovni izpit; ali tečaj za strojepisca III. razreda z zaključnim izpitom; ali pri sprejemnem izpitu pokazano potrebno znanje in sposobnost za opravljanje del strojepisca IIL razreda in strokovni izpit.
Za poklic strojepisca II. razreda se zahtevata pokazan uspeh pri delu kot strojepisec III. razreda in sposobnost za opravljanje del strojepisca II. razreda.
Za poklic strojepisca I. razreda se zahtevata pokazan uspeh pri delu kot strojepisec II. razreda in sposobnost za opravljanje del strojepisca I. razreda.
Za poklic stenodaktilografa se zahtevata potrebna strojepisna praksa in stenografski tečaj z zaključnim izpitom.
30.	Člen
Za poklic korespondentnega stenografa se zahtevata nepopolna srednješolska izobrazba in v predpisanem roku napravljeni strokovni izpit; ali tečaj za korespondentnega stenografa z zaključnim izpitom; ali potrebna praksa kot stenodaktilograf in strokovni izpit za korespondentnega stenografa.
Za poklic debatnega stenografa se zahtevata poprejšnji pripravniški staž in strokovni izpit; ali potrebna izobrazba in praksa za opravljanje del debatnega stenografa in praktični sprejemni izpit; ali potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot koirespondentni stenograf in dopolnilni izpit.
Za poklic višjega debatnega stenografa se zahtevata 3 do 5 letna uspešna praksa kot debatni stenograf in dopolnilni izpit.
Stenografski revizor lahko postane višji debatni stenograf po 3 do 6 letni uspešni praksi z dopolnilnim izpitom.- Za pripravnika za debatnega stenografa se lahko nastavi' oseba s popolno srednjo šolo, ki napravi' sprejemni izpit Glede drugih pogojev veljajo predpisi zakona o državnih uslužbencih.
31.	člen
Za poklic nižjega personalnega referenta se zahtevata pripravniški staž in med stažem tečaj z zaključnim izpitom.
Za poklic personalnega referenta se zahtevata vsaj triletna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji personalni referent.
Za poklic višjega personalnega referenta se zahteva vsaj triletna uspešna praksa kot personalni referent in strokovni izpit.
Pripravnik za nižjega personalnega referenta mora imeti nepopolno srednjo šolo. Glede drugih pogojev veljajo predpisi zakona o državnih uslužbencih.
32.	člen
Poklic administrativnega pristava se dobi po dovršenem pripravniškem stažu in opravljenem strokovnem izpitu ali po končanem tečaju za administrativnega pristava z zaključnim izpitom ali po uspešni praksi v kakem nižjem poklicu pomožne panoge v administrativni' stroki z dopolnilnim izpitom.
Poklic nižjega upravnega referenta se dobi' po dovršenem pripravniškem stažu in opravljenem strokovnem
izpitu ali |X) uspešni praksi kot administrativni pristav z dopolnilnim izpitom.
Za pridobitev poklica upravnega referenta »ta potrebna praksa in pokazan uspeh kot nižji upravni referent.
Za pridobitev poklica višjega upravnega referenta in poklicev, ki so višji od njega, se zahtevata pravna fakultelu ali v resoru notranjih zadev višja šola ministrstva za notranje zadeve FLRJ in potrebna praksa v kakem nižjem poklicu upravne panoge v administrativni stroki.
Izjemoma se lahko uslužbenci s poklicem višjega administratorja, višjega personalnega referenta in upravnega referenta postavijo za političnoupravnega svetnika ali višjega političnoupravnega svetnika po poprejšnjem posebnem izpitu, s katerim dokažejo svoje visoke strokovne in organizatorske sposobnosti.
Pripravnik za administrativnega pristava mora imeti nepopolno srednjo šolo, pripravnik za nižjega upravnega referenta pa najmanj popolno srednjo ali njej enako šolo ali višjo šolo ministrstva za notranje zadeve FLRJ.
33.	člen
Izjemoma se lahko tisti, ki prvič stopajo v državno službo, in sicer v političnoupravno panogo administrativne stroke, in imajo potrebno izobrazbo in sposobnost za opravljanje del v političnoupravni panogi administrativne stroke, takoj nastavijo za nižjega personalnega referenta, personalnega referenta, višjega personalnega referent«, administrativnega pristava, nižjega upravnega referenta ali upravnega referenta. Vendar morajo v enem letu po nastavitvi napraviti predpisani strokovni izpit.
III.	STROKOVNI TEČAJI Vrste tečajev
34 člen
V administrativni stroki so tile tečaji:
1.	tečaj za vzgojo novih kadrov- oziroma tečaji za pridobitev višje izobrazbe in
2.	tečaji za izpopolnitev (povzdigo) sedanjih kadrov.
35. člen
Zaradi pridobitve strokovne in splošne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje določenih poklicev, se lahko ustanovijo tile tečaji:
a)	v pomožni panogi administrativne stroke:
1.	tečaj za pomožne administrativne manipulante,
2.	tečaj	za	administratorje,
3.	tečaj	za	strojepisce III.	razreda,
4.	tečaj	za	stenodaktilografe in
5.	tečaj	za	korespondentne	stenografe;
b)	v političnoupravni panogi administrativne stroke:
1.	tečaj za nižje personalne referente in
2.	iečaj za administrativne pristave.
Tečaji za pomožne administrativne manipulante, za strojepisce III. razreda za stenodaktilografe in z« administrativne pristave so nižje stopnje, tečaji za administra torje, knrei:|ir>n<jpnfT1P stenografe in nižje personalne referente pa so srednje stopnje.
38.	člen
Tečaji za izpopolnitev sedanjih kadrov se lahko prirejajo za vse poklice oziroma za vse vrste del. Ti tečaji »e priredijo ud časa do časa in je njihov namen, da »poznajo uslužbenci določenega poklica oziroma določene skupine poklicev nove metode dela in da se izpopolnijo v službi.
Odločbo o ustanovitvi takih tečajev izda za nastavitev pristojni starešina.
Taki tečaji ne dajejo pravice do pridobitve poklica, upoštevajo pa se pri napredovanju v višji poklic.
Splošne določbe o tečajih za vzgojo novih kadrov
37	člen
Tečaji za vzgojo novih kadrov se prirejajo pri večjih organizacijskih enotah oziroma pri večjih službenih enotah, kjer so za to dani pogoji, kakor tudi pri raznih Šolah.
38	člen
Tečajniki iz notranjosti se praviloma sprejemajo po natečaju.
Odločbe o tem, kateri kandidat se »prejme v tečaj, izda po predlogu vodje tečaja za nastavitev pristojni starešina.
39.	člen
Tečaje je treba organizirati tako, da je teoretični pouk, kjer koli je to mogoče, izven delovnega časa oziroma tako, da se uslužbenci ne odtegnejo rednemu delo.
Kjer je v programu tečaja določen praktični pouk, je lahko v rednem delovnem času, kolikor se s tem ne moti redna služba.
Neposredno vodi in nadzoruje delo tečaja pristojno ministrstvo, glavna direkcija ali katera druga pristojna organizacijska enota.
40.	člen
Predavatelje na tečaju določi po predlogu vodje tečaja za nastavitev pristojni starešina.
Predavatelji na tečajih za posamezne predmete se določijo predvsem izmed najboljših in strokovno dovoljno usposobljenih uslužbencev.
41.	člen
Tečajniku, ki uspešno dovrši tečaj in napravi stro-kovni izpit, se izda na predpisanem obrazcu »pričevalo, ki ga podpišeta vodja tečaja in izpitna komisija.
42.	člen
Uslužbencem, ki obiskujejo tečaj, se med tečajem ne prekine uslužbensko razmerje.
43 člen
Stroški za prireditev tečaja gredo v breme tiste organizacijske enote, kjer je tečaj, in sicer iz posebnih kreditov, ki so za to določeni.
44. člen
Določbe o organizaciji lečaja za vzgojo novih kadrov veljajo tudi za tečaje za izpopolnitev sedanjih k»e drov.
45. člen
Trajanje posameznih tečajev, učni načrt in program kakor tud j pogoje za sprejem v tečaj predpiše sekretar vlade LRS za personalno službo v sporazumu z generalnim sekretarjem vlade LRS.
IV.	PREHOD IZ DRUGE STROKE V ADMINISTRATIVNO STROKO
a)	Prehod pripravnikov iz druge stroke
v administrativno stroko
48.	člen
Pri prehodu iz druge stroke v administrativno stroko je potrebno, da ima pripravnik izobrazbo, ki je predpisana za pripravnike administrativne stroke, in da ib koncu določenega roka napravi strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji in v administrativni stroki kakor tudi po tem, koliko je pripravnik pripravljen za izpit.
Po prehodu pripravniku ni potrebno opravljat; izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga ie že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
47. člen
Pripravniku, ki je strokovni izpit napravil pred prenehanjem službe, se ta izpit prizna ob zopetni vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od petih let. .
b)	Prehod uslužbencev iz druge stroke
v administrativno stroko
48 člen
Prehod iz druge stroke v administrativno stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je potrebna za ustrezen poklic v stroki, v katero se nastavlja, in Če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko uslužbenec napravi izpit, se nastavi v določeni poklic. Do te nastavitve obdrži svojo dotedanjo plačo.
V novi stroki uslužbencu ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Strokovnega izpita ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo na položaj prve oziroma druge vrste, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo v administrativno stroko zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni strokovnega izpita tudi uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije potrebno izobrazbo in prakso za opravljanje del določenega poklica v administrativni stroki.
2e prej napravljeni strokovni izpit se prizna uslužbencu ob zopetni vrnitvi v administrativno stroko.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Uslužbenci, -Id so prevedeni kot pripravniki (prevedeni pripravniki), se morajo priglasiti za strokovni izpit najpozneje do konca leta 1949.
50.	Sen
Če uslužbenec ni že prej napravil strokovnega izpita ali če napravljeni strokovni izpit ne ustreza strokovnemu izpitu, ki je predpisan za poklic ali skupino poklicev, v katero je preveden, mora strokovni izpit oziroma dopolnilni izpit napraviti najpozneje do konca leta 1950.
Strokovnega izpita iz prednjega odstavka se smejo oprostiti uslužbenci, ki pridejo na položaje prve oziroma druge vrste, kakor tudi uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije potrebno prakso in sposobnost za opravljanje določenega poklica.
51.	člen
Da bi se uslužbenci upravne panoge administrativne stroke izpopolnili in si utrdili svoje strokovno znanje, posebno pa, da bi popolnoma spoznali zgodovinski razvoj naše države, njeno družbeno-ekonomsko ureditev m organizacijo njenih organov oblasti, organov uprave in organov pravosodja, določi za nastavitev pristojni starešina, da se iz posameznih predmetov izpraša vsak uslužbenec upravne panoge administrativne stroke, ne glede na poklic, ki ga ima v stroki.
V ta namen določi za nastavitev pristojni starešina za vsakega uslužbenca upravne panoge administrativne stroke, iz katerih predmetov bo izprašan in v katerem roku.
Za nastavitev pristojni starešina sme samo izjemoma posamezne uslužbence oprostiti tega izpita.
Izpraševanje se mora končati naippzneje do koncg
Sedanji administrativni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o tečajih iz tega pravilnika.
53.	člen
V vsakem posameznem pri mehi odloči strokovna t/i-misija, kateremu izpitu iz tega pravilnika ustreza pitje opravljeni strokovni izpit.
54.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. zak 736
Ljubljana dne 17 decembra 1948.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r.
295.
Glede na specifičnost dela v zdravstvenih ustanovah ambulantno-polikliničnega tipa izdajam na podlagi II, točke odredbe o delovnem času državnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 111-840/47) ter po predlogu ministra za ljudsko zdravstvo
odredbo
o delovnem tasn zdravnikov in zobarjev v zdravstvenih ustanovah ambulantno-polikliničnega tipa
1 Zdravniki, ki delajo v zdravstvenih ustanovah ambulantno-polikliničnega tipa in imajo ves delovni čas
opravka z bolniki, kakor tudi zobarji v zobnih ambulantah, ki delajo nepretrgoma z bolniki, imajo šestumi delovni čas
2.	Ta odredba velja kot dopolnilo 1. točke odredbe S-zak. št. 153 z dne 30 III. 1948 (Uradni list LRS, št. 15—104/48) in se bo uporabljala od 15. decembra 1948.
S-zak št. 735
Ljubljana dne 1Q. decembra 1948.
Minister
za ljudsko zdravstvo LRS;	Predsednik vlade LRS;
Dr. Ahčin Marjan L r.	Miha Marinko L r.
293.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena uredbe o elementih lastne cene, o akumulac ji, skladu vodstva in o osrednjem skladu državnih .ndustrijskih proizvajalnih podjetij Lokalnega pomena izdajam
navodilo,
kateri stroški spadajo v posamezne elemente planske proizvajalčeve nrodajne cen!* državnih industrijskih
proizvajalnih podjetij lokalnega pomena
Posamezni elementi planske proizvajalčeve prodajne cene državnih industrijskih pro zvajalnih podjetij lokalnega pomena obsegajo tele stroške;
1.	Stroški za material
K stroškom za material spadajo:
a)	stroški za surovine n osnovni material,
b)	stroški za polproizvode,
c)	stroški za pomožni material,
d)	stroški za proizvajalne slor ivet
e)	stroški za embalažo, ki se ne da ločiti od proizvoda,
l) stroški za energijo.
Skupaj bruto stroški za material.
Odštejemo vrednost uporabnih odpadkov.
Ostanejo neto stroški za material
Ad a) Surovine so proizvod ekstrakc jske delavnosti (n. pr. raznovrstne rude, premog td.) ter kmetijskega in gozdnega gospodarstva. Kot material razumemo proizvod predelovalne ali obdelovalne delavnosti.
Osnovni material je material, ki je glavna vsebina pro zvoda. Surovine in osnovni material menjajo v proizvajalnem procesu svojo obilico oziroma svojo sestavo in so skupna glavna vseb na novega proizvoda.
Ad b) Polproizvodi so proizvod , izdelani v drugih podjetjih ali pa v istem podjetju in prehajajo v končni proizvod v svoj naturalni obliki, to je v proizvajalnem procesu ne menjrjo ne svoje oblike ne. svojega sestava.
Ad c) Pomožni material ločimo v tehnološki in v obratni pomožni mater al. <
Tehnološki pomožni material je material, ki se v proizvajalnem procesu dodaja surovin, ali osnovnemu materialu z namenom, da povzroči na teh neko materialno spremembo, bodisi v obliki ali sestavi, in ki ga je mogoče neposredno zaračunati na enote proizvoda. Tak material so n. pr. razne kenniikai.je, barve n podobno.
Odločilno za razlikovanje tehnološkega pomožnega materiala od surovin in osnovnega materiala je praviloma lo, da sta surov na in osnovni material glavna vsebina proizvoda, tehnološki pomožni material pa v proizvajalnem procesu izgubi svojo uporabno vrednost, vrednost pa prenese na novo izdelani pro z vod.
Obratni pomožni material je material, ki prehaja v proizvajalni proces tako, da ga trošijo sredstva za delo. Tak material se lahko troši v enkratnem proizvajalnem procesu, kol n. pr. mazivo, cevčice pri predenju in pod., al pa se troši v več proizvajalnih procesiih, kot n. pr. sita in filoi v pap rni industriji, razno kratkotrajno orodje, jermenje in pod. Sem spadajo tudi rezervni deli strojev.
Obratni pomožni material, ki služi v več proizvajalnih procesih, predstavlja dejansko kratkotrajna sredslva za delo. Glede na razmeroma majhen delež teh stroškov v vrednosti proizvoda, se ta material ne evidentira posebej, kakor se ev dentlrajo osnovna sredstva, ker bi izračunavanje amortizacijskega zneska dalo nesorazmerno mnogo dela S tem materialom se zato ravna kot s pomožnim materialom.
Ad d) Proizvajalne storitve so storitve, ki jih praviloma opravljajo druga podjetja za račun tistega podjetja, ki proizvaja določeni proizvod. Zaračunavajo se v stroške za mater a! na podlagi izdane fakture.
Ad e) Razlikujemo embalažo, ki se ne da ločiti, in embalažo, ki se da ločiti od pro zvoda. Kot embalažo, Id se ne da ločiti od proizvoda, se n. pr. štejejo tube za razne paste, pločev naste škatle za konserve in pod. To je embalaža, ki izgubi s potrošnjo proizvoda, ki mu služi, svojo vrednost kot embalaža in se torej ne more več dalje uporabljati za isti namen. Vrednost te embalaže prehaja v celoti v vrednost proizvoda.
Ad f) Stroški za energ jo. K stroškom za energijo spadajo stroški za tehnološko gorivo in stroški za tehno Loško energijo.
Odpadki, ki nastajajo v proizvajalnem procesu, so lahko uporabni ali pa neuporabni. Neuporabni odpadki so brez vrednosti; uporabni odpadki pa se odštejejo od stroškov za material, in sicer po ceni, po kateri so bili realizirani, oziroma po cen , ki jo določi ljudski odbor, če se uporabljajo naprej v istem podjetju.
2.	Plače za izdelavo
Kot plače za izdelavo razumemo plače, ki se lahko neposredno zaračunavajo na enoto proizvoda n so proporcionalne, to je, ki jih plačujemo tistim, ki so neposredno zaposleni pri pro zvodnji nekega proizvoda. Plače za izdelavo obsegajo:
a)	osnovne plače,
b)	dodatke, n. pr. za nadurno delo, terenski dodatek, itd.	/
c)	socialni prispevek.
K plačam za izdelavo ne prištevamo:
a)	pomožnih plač, to je plač delavcev za delo, ki ni v neposredni zvezi s proizvodnjo prozvoda in niso proporcionalne;
b)	tistih izdatkov iz delovnega razmerja, ki ne predstavljajo plače za izvršeno delo, temveč temeljijo na zako-nitih predpisih m se periodično pojavljajo. Taki izdatk so plača za čas bolezn , plače za delavce, ki so na dopustu, plače ia delavce, ki zapustijo delo za določen čas po uradnem pozivu itd.
Izdatki pod a) n b) v celoti bremenijo režijo podjetja.
8. Režija
V	režijo spadajo vsi stroški podjetja, ki niso niti etrošk, za materni niti stroški za plače za izdelava
Taki stroški so:
a)	obratni stroški,
b)	stroški uprave in prodaje,
c)	stroški za embalažo, ki se da ločiti »d proizvodov,
d)	prispevek za operat vnega upravnega voditelja,
e)	prispevek za kadre.
Ad a) Obratni stroški so stroški, ki so v zvezi z vzdrževanjem in uporabljanjem sredstev za delo in z ustvarjanjem potrebnih pogojev za delo v posameznih obrat h. Kalkulacijska posebnost teh stroškov je ta, da jih ni mogoče natančno evidentirati in normirati na enoto proizvoda, temveč samo ne skupno pro zvedrijo obrata v določenem razdobju. Nadaljnja značilnost teh stroškov je v tem, da so stalni. K takim stroškom spadajo; plače pomožnih delavcev s socialnim prispevkom, plače nameščencev, zaposlenih neposredno pri proizvajalnem procesu (n. pr. mojstri, pogonski lužen rji, penterji) s socialnim prispevkom, zaščita dela, notranji transport, vzdrževanje orodja za delo, tekoče vzdrževanje zgradb in obratnega inventarja, kvar in lom proizvodov in pod. Nadalje spadajo k obratnim stroškom stroški za razsvetljavo n ogrevanje pogona.
Ad b) Stroški uprave in prodaje. K tem stroškom spadajo samo stroški, ki so nastali v zvezi z upravljanjem in prodajanjem v podjetju, ne pa tudi stroški, ki so v tej zvezi nastati pri operativnem upravnem voditelju ali v trgovinski mreži. K tem stroškom spadajo n, pr. stroški za pospeševanje proizvodnje, stroški uprave, kakor plače in soc alni prispevek upravnega osebja, potni stroški upravnega osebja, pisarniški it,- poštni, telefonski in telegrafski stroški uprave, zaščita podjetja, stroški prodaje podjetja, kakor plače in social n. prspevek prodajnega osebja, potni stroški prodajnega osebja, pisarniški material in poštni, telefonski in telegrafski stroški prodaje, stroški, ki se ne štejejo za plače za izdelavo (točka 2. a in b tega navodila) It,- pod.
Ad c) Stroški za embalažo, ki se da ločiti od proizvoda.
V	razi ko od embalaže, ki se ne da ločiti od proizvoda in spada zato v stroške za material, stroški za embalažo, ki je ločljiva od proizvoda, bremenijo režijo.
Ad d) Stroški za operativnega upravnega voditelja pr bajajo v poštev le za tista podjetja, ki so združena v organizacijski enoti direkcije ali uprave pri ljudskem od-
boru. Izvršilni odbori določjo prspevek posameznih podjetij za direkcijo ali upravo po predhodnem proračunu izdatkov direkcije oziroma uprave.
Ad e) Pr spevek za kadre je namenjen vzgoji kadrov. Natančnejša navodila izidejo pozneje.
4. Amortizacija
Višino amortizacijskih odpisov za posamezne stroke lokalne pro zvodnje bo predpisalo ministrstvo za finance LRS v sporazumu s plansko komisijo LRS.
Glede na povprečne prevozna postavke ravnajo lokalna industrijska podjetja takole;
Tista industrijska proizvajalna podjetja lokalnega pomena, katerih proizvodnja je zajeta z zveznim oz roma republškim planom distribucije, imajo pravico do regresa v viš ni efektivnih stroškov, ki se nanašajo na transport po navodilih ministrstva za finance FLRJ.
Podjetja, ki prodajajo izdelane proizvode po višjih (komercialo h) cenah, vračunavajo stroške transporta v svojo prodajno ceno, to je stroški transporta bremenijo kupca.
Iz gornjega sledi, da lokalna proizvajalna podjetja v nobenem primeru ne v kalkulira jo v plansko proizvajalčevo prodajno ceno stroškov transporta.
St. 872/1-48
Ljubljana dive 15. decembra 1948.
Predsednik lanske komis je LRS: Krr.:0!ier Sergej L r.
/
297.
Na podlagi 5. člena uredbe o elementih polne lastne cene, akumulaciji, skladu vodstva in osrednjem skladu državnih industrijskih proizvajalnih podjetij lokalnega pomena izdajam \
navodilo
izvršilnim odborom ljudskih odborov za določanje režijske stopnje
Izvršilmi odbori ljudskih odborov morajo po 5. členu uredbe o elementih polne lastne cene, akumulaciji, skladu vodstva in osrednjem skladu državnih industrijskih proizvajalnih podjetij lokalnega pomena določiti režijske stopnje za posamezne kategorije področnih podjetij ali za posamezna podjetja Režijske stopnje, ki jih bodo izvršilni odbori ljudskih odborov določili, potrdi ministrstvo za komunalne zadeve v sporazumu z republiško plansko komisijo.
Izvršilni odbori morajo s tem delom takoj začeti, svoje odločbe o določitvi režijske stopnje pa morajo s potrebno dokumentacijo poslati v potrditev ministrstvu u-cz-pogojno najpozneje do 28. decembra 1948,
Režijske stopnje morajo izvršilni odbori določiti i n-d u s t r i j s k i m proizvajalnim podjetjem, ki jih je treba šteti za industrijska po 1. členu uredbe o elementih polne
lastne cene. Ta podjetja so za vsak okraj našteta v dopisu ministrstva št. 867/1-69/1-48 z dne 15. decembra 1948.
Režijske stopnje se lahko določijo za posamezna podjetja ali za posamezne kategorije področnih podjetij. Kategorije podjetij so vrste podjetij v okviru ene stroke. Stroke delavnosti so n. pr.: tekstilna, kovinska, živilska industrija itd. Kategorije v okviru ene stroke pa so pri tekstilni industriji n. pr. tele vrste delavnosti: predilnice, tkaln ce, pletilnice itd., pri kovinski industriji pa mehanične, kleparske, ključavničarske delavnice itd. Praviloma se bo torej režijska stopnja določila individualno za posamezna podjetja, če pa je pod operativnim upravnim vodstvom ljudskega odbora več podjetij iste kategorije, ki imajo približno isti obseg proizvodnje im približno isti organski sestav kapitala, pa se lahko določi režijska stopnja za vsa podjetja te kategorije.
Rež jske stopnje se zaračunavajo na planirane plače za izdelavo. Kaj naj se razume kot plače za izdelavo, določa navodilo planske komisije LRS z dne 15. decembra 1948 o tem, kateri stroški spadajo v posamezne elemente planske proizvajalčeve prodajne cene. To navodilo določa tudi, kateri stroški podjetja spadajo k režijskim stroškom.
Pri določanju režijske stopnje morajo izvršilni odbori ljudskih odborov poprej pregledati režijske stroške, ki jih izkazujejo podjetja, smejo pa upoštevati samo tiste stroške, ki so za proizvodnjo nujno potrebni. Posebej je pri tem treba pazdi tudi ua to, da se ne izkazujejo stroški v večjih zneskih, kakor so v resnici, in da se torej ne ustvarjajo rezerve. Ker so podlaga za določanje režijske stopnje plače za izdelavo, se morajo tudi te plače poprej preizkusiti, po možnosti na podlagi normativov.
Režijska stopnja naj se določi in izračunava takole:
Ljudski odbori naj po poverjenikih pozovejo državna industrijska podjetja lokalnega pomena, da predložijo:
a)	podatke o višini plač za izdelavo, ki jih bo podjetje po planu izplačalo v planskem letu 1949, za to, da izpolni svoj proizvajalni plan;
b)	podatke o višini vseh režijskih stroškov, ki jih bo podjetje imelo v letu 1949 v zvezi z izvrševanjem proizvajalnega plana.
Podjetja, ki še nimajo proizvajalnih planov za leto 1949. naj vzamejo za podlago izračunavanja višine mezd za izdelavo in režijskih stroškov svoje predloge planov.
Višino plač za izdelavo bo podjetje ugotovilo na podlagi svojih normativov dela in na podlagi drugih podatkov iz prejšnjih let, piredvsem podatkov 'iz leta 1948. Na podlagi teh podatkov bodo podjetja tudi ugotovila svoje režijske stroške, ki jih določajo za plansko leto 1949.
Novoustanovljena podjetja in podjetja, ki poslujejo šele krajše razdobje, bodo uporabila podatke, ki jih mogoče že imajo, sicer pa bodo morala upoštevati podatke istovrstnih podjetij in svoje predkalkulacije.
Za industrijska podjetja, ki se bavijo poleg industrijske delavnosti še z reparatumo ali storitveno delavnostjo, se ugotovijo režijske stopnje skupno za vso delavnost, določeno po proizvajalnem in delovnem planu.
Ko prejmejo ljudski odbori od podjetij dokumentirane podatke o višini plač za izdelavo in o višini vseh režijskih stroškov, izračunajo režijsko stopnjo. Režijska stopnja se izračuna, kakor kaže tale primer:
Če znašajo za leto 1949 planirane mezde za izdelavo v podjetju A 1,000.000.-— din, režijski stroški pa 200.000.— dinarjev, znaša
200.000 X 100
režijska stopnja = ^oJoT" = 20%
Podjetje A bo torej moralo zato, da bo krilo svoje režijske izdatke, pribiti k mezdi za izdelavo 20%. Če mora podjetje izdelati po planu za leto 1949 1.000 komadov proizvodov in znašajo mezde za izdelavo 1,000.000,— din, odpade pri vsakem komada 1.000,— din na mezde. Pri vsakem komadu bo zato treba pribiti za kritje režijskih stroškov 20% k mezdi za izdelavo, to je 200 din.
St. 4652/1—48-CVI
Ljubljana dne 16. decembra 19*18.
Minister za komunalne zadeve LRS: Lidija šentjurc L r.
ZAPISNIK
1.	seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 14. decembra 1948
Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik.
Tajnik: Mira Tomšičeva.
Predsednik odpre 1. sejo IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS ob 16. uri 85 minut ter prečita ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS, U št. 111 z dne 8. decembra 1948, o sklicanju Ljudske skupščine k IV. rednemu zasedanju na dan 14. decembra 1948.
Pred prehodom na dnevni red objavi’ predsednik, da je Ljudska skupščina sprejela tele predloge:
1. Prezidij Ljudske skupščine LRS je dostavil Ljudski skupščini LRS v potrditev ukaz o spremembi v Vladi LRS, U št. 109 z dne 23. oktobra 1948;
2	predsednik Vlade LRS je dostavil Ljudski skupščini v razpravo in sklepanje tele zakonske predloge:
a)	dodatni proračun k proračunu Ljudske Republike Slovenije za proračunsko leto 1948;
b)	zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih Ljudske Republike Slovenije in
c)	zakon o pristojnosti krajevnih ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni.
Vsi ti zakonski predlogi so bili dostavljeni pristojnima skupščinskima odboroma. Odbora sta o zakonskih predlogih sklepala, jih v celoti sprejela ter dostavila Ljudski skupščini svoja poročila. Zakonski predlogi z obrazložitvami m poročili so bili razmnoželA in razdeljeni ljudskim poslancem.
3.	Vlada LRS je nadalje dostavila skupščini v potrditev uredbe, izdane od 19. maja 1948 do 7. decembra 19'! 3 n-a podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
4.	Zakonodajni odbor pa je dostavil predsedniku Ljudske skupščine pismo, v katerem obvešča Ljudsko skupščino, da je ljudski poslanec dr. Heliodor Modic podal ostavko kot predsednik in član zakonodajnega odbora, ker je postal član vlade.
Stran 452
URADNI LIST LRS
Štev. 54. — 21. XII. 1948
5.	Knez Rihard, sodnik Vrhovnega sodišča LRS, je dostavil Ljudski skupščini prošnjo za razrešitev.
Vsi navedeni predlogi pridejo na dnevni red, če bo tako sklenila skupščina.
Nato sporoči predsednik skupščini prošnje ljudskih poslancev za dopust Skupščina odobri na predlog predsednika dopust temle ljudskim poslancem: Francu Tavčarju, Francu Perovšku, Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču, Vidi Tomšičevi, Zdenki Kidričevi, Janku Rudolfu, Ervinu Dolganu, Alojzu Vrhovcu, Brileju Jožetu in dr. Mihi Kambiču.
Predsednik opozori ljudske poslance na 16. in 52. člen poslovnika, ki govori o pravicah in dolžnostih ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS.
Nato prečita predsednik poročilo odbora za prošnje in pritožbe in administrativnega odbora.
Nato se preide na dnevni red, to je na določitev dnevnega reda.
Glede na uvodoma objavljene predloge predlaga predsednik skupščini tale dnevni red:
1.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o preosnovi Vlade LRS, U št. 109 z dne 23. oktobra 1948;
2.	razprava in sklepanje o predlogu dodatnega proračuna k proračunu LRS za proračunsko leto 1948;
3.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih Ljudske Republike Slovenije;
4.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o pristojnosti krajevnih ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni;
5.	potrditev uredb, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izvajanje uredb na področju narodnega gospodarstva;
6.	volitev novega člana v zakonodajni odbor;
7.	razrešitev dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča LRS Riharda Kneza in volitev novega sodnika Vrhovnega sodišča LRS.
Skupščina sprejme predloženi dnevni red soglasno, nakar preide predsednik na prvo točko dnevnega reda: potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o preosnovi Vlade LRS, U št. 109 z dne 23. oktobra 1948. ki ga skupščina soglasno potrdi.
Preide se na drugo točko dnevnega reda, to je na razpravo in sklepanje o dodatnem proračunu k proračunu Ljudske Republike Slovenije za proračunsko leto 1948.
Po poročilu poročevalca odbora za gospodarski načrt in finance dr. Mihe Potočnika je podal minister za finance LRS dr. Zoran Polič ekspoze, nakar je skupščina soglasno sprejela predloženi predlog o dodatnem proračunu.
V	tretji in četrti točki dnevnega reda je skupščina soglasno sprejela: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih Ljudske Republike Slovenije — poročilo zakonodajnega odbora je podal poročevalec Vinko Šum rada — in predlog zakona o pristojnosti krajevnih ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni. Poročilo k temu zakonskemu predlogu je podal poročevalec odbora Alojz Colarič.
Po sprejetju navedenih zakonskih predlogov objavi predsednik, da jih bo v smislu Ustave in poslovnika dostavil Prezidiju Ljudske skupščine LRS, da jih razglasi
Predsednik preide na peto točko dnevnega reda, to je na potrditev uredb, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva od 19. maja do 7. decembra 1948. Skupščina je navedene uredbe soglasno potrdila in bo izdala ustrezen odlok.
V	šesti točki dnevnega reda je skupščina izvolila po ostavki dr. Heliodorja Modica v zakonodajni odbor ljudskega poslanca Staneta Kavčiča.
V	zadnji točki dnevnega reda pa je skupščina sprejela ostavko sodnika Vrhovnega sodišča LRS Riharda Kneza in izvolila na predlog ljudskega poslanca Franca Simoniča za člana Vrhovnega sodišča Karla Košenino, dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Maribora.
Ker je bil s tem dnevni red 1. seje zaključen, predlaga predsednik, da skupščina pooblasti predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik 1. seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS.
Predsednik zaključi sejo ob 17. uri 55 minut ter objavi, da je s tem zaključeno IV, redno zasedanje Ljudske skupščine LRS.
Ljubljana dne 14. decembra 1948.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Tajnik:	Predsednik:
Mira Tomčli L r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS< — Odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik; tiska B Lasnik o ve tiskarna obrat 1 — oba v Ljubljani. Naročnina: četrtletno 60. polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 etranl, 8 din za 32 strani. 12 din z*. 48 strani, 16 din za 64 strani, po pošti 2.60 din več. — Uredništvo In upravnlStvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica St. 23. -Telefon: ravnateljstvo 49-40. uredništvo <®-9Q, upravaižtvo 66-79, — Cek, račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
Priloga k 54. kosu i dne 21. decembra 1948.
Številka
54.
Mozzolasi Im oplaši
Razglasi ministrstev
St 1812/19	11.321
Objava
Z nalezljivo ohromelostjo prašičev so okužena okraji: Jesenice, Lendava, Ljutomer, Maribor okolica, Mozirje, Poljčane in Radgona
Prenehala pa je v okrajih: Ljubljana okolica, Murska Sobota in Ptuj.
Ljubljana dne 16. decembra 1948.
Ministrstvo za kmetijstvo LRS
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
2314.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. decembra 1948. Besedilo: »Blasnikova tiskarna«, Ljubljana.
S podjetjem Blasnikova tiskarna se je združilo renubliško podjetje »Kamniška tiskarna«, Kamnik, ki bo odslej obratovala kot obrat navedenega podjetja št. 4. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 24340/3—48	11.275
*
2315.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. decembra 1948. Besedilo: Industrija obutve, Ljubljana. Izbriše se Benedetič Stane, dosedanji raivnatelj, vpiše se
Peternel Anton, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 13. decembra 1948.
Št. 243107-1948	11.276
*
2316.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. decembra 1948. Besedilo: Triglavska tiskarna, Ljubljana.
S podjetjem Triglavska tiskarna, Ljubljana, so se združila podjetja:
Drž. gosp. podjetje »Gorenjska tiskarna«, Kranj, ki obratuje odslej kot obrat št. 2 navedenega podjetja, nacionalizirano podjetje tiskarna Grafika, Ljubljana, in
nacionalizirano podjetje tiskarna Jereb Franc, Ljubljana.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 24319/1—48	11.271
2317.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 13. decembra 1948.
Besedilo: Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije — Ptuj.
Izbrišeta se Erjavšek Alojz, dosedanji direktor, in Turk Avgust, glavni računovodja, vpiše se
Pleterski Ladislav, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 243106—48	11.274
2318.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 13. decembra 1948. Besedilo: Lesno industrijsko podjetje Tržič.
Vpišejo se spremembe:
Besedilo odslej: Tovarna pohištva Tržič.
Poslovni predmet odslej: Izdelovanje pohištva in drugih lesnih izdelkov na industrijski način.
Izbriše se obrat Bom v Tržiču.
Izbriše se Holy Ernest, dosedanji v. d. ravnatelja, vpiše pa Golc Edvard, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 24382—48	11.270
*
2319.
Sedež: Kamnik.
Dan izbrisa: 13. decembra 1948.
Besedilo: »Kamniška tiskarna«, Kamnik.
Zaradi združitve s podjetjem: »Bl-as-nitoova tiskarna«, Ljubljana.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 24340/4-48	11.273
*
2320.
Sedež: Kranj.
Dan izbrisa: 13. decembra 1948. Besedilo: »Gorenjska tiskarna«, Kranj. Zaradi združitve s podjetjem Triglavska tiskarna, Ljubljana.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. decembra 1948.
Št. 243113/48	11.272
2321.
Sedež: Dornberk.
Dan vpisa: 18. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Dornberk.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih pijač in jedil.
Ustanovitelj podjetja: KLO Dornberk.
Operativni upravni voditelj: KLO Dornberk.
Za podjetje podpisuje:
Vodopivec Alojz, upravnik, samostojno in neomejeno, v njegovi odsotnosti pa predsednik KLO, vsakokrat s štampiljko KLO Dornberk.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 18. novembra 1948.
Št. 3186/2—48	10.603
*
2322.
Sedež: Vipolže.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna »Sloga«.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in jedil.
Ustanovitelj podjetja: KLO Vipolže.
Operativni upravni voditelj: KLO Vipolže.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Škola ris Jožef, upravnik, za denarno poslovanje neomejeno, skupaj s tajnikom ali predsednikom KLO Vipolže.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št. 2717/4—48	10.599
2323.
Sedež: Vipolže.
Dan vpisa: 8. novembra 1948.
Besedilo: Krajevni mlin Vipolže.
Poslovni predmet, Mletje žita.
Ustanovitelj podjetja: KLO Vipolže.
Operativni upravni voditelj: KLO Vipolže,
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Šholanis Jožef za denarno poslovanje neomejeno, skupaj s tajnikom ali predsednikom KLO Vipolže!
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 8. novembra 1948.
Št. 2717/5-48	10.601
2324.	*
Sedež: Hotavlje.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Besedilo: Gradbeno podjetje Hotavlje.
Poslovni predmet: Izvrševanje v gradbeno stroko spadajočih del.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hotavlje, odločba št. 800/48 z dne 28. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Hotavlje.
Podjetje zastopajo in zanj podpisu-' jejo:
Ušeničnik Jože, upravnik, v okviru zakoua o drž. gospodarskih podjetjih In pravil podjetja do 10.000 din, nad tem zneskom
Potočnik France, predsednik KLO, in
Šinkovec Jože, kot člana upravnega odbora.
Okrajni LO Kranj, poverjeništvo za finance, dne 9. d" embra 1948.
Št. II—2383/1—48	11.142
*
2325.
Sedež: Hotavlje.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Besedilo: Krajevno podjetje »Marmor« Hotavlje.
Poslovni predmet: Pridobivanje marmorja.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hotavlje, odločba št. 811/48 z dne 28. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Hotavlje.
Podjetje zastopajo, zanj podpisujejo:
Peternelj Janez, upravnik, v okviru zakona o drž. gospodarskih podjetjih in pravil podjetja do 5000 din, nad tem zneskom
Potočnik France, predsednik KLO, in
Likar Janez, člana upravnega od-bora.
Okrajni LO Kranj, poverjeništvo za finance,
dne 9. decembra 1948.
Št. II—2376/1—48	11-143
*
2326,
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Besedilo: »Uprava državnih zgradb« Krško.
Poslovni predmet: Vzdrževanje stanovanjskega fonda, nadzor nad vsemi investicijami za gradnjo stanovanj iz sredstev MLO, funkcionalno nadziranje investicije na svojem področju, ki jih opravlja zvezni, republiški, zadružni in privatni sektor. Ustanovi se remontno podjetje, ki bo služilo vzdrževanju oziroma popravilu vseh državnih zgradb lokalnega, republiškega in zveznega pomena, kakor tudi privatnih zgradb. Za izvrševanje popravil in adaptacij ima v svojem sestavu delavnice raznih strok (zidarske, tesarske, mizarske, kleparske, ključavničarske, slikarske in podobno).
Ustanovitelj podjetja: MLO Krško, odločba št. 1890/48 z dne 2. XII. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Krško.
Za podjetje podpisujejo:
Žuraj Ludvik, upravnik, skupno z njim
Marolt Marija, računovodja.
Okrajni L0 Krško, poverjeništvo za finance, dne 10 decembra 1948.
Št. 64/67	11 137
*
2327
Sedež: Brnica št. 228.
Dan vpisa: 7. decembra 1948.
Besedilo: Gostilna KLO Dol.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Ustanovitelj podjetja: KLO DoL Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Dol.
Za podjetje podpisujeta:
Draksler -Danilo, upravnik gospodarskih podjetij,
Koritnik Nada, blagajničarka, oba skupaj za vse zadeve.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 9 decembra 1948.
Št. 2636/1—48	11.333
2328.
Sedež: Dol. št. 6.
Dan vpisa: 5. decembra 1948. Besedilo: Brivnica KLO Dol. Ustanovitelj podjetja: KLO Dol pri Hrastniku.
Poslovni predmet: Britje, striženje in Friziranje.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Dol.
Za podjetje podpisujeta:
Draksler Danilo, upravnik gospodarskih podjetij,
Koritnik Nada, blagajničarka, oba za vse zadeve skupaj.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 8 decembra 1948.
Št 2635/1-48	11.334
\ *
2329
Sedež: Hrastnik, Studence št 29.
Dan vpisa: 10. decembra 1948. Besedilo: Krajevna gostinska podjetja. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil.
Ustanovitelj podjetja: KLO Hrastnik. Operativni upravni voditelj. Izvršilni odbor KLO Hrastnik.
Podružnica: Podkraj št. 25.
Za podjetje podpisujejo:
Kram Jože, upravnik trgovskih pod-jetij ali
Štravs Alojz, upravnik komercialnih podjetij in
Zupan Ivanka, blagajničarka gospodarskih podjetij, zadnja dva skupaj za vse zadeve.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 12. decembra 1948.
Št. 2389/1-48	11.337
*
0990
Sedež: Retje 54.
Dan vpisa: 5. decembra 1948. Besedilo: Brivsko-frizerski salon KLO Sv. Urh.
Poslovni predmet: Brivsko-frizerski
Ustanovitelj podjetja: KLO Sv. Urh. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Sv. Urh.
Za podjetje podpisuje:
Čekada Franc, predsednik KLO, Miklavčič Vinko, tajnik KLO,
Zaletel Jože, v. d. upravnika za v e zadeve skuta j.
Okrajni L0 Trbovlfe, poverteništvo za finance, dne 7. decembra 1948.
Št. 2563/1-48	11.335
2331
Sedež: Sv. Urh 47.
Dan vpisa: 5. decembra 1948. Besedilo- Krajevna oblačilni ca Bevško. Poslovni predmet: Siviljsko-krojaška dela, nakup in prodaja za izdelovanje potrebnih surovin in polfabrikatov.
Za podjetje podpisujejo:
Čekada Franc, predsednik KLO, Miklavčič Vinko, tajnik KLO,
Zaletel Jože, v. d. upravnika, za vse zadeve skupaj.
Okrajni L0 Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 7. decembra 1948.
Št 2564/1-48	11.336
2332.
Sedež: Ljubljana, Jernejeva c. 13. Dan vpisa: 9. decembra 1948. Besedilo: Podjetje »Medenjak« Ljubljana.
Poslovni predmet: Izdelava in prodaja slaščic in drugih slaščičarskih izr delkov.
Ustanovitelj podjetja: RL0 Bežigrad-Šiška.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RL0 Bežigrad-Šiška.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Florjančič Janez, upravnik, samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim glavni knjigovodja Splihal Marija.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 9. decembra 1948.
Fin. št. 4420	11.332
*
2333.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 4. decembra 1948. Besedilo: Krajevno podjetje »Žitomelj« Vrhnika.
Poslovni predmet: Mletje žita. Ustanovitelj podjetja: KLO Vrhnika, odločba št. 20.193 z dne 15. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj:	KLO
V rhnika.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Selan Ivan, upravnik, samostojno v smislu 3., 6. in 7. člena pravil podjetja, Hribar Franc, namestnik upravnika, v istem obsegu;
Kek Zdravko, knjigovodja, skupno z upravnikom ali namestnikom vse listine, navedene v 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Okrajni L0 Ljubljana okolica, poverjeništvo za finance, dne 4. decembra 1948.
Št. 6459-48	11.158
2334.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 10. decembra 1948. Besedilo: Okrajni magazin Celje okolica, Celje.
Vpišejo se novi obrati podjetja: poslovalnica Teharje, poslovalnica Sv. Pavel pri Preboldu, poslovalnica Štore, poslovalnica Vransko,
poslovalnica Vojnik,
poslovalnica Koa,;e,
poslovalnica St. cunj pri Celju,
poslovalnica Vitanje,
poslovalnica Dobrna,
poslovalnica Pilštanj,
poslovalnica Polzela,
poslovamica Trnovlje,
poslovaln.ca Sv. Peter v Sav. dolini,
poslovalnica Žalec,
poslovalnica Petrovče,
poslovalnica Šinarjeta pri Celju,
poslovalnica Rimske loplice,
poslovalnica Ponikva in
poslovalnica Laško.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance,
Št. 3537/2—48	11.157
*
2335.
Sedež. Grosuplje.
Dan vpisa: 14. decembra 1948. Besedilo: Gostilna KLO Grosuplje. Izbrišeta se iz registra Kapš Peter in Janežič Anton, vpišejo se za podpisovanje:
Šilc Janez, poslovodja,
Trpin Rudi, knjigovodja.
Vera Podkoritnikova, tajnik KLO, in Zupančič Anica, član KLO Grosuplje.
Okrajni LO Grosuplje, poverjeništvo za finance,
dne 14. decembra 1948. Št. 290/4—1948
11.311
*
2336.
Sedež: Grosuplje.
Dan vpisa: 14. decembra 1948. _ Besedilo: Mesarija KLO Grosuplje. Izbrišeta se iz registra Kapš Peter in Janežič Anton, vpišejo se za podj.isova-
^Išlc Janez, poslovodja.
Trpin Rudi, knjigovodja.
Vera Podkoritnik, tajnik KLO, m Zupanič Anica član KLO Grosuplje. Okra'ni LO Grosuplje, poverjeništvo za finance, dne 14. decembra 1948.
Št. 290'1-1948	11.310
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 9. decembra 1948 Besedilo: Tovorna pohištva Domžale. Vpiše se obrat: Žaga Domžale.
Okraj n > 1.0 Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 9. decembra 1948.
Št. 2519- 111-1948	11-135
*
2338.
Sedež: Krško.
Dan v niša: 9. decembra 1948. Besedilo: Okraini magazin Krško. Vpišem se nove poslovalnice: št 5 Dobova, št	fi	Brežice,
št.	9	Sevnra.
Št.	10	Krško in
št.	11	Št nPier	n od'13 v	"h ra mi.
Okrni"! 1,0 K'ško pover:',"iyfvo zn rin"npei dne 10 'Jo"«m'kr3 ipts.
Št 54/53	11.136
2339.
oedež: Ljubljana, Frankopanska ul. 11.
Dan vpisa: 4. decembra 1948.
Besedico: Trgovsko poojetje > Vinocek Ljubljana.
Izbrišeta se za podpisovanje Rojc Fe-lika, pomočnik ravnatelja, in Cafarin Mara, pomočnik upravnika.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO.
ML0 za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 4. decembra 1948.
Fin. 4419/48	11.156
fio.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 3. decembra 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje MLO hole 1 Metropol, Novo mesto.
Za podjetje podpisuje pudeg poslovodje Predoviča Janka še upravnik up ra-ve komunalnih podjetij
Mirtič Alojzij, oba pa po pravilih podjetja.
Okrajni L0 Novo mesto, poverjeništvo za finance, dne 3. decembra 1948.
Št. 7651/1	11.279
*
2311.
Sedež: Trate.
Dan vpisa: 21. maja 1948.
Besedilo: Krajevna čevljarnica Trate.
Izbrišejo se pooblaščenci za podpisovanje: Maruša Klariča, tajnik KLO Trate in Molih Ivan. poslovodja podjetja, in vpišeta se nova pooblaščenca:
Ačko Dragotin, uradnik v pok.. Trate, in
Balažič Jožef, poslovodja podjetja.
Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 6. decembra 1948.
St. 304/11	11.069
2342.
Sedež: Dravograd.
Dan izbrisa: 13. decembra 1948. Besedilo: Ekonomija Dravograd.
Ker je prešla v sestav podjetja Hotel Košenjak Dravograd.
Okrajni LO Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 13. decembra 1948.
Št. 1031/3—48	11.282
v
2313.
Sedež: Vrhpolje.
Dan izbrisa: 14. decembra 1948. Besedilo: Ljudska čevljarna Vrhpolje. Zaradi nerentabilnosti.
Okrom* LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 14. decembra 1918.
Zt 67/46 - Zadr II 127/1	11.009
2344.
Sedež: Nuskova.
Dan izbrisa. 4. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko m mesarsko podjetje v N usko vi.
Zaradi nerentabilnosti.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 4. novembra 1948.
Št. 1349-48	10.711
*
2345.
Sedež: RogaševcL Dan izbrisa: 4 novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostlna v Rcgašev-cih II.
Zaradi nerentabilnosti.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 4. novembra 1948.
Št. 1349-48	10.710
2346.
Sedež: Lutverci.
Dan izbrisa: 13. decembra 19-18. Besedilo: Krajevna mizarska delavnica Lutverci.
Zaradi prenehanja obratovanja. Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 13. decembra 1948.
Št. 304/14	11.280
*
2347.
Sedež: Žepovei.
Dan izbrisa: 13. decembra 1948. Besedilo: Mesnica krajevnega ljudskega odbora Žepovei.
Zaradi likvidacije podjetja.
Okrajni LO Radgona, poverjeništvo za finance, dne 13. decembra 1948.
_______________St. 304/17_________11,281
Vpisi v register invalidskih podjetij
2348
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. decembra 1948. Besedilo: invalidsko puškarsko podjetje Liubljana.
Izbriše se Matoh Ludvik, dosedanji upravnik, vpiše se
Vraničar Drago, upravnik, ki pedpisu-je samostojno, v obsegu pooblasti], določenih v nravilih podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Liubl*ana
dne 10 decembra 1948
Št. 24380-1940	11.319
2349.	*
Sedež: Gor. Radgona.
Dan vnisa: 24 novembra 1913 Besedilo: Inva.Iidsko podjetje »Kroja-štvo«. Gor. Radgona.
Izbriše se Irgolič Leopold dosedanji po<ioyodia. vpiše se Fujs Alojz, poslovodja, ki podnisuje sa mostovno, v obse mi nooblastil. določenih v nravilih oodjetia
Ministrstvo z« Hnanee LRS, Ljubliara.
dne fM no-vm.b-i 1948.
Št. 24350—48	10 868
Vpisi v zfldružm recrisucr
1682.
Sedežr Gorenje okraj Mozirje.
Dan vpisa: 80 uovemOra 1648.
Besedilo: Kmetijska zadruga z. o. j. v Gorenjem.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 9. 111. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge *o; 1. da na čim boljši in čim kuiiurnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2 da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre-dišč in sklepa ? ta namen pogodbe;
8	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, eadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno *e tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih >dog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešneješga izvajanja svojih nalog izdela potrebne ia-črte v skladu s splošnim državnim načrtom.	,	, , ,
Zaoružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega elana 10 dinarjev. Delež se mora plačati ob vstopu t zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli vplačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se. kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja osem članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odlKira, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Letonja Miha, kmet, Paška vas 2, predsednik,
Brinovšek Zalka gospodinja, Gorenje št. 12, podpredsednik,
Pož Pavlina, gosjoilinja, Gorenje 14. tajnik,
Letonja Miha, kmet. Paška vas 2,
Fvrstuer Jože, upokojenec, bkorno 1,
Mazej Franc, kmet, Skorno 7,
Irman Franc. kmet. Veliki vrh 3,
Šošter Jože, kmet. Slatine 31, odborniki.
Za sopodpisovanje je pooblaščen poslovodja zadruge Cerar F rane.
Okrožno sodišče v Celju dne 30. novembra 1948.
Zadr Vlil 40/48-2	11.171
«
1683.
Sedež: Spodnja Rečica, okraj Mozirje.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Nazarju.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 2 11. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturuejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2 da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre. dišč in sklepa v ta namen pogodbe; 3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, taiko poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd ; 5, da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice im potrebe svojih članov in izrablja pri temi predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu a splošnim državnam načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10dinarjev. Delež se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Klemše Zdravko, ravnatelj, Nazarje, predsednik,
Veko Frane, delavec, Dobletina, podpredsednik,
Konda Alojz, uradnik, Nazarje, tajnik,
Jamžovnik Frane, posestnik, Zavodice,
Krefelj Jože, delavec, Dobletina,
Sabotin Kristina, gospodinja, Nazarje
in
Berložnik Ivan, delavec, Dobletina, odborniki.
Za sopodpisovanje je pooblaščena Hribernik Katica, poslovodja.
Okrožno sodišče v Celju dne 9. decembra 1948.
Zadr. VIII 42/48-4	11.340
*
1684.
Sedež: Homec.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Homcu.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 7. VI. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejiš način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi pot rosnimi predmeti; 2. da odkupuje v -vejem oko-lišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje it.- razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt td., posebno še tiste panoge oziroma kulture, k: v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4 da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila Itd., ustanavlja ambulante za ž?vir.o, plemenMne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organ zira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja prj tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v oblik: hranilnb vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev jn podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni ir prosvetni dvig vseh preh'valcev svojega okoliša tako. da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in pobtrna predavanja, kulturne prireditve, stro*
kovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji f zkulturo itd. ter ustanovi
svojo knjižnico.
Delež znaša 10U din, ki se lahko plača v obrok h. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 12 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za za* drugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Rode Jože, kmet. Nožice 4,
Peterlin Alojz, kmet, Preserje 5,
Svetic Jože, kmet, Šmarca 28,
Sare Alojz, kmet, Preserje 2,
Zupan Janez, kmet Homec 21. Repanšek Gregor, kmet. Homec 21.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 9. decembra 1948.
Zt 269/48 - Zadr VI 234/1	11.166
*
1685.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 3. decembra 1948.
Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Moravčah.
Zadruga je b la ustanovljena na ustanovnem zboru 29. VIII. 1948 za nedoločen čas
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, čim kulturnejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrcšn m' predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih elanov in sestavi na podlagi ugotovljenih potreb načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo članj dobro postreženi. ^,a bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela blaga, ki se ne prodaja, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno oprem-Ijene ijd.; 2 da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti last. na podjetja, tako obrtne delavnice, pod-jet;a za konzerviranje sadia. povrtnine, jaic itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani odgovariaio za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša vnžnetše sklepe v svojih poslovnih prostonih tn na razglasni deski svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 8 do 12 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost trsja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Jančigaj Jože, krojač, Moravče 4, Peterc Miha, zidar, Moravče 77,
Baloh Slavko, vrtalni mojster, Moravče, Pustotnak Marija, gospodinja, Moravče št. 62,
Gorjup Kristina, gospodinja, Moravče št. 78,
Majdič Janez, sedlar, Drtija 2,
Vehovec Blaž, mizar, Moravče 59, Jerman Stanko, pek, Moravče 97, Podbevšek Jože. čevljar, Moravče 61i
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. decembra 1948 Zt 267/48 — Zadr VI 233/1 10.987
1688.
Sedež: Markovci, okraj Ptuj.
Dan vpisa: 30. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga i o. j. v Markovcih niže Ptuja-Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 11 VII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2 da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno se tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo- 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje m s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v'kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za Rojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5 da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine: 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in pro-svetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, stro-kovne tečaje, razstave, predvajanja fil-otov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svom knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega iz-vajanja svoj’h nalog fzdeta potrebne načrte skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upra\ni odbor lahko dovoli plaoiLo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 25 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 4 do 9 članov. Njegova doEnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Feguš Janez, kmet. Nova vas, predsednik,
Fras Štefan, kmet, Markovci, podpredsednik,
Bezjak Janez, kmet, Markovci, tajnik.
Solina Simon, kmet, Markovci,
Bezjak Peter, kmet, Nova vas,
Ljubeč Jožef, kmet, Nova vas,
Strelec Alojz, kmet, referent. Nova vas,
Maroh Tomaž, kmet, Zabovci,
Muršec Jožef, kmet, Borovci, odbor: niki.
Okrožno sodišče v Mariboru™ dne 30. novembra 1948.
Zadr IV. 122	10.920
Sedež: Bistrica pri Mokronogu, okraj Trebnje.
Dan vpisa: 27. novembra.
Besedilo: Kmetijska zadruga a omeje-mm jamstvom v Bistrici, p. št. Rupert pri Mokronogu.
io?oadruga biIa ustanovljena 4. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje čla-nov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v svo-tem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gosoodarstva in izvrxevanie vseh drugih zadev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge. ^Deležzadmžnika znaša 10O dm, delež zadružnikovega družinskega člana pa 10 dinarjev. Vsak član cdgovaria še z dvaj-dT’5vnim Kneskom vP'^nih obveznih
. Unravni	sesfavlia 5 FHnov in
rorL1'T,Bib- podpredsednik. tajVfc m 2 odbornika. Zadrom) zastona upravni
k’ ** fa Pooblasti, zanio na n^?,ro,»fa dva č-ana m>r>vne<,a cd-Il'/'U	unravnivra odbora in en
pooblaS^j usln^benee z»dro»e.
Razalas, m sklon, članom ra^rime ,$ 'jejo n« zadničnj	d,e^>: v*„
ni*; na 7u?r m "e H” krajevno obič-dnj nač-n z objavo ob nedeljah in praznikih.
č'ani oTTavneva odbora so:
Zimanč;* Anton, mlekar, Bistrica 21, pnvrsedmk,
Tvan, kmet, Prelesje 11, pod-predredrdk,
M",,mr TT^nc, ge, upokojenec. B;stri-ca W). t-inik,
Starič Franc, kmet. Gor. Jesenice 3,
Dragan Franc, delavec, Dol. Jesenice št. 3, odbornika.
Pooblaščenec za sopodpisovanje poleg še enega člana upravnega odbora je Žagar Milka, trg. nameščenka in poslovodja, Bistrica 26.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 27. novembra 1948.
Zt 91/48 — Zadr 111 119/1—2 10.923
*
1688.
Sedež: Blanca.
Dan vpisa: 15. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Blanci, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 23. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošni mi predmeti, nakupovanje raznih kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in izvrševanje vseh nadaljnjih zadev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 100 din. delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 dinarjev. Vsak od teh jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev, Deležii se ne obrestujejo.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta jooblasH, zanjo oa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 9 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik m šest odbornikov.
Razglasi in sklepi zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski.
Člani upravnega odbora so:
Mirt Rudolf, kmet, Čanje 8, predsednik,
Stopar Jožef., kmet Rožno 26, podpredsednik,
Gorišek Cecilija, nameščenka, Blanca št. 47, tajnik,
Bratec Jurij, kmet Rožno 10,
Teraš Jožef, kmet, Brezovo 16,
Čuk Frančiška, poljedelka. Blanca 40,
Radej Jožef, kmet. Blanca 8.
Radej Anton kmet Kladje 12,
Madvešek Franc, kmet, Blanca 39, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 15. novembra 1948.
Zt 100/48 - Zadr til 128/1—2 11.098
‘ *
1689.
Sedež: Čatež ob Savi. okraj Krško.
Dan vpisa: 8. decembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Čatežu ob Savi, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 26. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkup kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh oanog kmetijskega gospodarstva in izvrševanje vseh drugih zadev, ki so nedrnhno navedene v 3. členu pravil zadruge.
Sklepi zadruge članom se razglašajo
na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa še pismeno.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 9 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in 6 odbornikov.
Člani upravnega odbora so:
Zevnik Franc, kmet, Čatež ob Savi 16, predsednik,
Prah Miha, zidar, Čerina 38, podpred-sod n ik
Škrabi Alojz, učitelj, Čatež ob Savi 24, tajnik,
Tomše Anton, kmet. Čatež 13,
Volk Peter, kmet Čerina 14.
Hribar Martin, kmet, Prilipe 11, Orešar Jože. kmet D"beno 4,
Bašokvič Ivan, kmet. Žejno 19.
Tomše Martin, kmet Soben,ja vas 2'<, odborniki.
Za pod.nisovanle za^nme sta ore-^vsem pooblaščena Tomše Anton in Volk Peter. Okrožno sodišče v Novem mestu dne 8 decembra 1948.
Zt 107/48 - Zadr [II 135/1-2 11.343
1630-
Sedež: Draga.
Dan vpisa: 14. novembra 1946. Besedilo. Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Dragi, okraj Krčevje,
Zadruga je bila ustanovljena 3. lil. 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je a) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov; b) vnovče-vanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov; c) ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog kakor: sadjarstva, vinarstva. poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če m dokler ni v istem okolišu [osebne zadruge te vrste; č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist; d) sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanje zadružne zavesti,
Vse te naloge opravlja zadruga zaradi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 100 din. Vsak zadružnik odgovarja še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blaga jnik in 5 odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora.
Skupščinski sklepi in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski.
Člani upravnega odbora so:
Janež Jakob, kmet. Trava 3, predsed-sednik,
Turk Franc, posestnik. Draga 15, tajnik.
S e bal j Ivan, čevljar, Draga 13, blagajnik,
Urh Jakob, kovač, Črni potok 14,
Turu hrane, posedim k Laze ti,
Ožbolt Ivan, deiavec, vrm potok 7, Mihetic Amon, posestnik v Zascu 8, Vesel Franc, pos., Poupre^ka 4, odborniki.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 14. novembra 1946.
Zi ti,/48 - Z.tor 11 127/1 11.009 *
1691.
Sedež: Log pri Sevnici, okraj Krško. Dan vpisa: dl. oktobra 1948.
Bese-uno: Kmetijska zavruga z omeje-u m jamstvom v Logu pri Sevnici.
Zadruga je bila ustanovljena 7. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, izvrševanje n pospeševanje vseh panog kmet jskega gospodarstva in vseh drugih zadev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 10U d n, delež zadružnikovega družnskega čian„ pa 20 dir.'. Vsak član odgoveria še z dvajset-kratnim zneskom vpisanih deležev.
Sklepi in razglas zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vab la na zbor pa se objavijo z javnim razglasom.
Upravn odbor sestavlja 8 članov, in sic r predsedn k, podpredsednik, tajnik in 5 odbornikov, ki opravljajo posle posameznih odsekov,
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člai.:: upravnega odbora so:
Brinovec Slavko, kmet. Radna 1. predsednik.
Rak Janez, kmet, Laze 3, podpred-sedn k,
Erjavec Milena, nameščenka. Radna 12, tajnica.
Zorc Martin, mizar. Log 28,
Sint č Jože, kolar. Radna 16,
Rozman Ivan, kmet. Log 7,
Novšak Jože, kmet. Log 8.
Žnidaršič Alojz, delavec, Lukovec 28, odborn ki.
Pooblaščenca za sopodpisovanje sto Šekoranja Rozika, poslovodja v Logu 7, in Smrke,j Mar ca, gospodarska pomočnica v Logu 7.
Okrožno sod'šče v Novem mestu dne 31. oktobra 1948.
Zt 99/48 — Zadr III 127/1—3
10.924
*
1692.
Sedež: Poklek-Kališevep št. 16. (Okoliš zadruge ob ega KLO Poklek — Gornji Leskovec).
Dan vpisa: 11. marca 1948.
Besedilo: Kmetiiska zadrugo z omejenim jamstvom v Pokleku — Gornji Leskovec. n. Plane", okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 11. UL 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, odkupovanje kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in izvrševanje vseh nadaljnjih za-’ev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 dinarjev. Vsak član odgovarja Še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Razglasi zadruge članom se nabijejo na zadružni razgl' ii deski, vabila na zbor pa se razglase a krajevno običajni način in pismeno.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in štirje odborniki.
Člani upravnega odbora so:
Mikclaž Jože, kmet, Poklek 20, predsednik,
Mešiček Jože, kmet, Selce 8, podpredsednik,
Klemenčič Jožefa, poljedelka. Gornji Leskovec 22, tajnica,
Stritar Maks, kmet. Poklek 46,
Volčanjšek -'-Jitonija, poljedelka. Poklek 76,
Remih Franc, mali kmet, Poklek 5,
Šoan Martin, kmet, Poklek 32, odborniki
Za todoisovanje so pooblaščeni prvi trije člani upravnega odbora.
Okrožno sodišče v Novem mestii dne 9. decembra 1948.
Zt 108/48 - Zadr III 136/1 11.344 *
1693.
Sedež: Senovo pri Rajhenburgu.
Dan vpisa: 15. decembra 1948.
Besedilo: Kmetiiska zadruga z omejenim jamstvom v Senovem pri Rajhenburgu.
Zadruga je bila ustanovljena 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje Članov z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti, nakupovanje kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje kmetijskega gospodarstva, izvrševanje nadaljnjih zadev, ki so podrobno, navedene v 3. členu pravil zadruge
Delež znaša 100din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 10 din. Vsak član odgovarja še z dvajselkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Razglasi adruge članom se nab’ieio na zadružni razglasni deski v poslovnih prostorih, vabila na zbor pa se raz-glasrjjo še na krajevno običajni način.
Upravna odbor sestavlja 7 do 9 članov, in s:cer predsednik, podpredsednik, tajnik in ustrezajoče število odbornikov. Člani upravnega odbora so:
Mirt Jože, kmet. sin, Senovo 4, predsednik,
Flajs Filip, kmet, Reštanj 33, podpredsednik,
Jacibec Alcjz, nameščenec. Dolsko 66, tajnik,
Žvegljč Ivan, kmet, Senovo 24, Blaževič Jože, kmet, Senovo 15,
Baš Karel, delavec, Senovo 42,
Šerbec Ivan, mesar, Senovo 5, odborniki.
Za podpisovanje sta predvsem pooblaščena predsednik Mirt Jože in tajnik Jazbec Alojz.
Pooblaščen uslužbenec zadruge s pravico za sopodpisovanje je poslovodja zadruge Šoln Ludvik, Dolsko št. 21.
Okrožno sedišče v Novem mestu dne la. decembra 1948.
Zt 109/48 - Zadr III 137/1 11.345
*
1694.
Sedež: Šmarje ~ri Sevnici.
Dan vpisa. 30. novembra 1948. Besedilo: Kmetiiska /edruga z omejenim jamstvom v Šmarju pri Sevnici, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 24. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi notrošnimi predmeti; odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov; nospeševa-nje vseh panog kmetijskega gospodarstva in izvrševanje vseh drugih zadev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak od teh odgovarja še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni' odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta vedno po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 8 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in pet obornikov.
Sklepi in razglasi zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še posebej na krajevno običajni način.
Člani upravnega odbora so:
Jeter Karol, kmet, Sevnica 146, predsednik,
Vidmar Jože, kmet, Cirje 7, podpredsednik,
Kranjc Leopold, kmet, Ledina 39, tajnik,
Hohkravt Ivan, kmet, Šmarje pri Sevnici 18,
Kozinc Andrej, kmet, Ledgonja 27, Tihole Ivan, kmet. Ledina 9.
Lipovšek Marko, kmet, Orešje 9,
Možic Martin, kmet, Ledina 19, odborniki.
Za podpisovanje sta predvsem pooblaščena predsedink odbora in Monkravt Ivan, odbornika.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 30. novembra 1948.
Zt 105/48 — Žanr m 133/1 10.925
1635.
Sedež; Zabukovje, okraj Krško.
Dan vpisa: 2. decembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Zabukovju, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljema 23. VI. 1948 za nedoločen čas.
Namen zadruge je: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnima potrošnimi predmeti, odkupovanje raznovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, izvrševanje in pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in drugih zadev, ki so navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 dinarjev. Vsak zadružnik odgovarja še z dvajselkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali pa tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta vedno dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora im en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Razglasi in sklepi zadruge članom se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge, vabila na zbor pa še pismeno.
Upravni odbor sestavlja 9 članov in sicer: predsednik, podpredsednik, tajnik in 6 odbornikov.
Člani upravnega odbora so:
Povodni,k Leopold, kmet, Zabukovje št. 54, predsednik,
Murko Anton, nameščenec, Zabuikovje št. 54, podpredsednik,
Leskovšek Vinko, kmet. Mrzla planina 11, tajnik,
Zorko Jože, kmet, Zabukovje 6,
Šalamun Rok, kmet in nameščenec KZ, Zabukovje 70,
Kozinc Martin, kmet. Mrzla planina št. 35,
Božič Rudi, kmet in mlinar, Zabukov-je 66,
Brelih Oton, učitelj, Podgorje 24,
Gnidi ca Ivan, kmet, Podgorje 20, odborniki.
Za sopodpisovanje sta določena predvsem predsednik odbora ih Zorko Jože, odbornik.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 2. decembra 1948.
Zt 106/48 — Zadr III 134/1-2 11.008
*
1696.
Sedež- Gabrje, okraj Gorica.
Dan vpisa: 19. novembra 1948.
Besedilo: Kmetiiska zadruga z omejenim jamstvom v Gabrju.
Zadruga je bila ustanovljena na skup. ščmi 19. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši m čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2 da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre-
dišč in sklepa v ta namen pogodbe; iS da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, ■organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil z-a ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim na-iom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 15 dinarjev. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom vpisanega deleža.
Priobčitve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja pet članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
- Nusdorfer Anton, kmet, Gabrje 32, predsednik,
Nusdorfer Ivan, kmet, Gabrje 45, tajnik,
Turk Franc, kmet, Gabrje 6, blagajnik,
Makovec Leopold, kmet, Gabrje 35,
Školaris Alojz, kmet, Gabrje 62, odbornika.
Okrožno sodišče v Postojni dne 19. decembra 1948.
Zt 78/48-3	11.159
*
1697.
Sedež: Štorje, okraj Sežana.
Dan vpisa: 16. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim iamstvom v Štoriah.
Zadruga je bila ustanovljena na skup-;-xini °fi. TI. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši m čim kulhirnejši način oskrbuje svoje 'lame z vsemi potrebnimi potrošnim?
predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; o. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danili naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja sto,jih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetij-stvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira ■ selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za go-, spodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 dinarjev. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Majcen Ivan, kmet, Majeni 1, predsednik,
Grmek Edvard, kmet, Kazlje 53, tajnik,
Marc Antonija, kmetica, Štorje 45,
Volk. Ivan, kmet, Štorje 72,
Jelušič Maks, kmet, Jeriše 68.
Renčelj Karel, kmet, Podbreže, odborniki.
Okrožno sodišče v Postojni dne 16. novembra 1948.
Zt. 132/48-5	11.165
1698.
Sedež: Tolminski Lom. okraj Tolmin.
Dan vpisa: 19. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Lomu.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 29. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd-; 5. da organizira predelavo kmetij, skih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski . strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem za-družnem domu strokovna in politična predavanja,_ kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega iz-vajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadrunižkovega družinskega člana 30 dinarjev. Vsak zadružnik odgovarja s petkratnim zneskom vpisanega deleža.
Priobčitve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov.
Zadrugo zastopa upravni' odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Štrukelj Ivanka, hišna, Dolgi' Laz 9, predsednik,
Pavšič Henrik, Dolgi Laz 6, tajnik,
Šavli Valentin, Tolminski Lom 106,
Pregelj Jožefa, Kanalski Lom 77,
Pregelj Jožef, Tolminski Lom 26.
Gruden Jakob, Kanalski Lom 16,
Pregel Ivan, Tolminski Lom 26.
Pregel Dora, Tolminski Lom 26. odborniki.
Okrožno sodišče v Postojni dne 19. novembra 1948'.
Zt 220/48—3	11.16'4
1699.
Sedež: Jurklošter.
Dan vpisa: 23. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Jurkloštru.
Izbrišejo se iastopivši člani upravnega odbora Esih Franc. Krajnc Ludvik in Srebotnjak Andrej, vpišejo pa novi izvoljeni člani:
Pompe Milan, posestnik, Lahov graben 5,
■Kozmus Alojz, delavec, Polane 12, in
Saj tl Marija, delavka, Paneče 9. Okrožno sodišče v Celju dne 23. novembra 1948.
Zadr VII 115/7	11.169
*
1700.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 23. novembra 1948.
Besedilo: Stavbna, konzumna in gostilničarska zadruga »Delavski dom« v Trbovljah z. z o. j. v likvidaciji.
Vpiše se še likvidator Levec Oskar, mizarski delovodja, Trbovlje, Loke 551. Okrožno sodišče v Celju dne 23. novembra 1948.
Zadr VI 49/83	11.170
1701.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 7. decembra 1948.
Besedilo: Okrajna, poslovna zveza na-bavnopredajnih zadrug v okraju Kamnik, Domžale.
Na skupščini 25. III. 1948 so bila sprejete nova pravila.
Besedilo odslej: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Kamnik v Kamniku.
Naloge zveze so: 1. da predstavlja in povezuje vse zadruge kmetijskega značaja svojega okraja", razen kmetijskih obdelovalnih zadrug; 2. pospešuje in razvija s pomočjo svojih članic vse panoge kmetijstva in gozdarstva na svojem področju, posebno tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, in sicer: a) pomaga svojim Slanicam v pravilni organizaciji selekcije živine pri ustvarjanju pleme-nilnih postaj, ambulant za živino, pri gradnji silosov, pri nabavi in odgoji plemenske živine, pri reji drobnih živali itd., prav tako skrbi tudi za dobro organizacijo mlekarstva in za produkcijo živinskih proizvodov, mesa, kož, volne iixh; b) organizira in pomaga izvrševati načrt lesne proizvodnje svojim članicam, odkupuje, predeluje in vnovčuje les ter skrbi po svojih članicah za uspešno organizacijo pogozdovanja, zlasti za ureditev drevesnic itd.; c) pomaga svojim članicam pri pravilni organizaciji semenske službe, pri vzgoji in pravilni obdelavi vseh vrst kultur, posebno industrijskih. pospešuje uvajanje naprednejših agrotehničnih metod v kmetijstvu itd.; A pomaga svojim članicam pri nospeše-vanju sadjarstva in vinogradništva, posebno pri ureditvi drevesnic in trsna c, pri zatiranju raznih rastlinskih bolezni, pri obnovi vinogradov, pri vzgoji kvalitetnega sadia. pri šolanju vin, pri vnov-oevapin sadia, vin itd.: d) pomaga svotu c.anicam pri pospeševanju vseh dru-
gih gospodarskih panog, na primer čebelarstva itd.; 3. pomaga svojim članicam pri mehanizaciji kmetijstva, s tem da skrbi, da bodo zadruge uspešno izrabljale razpoložljive kmetijske stroje, nabavljale take stroje, da bodo ti stroji stalno v uporabnem stanju, da pomaga svojim članicam pri ureditvi delavnic za popravilo kmetijskih strojev, da ima po potrebi lastne take delavnice, lastne večje kmetijske stroje ter da sodeluje po potrebi pri sklepanju pogodb med članicami in traktorsko postajo; 4. pomaga pri pravilni organizaciji zadružne trgovine in sicer: a) skrbi, da bo trgovsko poslovanje njenih članic racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo članice zniževale zakonito dopustno maržo; b) skrbi za dobro tehnično organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in izdelkov, posebno za pravočasno kontra-hiranje in ukrene vse potrebno, da je odkup učinkovit, kakor tudi, da se pravilno razvija trgovina po vezanih cenah;
c)	pomaga svojim članicam pri naročanju in dobavi blaga, jih zalaga s trgovskim blagom in sklepa pogodbe z dobavnimi podjetji, če in .kolikor bo to racionalno in gospodarsko sm 'mo. Pri tem skrbi zlasti, da bodo vse zadružne trgovine pravočasno in zadostno založene s sortimenti, ki ustrezajo okusu in običajem zadružn kov, prav tako skrbi, da ne bodo imele zadruge na zalogi blaga, ki se slabo prodaja; č) prevaža trgovsko blago za svoje članice z lastnim prevoznim parkom. V ta namen koordinira tudi načrtno in umno izrabljanje prevoznih sredstev svojih članic in ima tudi lastne avto . hanične đc'avnToe; 5. posreduje in po potrebi razdeljuje med svoje članice kredite, organizira in povezuje kreditne odseke svojih članic z Narodno banko ter nosnem Ule zbiranje kmečkih prihrankov; 6. skrbi za sistematičen dvig kulturne in prosvetne ravni zadružnikov in kmečkega prebivalstva sploh. V ta namen pomaga predvsem pri gradnji zadružnih domov, prireja predavanja, razstave itd.; 7. vzgaja po načrtu zadružne kadre, jih pravilno razporeja in utrjuje pri njih zavestno disciplino;
8.	organizira in usmerja delo svojih članic, jim daje obvezna navodila organi-cijskega in poslovnega značaja v skladu z obstoječimi zakonitimi predpisi in navodili nadrejenih organov. Organizira in opravlja organizacijsko-insfruktorsko in revizijsko službo, s katero nadzoruje in zboljšuje njihovo gospodarstvo, da bo v vsakem pogledu smotrno in racionalno.
Upravni odbor sestavlja 12 članov.
Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Rojc Franc, Božič Mara, Cvetko Andrej, Flerin Milan, Jeraj Anton, Lavrič Karol, Mazgen Dušan, vpišejo se novi člani upravnega odbora:
Banič Jože, nameščenec, Perovo, Kamnik,
Kokalj Janez, mesar, Kamnik,
Žabnikar Metod, nameščenec, Radomlje,
Virjent Ciril, kmet, Nevlje,
Sveti« Franc, kmet, Vrhpolje,
Peterka Martin, kmet, Vrhpolje,
Vode Nande, kmet, Komenda,
Lukan Lovro, kmet, Križ, Komenda.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne d decembra 1948.
Zadr V 159/3	11,079
*
1702.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 2. XII. 1948.
Besedilo: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Kranj z. z o. j. v Kranju.
Izbriše se pooblaščenec za sopodpiso-vanje: Kaštrun Anton, vpiše se pooblaščenec za sopodpisovanie:
Lavriša Filip, trg. pomočnik. Mavčiče št. 22.
Okrožno sodišče y Ljubljani dne 2. decembra 1948.
Zadr V 150/3	10.983
1708.
Sedež: Škoija Loka.
Dan vpisa: 7. decembra 1948.
Besedilo: Delavsko-nameščenska potrošniška zadruga z omejenim jamstvom Škofja Loka.
Na zboru 3. 11. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Škofji Loki.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, čim kultumejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potresnimi predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov im sestavi na podlagi ugotovitev načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov, posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela blaga, ki se ne prodaja, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih Članov po potrebi in možnosti lastna, podjetja, tako obrtne delavnice, podjetja za konservi-ranje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Upravni odbor sestavlja 9 do 12 članov.
Okrožno sodišče v Liubliani dne 6'. decembra 1948.
Zadr V 9/7	11.078
*
1704.
Dan vpisa: 3. decembra 1948.
Sedež: Dol.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dolu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 10/44. '
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Šentpcterska hranilnica In posojilnica v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. TU 19/61.
Sedež: Homec.
Besedilo Hranilnica in posojilnica v Homcu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 20/42.
Sedež: Hotedršica.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica V\ Hotedršici, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 26/43.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Prva delavska hranilnica in posojilnica Ljubljana, zadruga z omeje-nim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 31/20.
Sedež: Št. Jošt.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu nad Vrhniko, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III
36/55.
Sedež: Črnuče.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Črnučah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 37/43.
Sedež: Borovnica.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Borovnici, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 43/85.
Sedež: Planina.
Besedilo Hranilnica in posojilnica v Planini pri Rakeku, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 51/64.
Sedež: Vrhnika.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. TIL 55/85.
Sedež: Šmartno.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pod Šmarno goro, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 56/53.
Sedež: Dev. Mar. v Polju.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Dev. Mar. v Polju, zadruga z neoineje-nim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 57/61.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Vzajemna podporna Čebelica v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 64/14.
Sedež: Šmarje-Sap.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Šmarje-Sap, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. 68/81.
Sedež: Horjul.
Besedilo: Hra minica jn posojilnica v Horjulu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 69/82.
Sedež: Motnik.
Besedilo: Hranilnica jn posojilnica v Motniku, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 74/63.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 76/26.
Sedež: Domžale.
Besedili Hrenilnica in posoiilnica v Domžalah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 84/73.
Sedež: Stari trg.
Besedilo: Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem trgu pri Ložu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 96/73.
Sedež: Vače.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Vačah, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 99/59.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 118/133.
Sedež: Polhov Gradec.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 119/73.
Sedež: Logatec.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Logatcu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 119a/43.
Sedež: Rakitna.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Rakitni, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 122/15.
Sedež: Kamnik.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kamniku, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. III 127/79.
Izbriše se likvidator Božič Lado; vpiše se likvidator:
dr. Linhart Božidar, načelnik oddelka za banke pri ministrstvu za finance LRS v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 3. decembra 1948.
11.077
*
1705.
Dan vpisa: 9. decembra 1948.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr IV 2/39.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Vzajemna kreditna zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 9/17.
Sedež: Log.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica na Logu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 16/21.
Sedež: Beričevo.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Beričevem, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV
20/6.
Sedež: Vrhnika.
Besedilo: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, zadruga z omejenim jamstvom na Vrhniki v likvidaciji. Zadr. IV 22/108
Sedež: Komenda.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Komendi, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 23/56.
Sedež: Ježica.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica na Ježici, zadruga.z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 27/14.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Gostilničarska kreditna zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 32/11.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij državnih uslužbencev z omejenim jamstvom v Ljubljani v likvidaciji. Zadr. IV 43/87.
Sedež: Rovte.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Rovtah pri Logatcu, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 47/65.
Sedež: Sostro.
Besedilo: Hraninica in posojilnica za dobrunjsko občino v Sostrem, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 48/52.
Sedež: Ponova vas.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju pri Grosupljem, zadruga z neomejenim jamstvom v Ponovi vasi v likvidaciji. Žadr. IV 54/37.
Sedež: Škocjan.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Škocjanu pri Turjaku, zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 58/12.
Sedež: Ljubljana.	>
Besedilo: Jugoslovanska vzajemna zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 79/8.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kreditna zadruga advokatov in notarjev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji. Zadr. IV 125/6.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Hranilni in posoiilni zavod, r. z. z o. z. v likvidaciji. Zadr. VII 254/32,
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Gruda« gospodarska dijaška zadruga v Ljubljani, r z. z o. z. v likvidaciji. Zadr. VII 272/17.
Izbriše se likvidator Božič Lado. vpiše se likvidator:
dr. Linhart Božidar, načelnik oddelka za banke pri ministrstvu za finance LRS v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 9. decembra 1948.	11.315
*
1706.
Sedež: Fram.
Dan vpisa; 20 novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska nabavno-prodaj-na zadruga z o, j. v Framu.
Na zboru 30. V 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Sedež odslej: Fram, okraj Maribor okolica.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j. v Framu.
Naloge zadruge so: 1 da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi pot rosnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre-
diši in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vaiogradngHvo, čebelarstvo gojitev industrijskih ni drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste ponoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd, ustanavlja ambulante za živino, pleni en itn e postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine: 6. da zbira kmečke prihranke v ob-iki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji Fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svoj.h nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom
Zadružni delež znaša 150 din. delež zadružnikovega družinskega člana 20dinarjev.
Odbor sestavlja 7 do 9 članov Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Volmut Ludvik, Bezjak Stanko. Grafenauer Ludvik Kodrič Ivan, Lešnik Ferdo. Uranjek Avgust, vpišejo se novi izvoljeni člani ui ravnega odbora: Vihar Jože, kmet. Fram,
Ledinek Jože. kmet. Fram,
Štern Oskar, učitelj, Fram,
Grajf Ivan, kmet, Fram.
Lesjak Konrad, kmet, Fram,
Pernat Franc. kme*. Morje,
Vrečko Jožef. kmet. Morje,
Stavbar Anton, kmet, Fram.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 20. novembra 1948.
Zadr. lil 52	10718
1707.
Sedež: Mirna, okraj Trebnje.
Dan vnisa: 10. avgusta 1948.
Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom na Mirni.
Izbrišejo se izstopivši člani: Rugelj France. JanežJč Janez, Gracar Anton ter Ostanek Karol; vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Zakrajšek Jože, mesar, Trebnje 2( Krištof Franc, zid. mojster, Mirna 3f Kralj Jože. fosesfnik. Selška gora 11
Zi’pan Franc, posestnik, Volčje njiv št. 9, odborniki.
Že prej registrirani član upravnega odbora Zupet Franc iz Mirne ostane se nadalje vpisan.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 10. avgusta 1948.
Zadr II 72/5 im 8	11.041
♦
1708.
Sedež: Čepovan, okraj Gorica.
Dan vpisa: 80. novembra 1948.
Besed io: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v čepovanu.
Izbršejo se člani upravnega odbora: Hojak Va.di, predsednik, Mlekuž Antonija, tajmca, Podgornik Hedvika, blagajničarka, Skok Štefan, Pavšič Leopold, vs. iz Cepovana in Šavle Anton, Čepo-van-Dol. vpbejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Bratuž Peter, Cepovan 93, predsednik,
Kofol Jožef, Čepovan 75, tajnik. Paglavec Čiri, Cepovan 42,
Bremec Henrik, Čepovan 43,
Petrovčič Ivan, Čepovan 111,
Sošnja Ivan, Če|>ovaii 99.
Okrožno sodišče v Postojni dne 30. novembra 1948.
Zt 7/46-17	11.163
1703.	*
Sedež: Mostiuje, KLO Črni kal v Slov. Istri,
D k m vpsa: 19. novembra 1948. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z o j. ? Mostitju.
Na podlagi sklepa zadružne skupščine 31. X. 1948 je zadruga prešla v Ukv.: dači jo.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom >v Ukv dacijk.
Likvidatorju :
Cunja Ivan, kmet. Bezovca 23,
Škrk Alojz, knjigovodja, Ponikve 21, Cah Ivan, m zar. Rižana 61,
Oblak Bruno, trg. pom.. Kubed 60, Palač Jožef, kmet, Sočerga 12.
Za zadrugo v likvidao.ji podpisujejo Cafa Ivan, Škrk Alojz in Jenko Jožef, tako, da po dva zmed njih pristavita pod besedilo likvidacijske firme svoja podpisa.
Okrožno sodišče v Postojni dne 19. novembra 1948.
Zt 35/47-14	11.162
1710.	*
Sedež: Star trg, okraj Postojna,
Dan vpisa: 18. novembra 1948. Besedilo: KmePjska zadruga z ometenim jamstvom v Starem trgu pri Rakeku.
Izbrišejo se odsfooivši člani upravnega odbora: Benčna Miloš. Stari trg, Petrič Franc. Dane, Truden Franc, Nadlesk in M Ih el čič Franc, Markovec; vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora: Krajc Feliks, kmet, Dane,
Okoliš Franc, kmet, Nadlesk,
Šepec Anton, kmet. Stani trg in Mohar X. :ez. kmet. Markovec.
Okrožno sod šče v Posfoini dne 18. novembra 1948.
Zt 101/48-8	11.191
Uvedbe postnnpnja za razglasitev za mrtve
IV	R 123/48	10606
Lun Viktor, roj. 10. VI. 1914 na Lisci
št. 2, sin Viktorja in Karoline rojene Drelse, poročen, stan. v Vel. Dolu pri Koprivnici, je odšel oktobra 1943 v nemško vojsko. Zadnjič se je javil ženi 10. VIII. 1944. Baje je padel jeseni 1644 v bojih na ruskem bojišču.
Na predlog žene Lun Frančiške iz Vel. Dola 40, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 10. L 1949 poroča sodišču ali skrbnici Pavlija Slavici, sod. uslužbenki v Brežicah.
Lun Viktor se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško
dne 15. novembra 1948.
»
V	R 1454/48	1 0550
Vengust Janez, roj. 7. XII. 1910 v
Florah 30, sin Vengust Marje omežena Strnad, posestnik iz Loške vasi 30, je bil v Šlandrovi brigadi NOV. Zadnjič so ga videli v bojih pri Stični na Dolenjskem. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Vengust Ane rojene Stark el, posestnice v Laški vasi 30, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15. III. 1949 poroča sodišču.
Vengust Janez se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Celju dne 22. novembra 1948.
*
V R 1656/48	10715
Verhovšek Alojz, roi. 24. II. 1914 v Zusmu, sin Alojza in Marije roi ene Kotnik. mizar v Celju, Nova vas 27, je bil v nemški vojski. Baje je leta 1945 padel. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Verhovšek Neže. tkalke v Celju, Nova vas 27, se uvede postopanje za razglasiilev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. ITT. 1949 toroča sodišču.
Verhovšek Alojz se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest
0	sebi.	z
Po preteku roka bo sodišče odlačl'o o predlogu.
Okrairo sodišče v CcFu
dne 24. novembra 1948.
*
1	R 117/48-3	10512
Stanišar Martin, roj.27. X. 1926 v Vin-
nji vasi pri Novem mestu, sin Jožefa in Mariie rol ene Gos en ca. di'ak v Brezovici nri Semiču, je bil r it ra Mezeč 2. čete 2. bat. IX. brigade NOV. Baje ie 25. TIL 1944 nadel v bojih nri Makešah pri Ribnici. Od tedaj se pogreba.
Na predlog ma’ere Stanar Mariie ie Srednje vasi pr' -Semiču št. 7, je svede
'postopanje sa razglasitev ga mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbnici Medven Mariji, sod. uradnici v Črnomlju.
Stanišai Martin se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sem.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Črnomlja dne 20. novembra 1948.
#
I R 228/48-4	10822
Blažiča Oskar, roj. 5. III. 1926 v Šempetru, sin Antona in Rozalije rojene Vitežnik, steklarski pomočnik, je odšel 15. UL 1944 v NOV. Od aprila 1945 se pogreša.
Na predlog Blažiča Rozalije, gospodinje v Šempetru 196, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 227/48—3	10825
Gabrijelčič Marjan, roj. 6. IX. 1919 v Anhovem sin Mohorja in Marije rojene Vuga, kmečki delavec na Robidnem bregu 123, KLO Plave, je odšel po zlomu Italije v NOV, Baje je v bojih pri Trnovem 28. XI. 1943 padel.
Na predlog Gabrijelčiča Mohorja, delavca v Anhovem. Rdbidni breg 123, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 209/48—6	10820
Gruden Friderik, roj. 9. XII. 1919 n» Lokvah ph Gorici, sin Gašperja in Amalije rojene Kolenc, samski, tipograf, je konec septembra 1943 odšel v NOV. Baje je bil v bojih z bega v bližini Črnomlja ujet in se od 13. IX. 1944 pogreša
Na predlog Gruden Amalije, gospodinje v Mariboru. Cankarjeva 19. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 226/48—5	10819
Ličen Ivan, roj. 24. XII. 1921 pri Sv. -Križu, sin Ivana in Ivane rojene Slokar, samski, je odšel kot italijanski vojak v začetku 1942 na rusko bojišče. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Slokarja Jožeta, posestnika v Dobravljah 21, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
1 R 225/48—5	10826
Ličen Valentin, roj. 10. II. 1923 v Vi-pevskem Križu, sin Ivana in Ivane rojene Slokar, je odšel po zlomu Italije v NOV. Od tedaj se pogreša. Baje je v bojih pri Sušaku padel.
Na predlog Slokarja Jožeta, posestnika v Dobravljah 21, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
1 R 205718-5	10824
Prešern Pavel, roj. 29. IV. 1909 v Kromberku, sin pok. Valentina In Frančiške rojene Rone delavec, je bil v italijanski vojski. Iz bojev na Siciliji avgusta 1943 se pogreša.
Na predlog Prešeren .Marije rojene SrP'voj, posestnice v Kromberku 110. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 224/48-6	10823
Slokar Ludvik, roj. 22. VIII. 1918 v Trstu, sin Jožeta in Tereze rojene Mihelič, knjigovodja v Solkanu 143, je bil oktobra 1943 od Nemcev poslan v Ra-vvensbrilck. Baje je 6. VI. 1945 umrl.
Na predlog Slokar Terezije, gospodinje v Solkanu, Ulica IX. korpusa 193, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 15. II. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Lahu Rudolfu. sod. uradniku v Gorici.
Blažiča Oskar, Gabrijele č Marjan, Gruden Friderik, Ličen Ivan in Valentin, Prešeren Pavel in Slokar Ludvik se pozivajo, da se zglasijo prt sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče r Gorici dne 23. novembra 1948.
#
R 507/48-4	10436
Štrukelj Franc, roj. 21. IIT. 1910 v Lazah 2, sin Josipa in Manje rojene Petrič, kmetovalec, je služil vojaški rok pri neki vojni edinici v Valjevu. Baje je 12. VII. 1932 umrl in se od tedaj pogreša.
Na predlog matere Štrukelj Marije, gospodinje v Lazah 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15 II. 1949 poroča sodišču ali predlagateljici Štrukelj Mariji.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Grosupljem dne 15. novembra 1948.
R 457/48-3	10514
Bončina Janez, roj. 27. V. 1891 v Čekovniku 2, okraj Idrija, sin Antona in Ivane rojene Pivk, je bil 17. II. 1943 od Italijanov aretiran Poslan je bil r taborišče Cairo Montenotte, od tam pa v Gu-sen, kjer je baje decembra 1943 umrl.
Na predlog očeta Bončina Antona, kmeta h Čekovnika 2, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
R 467/48-3	10515
Mlakar Andrej, roj. 16 VITI. 1894 v Zakojci 126. okraj Idrija, sin Andreja in Amalije rojene Obed. samski, delavec, je bil decembra 1914 mobiliziran v avstrijsko vojsko. Odšel je na rusko bojišče, od koder se ni več javil.
Na predlog brata Mlakarja Franca, kmeta Iz Zakojce 89, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 1. II. 1949 poroča sodišču.
Bončina Janez in Mlakar Andrej se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrafno sodišče v Idriji dne 18. novembra 1948.
I R 164/48-4	11.283
Likon Miro, roj. 1. III, 1911 v Postojni, zak. sin Jakoba in Marije rojene Se-žun, tiskar v Postojni, Ljubljanska cesta, poročen, je kot italijanski vojak 1. 1942 odšel v Rusijo, od koder se je nazadnje oglasil decembra 1942. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Likon Vere rojene Valič, gospodinje, Postojna, Jurčičeva ulica 14, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se do 30. IV. 1949 o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Jerančetu Slavku, sod. uradniku v Postojni.
Likon Miro se poziva da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Postojni dne 10. novembra 1948,
#
R 490/48—2	11 318
Koren Antonija rojena Kamičnik 1. junija 1900 v Selah. KLO Sele, hči Ivana in Antonije, posestnica v Podgori št. 24. je bila dne 6. V. 1944 odpeljana v internacijo v Auschwitz. Od tedaj se pogreša.
Na predlog moža Korena Alojza, posestnika na Navrškem vrhu 18, «e uvede postopanje za razglasitev za mrtvo in se poziva vsakdo, ki bi mu fr'o <> pogrešani kai znamo, da to dn 20. NI. 1949 sporoči sodišču ali skrbniku Čekovniku Filipu, sed. uradniku na Prevaljah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče na Prevaljah dne 13. decembra 1948.
Oglasi sodišč
Zemljiškoknjižni oklici
Dražbe
i 849/48	10.214
Dne 30. decembra 1948 ob 9.30 bo pri podpisanem sodišču v sobi št 16 javna dražba nepremičnin:
Cenilna vrednost, najmanjši ponudek in varščina znašajo (v dinarjih):
L skupina	vi.	št.	58 k. o.	Mihovci,
II. skupina	vi	št.	58 k. o.	Mihovci,
III	skupina	vi.	št.	58 k. o.	Mtoovci,
IV	skupina	vi.	št.	58. k. o.	Mihovci,
V	skupina	vi.	št,	58 k. o.	Mihovci,
VI.	skupina	vi.	št.	58 k. o.	Mihovci,
VIT. skupina	vi.	št	58 k. o.	Mihovci.
VIII. skupina	vi.	št.	58 k. o.	Mihovci,
IX.	skupina vi. št. 58 k.		o. Mihovci.
Za	Cenilna	Najmanjši	
skupino	vrednost	ponudek	Varščine
I.	76.584	51.000	7.700
II.	83.298	55.500	8.400
III.	47.999	81.900	4.800
IV.	63.989	42.660	6.400
V.	38.844	25.890	3.900
VI.	310.443	206.900	31.100
VII.	51.928	34.600	5.200
VITI.	90.512	80.200	9 9)0
IX.	276.826	184.500	27.700
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treb - priglasiti sodišču najpozneje pri draž.benem naroku pred začetkom draž-be, sicer bi se ne mogle več uveljav jati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Sicer pa opozarjamo na dražbem" oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče r Ptuju dne 9. decembra 1948.
*
T 847/48	19.213
Dne 30. decembra 1948 ob 8.30 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 javna dražba nepremičnin:
I. skupina	vi	št.	43	k.	o.	Hlaponci,
II. skupina	vi.	št.	43	k.	o.	Hlaponci,
lil skupina	vi.	št.	43	k.	o.	Hlaponci,
IV skupina	vi.	št.	43	k	o.	Hlaponci,
V. skupina	vi.	št.	43	k.	<>•	Hlaponci,
VI. skupina	vi.	št.	43	k.	o.	Hlaponci,
VIL skupina	vi.	št.	43	k.	o.	Hlaponci.
Cenilna vrednost, najmanjši ponudek in varščina znašajo (v dinarjih):
Za	Cenilna	Najmanjši	
skupino	vrednost	ponudek	Varščine
I.	20.849	13.800	2.100
II.	27.491	18.200	2.800
III.	72.780	48.500	7.300
IV.	5.010	3.306	500
v.	62.187	41.400	6.300
VI.	252.793	168.500	25.300
VIL	8.842	5.900	890
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri draž.benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Sicer pfi opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.'
Okrajno sodišče r Ptuju dne 9. decembra 1948.
*• *
O 468/48—8	11.177
Oklici dedičem
Konstantin Marija, zasebnica "z Domžal, Savska cesta 1, je umrla 9. IX. 1948 brez zadnje volje.
Sod:šču ni znano ali je zapustila kake ded če.
Z odločbo okrajnega ljudskem odbora v Kamn ku z dne 10. XI. 948, IV/3 It. 6128/2 se postavi za skrbnika zapu-ščine Gabri' Tanko, Domžale, Ljubljanska cesta 17.
Kdor hoče uveljaviti svojo zahtevo do zapuščine, mera to v šest h mesec'h priglasiti sodišču ' izkazati svojo dedno pravico. Po preteku roka se bo zapuščina. kol'kor bodo znVovki izkazani,, "z-daia, v nasprotnem primeru pa bo izročena državi.
Okr^mo sivPšče v K^mVku
dne 4. decembra 1948.
O 493/48-8	11.178
Mihelčič Uršula roj. Grošelj, zasebnica iz Vel Mengša 93, je umrla 19. X. 1948 v Domu onemoglih v Mengšu brez zzd-nje volje.
Sodišču n. znano ali je zapustila kake dediče.
Z odločbo okrajnega ljudskega odbora v Kamniku z dne 30. XI. 1948 se za skrbnika zapuščine postavi Per Jože, kovač. Vel. Mengeš 86.
Kdor hoče uveljav ti svojo zahtevo do zapušč ne, mora to v šestih mesecil priglasiti sodišču in izkazati svojo dedno pravico. Po preteku roka se bo zapuščina, kol kor bodo zahtevki izkazan."!, izdala, v nasprotnem primeru pa bo izr roČena državi.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 4. decembra 1948.
*
R 487/48-2	11.218
Amortizacija
Na prošnjo Natek Alenke, dijakinje v Šoštanju, Dr. Vošnjakova cesta št. 5, se uvede postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilka izgubila. Ime-jMelj vrednotnice se poziva, da v dveh mesecih po objavi v »Uradnem listu LR-Sc uveljavi svoje pravice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnice:
hranilna knjižica Celjske mestne hranilnice v Celju, št. 38546 s stanjem vloge 31 XII. 1947 po valorizaciji v znesku 3.823.70 din na ime Natek Alenka.
Okrajno sodišče r Šoštanju dne 11. decembra 1948.
Razni oglasi
Poziv upnikom in dolžnikom
11.259
Krojaška produktivna zadruga z o. j. Herpelje-Kozina je na podlagi sklepa občnega zbora z dne 2. II. 1948 prenehala obstojati in prešla v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike zadruge, naj v 8 mesecih priglasijo svoje terjatve.
Likvidatorja:
Margon Dorotej jn Ukovič Rudol!
*
Objave
11.128
Krajevni ljudski odbor Ropoča preklicuje uradno štampiljko krajevnega ljudskega odbora Ropoča, k je bila ukradena 20. XI. 1948 v Kmetijski zadrugi Ropoča.
Krajevni ljudski odbor Ropoča
11.199
Dne 22. novembra 1948 se je :zgubila uradna štampiljka z besed lom »Krajevni ljudski odbor Apače«. S tem razve-IjavVamo tod! vse listine, ki bi b le od 22. XI. 1948 dalje potrjene z isto štampiljko.
Krajevni ljudski odbor Apače
Preklici izgubljenih listin
Preklicujem spričevalo o privatnem izpitu za IV. razred gimnazje na ime Arh Drago, Celje, Gregorčičev* 7.
10.148	Arh Drago
Preklicujem izgubljene štiri živilske nakaznice za december 1948, izdane od RLO Center na imena Beber Josip, Ve-ra, Marko in Malus Ana ter dodatno živilsko nakaznico za NOS na ime Beber Vera, Ljubljana, Sv. Petra 69.
11.295	Beber Ana
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico, sindikalno izkaznico, izkaznico OF in plačilni dekret o nastavitvi, izdan od MINOT v Ljubljani, vse na .me Belcijan Mimi, industrijsko nakaznico št. 502978, nakaznico za mleko na ime Belcijan Viki in izkaznico OF na ime Saje Mar ja, Ježica št.94, Ljubljana.
11.184	Belcijan Mimi
Preklicujem izgubljeno plačilno knjižico serije G št. 71851 na ime kapetan Berič Milenko.
Kapetai; Berič Milenko
11.245	Voj, pošta 67052, Celje
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »VViittier«, tov. št. 391020, izdano na ime Bogataj Miroslav, Verd 140 pri Vrhmki.
11.189	Bogataj Miroslav
Preklicujem osebno izkazmeo, usluž-bensko knjižico, režijsko železniško, sindikalno izkaznico in izkaznico LMS, vse na ime Boltar Vida, Vižmarje 31, Št. Vid nad Ljubijam.
11.228	Boltar Vida
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tabl co S 1657 za tovorni avtomobil znamke »Škoda«, izdano od NM v Celju,
11.246	Celjske opekarne, Celje
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 3. razreda mešame meščanske šole v Ljubljani (Vič), izdano leta 1937 od ravnateljstva šole na ime Cesnovar Ivanka, Ljubljana. Opekarna »Opeka«. 10.208 Češnovar Iranka por. Gombač
Preklicujem prometno knj žico za žen-sko kolo št. 4002703.
Čuče j Rezika,
10.150	Maribor, Prisojna 18
PrekFcujem izgubljeno tiskižbensko knjižico št. 30574, izdano od MIR. d rekcija »Odpad«, poročni list, rojstni list, živilsko nakaznico za december 1948, industrijsko nakaznico, dodatno živilsko nakazn'eo za 4 mesece za NOS, industrijsko nakaznico za novorojenčke, izkaznico OF, sindikalno iskaznico, člansko izkaznico potrošniške zadruge MKZ št. 1135, nakaznico za kurvo za 2 osebi, Dotrdilo o vpisu ljudskega posojila za 3000 d«!n ’n potrdilo o dv mi gotovine v znesku 5000 din pri Mestni hramln ci v Ljubljani, vse na ime Demšar Milena, LiubHana, Gutsmanova 45.
11.235	Demšar 31 lena
Preklicujem izgubljeno učno »pričevalo kovaške obrti ua ime Alojz Do-vjak, zdaj kovač v ekonom;ja Groblje, p. Domžale.
10.211	Dovjak Alojz
Preki cujem izgubljeno diplomo o završeni tehnični srednj šoli v Ljubljani (gradbeni oddelek), ždano leta 1947 od ravnateljstva šole na ime Drmota Stanislav. Grad.6, Jesenice.
11.229	Drmota Stanislav
Preklicujem ukradene obhč Ine nakaznice. izdane od KLO Srednja vas v Bohinju na ime Erlah Franc IR-1 št 850 in dopolnilni bon za diin 450, na ime Erlah Jernej IG št. 240 n dopolnilu- bon za 900 din, na ime Erlah Lucija IG št. 241 in dopolnilu; bon za 900 din, na me Erlah Ivsna IG št. 859, S nakaznice za gospodinjske potrebščine, vse na me Erlah, Boh. Srednja vas 75 in kmetijske bone od prodanega mleka, izdane od Kmetijske zadruge v Srednji vasi,
11.236	Erlah Frane
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in izkaznico OF, izdano na ime Fabian Stanko, Ljubljana Riharjeva 6. 11.297	Fabjan Stanko
Preklicujem sindikalno izkaznico št 2008363, izdano od strokovne zveze finančnih uslužbencev na Rakeku na ime Fatur Vlasta, stan. Rakek 135.
10.146	Fatur Vlasta
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, sindikalno izkaznico, blok za hrano v Delavskem domu v Ljubljani, izdano na ime Fen Jože, Ga-ljevica (baraka).
11.262	Fen Jože
Preklicujem izgubljeno vajeniško knjižno 91. 11.989 na ime Ferenc Helmut, vajenec, rojen 5. V. 1929 v Mariboru, stan. v Mariboru, Smetanova ulicu 48.
10147	Ferenc Matilda
Preklicujem izgubljeno osel no zkaz-nico na ime Flebus Jožefa, Retje 108, Trbovlje.
11.197	Flt-bus Jožefa
Preki cujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke >NSTT< št. 625652.
Flis Martin,
11.240 Maribor, Železničarska 17
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico tovornega avtomobila, št. S-0405, izdano od NM v Liuhliani na ime GAP Bled poslovalnica Ljubljana.
11.163	GAP, Ljubljana
Preklicujem izgubljeno industr jsko nakazn co. izdano od KLO Polje t.a ime Gorše Matilda, Podgrad 1. p. Polje. 10.207	Gorše Matilda
Preklicujem izgubljeno živilsko nakaznico za december 1948 izdano od RLO Center na ime Grošelj Marija, Ljiihllana, Gradišče 13.
11.267	Grošelj Marija
Preklicuiem izgubljeno osebno izkaznico št. 079158. Izdano od NM v Ljubljani na ime Hafner Valentin, Poljane št. 56. p. Ljubljana.
11.294	Hafner Valentin
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, prometno knjižico za kolo, sindikalno izkaznico, izkaznico OF in industrijsko karto IR 1. vse na ime Hudohmet Angelca, Ljubljana, Bogišičeva 13.
11.304	Hodohnn t Angelca
Preklcujem osebno izkaznico štev. 051084 na ime abs. med. Hrastnik Eva. Dr. Hrastnik Eva,
11.237	Murska Sobota. Kocljeva ul. 14
Preklicujem preklic osebne izkaznice in prometno knjižico za kolo, objavljen v 53. številki Uradnega lista LRS z dne 11. XII. 1948 na ime Hribar Gregor, Škofljica 40.
11.301	Hribar Gregor
PrekLcujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, evid. št. S-163733. s ndi-kalno izkaznico št. 62921 in osebno iz-kazn co št. 108 na ime Jelenc Francka, ZaVrh 9, p. Medvode.
10.206	Jelenc Francka
Preklcujem izgubljeno evidenčno tablico poltovornega avtombila št S-2416, izdano od OLO Kamnik na ime Jenčič Milan. Mengeš 38.
11.196	Jenčič M lan
Preklicujem navadno oblačilno karto na sme Jevšinek Slava, Dramlje 26 pri Celju.
11-251	Jevšinek	Slava
Preklicujem izgubljeno tovarniško izkaznico. izdano od >Litostroja< v Ljubljani na ime Justin Majda, Ljubljana, Mestni blok št. 4, Šiška.
11-191	Justin	Majda
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico. izdano od OLO Celje na 'me Kavič Hadjera roj. Vukalč, Celje, Sp. Hudinja 17.
11.225	Kavič Hadjera roj. Vukalič
Preklicujem izgubljeno tovarn ško izkaznico, tramvajsko dijaško karto, z-kaznico LMS in izknzn co. izdano od Udruže/i'a oglušelih Sloven je, Maribor na ime Kekec Alojz, Udruženje oglušelih. Ljubljana.
11-18&	Kekec Alojz
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 4. razreda drž. humanistične g mna-zije v Mariboru, izdano leta 1923/24 od ravnateljstva šole na ime Janc Elga. Ljubljana, Lepodvorska 23 11.183	Knez Elga, rojena Janc
Preklicujem ^zgubl jeno šolsko spr če-valo 7. razreda III. drž. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1947 od ravnateljstva šole na ime Klemenc Mitja, Ljubljana. Povšetova 96.
10.210	Klemen M tja
Preklicujem ukradeno osebno izkazni-nico. nrometno knjižico za kolo izkaznico OF, sindikalno izkaznico izkaznico FZS in potrdilo v vpisu liudskega on«o jila v znesku 500 din, vse na ime Krče-var-Zuoančič Franka. Galjevica 224, p. Lmbljana.
11.291	1 Kočevar-Zupančič Franka
PrekVcufem izgubljeno osebno izkaznico št. 010195, izdano cd OLO Ljutomer
na ime Kolarič Jožefa, Ljubljana Erjavčeva 4,
11.226	Kolarič Jožefa
Preklicujem prometno knjižico za kolo in izkaznico OF, izdano na ime Kone Franc, Visoko 63. p. Šenčur.
11.268	Kone Frane
Preki cujem člansko izkaznico, člansko karto, zkaznico za vstop v tovarno, številke za industrijski magazin, vojaško knjiž co, izkaznico za kolo, nakaznico za čevlje in industr. karto. la IV. 161146, vse na ime KonkoMe Aleksander, rojen
9.	V. 1925, Mali Dolenci št. 5, Šalove;, Prekmurje, zdaj stan. v Novi koloniji, taborišče Straža, Slov, Javornik, Gor.
11.200	Konkolič Aleksander
Preklicujem Zgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Viktorija« štev. 1371727 na ime Kostevšek Štefan, Starše št. 30, p. Št. Janž na Dravskem polju. 10.149	Kostvvšck	Štefan
Preki cujem izgubljeno živ iško nakaznico za december 1948, izdano <)d RLO Moste na ime Kozlevčar Slavka, Ljubljana Poljanski nasip 48.
11 222	Kozlevčar Slavka
Preklicujemo izgubljeno šofersko knjižico št. 530 na ime Kukovič Slavko, šofer Tovarne kovanega orodja Zreče. 11-320	KLO	Zreče
Preklcujem izgubljeno prometno knjižico za kolo »Lumag« na ime Ledvinka Benedikta, Mar bor, Stalingrajska 3. 11-252	Ledvinka Benedikta
Preklicujem izgubljeno nrometno knjižico za kolo tov. št 3917924, izdano od OLO Ljubljana okolica na ime Lenarčič Jože, Bevke 31, p. Vrhnika 11-298	Lenarčič Jože
Prekl cujem izgubljeno osebno in OF izkaznico ter prometno knj žico za kolo na ime Lenček Štefanija, Domžale. Kolodvorska 17.
11-186	Lenček Štefanija
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico IR 1 št 345, izdano od KLO Šmartno ob Paki na ime Lenovšek Franc delavec, Rečica št. 30, KLO Šmartno ob Paki.
11-306	Lenovšek Franc
Preklicujemo zgubljeno tablico tovornega avtomobla.S 2734.
Lesiio industr jski obrat,
11.201	Bodovlje, p. Škofja Loka
Preklicujem zgubljeni patrolni liist na ime Stefanovič Vjio in izkaznico OF, izdano na ime Lužar Jože, V. p. 3499/10. Ljubljana.
11-230	Lužar Jože
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka v Ptuju na ime Majcen Ivan, Mezgovci, p. Moška niči.
11-119	Majcen	Ivan
Preklicuiem izgubljeno knjižico za kolo št 07fi"3l6 na ime Maroša Franc, Turnišče! 82.
11-122	Marcša Franc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Kanal na ime Melink Srečko, Krsielnica 58, p. Kanal pri Gorici,
11.264	Melink Srečko
Preklicujem izgubljeno uslužbensko knjižico št. 161575, izdano od poštne direkcije, Ljubljana na ime Mikuž Justa, Ljubljana, Tyrševa 37.
II.	299	Mikuž Justa
Preklicujemo tele račune: R/355 z dne 5. IV. 1947, I. raj. I. pododsek IGO, II. div. Knoja 1.521 din, R/000850 z dne 12.
III.	1947, 1. raj. III. pododsek IGO, II. div. Knoja 9.278.50 din, R/ll z dne 9. V. 1947, 3. četa 1. bat. 13. GP, II. div. Knoja 5.492.50 din, R/000304 z dne 12.
III.	1947, Smučarski tečaj IGO, II. div. Knoja 4.960 din, R z dne 12. III. 1947, 3. raj. I. pododseka IGO, II. div. Knoja 2.505 din, R/356 z dne 5. IV. 1947, Smuč. tečaj IGO, II. div. Knoja 786.5 din, R/358 z dne 5. IV. 1947, 1. raj. 3. pododsek IGO, II. div. Knoja 10.011 din, R/357 z dne 5. IV. 1947, 4. raj. 3. pododsek IGO, II. div. Knoja 10.672 din, in R/O0O843 z dne 12, III. 1947, 4. raj. 3 pododsek IGO, IV. div. Knoja 8.293.50 din.
11.247 Mestna klavnica Jesenice
Preklcujem izgubljeno oficirsko ži-vlsko nakaznico št. 19. izdano na ime Miloševič Ljubo, Jela, ,Milko in Jagoda, Ljubljana, Tržaška 8.
11.118	Miloševič Ljubo
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico tovornega avtomobila, evid. številka S—0536, izdano od NM v Ljubljani na ime Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana.
11.269	Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana
Preklicujem izgubljeno oficirsko živilsko nakaznico št 90 na ime Nikolič Vladimir. Gerdešičeva 7, Novo mesto.
10.151	Nikolič Vladimir
Preklicujem osebni izkaznici št. 22.743 na ime Novic Boža, zdaj stan. v Tržiču, Ljubeljska c. 12.
11.219	Novič Boža
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico št. Š—5230 tovornega avtomobila >Chevrolet<, nosilnost 2 toni.
11.220	Okrajno gradbeno podjetje
v Murski Soboti
Preklicujemo evidenčno tablico številka S 0026 za motorno kolo.
11.130 Okrajno podjetje Mehanična delavnica, Grosuplje
Preklicujem izkaznico za kolo na ime Pavlešič Marija, Srednje Bitnje št. 66, p. Žabnica pri Kranju.
11202	Pavlešič Marija
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico, izdano na ime Peroša Karel, LjubHana, Lepi pot 3.
11.265	Peroša Karel
Preklicujem izgubljeno potrošniško nakaznico za kurvo, izdano na ime Petrovič Ivan, Ptuj
11.307	Petrovič Ivan
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano v Čačku (Srbija) na ime Pijuk Kajetan, Ljubljana, Miklošičeva št. 22
11.289	Pijuk Kajetan
Preklicujem izgubljeno priznanico za 1 kubični meter drv za mesec november 1948, izdano na ime dr. Plevnik Stanka, Ljubljana, Prešernova 3.
11.224	Dr. Plevnik Stanka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 3451/454, izdano 5. V. 1946 od KLO Stara Fužina na ime Polak Karol, Stara Fužina 83.
11.131	Polak Karol
Preklicujem živilske nakaznice TDa jamsko in SD.
11.308	Potekev Helena
Preklicujem izgubljeno knjižico za učence v gospodarstvu na ime Potočnik Ivan, zdgj stan. v Zg. Razvanju pri Mariboru, Pot k mlinu 20.
11.238	Potočnik Ivan
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico št. 1376238, izdano od OLO Jesenice na ime Prezelj Franc, rojen 3. X. 1907 v Bohinju.
11.248	Prezelj Frane,
Boh, Bistrica 85
Preklicujem šolska spričevala, izdana na trgovski nadaljevalni šoli v Kamniku za leto 1931/32 in 1932/33 na ime Adamič Angela.
11.253	Puh Angela,
Rob na Dolenjskem
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico, izdano na ime Radinja Stojan-ka. Ježica, Grintovska 19.
11.293	Radinja Stojanka
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za motorno kolo in avtomobil in zdravniško spričevalo, izdano od vojaške zdrav, komisije na ime Radonič Branko, Ljubljana, Malenškova 5.
11.187	Radonič Branko
Preklicujem izgubljeno potrošniško nakaznico za tekstilije in obutev TR 1 št. 259—421, izdano od MLO v Ptuju na ime Ravnak Ferdinand, Ptuj, Domi-kanski trg L
11.132	Ravnak Ferdinand
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 4. razreda klasične gimnazije, izdano 1. 1938/39 od ravnateljstva šole na ime Ravnik Stanislav. Jereka 11, p. Boh. Bistrica.
11.231	Ravnik Stanislav
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 1405039, izdano od sindikata MIR-a na ime Rebolj Ljuba, Tyrševa c. 177.
11.118	Rebolj Ljuba
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo III. c razreda strokovne nadaljevalne šole za mehansko tehniške obrti v Ljubljani, izdano 1943/44 na ime Reis-ner Viljem, Zg. Hrušica 29, p. Ljubljana 1.
11.261	Reisner Viljem
Preklicujem izgubljeno knjižico za kolo št. 1117016 na ime Rihtarič Marija, Stojnci 27, okraj Ptuj.
11.221	’ Rihtarič Marija
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu 1. drž. gimnazije v Ljubljani, izdano 1932/33 od ravnateljstva šole na ime Rotar Lado, Litija, Gradec 71.
11.223	Rotar	Lado
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, sindikalno in delavsko knjižico na ime Rous Janez, Črenšovci (Prekmurje). 11.233	Rous	Janez
Preklicujem knjižico št. 12400	za učen-
ce v gospodarstvu na ime Rus Rajko, Maribor, Glavni trg 11.
11.239	Rus	Rajko
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in izkaznico OF na ime Rustja Anica, Ljubljana, Langusova 11/a.
11.194	Rustja Anica
Preklicujem osebno izkaznico številka 16895, sindikalno izkaznico št. 2510429 in potrošniško izkaznico, vse na ime Sa-vinek Mihael, roj. 19. IX. 1926 v Sv. Lovrencu, in potrošniško izkaznico na ime Kočevar Elza, rojena 25. XI. 1930, oba uslužbena v Tovarni meril, Slovenj Gradec.
11.183	Savinek Mihael
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico, izdano od KLO Anhovo na ime Simčič Ivan, železniška postaja Anhovo.
11.266	! Simčič Ivan
Preklicujemo izgubljene sindikalne izkaznice št. 1255736 na ime Urankar Minka, Laško, št. 1875145 na ime Kačič Pankracij, JagoČe, št. 264331 na ime Stopar Viktor, Laško in št. 2994668 na ime Zolger Polde, Laško.
11.205 Sindikalna podružnica »Volnac Laško
Preklicujemo izgubljene sindikalne knjižice: št. 1260322 na ime Plahtar Anton, št. 233018 na ime Bradeško Valentin in št. 28441 na ime Bevc Jože.
11.242	Sindikalna podružnica Industrije usnja Vrhnika
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 100, prometno knjižico za kolo znamke »Puch< št. 898938 in člansko izkaznico sindikata Zveze delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva na ime Smodiš Alojz, Bakovci št. 113, Bur. Sobota.
11.203	Smodiš	Alojz
Preklicujem izgubljeno osebno izkaz-niico, izdano od KLO Sv. Lovrenc, izkaznico OF, izdano od KLO Kramarovci in sindikalno izkaznico, vse na ime Smole Anton, Češnjice št. 15, p. Moravče.
11-192	Smole	Anton
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico za inozemce, potrdilo o delu, sindikalno izkaznico na ime Sobiech Josip, Lruibliana, Dermotova 15.
10.209	Sobiech	Josip
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na Lme Srebotnjak Vilma, roj. 26. III. 1929, stan. v Postojni, Vegova 5. 11.134	Srebotnjak Vilma
Preklicujem ukradeno odlikovanje »Red za hrabrost« št 68292 in »Red zasluge za narod III. stopnje« št. 43623. 11.257 Srhoj Jure, podporočnik,
V. p. 7964/36, II. Bistrica
Preklicujem izgubljeno nakazn.co IR 1 št. 258064, dodatni bon št. 218 in K 1 št. 367596 na ime Strelec Alojz, Nova vas 28 pri Markovcih niže Ptuja.
11.124	Strelec Alojz
Preklicujem izgubljeno ofic. oblačilno knjižico serija A št. 40054, izdano na ime Suhorepec Dominik, Ljubljana, Gradaška 8.
11.263	Suhorepec Dominik
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 722037, izdano od 0L0 Kranj na ime Sušnik Marija, Šenčur 157 pri Kranju.
11.117	Sušnik Marija
Preklicujemo štiri potna dovoljenja št. 60864, št 43393, št. 60820 in št. 22655 na ime Šafar Karel, Voj. pošta 3908, Ljubljana.
11302	Šaiar Karel
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in prometno knjižico za kolo številka 758892, izdano na ime Škof Rozalija, Dobrova 34 pri Ljubljani.
11.190	Škof Rozalija
Preklicujem izgubljeno začasno osebno izkaznico št. 24499, izdano od OLO Tolmin na ime Šekli Danica poročena Matelič, Ljubljana, Šmartinska 22.
11.114 Šekli Danica por. Matelič
Preklicujem izgubljeno izkaznico za moško kolo znamke »Junior«, št. 121710. 11.249	Štamcar Alojz,
Postojna 7, p. Križe
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, izdano od RLO Center na ime Štrukelj Jože. Ljubljana, Dvoržakova 3.
10.284 Štrukelj Jože, Staničeva 20
Preklicujem začasno osebno izkaznico, izdano od KLO Št. Jurij pri Grosupljem na ime Švigelj Viktor, Borovnica. 10.212	Švigelj Viktor
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, industrijsko in živilsko nakaznico ter industrijski bon za 900 din, vse na ime Švigelj Marjeta, sindikalno izkaznico, industrijsko in živilsko nakaznico ter industrijski boo za 450 din, vse na ime Švigelj Franc, Ljubljana, Predjamska 37. 11.185	Švigelj Marjeta
Preklficujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Senator« štev. 2152885.
Tomanič Marija,
11.241 Maribor, Studenška cesta 108
Preklipujem osebno izkaznico, prometno knjižico za kolo znamke »Wanderer«
tov. št. 690518 in vojaško knjižico, vse na ime Tomec Štefan, Lipa 156, p. Beltinci, roj. 13. XI. 1918.
11.125	Tomec Štefan
Preklicujem izgubljene štiri tekstilne nakaznice in eno živilsko nakaznico, vse na ime Tomičič File in Mijo, Desanka in Zdravko, Ljubljana, Gosposvetska 4.
11.227	Tomičič Mijo
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, evid. št. S-209397, osebno izkaznico in izkaznico LMS, vse na ime Trdan Janez, Sušje 22, p. Ribnica na Dolenjskem.
11.232	Trdan Janez
Preklicujemo ukradeno prometno knjižico št. 14527 osebnega avtomobila znamke »Fiat-Balillac, Š—1925, izdano od NM v Ljubljani na naslov: Uprava za regulacijo rek in melioracije, Ljubljana, Dvoržakova 3.
11.303 Uprava za regulacijo rek in melioracije v Ljubljani
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Tobjak«, št. 211025 št. okvira 8427, izdano od uprave NM Trebnje.
11.303	Urbančič Ignac, Brezovica 3,
p. Mirna na Dol. •
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano na ime Urbas Vera poročena Peterka, Ljubljana, Grajska planota št. 1.
11.298 Urbas Vera por. Peterka
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico na ime Vantur Janeza Ladislav, ml. vodnik, V rhole '8, izdano od poveljstva voj. pošte 5912, Veles.
11.309	Vantur Ladislav
Preklicujem dve izgubljeni oficirski živilski nakaznici št. 399 in št. 427 na ime Veselinovič Mil.voj in Mitrovič Branko, Voj. pošta 4340/8, Kranj.
II.	182	Veselinovič Milivoj in
Mitrovič Branko
Preklicujem izgubljeno službeno knji-živo št. 1447434 na ime Vidmer Ivanka, stan. zdaj v Ljubljani, Delavski dom,
III,	nadstr. soba 21. Bleiweisova 42.
11.243	Vidmer Ivanka
Preklicujemo izgubljene rdeče potne dovolilnice serije G št. 45786 in 45791, izdane dne 25. in 29. X. 1948 za vožnjo iz Kamnika v Ljubljano in nazaj na ime Dapčević V. Vojislav, Kamnik.
11.286	Vojaški odsek Kamnik
Preklicujemo izgubljeno rdečo potno dovolilnico serije G št. 45793 z dne 1. X. 1948, veljavno za vožnjo iz Kamnika v , Ljubljano in nazaj na ime Hermac Ištvam, Kamnik.
11.287	Vojaški odsek Kamnik
Preklicujemo tri izgubljena potna dovoljenja št. 76351, št. 87260 in št. 42376 na imena Lozej Srečko, Svetina Ante in Ismajlovič Azem, V. p. 3908, Ljubljana. 11.260 Voj. pošta 3908, Ljubljana
Preklicujemo oblačilno knjižico številka 16016 na ime Šesto Peter, zastopnik voj. pošta 1693, Ajdovščina.
11.181 Voj. pošta št. 1693, Ajdovščina
Preklicujemo izgubljeno kontrolno knjižico za osebni avtomobil »Mercedes« 13/b JA-E-98-85, izdano na ime Vojna pošta 1055, Ljubljana.
11 292 Voj. pošta 1055, Ljubljana
Preklicujem ukradeno režijsko železniško karto, sindikalno izkaznico, osebno izkaznico, potrdilo o delavski knjižici, udarniško izkaznico in potrdilo o pred-vojaški vzgoji, vse na ime Vratuša Herman, Borovnica 108.
II.	288	Vratuša Herman
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 8022, izdano od KLO Kapla, izkaznico OF, izdano od odbora OF Gradišče, obe na ime Vraber Marija, Sp. Kapla 97, roj. 8. XII. 1898.
10.152	Vraber Marija
Preklicujem izgubljeno sindikalno knjižico na ime Zevnik Jože, roj. 1911 na Dolžu pri Novem mestu, izdano 26.
III.	1947 od Lesne industrije v Brežicah.
11.244	Zevnik Jože
Preklicujem izgubljeno knjižico številka 442449 za kolo št. 744085.
11.250	Zorec Ivan, Hrvatski trg 1,
Ptuj
Preklicujem ukradeni potrošniški karti za kurjavo na ime Zorman Terezija in Radič Magdalena, potrošniško potrdilo za januar na ime Zorman Terezija, delavske bone kom 1350 na ime Zorman Terezija in kmečke bone kom 1500 na ime Radič Anton, Sevnica.
11.305	Zorman Terezija, Celje,
Kovinska 4
Preklicujem ukradeno industrijsko nakaznico ID-2, izdano od KLO Rakek na ime Zupan Slavko, Rakek 106.
11-258	Zupan Vera
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 4875, izdano 10. XI. 1946 na ime Zupanc Anton. kroj. pomočnik, Boh. Srednja vas št 76.
11.204	Zupanc Anton
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od OLO Kranj na ime Zupane Janez, Voglje 60, p. Šenčur pri Kranju.
il-111	Zupanc Janez
Preklicujem 5 izgubljenih industrijskih nakaznic, izdano od KLO Sevnica na ime Železnik Frančišek. Štefanija, Frančiška. Marija ih Božena, Sevnica 23. 11.195	Železnik Frančišek
Preklicujem izgubljeno tovarniško izkaznico, izdano od »Litostroja« v Ljubljani na ime Žorž Andrej, Ljubljana, Metelkova 15.
11-300	Žorž Andrej
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Župeve Albina, poroč. Na-raks, stanujoča Celje, Mariborska 139. 11-198	Župeve Albina
Izdaja »Uradni Met LRS«. — Odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik: tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — vsi v Ljubljani.