JMral« Udaja. 471. itevUba. VUiMUti, v tirefc, i» Zl. tfenadmi 1910. Coaa 4 vtaur|«. Letnik XLDL Jatraafm Izdaja v LtmklfaAli vte leto...............K 12*— ool leta............. - n 6*— Jetrt leta...............* 3— aa mesec.............. •» WO Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne rračmjo. Uredništvo: Knifiovi ilka it. 5, (? ■ritlltja tev«), teJefo *L M. Izbija vsak dan rjntntf. PosaaMsaa itovllka 4 vtaarf«. lnseratt: 65 mm iiroka petit vrsta 14 vio. Pri veAratnl InsefcfJJ po dogovoru. Na pismena naročita brci Istodobne vpoalatve n*rotnlfie se ne oxira. Jvtraala tstaja po »oftf ba Arstro-Ofrtfco: vm leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— četrt leta.................4 50 na mesec...............„ ltK) Za Inozemstvo ćelo leto..........,28-— Uf ravalitvo: Kniflov* niici 5. (spolij, dvoritte le?o), tele!oa it 8S. Najnovejše vastL — Brzojavna In telelonska poročlla „Slov. Narodu11. Kombinacije o šesta vi novela kabineta. Dunaj, 27. decembra. Tukaj so ra/^irjene vesti, da se takoj po novem letu dokončajo pogajanja za zasede-nje novega kabineta. Novi kabinet bo za prvo samo provizoričen. Govori se o tem, da bo predsednik postno-hranilničnegra urada dr. Schuster imenovan za finančnegra ministra. Kot poljedelski minister priđe zlasti v poštev sedanji sekeijski šef v polje-delskein ministrstvu Popp, nadalje se zatrjuje, da bo pospeševatelj germanizacije v Avstriji, dosedanji ravnatelj severnih železnic Bankanc imenovan za železniškega ministra. Polj-skeira ministra - krajana bo nadome-stoval Poljak Posner. Ta kabinet bo imel več ali manj n rad niski značaj. Pozneje pa se namerava istega zame-njati z definitivnim kabinetom, kate-reg*a sestava pa bo odvisna od tega, s kakim uspehom bodo končal e češko-ncmške spravne konference, ki se pri-čno še ta teden v Pragi. Ta drugi kabinet bo potem povečini parlamentarni. Poslanee Udržal o položaju. Praga, 27. decembra. Agrarni »Venkov« prinaša iz pod pereca po-slanca UdržaJa članek o politični situacije, v katerem pravi med drugim: »Kanalske zahteve »Poljskega kluba« so bile za ministrskega pred-sednika barona Bienertha dobrodošli povod za umaknitev, ki je bila neoto-hodno potrebna v trenotku, ko se je začelo misliti na udejstvitev teli zali te v.« Kriza v srbskem ministrstvu. Belgrad, 27. decembra. Do naj-novejšega časa še vedno latentna ministrsika kriza datira od tega, da vlada med člani koalicije, osobito med staro- in mladoradikalci neso-glasje radi sestave novega poslovnika za skupšeino. Ena, kakor druga stranka so si dobro v svesti, da bi pa-ilec kabineta privedel tako do razpa-da glede notranje srbske politike, kakor ludi do škode za politiko posa-meznih strank. Glavni vzrok vsega tega je ministrski predsednik Protić. Podpiran po staro rad i kal ni stranki je izdelal projekt novega poslovnika za skupščino, ki ga pa samostalni ra-dikalci ne morejo sprejeti. V mlajših radikalnih vrstah vlada prepričanje, da je Protić izvrši 1 proti njih željam poslovniški projekt, ki se nikakor ne zlaga z njih svobodomiselnimi in de-mokratskimi principi. Med tem pa staroradikalei trde, da je nov poslovnik neobhodno potreben v svrho po-nlovanja sedanje koalicije. Ta pa naj priđe še-le tedaj na dnevni red, ko se med koalicijo ugotove principi. Od-ločitev je v rdkah Protića, ki se sedaj nahaja v Opatiji. Od njega je odvis-uoT aH razpade koalicija, ali pa še dalje vegitira v svojem kritienem »tanju. Posebno v eoboto so bile po Bel-^-radu raztrošene vesti o vladni demisiji, vendar to dosedaj še ni definitivno rešeno. Ministri so dosedaj podali še sanjo ustmeno svoje ostavke. Demisija kabineta je zopet odvisna od predsednika drzavnega sveta Pro-tića. Ako staroradikalci ne odstopijo od svojih zahtev, potem je padec sedanje vlade neizogiben« Dopolnilne volitve na Srbakem. Belgrad, 27. dhiiliii volitvi v mestu Vranje je bil izvoljen pretlsednik dri^tvnega sveta Protić z T022 glasovi, doi-im so kandidati opozicijonalne listt- dobile sku-paj 607 glasov in sicer nacijonalisti 474 glasov, socijalisti 22 glasov in 111 glasov dru^re stranke. SocijaJnodemokraiske manifestacije v Belgradu. Belgrad, 27. decembra. V nedo-Ijo so priredili socijalni demokrati velike manifestacije radi uvedbe splosne vol i Ine pravice v Srbiji iu sicer po proporcijonalnem sistemu. Priredili so pri tej priliki tuđi demonstracije proti vladni posojilni polit iki, proti novem u zakonu glede poslovnika za skupščino in proti omejitvi tiskovne svobode. Demonstracije pa so se vobče mirno izvr- Tureija zadovoljna z avstrijsko po- tiko. Carigrad, 27. decembra. Tu je veliko zadovoljstvo izzvala vest, da je avstrijski poslanik marquis Palle-vicini ob priliki svojega obiska "pri j>orti sporocil velikemu vezir ju, da Avstro-Ogrska oil-nosti, kakor pri prejšnjih štetjih. Gotovo je, da se tu razvije boj, ali mi se nm ne smemo izofrniti. Kdo vodi ljudsko štetje? Ljudsko štetje vodijo oboinski uradi in okrajna ^lavarstva. Občin-ski uradi samo v obeinah z lastnim statutom in v onih občinah, katerim jx>veri to deželna politična uprava. Ta § je za nas velike važnosti, kaj ti občine z lastnim statutom, kakor Celje, Maribor, Ptuj itd. so popolnoma v neniških rokah in vse popisovanje je poverjeno Nemeem, ki to grotovo izrabljajo v svojo korist zlasti ko de-lajo brez kontrole od slovenske strani. Kako se vrši ljudsko štetje? Popisovanje se vrši s pomoć*jo naznanilnih listkov in popisovalnih pol. Naznanilni listki se rabi.jo le v glavnih mestih, v mestih z lastnim statutom in v onih obeinah, kjer se zdi to primerno političnemu u rad u. Naznanilne listke posije urad hišnim jx>sestnikoin, ki jih razdelijo svojim strankam. Za one, ki ne znajo pisati, izpolni listke hišni gospodar. Slovenske stranke so tu na milost in nemilost izrocene nemškim hišnim po-se«tnikom, ki lahko vpliva na stranke, da zapišejo nemski občevalni jezik. Dolžnost vseh slovenskih na-jemnikov je, da sami izpolnijo naznanilne listke in ne dopuste, da bi to naredil nemški gospodar. Po de-želi in drug-ih mestih hod i popisov^al-ni komisar od hise do hiše ter sam po ustnih izjavah zapisuje podatke v zapisovalne pole, katere potem fro-spodar pod piše. Po § 26. predpisa o štetju je dovoljen upofrled v popiso* valne pole in tuđi protest proti napunim podatkom. Ako so protesti opravičeni, jim mora občinski urad ugoditi. Za nereraične podatke si lahko vsakđo nakoplje kaien do 40 K ali 4 dni zapora. Ediivo sredstvo tu je, da je vsak kolikor mogroce dobro poučen o načinu ljudskoga štetja in da odločno brani svoje pravice. Važna oseba pri tem načinu štetja je po* pisovaloi komisar. Te imenuje okr. glavaratvo, a občina ima pravico protestirati proti imenovanju kake-fra ji neljubega komisar ja. Ker so v obrnejn ih krajih ti komisarji na-vadno trdi Nemci ali Italijani, poce-njajo radi neukosti in nezavednosti slovenskegu ljudstva kar bočejo, zlasti ker se od slovenske strani navail-no popolnoma nič ne stori. Zato bi moral biti v vsakem moianem kraju vsaj edc« slovenski župnik, U bode nadzoroval delovanje popiM>valnf«a komisarja ter vsako nepravilnost takoj Javil »IzrrieTalnemu odboru nar. napredne stranke.« Zaupniki moraj© vplivati na rojake% da odklonijo všake potfatke kojiiisarju, ako bi hotel ^apisovati samo na neinške pole: za Slove nee so slovensko-nemske. Komi-wtr mora polo vprieo njega izpolni ti; paziti je treba zlasti, lnonia nie vplivati na rodbin-skepra očeta, ne srne staviti zavitih v])ražanj. Vsak ne naj prepriča, dat je vse tako vpisano, kakur je sam ho-ti'l in samo tedaj ako jo pola čisto i»-polnjena po želji popisovane^a, tako da se ne more nič već predrufcaćiti, naj jo podpiše, siefkr naj [Mnlpis od-kloni in ako je v ohčini kakšen slo. venski zaupnik, to takoj temu na-znani. Ako bi zaupnik opazil kako nepravilnost, naj se da takoj poobla-stiti od rojakov in zahteva od župana, da mu dovoli v pogled y po pikova Ine pole. Ako bi županstvo to od-klonilo, naj se obrne na glavarstvo. V letih 1890 in 1900 so delali komisarji po slovenskih občinah popolnoma samovoljno in le nuli tegra opa-zujemo tako velik upadek Sloveneev v nekaterih krajih. Danes je že popolnoma jasno, da bode imelo prihodnje ljudsko štetje velik vpliv na vse razmere pri Slo-vencih, da bode odlooevalo o usodi marsikatere slovenske manjšine. Radi tegu moramo posvetiti temu štetju največjo pozornost. Razprtije v klerikalni stranki. V zadnjem času se širijo vesti o raznih sporih med klerikalnimi ve-ljaki. 0 vzrokih teh spo rov se ne more nič točnega izvedeti. Pravijo, da duhovščina ni nič posebno zadovoljna z mlajšimi klerikalnimi prvaki, češ, da se samo delajo klerikalee zato, ker jim to nese. Starejša duhovšeina je zlasti nezadovoljna z deželnima od-bornikoma dr. Peg-anom in dr. Zaj-cem, češ, da sta verna katoličana samo na videz, v resniei pa izpolnjuje-ta verske dolžnosti manj, kakor vsak napreXaprej zastava slave.« Občinstvo je himno poslušalo stoje ter tako na-vdušeno ploskalo, da so morali pevci himno še dvakrat jKmoviti. Priredi-tev sta zaključili hrvaška himna »Liepa naša domovina« in vseslovan-ska himna »Hej Slovani.« Božićnica ljubljanskoga prostovolj-nega gasilnega in reševalnega dro- štva. Božićnica, ki jo je priredilo snoči ljubljansko prosto voljno gasil-no in reševalno društvo v veliki dvorani Mestnega doma, je uspela nad vse pričakovanje sijajno in upamo, da je izpadla tuđi v pojx>lno zadovolj-nost prej^trebneg-a in žal se vedno premalo uvaževanega društva. Ce upo-števamo humanitarne in vsesko-zi blage cilje gasilnega in reševame-ga društva, katorega elani so vsak dan pripravljeni žrtvovati svoje zdravje in ćelo svoje življenje za bla-gror bližnjega, je vsekakor opraviče-no zanimanje najširše javnosti za društvo, zanimanje, ki se kaže posebno v posečanju društvenih priredi-tev. Za narašcaj društvo pač ne bo v zadregi, dokaz temu veliko število malih ognjegascev, ki so bili nemalo ponosni na svoj kroj! — Predsednik je pozdravil g. ces. svPtnika Dober-leta, očeta društva in se zahvalil vsem darovaleem krasnih daril zn tombolo, kateri je sledilo občinstvo z živahnim zanimanjem. Po tomboli se je razvila prosta zabava in mladi pari so se ob zvokih neumorne Filharmonije zavrtali. *a*l*i»ana sredajtfobka bmU. V zadnjem času ao bili razjrlaše-ni do 25. decembra sledeči razpisi: Klatl««a fi|#fritlj4t Br^fUlc* (Bre-Itent, §.9 L. Gr., 15. iaa. 1911), Pra«-Novo mlUto (fc., L. Or. d44.jjto.19UK Pruga - Staro mosta |g.f L. . in I}. ff.. d., 15-juti. 1911), Izubijana (I. drž. gM SI. 1. rt., 10. jan. ^fll)* tHin^j DLt (r., Pr. D., 20. jan. ldll). — ZfodoT. - sem-Ijepls. skopUia: panai H. (1. r., H.f 20. jan. 1911). — Mat/Mat tim. sknpl-na: Dunaj I. (r., M. Geom.f 20. jan. 1911). — Telovadba: Dunaj III. (r., H0. de«. 1910), Dunaj VIII. (r., 30. doe. 1910). — Kratice in znaki kakor navadno. V deselno bolnišnico so prepeljali z resilnim vozom vee-raj i>oi'K>ltlne 221etno služkinjo Ano Planinšekovo iz litijske^a okraja in 251etnepra Julija Habita, pristojnej^a v Maribor. Leta je včeraj oakal na Planinšekovo na Cesti na Rojnik, jo privabil k sebi ter ji prizadjal z nožem terko telesno poškoo na fflavi, nam sebi pa dva vbodljaja pod srce. Policijska komisija je oba ranjenra takoj zoslišala v bolnižniei. — Koli-kor smo nioprli do sert>čali. Vojak se obesil. Ko sta v nedeljo z.intraj prišla okoli druge ure mimo vojašnice 27. pe^polka dva eroapoda, sta tam zagledala vojaka, ki je visel na opraji z plavo navzdol. Najprvo vsta mislila, i'a je vojak izvr^il izvapreden ^anio-mor, ko sta pa prišla bliz je, sta opji-zila kritieen položaj vojaka. Le-ta se Sja je bil nekoliko prevee nasrkal in ker ni imel d ovo ljenja, čez eas zunaj ostati, si je izvolil, da ne priđe v kake sitnosti. kratko po-t, čez ograjo. Tu je izprubil ravuotežje in omahnil; hlaee so se mu pa zapele na vrhu ko-nioaste ogrraje. Gospoda si drugaee ništa motrin pomagati, kakor arala z nožem hloee in ga potem oddala ne-kemu. na lioe mesta došlemu vojaku, ki ga je odvedel v vx>jasnieo. Z rešilnim vozom so v soho to popoldne prepeljali v «!e-želuo bolnisnieo hišnikn Karla S>iu-koviea iz Ljubljane. Vino ga je tako omamilo, da je v Studen to vski ulici padel rn so na glavi teiko poškodo-val. li sodnc dvorane. OkrmjM M^lMe ijnhijaBnko. Biaovllk! pretepačl. Pred krat-kim amo poročali, da sta bila Bizovi-čana Janez in Jakob Mojškerc taradi ilišilja kaznovana. Dne 23. i. tu. pa sta se morala zopet oba skup-no B6 t nekim Janetom Žirovnikom aagotarjati radi tele«ne po^kodbe. Dne 14. novembra je spremljal ceto-vodja Alojtlj B o b i 8 skupito t nekim Zidanom, tega sestro, iz Ljubljane v Bitovik. t£o se je vracal, so ga, ne đaleč od Zidari ore hiše, napad li cgoraj omenjeni fantje ter ga na glavi in rokah tnočno ranili. Za bolečitoe je zahteval 50 kron. Sodidče mu je prisodilo za bolecine samo 10 kron, a je napadalce tem občutneje kaznovalo. Janez Mojškerc jo do-bil 14 dni ječe, pooštrene z dvema po-stoina in enim trdim ležiščem, Jakob MojŽkerc in Janez Zirovnik pa sta dobila vsak en teden zapora, en post in eno trdo ležišče. Sexlaj jih bo mogoče boje vi tost minila. Rofovilez. Matevž Šimenc, de-lavec, doma iz Tepanje vaši, je delal pred kratkim v St. Vidu nad Ljub-ljano in je stanoval pri nekem Antonu Ureku. Ko je 11. decembra t. 1. prišel v družbi Jožefa P e t e 1 i n -š k a bolj pozno in malo vinjen do-mov, so bila vezna vrata zaprta. Zato je začel razbijati po oknih, da jih je ćelo poškodoval, in ker mu gospodar ni hotel takoj odpreti, ga je zmerjai z goljufom. Pred sodnijo pa je prosil IJreka odpusčanja, kar mu je ta tuđi odpustil in sodišće ga je nato oprostilo. Bojevitost. Dne 28. novembra t. 1. je prišel brezposeini delavec Frano Rogelj v Plevnikovo hišo vj)ra.šat, kje stanuje neka Helena Dremelj. Ko mu je Frančiška Ple\Tiik odgovorila, omo^ njegova žena, ki je Roglja zopet osuvala. Xato je sol ta k Jožefi BokaJ, ki ga je \m. tuđi z burkljanii poškodo-vala. Imel je več t^lesnih ]x«kodb, da je moral v bolnico. Med zasliseva-njem pa s<^ je dognalo, o8kodbe prizadejala ne-ka Zupančic. V svrho z^islišanja Zu-]>ancičeve se razprava preloži na ne-določen čas. Obdolžena tatvina. 24. t. m. je stala pri tukajšnjem okrajnem so-dišču Helena Hofer, perica na Viču, obdolžena, da je kradla gostilničar-ju Mezetu i^ervijete in žemlje. Priče, ki pa so vecinoma sovražne Hoferje-vi in zaradi tega ne tako mprodajno. LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje. J Sele pozno zveoer je prišel Ma-tevi domov. Jula ga je pozdravila s porogljivim nasmehom, saj ji je bilo znano, kako je Matevž ves dan begal po va&i in vsi bližnji okolici, poizve-doval za Šatuljo, ki jo je ona imela uhranjeno. A nobene besede mu ni rekla. Valjavka je že spala. A vzjic temu je Matevž vstopil v njeno sobo. Mati, slišite, mati, govoriti moram z vam i. Starka se je prebudila. Začuđeno je gledala svojega sina, ki j^ stal po-leg pK>«telje. Pogledala je na stensko uro, ki je kazala, da je že enajst. Kaj pa hočeš tako pozno? Saj bi se laliko jutri pogovorila! 8oba je bila sioer temna, le nad vzglavjem stare Valjavke je gorela večna luč. Vzlic tej slabi razsvetljavi je Valjavka videla na Matevževem obrazu, da se mu je moralo nekaj po-sebnega zgoditi. Vsedla Be je na po-»telji in pri jela sina za roko. Fant — fajmošter ne znajo v masnih bukvah tako brati, kakor jaz v tvojem obrazu. Kje si bil vso no6 in ves dant Pozno si snoči prišel domov in se predno se je zdanilo, si zopet odšel. Pa ves pobit si in opras-kan po obrazu ... Nehajte, mati, jo je prekinil Matevž. Za druge stvari se gre. Povejte, mati: kaj se je zgodilo takrat, ko vas je ranjka g-spa Olga pred svojo smrtjo px)klicala k sebi? Valjavka se je zganila in je z nezaupnim pogledom objela Matevža. Kar se je zgodilo, sem povedala pri sodniji. Zaradi tega me ni bilo treba buditi. Mati, govorite resnioo. Pri sodniji ste nekaj zamolčali! Ničesar! Na vse, kar sem bila vprašana, sem po pravici odgovorila. Ceear vas pa nišo vprasalL, tega tuđi niste povedali, kajnet Stara Valjavka ni na to nič odgovorila. Mati, je povzel Matevž 8 sloves-nim glasom. Kaj vam je gospa Olga rekla takrat, ko vam je iz ročila tisto šatuljo, ki ste jo imeli zakopano v kletif Vsa prestrašena se je Valjavka oklenila Matevža, Fant, kdo ti je to izdalt Jaz sem gospe Olgi prisegla, da bom molčala o tej šatulji in Še pred sodnijo bi bila rajši po krivem prisegla, kakor da bi bila izdala to tajnost. Kako si izvedel za to stvar) Videl sem vas v kleti in odmaknil kad in naftel satnijo. Jezus — je vzkliknila Valjavka. Jaz sem gospe Olgi prisegla, da ne-sem to šatuljo čez tri leta na sodnijo . .. Jaz sem to šatuljo vzel in jo od-prl, je dejal Matevž. V njej je bilo pismo, dokaz, da se je gospa Olga sama zastrupila . . . Fant, ali govoriš resnicot je za-vpila Valjavka. Da, mati, resnico govorim. Snoci sem nesel to šatuljo gospe Elviri. Njej sem jo hotel izročiti, da bi resila svojega nioža iz ječe. In? Pa me je na potu dohitela izkuš-njava, hudič me je premotil in me pahnil v kamnolom in izgubil sem šatuljo... Valjavka jo sklenila roke in začela tiho moliti. Iii prekletje bo zadelo mene in vas, mati, če bo Svetlin poginil v ječi, mene, ker sem šatuljo izgubil, in vas, ker ste pahnili nedolžnega čio-veka v ječo. Mati! Spominjajte se, kaj ste govorili z gospo Olgo. AH ni ničesar takega rekla, kar bi moglo rediti Sveti inat Valjavka je zmajevala z glavo. Ničesar, ničesar, je stokala. Kar je rekla, sem, pri sodniji vse povedala. Samo to sem zamolčala, da mi je dala ono škatijo in da sem ji jaz prisegla. divjih zajcev, ki so »bili vai z zanjko zadavljeni. Stvar je 'bila srnn-ljiva in zato so se zanimali zaiijo policijski organi. Preiskava je dogrnala, da je te zaje^ ujel na tujem lovu v fcanjko Ivan Majdič, prodajalkin mož. Ta Ivan Majdie je bil tuđi obto-žen, da je s svojini sinom kradel ko-ruzo. Tega pa se mu ni moglo dokazati. Pač pa s# mu je dokazala lovska tatviua in \\sltnl tega je bii obsojen na 10 dni ječe, pooštreno s tremi posti, njegova žena pa je dobila vsled tega, ker je prodajni a ukradeno bla-#o, 1 teden zapora, jHH)strenega z dvema postoma. Prebrisan Dalmatiner. Predilni- ški čuvaj Alojzij dalu* je nedavno, nevedoma izpustil iz uredilnice psa, fci je, kakor tnli tožitelj Dalmatinac Rajkovič tega ugriznil. Na vpraša-nje sodnikovo, kolika zuhtevu Dalmatiner za -boltvino, če je že sploh bila katera, odgovori ta, da 100 K. Ta vBota se vsem zdi malo previsoka. Dognati pa se mora najprej, če je pes Dalmatinca sploh ugrizu i 1. V to svrho se razprava preloži na nedoio-čen čas. Goljufiv pleskar. Pleskar M. je pleskal pri gostiinioarju Josipu Oražmu ua Selu. Takrat je jemal z vednostjo Oražmovo na ime slednjega pri Hauptmannu v Ljubljani barve. Pozneje pa, ko je M. že nehal pri Oražmu delati, je se vedno jemal barve na ponarejena poobla-stila Oražmova. Vsled tega se je moral dne 24. t. ni. zagovarjati pred tu-kajšnjim okrajnim sodisčem. Ker pa se bo se gospod Hauptmann sam za-slišal kot priča, se razprava preloži na nedoločen čas. Nevaren fant. Dne 8. t. m. sta se v Novi vaši na svojem stanovanju zvečer sprla Ferdinand Jeran in Ja-nez Bizjan ter moćno razgrajala. Vsled nemira, dmgre stranke v hiši nišo mogle spati. Zato ju je šel oskrb-nik Ignac Brunik mirit. Ali naletel je na slabo. Jeran mu je začel groziti s samokresom in ker se ni takoj a, se razprava preloži na pozneje. Obsojen policaj. Dne 10. decembra t. 1. je sel (iijak Mahrove trgovske sole Ivan Cotič mimo neke trgovine, pred katero je stal uprežen oseI. Te-ga. osla je Cotič malo pocukal za uše-sa. Komaj pa je to vide! v blizini se nahajajoči stražnik Ivan Pust, je sko-eil k Cotiču, pra surovo uhljal in zinerjal s smrkovcem. Y*>Ied tega po-stopanja se je moral Pust zagovarja- Planil je kvišku in botel Julo pokliča ti, a ko je bil že pri vratih, si je premislil. Ne smem je kar tako prijeti, je dejal sam pri sebi. Prekanjena je in zlobna in izvila bi se mi, pa če bi jo še tako trdo prijel. Prej moram pre-udariti, kako storim. Legel je zopet na posteljo, in bolj ko je razmičljeval, verjetnejše se mu je zdelo, da ve Jula kaj o šatulji in kje da je. Morda jo ima ćelo ona sama. Zakaj tuđi ne? Vedel je, da ga je zalezovala in da je bila do skraj-no6ti ljubosnmna na vsako dekle, s katerim je govoril. Morda ga je sli-šala, ko je ponoči šatuljo odnesel z doma in mu sledila, misleč, da gre h kakemu dekletu. Morda je ćelo videla, kaj se je zgodilo pri kaninolomu in ukradla skatljo .. . Na pooitrk in na spanje ni sedaj vrf nilslil. V*ital je in sel v kuhinjo, kjer je nače! Julo pri ojrnjiaču. Mati ne morejo vstati, slabi so, je dejala Jula. Morda bo krnalu mr-lič v hini. Kaj jim je? Kaj se je zgodilo? je prestrašen vprašal Matevž in za-vadihnil: Ah, vse se je zaklelo proti meni! Jula je ravnodušno nadoljevala svoje delo. Mati so zboleli menda od straha, je pripovedovala. Saj veS, kaj si ž njimi govoril danas ponoči. ti pred sodnijo in je bil tuđi radi de-jauekega napada in žaljenja ća&ti obijen na 20 K globe. Ta slučaj jasno demonstrira vefckratno nekorektno poetoi>anje policistov. Zadnji čas je, da se te »može postave« enkrat za vaelej pouci, da ao civilisti tuđi ljud-je, ne pa samo oni, ki so v uniformi. 2ft*anje je kuhal nedavno v Topo-lem skrivaj neki kmetič, Matija Krži-nar po imenu, ko ga je zasacil finanč-ni nadpaznik Pavel Strauss. Kržinar je hotel »tražnika podkupiti in mu ponujal 30 K, če ga ne naznani. Re-kel mu je tuđi, da naj le za&e ohrani tlenar in bo tiho. Paznik pa se ni dal podkupiti tem već je Kižinarja ova-dil. Vsled tega je bil ta 24. t. m. obsojen pred tukajSnjim okrajnim sodi-ščem na 1 teden ječe. Razne stvari. * Hotelir doktor. V Gradcu je bil te dni promoviran za doktorja medicine posestnik hotela »Tirolski dvor« v Meranu Josip Auffinger. — Pa naj še kdo priđe in reče, da nismo v Av-striji izobraženi! * Cešk« razstava v Kajiri. Dva mlada 6e«ka slikarja, Prihoda in Hore je, absolventa praške umetniške akademije, sta priredila v Kajiri raz-stavo svojih del, ki bo trajala do 15. januarja 1911. — Kaj ko bi tuđi naši umetniki kje v Afriki razstavili svoje irmotvore; najbrže bi se jim boljše godilo nego doma: uemo propheta in patria! * Grabežljivi Madžari. Madžari sami nimajo skoro nobeuega svetov-nega imena, zato se bahajo s slova-škiini in hrva^kimi ter srbskimi umetniki, ki slučajno bivajo na Ogr-skem, kakor bi bili njihovi. Zdaj so ćelo proklamirali zase znanega češke-ga virtuoza Kubelika. Zadnju* je namreč i>oročal časopis »Budape«ti Hirlap«. da je Jan Kubelik, odlični madžarski virtuoz, kupil gosli za 145.000 K . . . Madžarska grabežiji-vost res presega že vse meje! * Nepravi carjev kurir. Ko so bile letošnje poletje v Crni gori jubi-lejne slavnosti, se je pojavil na palubi Llovdovega parnika »Prinz Hoh-enlobe«, človek, ki je dejal, da je carjev kurir, irrof Cernadjev, ter se je peljal v Cetinje. Seboj je peljal bogate darove od carja za kralja Niko-lo. Naenkrat so se kurirju na ladji darovi v ceni 20.000 kron izgubili. Carjev kurir je stopil na breg s praznima rokama, vendar so ga Crnogorci vij udno sprejeli in pogostili. Med tem so sli telegrami o sitnem dogodku po vsem svetu, in tu je dunajska policija izrazila mnenje, da oni carjev kurir ne bo pravi — in to mnenje se je tuđi potrdilo, pa kurir jo je bil med tem že davno popihal.Zdaj so ne-pravoga kurirja, ki je premeten med- Matevž je prijel Julo za roko in jo i>ot€»gTiil k s«*bi. Ti si prislu&kovala — ti nisi spala ? Kako naj spim, če pri povedu ješ ti tako zani u ive reci. Jula .]t* za klica! Matevž, ti veš kdo im;< tisto škatljo. Jula, govori, ali veš? Seveda veni! Jula, povej kje je škatlja, kdo jo ima! Bodi usmiljena — povej. Jaz jo imam! Matevž je Julo izpufitil in sedel na klop. Ni si bil svest, če je prav sli-šal in razume], ali če se mu le sanja. Jula — ali je res — ti imaš tisto škatljo f Da, jaz jo imam, a če tuđi svet na glavo postaviš, proti moji volji je ne dcbiš. Jula, tista škatlja ni ne moja ne tvoja . . . ee pokličem orožnike, te od-|H*ljejo v ječo. Naj ine peljejo v ječo! je zakliea-la Jula. Mar mi je! Lahko bos dolgo zaprta in hudo boš trpela. Sveti in pa le ne bo prost in gospa KKira bo lahko še mnogo noći prejo-kala . .. Obnpno klićailje je prekinilo ta pogovor. Valjavka je klicala na po-moo. Matevž in Jula rta pohitela v njeno sobo in videla fita, da je »tarka visa onemofrla, da se ji bliža sadnja ura, ^..■.■■-»..liifP (ĐalM priaodajie.) narodni tat, aretirali v Pafizu, in zdaj se bo morda pojasnilo tuđi, kako in kaj je bilo z onimi carjevimi darovi. * Kraljeva tehtalea. Pri vhodu t jedilnieo v angleškem kraljevem j^radu Saudringhamu stoji že dol^o avtomatična tehtnica. Kraj Edvard je pozval vsakegu svojega gosta, ki ga. je ebiskal v Sandringhamu, naj se da tehtati. Tehtali so se pred jedjo in po jedi. Kralj Edvard je potem sam zapisoval res u I tate v knjigo, ki ima imenitni naslov: »Zlata knjiga teže kraljev«. Vsak, kdor je bil tehtan, je moral v knjigi rosni tat lastnoroĆno podpisati. »Petit Journal« navaja iz te »Zlate knjige« nekoliko podatkov. Tako na prim. je kralj Edvard tehtal 104 kg, njegov sin, sedanji kralj Juri, ima samo 83 kg. NeinŠki cesar se je tehtal park rat in ima 78 do 81 kg. Najtežji od sedanjih vladar je v je bol-garski car Ferdinand, ima namreč S97f kg. Pred 15 leti se je tehtal tuđi naš cesar, imel je takrat 76 kg. * Veliki ženski klobuk! v cerkvL V mnogih cerkvah na Angleškem se je začelo veliko gibanje zoper velike ženske klobuke, ki ne zavzemajo samo veliko prostora v klopeh, temveČ tuđi cerkvene ohiskovalce odvraČajo od molitve. Zdaj predlaga nek škof v listu »Catholic Coufe derationist«, naj dame svoje klobuke sploh doma puste in naj name&to njega i majo takozvano mantilo ali šal. Brez mantile na glavi ne srne nobena dama priti v avdijenco k škofu. In če ho-dijo dame lahko v gledališče brez klobuka, zakaj bi ne hodile v cerkev brez klobuka? Škof predlaga, naj dame začno s tem v božičnih praznikih. Vee londonskih duhovnikov je sprejelo ta bojni klic in je izdalo cirkulare v tem zmislu na članice svojih ob-čin. V enem izmed teh pišem je napisano: »Kaj meni te, kakene grmeče be&ede bi govoril sv. Pavel zoper te velike klobuke in homodrava krila, če bi bila v njegove ni easu znana f * Kje se dogaja naj vee sam orno- rov. Nek nemški list poroča, da se naj već samoniorov domaja v Sakson-ski, kjer prihaja na milijom prebi-valeev 330 -samomorov, v vsej Nem-čiji 220 samomorov. Neuičiju v tein pogrledu nadkriljuje samo Francoska, kjer se doga ja 225 samomorov na ini-lijon prebi valeev in Svica z 221. V Avstriji znača ste vilo 163, v Angle-ški 87, v Norveški 63, v Italiji in Rusiji 33, na Španskern samo 18. Vseslovanski časnikarski kongres v Belgradu 1. 1911. Preteklo soboto 8e je v Pra-gi vršila seja osrednjega odbora »Vseslovanske časnikarske zveze«. Prodsednik, Josip H o 1 e c e k, je otvoril sejo ter se v svojem nagovoru spominjal umrle poljske pisateljice Konopnicke. Nato je poroČai gla\Tii tajnik, Jan Hej ret o delo-vanju zveze od sofijskega kongresa do danes. Omenil je, da so v »Zvezo« stopila srbska in bolgarska easnikar-ska društva, ter izrekel nado, da bodo to storili tuđi hrvaški in ruski čas-nikarji, čim se organizirajo. Nato se je dotaknil vprašanja o ustanovitvi slovanske brzojavne agencije. Ome-n jal je, da Rta on in dr. Haja radi te stvari potovala na Dunaj, kjer sta se sestala 8 srbskim odposlancem Iva-ničem, ki je razvil detajliran nacrt glede ustanovitve brzojavne agencije. Ivanić je imel o tej stvari že preje se^tanek s slovenski mi in hrvaškimi delegati, ki so se vsi izrekli za njegov nacrt. Tajnikovo po-ročilo se je vzelo odobruje na znanje. Nato se je pri čela razprava o prire-ditvi vaealovanskega časnikarsfeega kongresa 1. 1911. v Belgradu. Pred-sednik Holeček je najprvo pozdravil srbskega delegata Ivanića in De#-potovića, ki sta prihitela iz Belgrada, da se udeleiita odborove seje, ter nato razvil trroje misli, kako bi bilo treba zasnovati famgrfes, da bi mu bil zagotovljen uspeh. Srbski delegat Despotović je izjavil, da bodo Srbi utorili vne, da bo kongres čim sijaj-ncji in da bodo slovanski ćasnikarji sprejetl r Pcigfsjdn Mm najprisr^-neje, Drafi srbski delegat Ivanio je predlagala naj Be kongres določi na dan 9^ 10. In 11. juli ja 1911 in da pa izmed 8 referatov odstopita dva Srbom, 6 pa ostalim slovanskim časni-karjem. Ivanićev pred log je bil so-glasno sprejet. Bolgarski delegat, Georgi Nikolov, je nasvetoval, naj bi se delovalo na to, da bi se ob času kongresa priredila v Đelgradu j ugoslo vanska umetniška razstava ter prvi veliki vsaslovanski koncert, na katerem bi se naj osnovala zveza »lovanskih pevskih društev. Za ta na-svet se je izrokel tuđi glavni tajnik Hej ret. Končno sklepan je o tej stvari se je odgodilo na poznejši čas. O pred-logu srbskih delegatev Ivanića in Despotovića, naj se ob kongresu priredi razstava jugo»lovanskih listov in časopisov, se je razvila živahna razprava, Končno se je sprejel pred-log, naj se priredi razstava vseh slova iLskih listov in časopisov in sicer v proslavo lOletnega obstanka vseslo-vanske Časnikarske zveze. Končno se je razpravljalo o ustanovitvi slovanske brzojavne agencije. Srbski delegat Ivanić je obširno utemeljeval svoj nacrt. Po vseslovanski debati se je odbor v bistvu izrekel za Ivanićev nacrt, s čemer je toliko kakor zago-tovljeno, da se slovanska brzojavna agencija osnuje že v najkrajšem času. fs4*j«tHj in o^governl urednik: Uamtn Pu*it oni pri i<*k. Anton Šare Drtljau Selen^oruTi Dika it. 5. ■ fftfdi luflm iDn (mpretj |Utii pdti) mi švicarske vemnioe ujcenejtl naknp i«2 oprem za neveste. MmU hranilnica v Drniftn v Dalmacl|l spr«jema hranilne vloge od K 2-— do K 100.000— proti 9*0 obrestovaitju, ter povraća zneske do K 5.000— brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla-čevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje y slovenskem in rjrvaškem jeziku. 3825 Sa ranuMrt hrmnilnlta vIm ta b|Ui obr*-mtowmn\9 |m»ćl oMuui Dratt. iljeni kapodD. Imlapnot iz Manke pntttell Ti zabavna povest, polni krep-kegi lo preširnegi bmnorja io sveiih, dostikrat razpasajenih doTtipoT, je prar kar izila v poselml kijifl. Prijateljem oe-prislljeie konlke ia ?eselega sseha kodl posezao pripor^ena. [BllBlUflLmiiPiflltllflt Narodna knjigama v Ljubljani. I Usojam li Tljudno opoioriti, da sem prevtel 9 ; ilanĐ lastopstis J>ne bae* fivynsle zaiamaHice, r najcanejšl zavod na kontinantu. P Nadalje opotarjara, da preakrbujem kulaotno [ 99^ vsakovrstna posojila in kredite ■ kakor : tigovske» stavbne, hipotekarne, uradotške in inenićnt kredite ■ Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nađsir. I BOŽIČNA DA RILA! j i: Predno si nakupite božičnih daril il j blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene ! — j Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage I volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete I : takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki : I h. suttner, mm | Mestni trg ali Sv. Petra cesta. I Specialna trgovina najnovejsih precizijskih ur (s izprtčevali točnosti) i svoje lastne tovarne ur v svici % vmrstveno mamko „I KO". Na|več|a zaloga ur, zlatnine In srebmlne, {uvelo* i I ter briljantnih nakitov itiL, istotako ogromna Ubira kina- I I srebrnega blaga, kakor nast&vkov, ledilnega orodfa Itd., | I vse ▼ naimodernejšdin sloga. i I Postrežba strogo solidna. Cene najnižje! I Na pismena vpra&anja se odgovarja x obratno po&to. | Telefon 273. Brzojavni naslov: „H. Suttner". Mi) Romi: tatama i&a tt. 7. ispiti Mm mi Sprclcflu vloge na knjižice ter jin obrestuje od dne vloge do dne dvlga *• *Vi*/8; rentni davek plačuje zadruga sama. — Spfejeaa vloge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje ••tojlla na najr&ziičnej&e načine. — ftavmotaaa atoatalaioa: lamenja taj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke Itd. Nakanila v Amerike — Esksaptira trgovske menice. — PreskrfcBJe vnovčenje menic, nakaznic, doku me n tov Itd. na vsa tu* In inozemska trfiiča — Udaja nakaznice. Tta pojasnila se dobe kodisi nstmeno ali pismeno v ztdružai pisaml. io DrađM irt mk ia isniilu id 9. ft 12. pspoltfie sđ 3. ii 5. _____________________________________________I U»t«novl|«na I«ta 1882. 23 Kmetska pasaliloica iiobljanske okolice rafliatravaita ladraga s aooat«ieso utno v lashie« utnntm Imbi v Lfabllmnl na Banajski cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denar ne ga prometa.......K asf 116.121*11 upravnega premoženja................H S:O9775^ia-S9 obrestnje hranilne vloge po -^1^ I Um** tsaktga •dbltka r«ntn«ga iavka, katersga plačuj* posojllnlo« I sama u vlažnih«. I Spreleata tu4l ¥log« aa tekoti ratan ▼ svest a čekovnim pro-I aieton in |lh obreatn)e od dne vlog* do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.00 0 Posojuja na aamljlaoa po 5!tc0 m I1 /v na amortlsaoljo ali pa po S* V 0 ■■*•* amartlsaolja | nm aianlca po 6 u. Posojilnica sprejema tndi vsak drugi aačrt glede amortizovanja dolga. URADHE DRE: *aah dan od 8. 12. In od 3.-4. taren nadali In prazulkov. T«UIon it. 115. Po*tn« hraaUalc« raćun sL S2S.405. I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi. ■J Stritarjeva ulioa štev. 2. ISpreiema »loge na knjltle« In na tekoii račua ter |ih •brostal« DelniSka glavnica: K 5,000.000-— Rezervni zaklad: K 450*000-— od dne vloge po 4Vi70 Usto. — Knpaje in prodala «rednostee n.x. ci*x^/>i t ^ • o ________I pVpirie Tteb vrat po dnevnih knnik.----------r- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu id Sarajevu. Dolžnost v.snkega Slovenca j*», da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življ*?QJe, ali pa proti požnru le pri slovanski banki .SLAVIJI14. Podpirajmo tor^j domać »lovaiiski zavod, da more nalogo, ki »i fo je stavil, izpolniti t najširšem obsegu. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni r*Mi»vtil fotidl K 4«9«12.7«7-— JaMtSIj« ta popolno tapnott Dffifkfi ft Rlif IH14 ima posebno ugodne in prikladne Dffnbff ti 11111 III*4 i* rcs *Iof*llskt zavarovalnica z vse-uUlInU HaLMVlJfl načine za zavarovanje življenja. DUllAll ffAUIVIJII skozi slovansko - narodno upravo. DffnlJH ff ntil IH44 razpolaga 2 najcenejšimi ceniki za Bffltlrn VI Hlll I1M «motno podpira narodna društva, DUllflU ||AUiVlJll preskrbljenje za starost, za slučaj DUUjlU tfJLHVIJH organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodelnim namenom. Banka JUOUfl" ,"™"S„,vt> ™ MMtk — Banko „SLHUA" 53Sls,SffigTMK,fir.: !ia piiiaiij iaie ime ime lutraiii asiip Mi junir i ushijau. 6 a m M f /. Največji, najvarnejSi I slovenski denarni zavod. ________________ Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulioa itev. 3. .\ Hajvečji, najfarnejSi slovenski denarai ravod. I D^narnl promtt do 11 • d«o«mbi*a 19OB nad 818 railljonov kt^on. ! Obstojeftih vlog nod SS milijonov kron. RMBOt-vni zaklad nad 1 rnilljoo kron. Za Tarnost vloženega denar ja jam£i zraven rezenrnega zaklado Še mestna občina ljubljanska l vsem proaiOKonjOlli ilt Z WSO •VOJO moAjO. Izguba Tloženega denarja je nomogotef ker je po prarUih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dricJni Tladi, Izkljufiono vsaka spekulacija t vloženim denatjem Vloge oc aprejemajo vsak dan in se obrestujejo po AXIA*U brez odbitka; fievzdignjene obresti se pripisuje-o ^nakega poJ leta h kapitalu. Sprejema vloine knjiiice drugih denarnih rarodoT Lot gotov deo»r. Posojila na zemljiiča po 5V8 obre%ti io proti amortizaciji po najmanj 1/4Vt »a leto. Daje po-sojUa na menice in vrednostnr papirje. Za TarčcTanje ima ^peljane lične dofMO6o h^aallolkaf ▼ podpiranje slovenskih trgovcem tn obrtmko* pa ki^odltno draltv9. 4 LMtaift* \m i\+h »S****** tl»kiirgi««.