16. številka
V Ljubljani, dne 20, aprila 1918
V. leto.
Delavec izhaja vsak petek 7. datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5*20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1‘30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. .“oSiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenbnrgova aliea št. 6, prvo uadstr.
DELAVEC
Delavci in delavke!
Strankino vodstvo na Dunaju je izdalo naslednji poziv:
Še par tednov nas loči od prvega maja, svetovnega praznika delavstva.
Vsako leto smo prvega majnika demonstrirali
za osemurno delo.
Nikoli ni bila ta zahteva nujnejša kakor sedai. Moči delavcev so vsled neprestanega, čezurnega dela brez počitka, vsled strašne podrejenosti izčrpana. Delavstvo prenaša vedno težje preveč dolgi delovni ?as. Vpeljava osemurnega dnevnega časa, pred vsem v nepretrganih obratih, je nujno, ne-odrekljiva potreba časa.
Od leta 1890 dalje je bil prvi majnik
dan
pobratimstva delavcev vseh dežel.
Tudi v tem letu hočemo povdariti preko vseh strelskih jarkov svojo solidarnost z delavstvom vseh narodov. Demonstrirati hočemo za zopetno vpostavitev internacionale.
Vojna je izvlekla delavce od mirnega dela. Prinesla je nepreračunljivo trpljenje proletarcem vseh dežel. Potopila je v morju krvi najboljše in največje pridobitve desetletja trajajočega kulturnega dela. Siti smo vojne. Na svetovni praznik delavcev hočemo demonstrirati
za splošni mir.
Povedati hočemo vladajočim naše dežele in vseh dežel vnovič, da množica ljudstva noče strmoglaviti sovražnika, niti noče osvajanj, temveč ničesar drugega kakor pravi sporazumni mir!
Kakor so avstrijski narodi *že od leta 1890 dalje, kakor so storili že prejšnje leto hočejo praznovati tudi letos prvi majnik
s počitkom dela.
Poživljamo pristojne organizacije, da povsod ukrenejo potrebne priprave za izvršitev počitka dela in za dostojno proslavo delavskega
praznika.
Enajsti zvezni shod avstrijske kovinarske zveze.
V	pomdeljek, dne 18. marca ob 10. do-■poldne je pričel zborovati enajsti zvezni shod kovinarjev na Dunaju v slavnostmi dvorani »Delavskega Dorna« v desetem c-kraju.
Načelnik sodrug Smutny omenja, da bi sc bil imel vršiti zvezani shod že leta 1914. Nastopila je vojna. Takrat smo imeli
62.000	članov, vojna pa je skrojila to šte-viito na 28.000. 2C Leta 1916. je pričela organizacija zopet naraščati, leta 1917. pa je nastalo med delavstvom veliko vznemirjenje zaradi nedostabne prehrane in drugih stvari j. Sklenili smo nato pogodbo 'n ta je pokazala kovinarjem pot v zvezo. Danes imamo 110.000 članov. Zato se nadejajmo, dia bomo še vedno napredovali zaikaij breme sloni še vedno nad nami. Pozdravljamo tudi tovariše na bojišču iin le zeHmio, dia se čimprej povrnejo mod nas.
V	šestih in pol letih simo izgubili uinago
tovarišev in sddrugov. Razen naših za- | upnikov iin tovarišev .so umrli v tem -času Hilari, liogor, Schuhmeier, Schliingeir, Siil-berer, Schramtnol, Walecka, Wiinjairislky iin Pernerstorfar. Internacionala pa žailiuje na groibeh Bob i a in Jauresa. — Na zveznem shedu sio bile zastopane nemška, danska, švicarska, ogrska kovinarska zveza -m a!vs.t:riii'skia wfirr.ikniv.nfl kiomiisitia. Nato so se izvolili odseki.
Zastopniki tovariških organizacij so zvezni s|hod naiiskrcneie pozdravili.
V	popoldanski seji prvega dne je predlagal sodirug Dcimes v daljšem govoru kot poziv za obnovitev internacionale posebno nesiolučijo, .ki naglasa:	Pr-
vič po izbruhu kapitalist iške svetovne/ vojne na zveznem shodu zbrani, pošiljaijo zaupniki kovinarskega delavstva vseh avstrijskih narodov svojim bratom v vseh nevtralnih in vojno zapletenih deželah odkritosrčne proletarske pozdrave in izražajo najiboplejšo željo po čimprejšnji obnovitvi delavske .internacionale. Globoko v srdih 'tvistriijskega delavstva vkoreuinjeno vneto ljubezen do internacionali e tudi vihre vojne in poskusi kapitalističnega tiska niso mogli omajati. Z velikim ponosom nas je navdajalo, kio je internacionala sklenila, da se hoče obhajati nje petdesetletnica v našem glavnem mestu obenem kot naš zvezni shod in neutešne bcfečine! nam je povzročilo preprečen je mednarodnega socialističnega kongresa. Vera v poitrebo in v bodočnost mednarodne združitve trpečega delovnega človeštva živi neprestano dalje v nas, da postala je zahteva, ■ki se bo popolnoma posvetila delu z.bli-žanja in tovarniških odnošajev. Z občudovanjem smo sledili v pošteno simpatijo dvig ruskih proletansikih razredov, s hvaležnostjo smo opazovali odločno delovanje naših francoskih bratov, in nepozabno nam ostane delovanje naših severni h bratskih zvezi pmnanje smo iizrekali vsem uspehom kovinarskih organizacij glede na razredno solidarnost in mednarodnost, predvsem nemški kovinarski
7.v.pzi. Vedno simm> prizinavnli nrepničano in neomajno delo mednarodne kovinarske zveze za ohranitev internacionaliteite. Iz teh dejstev sklepamo nič manj kakor iz okrepitve mednarodnega kapitalizma, ki se že povsod obonožuje proti delavstvu, nadio im prepričanje, da se bodo1 delavci vseh narodov zopet kmiailu zedinili, da sprejmejo obrambni boj proti 'izkoriščanju in zatiranju ter se podvigne delavski razred. Hvala ruskim revolucionarnim socialističnim množicam, dia ie postala mirovna misel tako mogočna, da je niso mogle ustaviti ne najmogočneje ofenzive in ne najliiutciši govori. Da se delavstvo kovinarske industrije, ves socialistični proletariat za boj proti kapitalizmu s potrebnimi silami čim/prej okrepi, potrebujemo internacionalo. Zato kliče enajsti zvezni zbor kovinarjev proletarcem vsega sveta, da iz vrše velike zgodovinske naloge, mod katerimi ie najvažneja obnovitev internacionale. Bratovske organizacije nevtralnih dežel imnjio tukaj delokrog izrednega pomena; njih naloga ie predvsem, da pnično vzvišeno delo za obnovitev bojev-nega zvezništva in pospešujejo. Če naj pripada bodočnost socializmu, demokna-
Ftokopisi se ne vračajo. — Inserati z enoatolpniimpe-tit vrsticami se zaraenna-vajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pridne kratni po 16 vin., pri šli-e kratni po 14 vin., pri evoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
ciji, svobodi, mora postati prej čas socialistične in strokovne internacionale.
K drugi točki je poročal sodirug Heilt-, zinger o blagajniškem poročilu.
(Dalje prih.)
Kževiraa konferenca v Trbovljah.
V nedeljo ise je vršila v »Delavskem Domu« v Trbovljah revirna konferenca rudarjev na jugoslovanskem ozemlju na kateri so bili zastopani rudarji iz vseli krajev — izvzemši Sabinj.
tzvrševalini odbor jugoslov. soc. dem. stranke .ie zastopal na konferenci- sodr. Perejun iz Ljubljane. Unijsko vodstvo je poslalo pismen pozdrav.
Sodr. C obal, načelnik revirskega odbora jic z lepim nagovorom otvoril konferenco. V predsedstvo so bili izvoljeni so-drugi S t r a u s za predsednika iin Mi a 1 o-v r h za zapisnikarja. Sodr. Pet e jan je pozdravil konferenco v imenu izvrševal-nega odbora.
K prvii točki dnevnega ireda je podal poročilo revirnega odbora, sodr. S i 11 e r.
Iz poročila posnemamo te-le važnejše podatke:
Zadnja revirna konferenca se je vršila leta 1912. Od tedaj srnio iimeli silno burne čase in danes po vseh neprilitkah smo v prijetnem položaju, da lahko izjavljamo, da smo tudi v tem času zatiranja, omejevanja svobode delali, kakor se spodobi organiziranemu delavstvu.
V tajništvu se je izvršila sprememba. Sodrug Toikan, ki je opravljal tajniške posle, se je preselil aprila meseca 1913. v Ljubljano s strokovnim listom »Rudarjem«, zaupniiškio mesto pa je prevzel sodrug Ule Anton in se preselil v Trbovlje. Tajništvo je prejelo od leta 1912. do konca 1917. dopisov 2827, odposlalo jih ie pa 3364. Dopisi so se tiskala agitacijskih, organizacijskih, zadružnih, nezgodnih, bratov s [«) skladu lični h, mezdni 11. pritožb cn o-komisijskih, odškodninskih, davčnih ir. preskrbninskih zadev, V mezdnih, bratovsko skladni čnih, bolniško lul agajn i šk ih	i n odškodninskih (§ 1154 b) vprašanjih je dalo tajništvo ustna pojasnila v 1034 primerili. Ob mobilizaciji so v 142 primerih člani dobili potrebna pojasnila glede pre-» skrbe svojcev.
Do izbruha vojne smo v revirju priredili 68 shodov. Po izbruhu vojne je bila agitacija onemogočena. Vsi shodi so bili prepovedani, uvedena ie bila pisemska cenzura, tako, da nami- ni bilo mogoče niti pismeno se dogovarjati glede agitacije. Prišla je milltarizacija rudniških obratov in s tem sc je pričela križeva' pot slovenskih rudarjev. Prepovedano je bilo rudarjem udeleževati sc sestankov in dogovorov. Rudarji so bili preganjani za vsako malenkost in gorje tistemu, ki se je upa! pritožiti. Niso bili redki slučaji, da so rudarji v Trbovljah navezavali, v ječo zapirali in dajali v spone in tudi drugače mučili Ta srednjeveški • sistem je trajal zlasti leta 1915. im 1916. djo Stiirgkhovega padca. Podjetniki so izrabili ta položai v svoj prid in plačevali plače celo do 2 K na dati, kljub temu, da je draginja vsak
dan naraščala. Te razmere so splavale radarje skoro v obup. Oibemem pa sp imeli takrat radarji slabo brano, deer. plače so' bile nizke in rudniki so takrat hoteli delavce preslepiti s tem, da so obijubo-vali namesto povišanje plač živila po znižanih cenah. Posledica tega je btila ta da živil mi bilo, ker nudinilk je teim več pri-Irranil, čim -mano živil je dobil in 'jim1 je bilo prav, .ker mi bilo treba ma cenah doplačevati. Naravno je, da o te razmere irmoično vplivale na zdravje radarjev. Samo v trboveljskem okraju je bito' leta 1916. 15.786 in leta 1917. 16.367 bolezenskih slučajev.
Plačilna gibanja smo imeli leta 1912. pri trboveljski družbi, in sicer za Trboiv-. liie, Zagorje, Hrastnik im Ojstro, pri katerem smo dosegli 5% povišanja na plači. Obenem se je izdelala takrat tuidii imezdna tabela za pogojno .delo. V prvih dveh letih vojne ni bito v sled groznega terorizma niti govoriti o kakšnem plačilnem gibaijmu. Šele ko je padel Stiirgkh in ko so pričele delovati pritožbene komisije, in zlasti pa j po praznovanju prvega miapika 1917. so j rudar.;! dobili novo moč in pogum, ter se j pričeli zanimati za svoj položaj. Takoj v ! un/aju smo stavili zahteve Trboveljski družbi, ki tie, kakor vedno, Odklonila zahteve. Tožili smio jo pred pritožbeno komisijo, kjeir sm-o dosegli za rudarje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, v Ojstrem in Labinju 40% povišanja plače, 20% vojne doklade in za vsaki opravljen šiht 1 K, ter za žene 50 in za vsakega otroka 25 vin. dragiinjske dokladie. Septembra istega leta smio zoipet stavili nove zahteve za povišanje plače. Tudi tokrat jih je družba odklonila in šli smo zoipet pred pritožbeno komisijo, ter spet dosegli takoj 30% zvišanje draginjske dioiklade in zli. marcem 1918. še 20%) zvišanja plače. Skupno smo dosegli 110% izboljšanja na plači in 50% povišanja ma izrednem delu. Za rudarje v Št. Janžu se je doiseato- 40% zviišanje plače ter po eno krono za ženo in 50 vin. za vsakega otroka. Za rudarje v Vdeniu se je doseglo 50% im od 1. januarja t. 1. še 10% zvišanje plače. Intervencij simo v tem času napravili 268, in sicer pri' pritožbeni komisiji, bratovsk skladhiioi, raznih razsodiščih, zavarovalnicah, direkcijah itd. zlasti v Trbovljah, Ojstrem, Hrastniku, Zagorju, Labinjiu, Kočevju, Velenju.
Zlasti je treba omeniti, da stmo pri
i	ratfiavskii skladnici v Trbovljah dosegli, da se je maralo penziomiistom penzije za nazaj plačati, ker so jim jih za časa vojne ustavili, in sicer so morali izplačati okolo
35.000	kron.
Članska gibanje je danes razveseljivo, če pomislima, da smo v prvih letih vojne na 400 članov in da imamo danes otooilo 3000, ter se pri vseh podružnicah vedno pnglašajo novi članu Kakor vidite iz poročila, smo rvajcraviili vse, kar je bito mogoče v dobrem in slabem času. Nismo zamudili prilike, da smio po svoji moči branili interese rudarjev.
O poročilu se je vnela debata, v katero so' posegli sodr. Čoibail, Mailotvrh, Sa-v-ezmiik (Velenje), Majdič (Trbovlje), Štraus (Idrija), Ipavic (Orna). Vsi so soglašali, 'dia je zaupnik napravil vse, kar se je dato. Po zaključnem govoru sodr. Siitterja je bila sprejeta ta-le neisolucija; Konferenca vzame poročilo zaupnika na znanje in sklene, delati z vsemi močmi na to, da se oirganlizacija popalnama izgradi ter da je vsakega danes navzočega delegata dolžnost, sodelovati pni zgradbi organizacije z vsemi pripomočki.
O	dragi točki: Predlogi k linijskemu zbora je poročal sodr. C o b a il, ki je v daljšem govora 'Omenjal rudarske razmera v časih, ko mi bilo še organizacije, ter uspehe, ki so še ipotom organizacije dosegli do vojne in v vojnem času. Poudarjal le, kakšni bati da čakajo rudarje po končani vojni, ko bodo rudniški kapitalisti skušali vzeti rudarjem vse to, kar se
je dovolilo za časa vojne, diočim, dra.gin.i-skie razmere še delj časa jno vojni' take, kakoršne so danes. Da si oh ranimo to, kar sirno praboirili, bo treba bojev, ki jih bo mogoče zmagati le s krepko strokovno 'oirganizaoijio, ki mioma imeti na razpolago tudi miočne bojne fonde. S tega stališča je predlog Unije, da se prispevki zvišajo, čisto opravičeno. Prepričan je sicer, da bo ta predlog našel nekai odpora mied članstvom, ali to je treba poučiti o nujni potrebi okrepitve naše organizacije.
Po vojni ne bo mogoče dajati stavkajočim podporo, kakršna je bila pred vojno, ker bi si s tako nizko podporo ob 'sedanji draginji .niti kruha ne mogli kupiti. Zaradi tega predlaga linijsko vodstvo, da se strokovna podpora zviša na 3 krone na dan za člane in po eno kinano na teden za vsakega otroka.
Razprave so se udeležili sodr. Sa-veznik, Treven, Sitter, Štraus, Ule, Malovrh in Klenovšek, ki so eni izražali bojazen, da bo vsled poviška prispevka število članstva paldio, drugi pa so temiu ugovarjali, ker izkušnje	nas uče,	da vsled
zvišanje prispevka ni	članstvo	še nikdar
padlo, zvišalo pa se je, Nato je bili z vsem proti trem glasom	sprejet	naslednji
predlog:
Konferenca sklene, da se strinja s predlogom unijskega	odbora	v zimiislu
sklepa seje skupnega odbora z dne 30. in 31. januarja 1918. glede izviišanja prispevkov. K točki 4 c) pa: Člani prvega razreda dobijo, če so vplačevali 52 tedenskih prispevkov iin so zboleli, pričenši s tretjim dnevom bolniško podporo v znesku 40 vinarjev dnevno do 70 dnii v letu. Bolniška podpora ima znašati skupno v letu 28 K.
Pri točki časopisje je poidal sodr. P’e-t ejan poročilo o situaciji »Delavca« (ker de bil upravnik sodr. Zore zadržan). Iz poročilo je razvidno, da ima »Delavec« danes 3500 izvodov. »Delavca« jemljejo danes vse stroke izven železničarjev, ki imajo svoj strokovni list.
Nato poroča sodir. Štraus o predlogu Idrijske podružnice, d.a naj »Delavec« postane glasilo vseh slovenskih organiziranih delavcev. K predlogu je govorili sodr. Sitter, Treven in Oobal, na kar se sklene, da .naj za sedaii ostane list last revirnega odbora.
Pri točki raznoterosti, »e sklene, da nai se po vseh rudniških krajih dostojno praznuje prvi majrtik po navodilu naše stranke.
V	revirni odbor so bili izvoljeni sodr. Čohali, Sitter, Urlep, Štraus in Ule. Za delegate za unijski zbor na Dunaju sodirugi Malovrh (Hrastnik), Sitter in Klenovšek (Trbovlje), Prašnikar (Zagorje), Štraus (Idrija).
Nadalje sta bila sprejeta še naslednja predloga:
1. linijsko vodstvo, ki se izvodi se poživlja, da povabi k skupnem 'sestanku vse državne rudnike kakor: Idrija, Velenja. Zabukovce, Celje. Johannistal, Prihrani, Bleiberg, Btikslelk, Ralbl v svrho, da se izvedejo skupne izboljšave mezdnih razmer, zavarovalne in delavne zadeve.
2. Konferenca sklene, predlagati unij-skamu zboru, unijski zbor nai sklene, premestiti sedež centrale 'Iz Pur na na Dunaj. Pri nastavljanju unljskih uradnikov ozirati se je na to, da se vstreže jezikovno in pismeno vsem narodom ter da se nastavi tudi Slovenski .uradnik.
Sodr. Petejan je priporočal zaupnikom, da nai v svojih krajih poleg za strokovno agitirajo tudi za politično organizacijo in strankin dnevnik »Naprej«.
Ko je bil dnevni red izčrpan je predsednik zaključil konferenco ob 4. uri popoldne.
,NAPREJ!"
Domači pregled.
Za praznovanje prvega maja v Idriji, se določa sporazumno z vsemi delavski organizacijami v Idriji naslednje: 1. Dne 30. aprila popoldne razobešanje zastav najbišah.
2. Ob pol 9. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu“ Etbin Kristanova drama .Samosvoji", sodeluje tamburaški zbor. 3. Dne 1. maia splošen počitek dela. Ob pol 8. zjutraj zbirališče občinstva na glavnem trgu. Ob
8,	obhod po mestu takole : naprej kolesarji, potem godba in društven odbor z zastavo na čelu. Za odborom mladina, v sredi žen-stvo in potem moški. Ob 9. dopoldne velik javen shod v pivarni pri „Crnem orlu“ z dnevnim redom .politični položaj, delavstvo in mir“. Poročevalec iz Trsta. 4v Popoldne od 4. do 11. zvečer v pivarni Črnega orla plesni venček z drugimi zabavami. Svira godba na lok in tamburaški zbor.
Sodrug Leopold Mahrer strokovni tajnik v Celovcu je umrl v 50. letu svoje dobe. Sodrug je bil znan tudi slovenskim delavcem in je bil jako delaven organizator.
Občni zbor podružnice mizarjev v Ljubljani. V nedeljo dne 14. aprila t. 1. je imela naša podružnica celoletni občni zbor. Predsednik s. Zore je poročal, da podružnica kljub agitaciji na članih ni mnogo pridobila, vzrok temu je pač to, ker se velika večina nekdanjih članov še vedno nahaja pri vojakih. Gospodarski položaj članov se ni zboljšal, prejete zvišane in draginjske doklade nikakor ne odgovarjajo draginjskim razmeram. V tem pogledu bo v korist članov treba storiti gotove korake. Iz blagajniškega poročila povzamemo sledeče: Dohodki:
897 prispevkov po 76 vin. 681 K 72 vin. Izdatki: Bolniška podpora 112 K; izredna podpora 12 K; inkaso 8 K 97 v; časopis 72 K 80 v; skupini 53 K 82 v; na zvezo se je odposlalo 422 K 13 v. Lokalna blagajna je imela 143 K 82 v dohodkov, izdatkov pa: Izredna podp. 84 K upravni izdatki 9 K 60 v; strokovni komisiji 8 K 97 v; stanarina 25 K; preostanek v blagajni koncem leta 16 K 25 v. Dispozicijskega sklada se je nabralo 35 K 88 v. Podružnično denarno imetje znaša koncem leta 1917 6745 K 34 v. V novi odbor so bili izvoljeni ^ sledeči sodrugi: Načelnik Zore Viktor; namestnik Prevc Ignac; blagajnik Bradeško Andrej; v ostali odbor pa Golar Jakob; Hlebš Franc in Drinovc Jakob. V nadzorstvo sta bila izvoljena: Bučan Franc in Žebavc Matej. K zadnji točki se je obravnavalo o delu za okrepitev organizacije ter se je na predlog s. Prevca sklenilo prirediti delavniške sestanke. Na predlog sodr. Zoreta se je sklenilo oddali društveno knjižico .Svobodi" proti gotovi garanciji. Z ozirom na bližnji zvezin zbor se je sklenilo, sklicati še en shod, na katerem se naj bi zavzelo stališče napram reformam, ki jih predlaga zvezino načelstvo. Ko so se rešile še nekatere notranje društvene zadeve, se je zborovanje zaključilo.
Obvezna skupna prehrana. Češki listi poročajo iz verodostojnega vira: Vlada pripravlja načrt, da se uvede na jesen v mestih in industrijskih krajih za vsa gospodarstva, ki nimajo več kot 6000 K letnih prejemkov, obvezno skupno prehranjevanje. Prehranjevanje se bode vršilo v gostilnah in restavracijah rajonirano. Kot kuharji bodo, 'f kolikor bo nedostajalo sil, pritegnjeni vojaki* nesposobni za frontno službo. Na ta način naj se, čim najizdatnejše izrabijo vsa razpoložljiva prehranjevalna sredstva. Gospodarstva, ki imajo prejemke preko 6000 K, ne bodo obvezana se udeleževati skupne prehrane, toda država jim ne bo odkazovaia nobenih drugih živil razven kruha.
Goriški deželni odbor zopet v Gorici-Goriški deželni odbor je pričel 16. t* * zopet uradovati v Gorici. »Begunski oddei j-goriškega deželnega odbora" bo uradov še nadalje na Dunaju, VIII. SchlesingerpD*2
2.	3. nadstr.
Deželna poslovalnica ža oblačila v Ljubljani objavlja sledeče: Navodilo glede zalog posamezne osebe na oblačilih in perilu. 1. Gornja obleka za moške in dečke: delavna obleka 1 kos, prazniška obleka 1 kos, zimski suknjič ali površnik 1 kos, poletni površnik 1 kos, posamezni delavni suknjiči 2 kosa, posamezni telovniki 2 kosa, posamezne hlače 2 kosa, delavni predpasniki (po poklicu) 2 kosa, zimske rokavice
1 par. — 2. Spodnja obleka in perilo za moške in dečke: dnevne srajce 6 kosov, nočne srajce 2 kosa, spodnji jopiči 3 kose, spodnje	hlače	4 kose, nogavice	6	parov,
žepni robci 12 kosov. — 3. Gornja obleka za ženske in deklice: delavna obleka 2 kosa, prazniška obleka 1 kos, posamezno krilo 1	kos,	posamezna bluza	2	kosa,
zimski plašč ali plaščev ovratnik 1 kos, ogrinjalo 1 kos, jutranja obleka 1 kos, predpasniki 3 kose, zimske rokavice 1 par. — 4. Spodnja obleka in perilo za ženske in deklice: dnevne srajce 6 kosov, nočne srajce ali jopiči skupaj 3 kose, hlače 4 kose, spodnje	krilo	3 kose, nogavice	6	parov,
robci 12	kosov. — 5. Obleka in	perilo za
otroke: srajce 6 kosov, nočne hlačice 4 kose, spodnje hlačice 6 kosov, obleke (jopice, bluze, krilca) 2 kosa, nogavice 6 parov, predpasniki 3 kose. — K temu se pristavlja, da se bo pri razdeljevanju ljudskega blaga strogo ravnalo po navedeni zalogi oblek. Pri prvi oddaji se gotovo ne bo moglo zadovoljiti vse prosilce, pripominja pa se, da se bo redno v gotovih terminih oddalo razpoložljivo množir.o v prodajo, tako, da bodo tisti, ki ne pridejo prvič na vrsto, gotovo lahko prišli pri polnejši oddaji. Kdo dobi izkaznice, bo presodila posebna komisija, v kateri bodo zastopani vsi sloji, tako da se ne bo mogel nikdo pritožiti, da se mu godi krivica. Pri izdajanju izkaznic se bo vpoštevala ubožnost in pa vrsta, v kateri se bodo prosilci zgla-ševali. Pri tej priliki se omenja, da se prične
2 razdeljevanjem koncem tega meseca ali prve dni majnika. To velja za celo deželo.
Usodna zmota dunajske policije. Neprestano zasledovanje vlomilca Breitwieserja na Dunaju je	imela	usodne	posledice za
tri nedolžne ljudi. Policija je že dalje časa zasledovala vlomilca, na sled mu pa nikakor ni mogla priti. Naenkrat pa je dobila vest, da se nahaja Breitwieser in njegova družba v kavarni Fieischhacker, na kar je odposlala tja policijskega agenta s stražniki. V kavarni so sedeli pri mizi neki civilist, po en avstrijski in nemški vojak. Zadnji je bil jako podoben vlomilcu Breitwieserju. Policija je prišla v	kavarno in na poziv	.roke kvišku"
obkolila	mizo,	okolo	katere	so sedeli o-
roenjeni	trije	gosti.	Nemški	vojak je pri
tem vstal, toda obdržal roke pod mizo, kar ie	Pri	stražnikih	sum, da se hoče
z orožjem. Policijski agent je zato oaaal nanj tri strele iz samokresa in ranil vojaka v uho in prsa. Težko ranjen se je zgruuil pod mizo, in zopet so menili stražniki, da se namerava braniti pod mizo. Policijski agent je oddal proti njemu še en strel ter ranil tako avstrijskega vojaka v spodnji del telesa. Ko je med tem pozval stražnik civilista, da naj drži roke kvišku je segel ta z levo roko v hlačni žep, kar je zbudilo zopet sum, in strel, ki ga je oddal nanj stražnik, je ranil civilista v komolec. Oba vojaka sta bila težko ranjena, civilist pa je odšel, ko je zadobil prvo pomoč, sam domov.
Eksplozija v Blumau pri Dunaju. Dne •ji m‘ ^	dopoldne	v	objektu za
izdelovanje pikrinove kisline v Blumau na-
iw? JeksP1l0zlia* ie porušila objekt in poškodovala sosedna poslopja. Mrtvih je 35, težko ranjenih 29 oseb. O vzroku eksplozije se ničasar ne ve. Vojni minister se ie podal dne 6. t. m. tja. To poročilo je uradno
Pa je bilo izdano šele deset dni no nesreči.
nii; T,ho*?Pd- v zadnjem času so nakupni* v Novem sadu velike množine slanine m masti, kar so odposlali v zabojih
in sodih na naslov tvrdke Laurin in Klement v Mlado Boleslavo. V Sabadki je zaplenila pred nekaj dnevi žendarmerija eno teh po-šiljatev. Tihotapci so poskakali med vožnjo iz vlaka in zbežali. Le enega vojaka, ki je imel pri sebi potno listino mladoboleslav-skega vojaškega poveljstva, so prijeli.
Gališka moka za Ukrajino. Iz vojnega tiskovnega stana dementirajo, da bi bilo odposlanih 100 vagonov gališke moke v U-krajino. Poslana so bila tja le druga živila, tako konzerve in pa tobak.
Novi načrti za rešitev jugoslovanskega vprašanja. „Bohemia“ poroča: Vlada je izdelala, kakor smo izvedeli iz gotovega vira, nove načrte za rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstriji, ki sicer ne odgovarjajo majniški deklaraciji jugoslovanskih poslancev, ali vsebujejo vendar narodno avtonomijo Jugoslovanov, ne glede na sedanje deželne meje in torej ne soglašajo s svo-ječasnimi izjavami ministrskeka predsednika dr, Seidlerja.
Politični dogodki. Avstroogrski zunanji minister ie odstopil. V svojem dunajskem govoru je trdil, da je Francija prosila za mir. Francoski ministrski predsednik Clemenceau je pa to preklical in se skliceval na cesarjevo pismo, ki ga je dobil cesarjev svak Sikst Parmski ter ga predložil v prepis francoskemu zunanjemu uradu Czernin je to pismo tajil. In končno se je uradno konstatiralo, da pismo ne vsebuje nobenih koncesij Franciji, da se ne ujema z besedilom itd. Vrhutega je napadal Čehe in pacifiste kot podaljševalce vojne ter očitno prešel v tabor aneksionistov, kljub temu, da je prej zavzemal vedno vsaj navidez miroljubno stališče. Vse to mu je zadalo zadnji sunek in umaknil se je ter se umakne sploh iz političnega življenja. Naslednik grofa czernina je postal grof Štefan Burian. Burian je že bil zunanji minister od decembra 1915 pa do 22. decembra 1916, ko mu je nasledoval Czernin. Ta sprememba je pa povzročila večje spremembe. Burian je somišlenik in orodje grofa Tisze. In če je Burian tudi le začasni zunanji minister nas vendar to ne sme navdajati z nado, da se vladni sistem spremeni. Tudi Wek-kerlejeva vlada na Ogrskem je podala de-misijo. Grof Tisza, nasprotnik volilne pravice, aneksionist in imperialist od nog do glave utegne dobiti zopet popoln vpiv na ogrsko in na skupno vlado.
Nove cene! Naznanjamo tu nove, sedaj veljavne cene, za nekaj zelo priljubljenih »Elsa« izdelkov, kateri se morejo še dobiti pri E. V. Feller-ju, lekarnar v Stu-bici Elzatrg štev. 334. (Hrvatsko), dokler je še zaloga in dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Fellerjev bol-olajšajoci fluid z znamko wElsafluid“, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici K1432 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice K 2732 franko, nadalje Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamko »Elsakrogljice*, 1 zavitek K 7’37 franko ali
2	zavitka K 13‘47 franko. Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše -vrste) K 4 50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) K 4-50, usipalni prašek kot dodatek K 1'—, Fellerjevo lilij-no milo in še drugi Elsa izdelki se radi požrile in računajo po sedanji ceni, dokler
je še zlaoga. Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne.
Svetovni pregled.
Svetovna vojna slavi svoje orgije na zahodnem bojišču. Krvavi boji trajajo neprestano sedaj na tem sedaj na onem oddelku. Nemci so imeli razmeroma velike uspehe, zakaj prodiranje se skoro nepretrgoma nadaljuje. Zlasti je prizadeta angleška bojna črta. Vrši se na Flanderskem zopet te dni velika bitka, v kateri so se pričeli Angleži umikati od Yperna. Angleži so pa izkrcali večjo vojsko v Rusiji pri Helsingforsu. Nemci in Avstrijci operirajo v zasedenih deželah Rusije dalje in urejujejo razmere po svoje. Nekaj bojev so imeli tudi Turki z Angleži in Armenci v Mali Aziji. Na italijanskem bojišču so le posamezni manjši boji. Vojno razpoloženje je tudi letos spomladi naraslo. To nam priča, da bo šla vojna do izčrpanja. Amerika se pripravlja še vedno in zalaga sporazum z A^semi potrebščinami.
Žalostne številke iz velike dobe. Te dni se je na nekem sestanku stražnega in zapiralnega obrta, katerega so se udeležili zastopniki iz vseh krajev Nemčije, poročalo o dejstvih, kako zrastla je morala v vojni. Zvezni ravnatelj Kettenbau je izjavil, da so izplačila za zavarovanje zoper tativno narastla za pri vlomih ukradeno blago od leta 1914 do 1916 od 1,600.000 na 4,400.000 mark. Leta 1917 se ceni svo-ta izplačil že okrog dvajset miljonov. Pri pruskih železnicah so znašali leta 1914 izplačeni zneski za ukradeno blago 4,200.000 mark, v letu 1917 pa že okrog 57 miljonov mark.
„Vorwarts“ o avstrijsko nemški zvezi. „Vorw3rts“, ki zopet izhaja, piše : »Avstrija postane po vojni v večji meri kot dosedaj država narodov, ki bo dobila svojo življensko možnost v svobodnem razvoju vseh njenih narodov. Taka država postane lahko prijateljica Nemčije, če bo Nemčija vse opustila, kar bi se zdelo, ka-
I Društveni funkcionarji I in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 16. tedenski prispevek t. I. zapadel.
Vsi Člani, ki majo prispevek plačan samo do 6. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 9. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
(Bolečine v obrazu) pridejo večinoma vsled prehlajenja. Odpraviti bi jih bilo torej na slični način, kakor revmatične bolečine v udih ali na truplu. Samo je pri obraznih bolečinah odprava vsled tega komplicirana, ker je v obrazu težko napraviti krepke masaže ali pa toplo obvijanje. Tembolje bode prišlo vsled tega vsem od obraznih bolečin mučenim Fellerjev bolečine odpravljajoči, rastlinski esenčni fluid z. zn. »Elza fluid*. Vsled njegovega krvno cirkulacijo živahno povečujočega vpliva zadostuje že ed-nostavno obdrgnenje z njim, da se obrazne bolečine odpravi. Tudi njegov osvežujoči dobri duh in njegov živce pomirjajoči učinek napravita rabo „E!za“ -fluida zoper obrazne bolečine posebno priporočljivo. Mnogoštevilno zdravnikov in več kot 100.000 zahvalnih pisem potrdi blagodejni, bolečine odpravljajoči učinek tega priljubljenega domačega sredstva. 12 steklenic stane franko samo 14 K 32 h. Naroči naj se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica „Elza“ - trg št. 334. (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabar-bara - krogljice z zn. *Elsa“ - krogljice, dobro, tek pospešujoče želodčno sredstvo, zamore se obenem naročiti. 6 škatljic franko stane samo 7 K 37 h. Zamoremo ta izborna domača sredstva iz lastne izkušnje najbolje priporočati, istotako mentolni črtnik zoper migreno.
kor da se hoče mešati v notranje razmere te države. Garancija pa ni dana, da bo zveza po vojni še nadalje obstojala, in najmanj bi bila ta zveza zagotovljena z vsenemško politiko. Mi se moramo oprostiti predstave, da bodo dežele, katere brani skupna črta okopov, potom vojne združene v politično celoto."
Mirovna pogajanja z Rumunijo. O rumunski mirovni pogodbi je izvedel „Lo-kalanzeiger", da obstojajo še precejšnje diference glede cen, ki jih zahteva Rumu-nija za žito in druge dobave. Nemški posredovalci niso voljni plačati cene, ki bi pomenilo vojno odškodnino Nemčije Rumunski. Ukrajini je bilo treba priznati višje cene, ker ni bila dolžna prevzeti dobave.
Poljski ministrski svet. „Kmyer War-sawski“ poroča, da se je vršila dne 16. t. m. seja poljskega ministrskega sveta, v kateri so razpravljali med drugim tudi o zunanjem političnem položaju v zvezi z odstopom grofa Czernina. Nato so sprejeli načrt o prevzetju notranje uprave in drugih državnih uradov iz rok vojaške oblasti. Ta načrt predlože okupacijskim oblastim, nakar se bodo vršile skupne konference, da se ugotov^ podrobnosti.
Nemško-rusko razmerje. Ljudski ko-misarijat zunanjih zadev v Moskvi je sporočil nemški vladi, da pričakuje nemško di-plomatično odposlanstvo v Moskvi, in da je za njegov sprejem že vse pripravljeno. Ruska vlada je dala na razpolago za grofa Mtrbacha posebno hišo in bo odposlanstvo ki zapusti Berlin 18. aprila zjutraj, dala odpeljati z ruske meje s posebnim vlakom.
Sklicanje ukrajinske ustavodajne skupščine. Rada v Kijevu je sklenila sklicati ukrajinsko postavodajno skupščino za dan 12. maja na temelju decernberskih in januarskih volitev z nadomestnimi volitvami v okrajih, v katerih se volitev še ni vršila.
Severno-ruska republika. Petrograjski dopisnik nekega pariškega lista poroča, da se Sinowjev kot zastopnik petrograjskega sovjeta pogaja v Moskvi o ločitvi Petrograda od Moskve in o ustanovitvi nove severnoruske republike iz gubernij severno od Volge in Kame s Petrogradom kot glavnim mestom.
Iz angleške zbornice. Angleška spodnja zbornica je s 301 proti 103 glasovom sprejela zakon o rezervnem moštvu. — Vprašanje o homeruli bodo sedaj najbrše rešili, in sicer na podlagi, da brambne dolžnosti na lrsketg ne bodo vpeljali, do-
kler homerula en bo postala zakon. Če bo gornja zbornica homerulo odklonila, bo vlada odstopila.
Štrajki v Ameriki. Newyorški listi poročajo, da so v St. Louisu izbruhnili tako številni štrajki, da se more govoriti pravzaprav o delavski vojni. Tudi v velikih državnih ladjedelnicah v Rock-Islandu in Filadelfiji štrajkajo.
Kako se obnašajo konji na fronti. Neki angleški oficir pripoveduje v »Timesu*: Velika je razlika med obnašanjem konj, ko gredo na fronto in ko se vračajo s fronte. Ognjevito, naravnost nestrpno vlečejo topove po cesti proti fronti, ko pa se vračajo, kažejo popolno apatijo. Ko gredo tja, so čvrsti, vračajo se zamazani, da jih je komaj spoznati. Angleški konji so sredi granatnega ognja pogumni, argentinski in kanad ski pa iščnjo vsako priliko, da bi se skrili v kako mpo. Najboljši konji največ trpe na živcih.
izdajatelj (van Mlinar. Odgovorni nrednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani.
Člani delavskih organizacij, ne pozabljajte plačevati članarino vedno o pravem
reglstrovana zadruga z omejeno zaveso
Tiskovine šole, županstva in urade« ftJajmoder-mejše plakat® in vabila za shod® im veselice. .%
Letne zaključke
SfelsnosSernelža uredba za tiskanje.listov, knjig, 8sro-■*. šur, mukanj itd. .
SfiereafSpija. Litografija«
Ivan jii in siti
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivali moje?
la sinje za pletenje (»Mira) za rodbino la obrt
Pisali moji Adler.
Vozna
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Okrajna bolniška blagajna
 ' v Ljubljani ="	:
Pisarna: Turjaški trg; štev. 4, prvo nadstropje Uradne nre so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje ,
Ir. Menina Peter splošno zdravljenje	yall->/2«	Turjaški trg št, 4 v okr. | bol. blag.
Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje	ValO—Vali	Turjaški trg Sl. 4.
	, 2-3	Franiitakan!.2.
Dr. Franc tilinar kirurg in spl- zdr.	>/si.—'/23:	Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigiier splošno zdravljenje	1—3	Poljanska j cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajc zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jini i**' stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnic?)-brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučaji'1 Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam P°' zove druge zdravnike, da ga ležijo, ne povrne bo.-niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika iaP°;’ njeni bolniški list se mora takoj oddati v blag«' niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je tre nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljansK lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako 80 .j0’ če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj^ 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do čelntka okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Vsaka žena
ni j bere moje velezanimivo navodilo o
rn;
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg
(Ogrsko), Schanzstrasse 2. Abt. 97
Ne stane nill
NaMs slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela vlog koncem leta 1917 . .... K 66,800.000*—
hipotečnih in občinskih posojil............ 27,000.000*—
rezervnega zaklada........................  2,000.000	—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
= n —  -
večje in nestalne Woge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deielne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5v«®/« obrestim in proti najmanj 1°/» oziroma V°/0 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
fes}« ;
1 ' /S-
' "e
iL.
kolesa.