francija zahteva, da ru sua plača odškodnino vsled revolucije. C3HBT GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniiki la aprmvftiiki pro •turii iW7 B. Lawada)t av. Offtoe of pubUcaUoo: 1CS7 Ho. Uwadale ih. Tol«phoa«t l.awad«U 4M8. i " i i li II ——& LETO—VZAR XIV. - ^ -sa^rg čryChicM* UL. .oboU, 1». noTw.br« (Nov. 19) 1921. STEV__NUMBER 270. Y«H|< •f tbe PrssMeat, A. S. »url*..a. Po.t. LEWIS MORIM IZKLJUČI TUDI 1LUM0ISKE RUDARJE. Pomoto« akdlja ss radarje Kumbn Js vsak daa večja in to boli kanlaiki rudarjih zah-valju jejo konferenci. Peoria, 111. — Tom Tippett, po-r oče vato Federated- Prema.) — Frank Farrington je informiral delegate konvencije illinoiakih rudarjev, da je pravkar odšel ia Kast St, Louiaa železniški vo«, napolnjen a potrebščinami, vrednimi $60,000, aa radarje v Kanaalu, ki stavkaj^ ie dva meeeee sa izpustitev Aiexandra Howata ia zapora in proti in^uetrijalnemu aodiUn. Voz je rialoŽila .Centralna kooperativa v Eaat St. Louisu. Delegatje so a burnim odobravanjem pozdravili to novico. IUinoiaka o-krolna organizacija jc še prej dvakrat poslala živil in drugih potrebščin kanaaikim radarjem; prva pošiljatcv je bila vredna $12,000 in draga $48,000. Pariz, 18. nov. — Francoaka vlada je danes obveatila (Anglijo, da ne bo imela nikakršnih ra/go vorov z rusko aovjetako vlado gle-de predlagane konference v zadnji Oičerinovi noti, dokler Rusija ne da garancija, da bo plačala vae predvojne in medvojne dolgove ter odškodnino Franciji za go-spodarsko škodo, ki jo imajo Francozi vsled ruske revolucije. Delegat, da se k h ns&d4c0 mesec. 'P< Howata in ao . soglasno aklenili, podpora $90,000 aa irje prične takoj tš »ra ae ima rabiti za atavkujoče rudarje v njihovem boju proti industrijalne-mu sodišču v Kanaaau. Tak je odgovor, ki ao ga dali rudarji t Illinoisu mednarodnemu predsedniku Johnu L. Lewiau, ki je odatavil Howata in vae druge odbornike okrožne organizacije rudarjev v Kanaaau, ker niao ho-teli odpoklicati stavke. Delegatje ao tudi" »najeli veat, da Lewis n*met«vj vzeti krajevnim *ganšaaeiiaa* v Kan nasu. oČarterje lin rudarje, ki tt vedno stavkajo, izključiti iz unije United Mine Worker of ^America. O tej veati ae je vršila daljša ras-prava. Ako Levrie izključi kansaško okrožno organiaacijo, tedaj bo nedvomno udaril tudi po illinoieki okrožni organizaciji, ki podpira prvo. ftudatfi v Illinoiau bodo obtoženi, da podpirajo dualno organizacijo in za to prestopek jih eksekutive v Indianapoliau lahko suspendira ali izobči. Konvencija ie ni zaključila, kakšne korake ima storit! 12. diatrikt v tem slučaju, toda dalegatje ad mnenja, da sc je treba takoj pripraviti na vse slučajnosti. Razpoloženje med delegati je, da ae illinoiaka organizacija v slučaju suspendiranja združi s kansaško organizacijo. Najmanjšega dvoma ni* da bodo IUI-noiski rudarji ostali s Howatom in svojimi brati v Kansssu. - Kari Maxwell, član okrožnega odbora kanaaškega distrikta, katerega je Learis "odstavil", je btt osebno navsoč na konvenciji, ko je bila kansaška sadeva na dnevnem redu. HazweU se je zahvalil delegatom in rekel, da se takoj vrne domov in sporoči dobro no-vico atavkujočim rudarjem. O-krožna organizacija v Illinoisu je imenovala ^dbor treh članov, ki pojde v Kansas in pomaga pri 'listribuciji prispevsnih potrebščin. i Maxwell je informiral delegate, da mednarodni organizator Van Hittner, katerega je poslal Letvis v Kanaae, vabi skebe v Kansas s namenom, da vzamejo meeta stavkajočih rudarjev. Bittner je sicer poslal brzojavko, v kateri taji da nabira sUvkokase, toda Maawell je ia javil, da Je.resnic* in da bo on predložil dokaas illinoiskemu stavkovnemu komiteju. Že dolgo let ni bilo na konven-eiji illinoiakih radarjev tako lepe sloge kakor je ravno na aedanj. To dokasnje, da ho imel Fsrrinf ton solidarne vrste v Illinoisu na svoji strani v njegovem hojo preti indtMtrijainem« sodišču v KM; saeu in proti Leerisu, sko pridi da večjega razkola. Farrington |e v sredo poslal bras|avko Johnu WUkineonu, predsednika okrožne organizacije V Mil PODLEGLI. raesodnik je odklonil zahtevo podjetnikov sa znižanje Hude. Delovne rasmero ao ostala zaradi tega nesprsmenjene. Nesrark, N. J. — Pekovski delavci ao zmagali pred razsodnikom in odbit je bil naskok podjetnikov za znižanje mesde. Stvar se je odigrala takole: Pekovski podjetniki so predložili podružnici št. 84 organiaacije pekovskih delavcev zahtevo* da ae zniža tedenaka mezda od šeat do aedem dolarjev. Ta zahteva je u: grožala dosedanji mir v tej indu-atriji, v kateri akozi petnajat let ni bil reševan noben apor a atav-ko. Podružnica je prišla a proti-potezo in zahtevala je, da se mezda poviša za pet dolarjev na teden. Do sporazuma ni prišlo. Nobena strsnka ni hotela odnehati, 'jkoašno sta se-aha toliko spoaa zvimeli, da ie sporna sadeva predloži sodniku Edward Sehoenu na mladinskem sodišču v razsodbo. Podružnica pekovske organiaacije je zagovarjala avoj predlog za povišanje mezde, da ze niso Življenske potrebščine prav nič znižale v primeri z mezdo. Sodnik Schoen je končno podal avojo razsodbo, iz katere prinašamo sledeče: Delavei ao predložili delavske pogodbe, ki pokazujejo, da ae v sosednih mestih plačuje višja me-sds kot v tom mestu. Delsvec in podjetnik naj vse-lej pošteno preudarita vse toč^o v pogodbi, predno se pogodba izvrši. Bed s j postoji pogodba med delavci in podjetniki, ki je pričel« 1. msja 1921 in ki poteče 30, aprila 1922. Če tt prizna zahteva delavcev aH podjetnikov, tedaj to pomeni revidiranje pogodbe. Dozdaj ni bilo take spremembe v gospodar-skih razmerah, da jc upravičeno zavreči pogodbo. podjetniki obvezani plačevati mezdo, ki je določena v pogodbi in da zdaj ni upravičena zahteva sa znižanje mezde. Posledies te preiskave je, ds ae izplačuje taka mezda kot preje. Podjetniki so bili prepričsni, ds zinsgajo, ko so pričeli z bojem. Njih glsvni namen seveda ni bil znižanje mesde, ampsk podjetniki so sanjali kot milijo drugje, če prično s bojem in če poženejo delavce v tem času brezposelnosti v stevko, da razbijejo organizacijo. Ts nsmen je popolnoms pone-srečil. . • v Arksnsasu in Lewisovemu zavezniku, pozivajoČ ga na javne debate glede položaja v Kanaaau. Debete ke naj vrše v premogovnih okrožjih Illlnoiae, Kanaasa in Arkaneese. Wilkineon je namreč obdolžil rudarje v Illinoisu, da seto podpirajo stavko v Kaneesu, da ssmi sebi zagotovijo več dela, ker se premog ia Illinoiaa Uvaža v Kanses. Farrington odgovarja, da ie statistika o produkciji premoga v Kaneeeu Ih illinoisu lahho toda on je pripravljen v jevnih dehateh dokazati še ietjo absurdnost nasprotnikove trditve. JE ZMAGALA. * i kksekuttvno zasedanje razorožitvene konfrren ce je pričelo po nadlntf fatalne versaill8ke konference. Zborovanje aa saprtimi durmi in niš drugega. Washington, d. 0. (Federated Presfc -Laurence Todd).1 — Tajna diplomacija je magagfcS Predsednikova konferenca sa razorožitev je prešla v ekaeku tivno zasedanje po) načinu fatalne mirovne konference v Parizu.. To je navadno zasedanje za aaprtimi durmi. Zasedanja ae bodo na daljevsis tajno. Bemintje bodp izjema, kadar ae bo sdelo kateremu prvaškemu delegatu spregovoriti kaklno besedo javno v pro-pagandiatične svrhe. Zaključek aa tako aaaedanja; od katerega je javnost isključe-na, jc bil storjen na privatni seji velike petorice, ksterega je privatna sfejs velike devetorioe potrdila. To ae je zgodilo v ponde-ljek. Ljudstva po vsem svetu bodo izvedela o stvareh, ki se do-gode na konferenci, le toliko, kolikor mialijo diplomatje, da sms-jo isvedetl. Tajnik Hughes in drugi delegatje, če ao kdaj rea mialili resno na javno konferenco, so sc podali oiničnemu Balfotirju in volji Brianda, ne da hi se resno postavili v hran. Prekosili so Wilsona njegovi dobrovoljnoati, da gre v paat evropejakega poatopgnja. Balfour je govoril v torek pri-kajti govor je bil namenjam ljudem na galerijah. V tem govoru je na široko izrekel svoje zaradi načrta, po katerem ae naj izvrši omejitev oroževanje na morju, ki je podana ob' otvoritvi konference. Ker sta bila Hughes in Bslfour v daljšem pogovoru v petek zvečer, ds pride Hughes v soboto s izjsvo za znigsnje oroše-nja na morju, je jnogoče, da js bil Balfour ironičen, kot so večinoma ^dejanja glavnega britske-ga govornika. Ironičen jc bil na pr., ko je govoril o " skrajni preprostosti, ki je nsjvišja umetnost" v Hjbgbesovem nsčrtu. Kajti takoj je pričel sugestirsti spremembe v načrtu, vrtati luknje v njegovo sestavo, ko ae je načrt ši-bil pod težo njegove govorniške hvale. f Zdelo ae je, da Balfour želi na-daljno omejitev potapljač, odpravo velikih potapljsČ, ki odhajsjrf ns očesne in ae lahko uporabijo v ofenzivnem bojevsnju, in ds po-hlada malo važnosti, da Britanija potrebuje močno mornarico sa razokotenje v franciji m novih surmarink! živela konferenca! Pariz, .18. nov. — Francoski senat je včeraj odgovoril na pred loge na raaorožitveni konferenci v Waahingtonu sa omejitev lojnih ladij i zaključkom, da Francija afradi 60 aubmarink v prihodnjih pet .letih. Nove podmornice bodo najnovejšega izboljšanega modela in namenjeno ao za "protekcijo franeodtih kolonij ob Sredozemskem Aorju." 4* STARA UNIJA PfilSTI-mm DELAVCEV Din« nova postaja krepka živa. IN Delavski vaditelji stara šola ia-njejo, kar ao sejali. New Tork, N. V. — Skoraj tri petine mornarjev je doma, ker trgovina spi. Vpričo tega dejatva je lahko razumeti, da ni pviatanišč-nim delavcem poatljano na rojfi-cah in da je breaposelnost med njimi velika. PristanišČaih delavcev pa ne pritiaka samo to dejstvo, ampak povzročila je tudi njih Htavka, feer ao voditelji stare organizacije priataniščnih de-avcev International Longahorc-men'a Union podpiaall pogodbo s podjetniki, ne da bi preje vprašali flanatvo, kako aodi o pogodbi, po kateri se ima ^znižati mezda. Ta fakt je pa povaročil fte nekaj drugega. Htara organizacija je dobila sušioo in počasi umira. Pristaniščnl delavci pristopajo k nhti organizaciji VnKed Harbor Workers' TJnion. Nova unija Je Jugoslavija pravi, da ni kriva. Jugoakrvanaki zastopnik J« dajal prvi dan zaslišanja pred ligo narodov, da saključek glada albanske maj« ni bil pravilno sprejet in da so Albanti izzvali konflikt s orožjem. Anglija obtožuje Jugoslavijo, da ja prelomila ustavo lige narodov, in sahteva blokado. organiairana po . industrijalcem začudenje nad tfugheaovo iajavoLP"11«^«- Odborniki niso stalno Zaradi tega smatram, da ao »vzdržcvaaje trgovskih potov po vsem svetu. Hamo dotaknil se jc, prsvzsprsv nsmignil js, ds je potrebe zelo skrčiti morsko sHo Nemčije in Rusije. Predlagano rasmerje brodovi Velike Britanije, ftdruženih držav in Japon-she se nsj obdrži. Čital je krstko poslsno ministrskegs predsednika Lloyd Oeorga, ki čaetita Ilu ghesovemu predlogu, o katerem prsvi ministrski predsednik, de je "prežet z nedeflnitnimi možnost mi." Uqepe, ki eo sedele ns galerijskih »edežth, rezerviranih za kongres, so plosksle hrupno. Admirsl Kstn, govornik se Js* ponsko, je ns krstko odobril Ho-ghesov predlog. Izjevil je, da je Japonska pripravljena izvršiti veliko znižanja v ohoroševenju ne morju, v sporazumu z dragimi glavnimi silami na morju. Te-jil je, da je njegova vlada poizkušala poeta ti vodilna sila aa morju. Pripomnil Jc še, da so Ja-ponski delegetje pripravljeni napraviti še nekaj sugestij, da se o-hrani njik obrambna moč Gospodarska vprašanja ao bita prvič detakajeae. ko Je ftekan ser, seatopnik Italije, omenil, ds osmeši Willdnsonovo obdolžitev,*, eivilizirani svet deodanc« "en velik ekonosmki sisUm," ki Je bedo bolaa ia katerega Je tre' ha so pet ozdraviti, de priča* de aaatavljenl s plačo, ampak plačo dcbtva le tajnik. Novs organisa-cija je orgsnizirala svoje podružnice že v Philsdelphiji, Bostonu in v drugih vshodnih pristanih. Pristaniščnl delavei so rssdvo-jeni. To je fskt. In kdo je kriv v tem slučaju randvojenjaf Voditelji stare šole, ki so vodili staro orgaoissoijo tsko, da se je moralo članstvo pokorsvsti njih dik-tatu. Ko je bilo Članstvo sito te diktsture, je nastal razkol. Konsuli sa Nemčijo imenovani. I Waahlngton, D. 0. -f Državni department je Imenoval konsulc za vsa večja mests y Nemčiji. Hsrding je nominirsl Knisa U»-ringa Dreaela začasnim ameriškim poslanikom v Berlinu. Renat mora potrditi nominacijo. lati. On js menil, ds Ilughesov načrt Izvrši to poteso. Briand, zaradi kateregs je treba preveati vse govore v franeo-ŠČino, Je gbvoril teko, ds je bilo razumeti, de se strinja s principom omejitve oroženjs na morju, toda temu svojemu pritrdila je dodal prbšnjo, da se Frsncijs po-sluša, ka4ar se bo govorilo o raz-orožen ju na suhem. Trdil, js, da Frsncijs nahaja v taki geo-grafični posiciji, da mora biti varna prad napadi. Toda ona ne bo nikdar ugrožala svetovnega miru. , . Povedana je bila stara, stara povest. Beaede in sopet besede, toda jeziki, ki so jih govorili, so bili izvežbsni v isgovsrjaaju dvojnegs mnenja. Na drugi seji je bilo dejatvo, da niso bile izmenjane posebne obljube in da Je tejaik Hughes kot predsednik ne-znaell, da prično ekaekutivne ae-J« splošnih odsekov o znižanju o-rožen ja in vprašanjih v Pacifiku in na Daljadtn vztoku. Ljudstvom sO pokazans vre ta. ' Hlišaia so ss glaana prerokovanje, de ho liughes zahteval, da ae britsko-japotaske pogodbe zevrie HI Mali se se glsaovi, da liughes predloži detajli ran načrt za "določitev" Usode 'Kiteje in Hibirije Prav takega ai predtagel. Za zaprtimi vratmi odločajo di-ploautje e usodi sveta. | Pariz, 18. nov.—H. A. L. Fiaher, zastopnik Anglije v avetu lige narodov, jc rekel včoraj na aeji avo-ta, da ao Jugoslovani okupirali 157 meat( t) v Albaniji In pognali 40,000 prsbivalccv v beg. Angle-ški kouaul V l)raču poroča, da ao jugoalovanake čete zasedlo velik kpa albanskega ozemlja. . . Pariz, 18. nov. — Jugoalavlja je včeraj odgovorila, da nl kriva kršenja uatavo lige narodov kakor jc obtošena. Obtožba se glaai, da je Jugoalavlja prelomila ustavo a lnvasijo albanskega teritorija. Herbert A. L. BMsher, angleški delegat v avetu lige narodov, je nastopil v Ulogi tožitelja. Predložil je dokaae v obliki poročil v arbakih čaaopiaili, ki ae glaae, da so jugoalovanake Bete doapcle pre-ocj daleč onkraj demarkaoljske •rte, katoro js določil general Frsnehet d'Bapoify in katera mo-ra veljati kot meja, dokler zavez-niške oblasti ne določijo stalna albanakc maje. Mate Bohovii, zastopnik Jugu. slavijo, Je pobijal obtožnico rekoč, da jc v nasprotju s fakti in da liga narodov nima v tem slučaju prs-viee napovedati ekonomake blo kade. Jugoslavija Jo obtošena ~ je rakci— neispolnjevanja njenih obveannati, medtem Ho je ekonomska blokada upravičila lo tedaj, kadar katera država napove vojno. Ako je Jugoalavlja kriva tega, čeaar jc obtožena Jc dejal Bo-hovič — tedaj saalužl, da ae izključi ia lige narodov, ne pa da Jo liga blokira. Jugoalovanskl zastopnik je dalja rsksl, ds poslaniiki svet v Pa-riau ni ravnal pravilno, ko ju določil maje Albaniji. Meje se mors-jo urediti le v formi pogodil«, katero podpišejo vse prizadeto države i Jugoslovani ps še niso bili povabljeni na pogajanja glede tc atvsri. Vrhutcga posianiški svet nima pravice sklepati o mejali te ali one drŽave, ker v nJem niso zastopane vse zavezniške ln saocl-irane drŽave. V tam oziru m» Jugoalavlja atrinja z Grčijo, ki ae drži atališča, ds morsjo biti zaatopaue tudi Združene države pri reševanju mejnih vprašanj, izvirajoči!) iz vojna. \ Fiaher jc naznanil, da je Jugoslovanska vlsds sprejels za kiju ček posla n iškegs sveta gleda al lianeke meje. BohoviČ je mlgovo-ril, da Jc ministrski predsednik Fsšič izjavil, ds se bo vlsds "rsv-nala po sklepu poslaniškega sveta," obenern pa do bo protestira la, ker ni bilo pravilnega p('Kitje nje rflede albanakc meje. l>alj« je rekel Boliovič, ds oIki-rožen konflikt, ksterega Jn Jugu slavi ja obtožena po Angliji, so po-vzročili Aibsnei, Kekel je tudi, da Je Alberti Js v stanju kaosa. Tasi ata dve vladi. Na severu Je repuh^ lika katoliških Mirlditov, dalje proti Jugu je pa vlada v Tirani. Nihče ne ve, katera vlada pred stavi js voljo ljudstva. Madre* Krsš^ ri, ssatopnik Albanije .je predlagal, da a«i imenuj* atalpa mejna komisija, ki naj nad sornje razmejitveno delo In pazi na novo mejo med Albenijo in •Jugoslavijo. , Debat* s« danes nadaljuj«. Po nekaterih n/ivejših v««teh je gora Lovčen še vedrm v rokah rebelnih Truiigorcev, ki eo okli-celi aevjetako republiko v Cmi gori. + i INDIJA SPREJELA VALE-SKEGA PRINCA l IZCREOI. Velike damonatraolje v Bombaju ob prihodu angleškega prs stolonaaladn^ka. 1IO0NE VOJAiKE OBTE RAJO ftFREMUAfl PRINCA. M0 Plioitiliaj, Indija, 18. nov. — V Kdomačlnak«tu oddelku mesta so včeraj iabrtthnila velike detpon-nt racijo proti Veliki Britaniji kmalu potem, ko ae je iakreal na. suho princ ValeŠkJ, angleški pie-ztolonaalednik, ki je poactll liull-jo. Na tiaoče Indijcev je napolni-lo ulice s klici "Indija Indijcem I" Hledill ao spopadi s policijo In nato so nastopile vojaško čete. V izgredih in bojlfc Je padlo večje število mrtvih in ranjenih. Britake oblaati v Indiji ao pre-skrbela princu moč^iA vojaško te-leano stražo, ki ga ima apremljati trn vaeh njegovih potih, Kordon vojaštva Je obkolil pozorlšč*, kjer so AuglcŠI priredili sprejem kron-lirmoo, ** j-*«-* , iv >!... • ' Izgredi s« nadaljujejo }n ves promet v mestu počivat Po nliqah se voaljo patrulja v oblopnih avtomobilih. Kalkutav Indij^. 18. nov. -Pristsšl Mahatme Ohandija, voditelja gibala za- civilno nepokorščino v Indiji, so včeraj priredili velike protestne demonstracije v tem mestu proti princu Valeške-mu. Demonstrantje so korskall po ulicah in noaill zastave ter revolucionarno napise Prodajal niče ao zaprte. InduatrUaliil delavci ao zaatavkall in tfl letošnjem letu, zato pričakujemo To ni mogoče šala, ampak je bridka resnica* Brao- «tev»ne udeležb^ tm bo* M javka iz Pariza poroča, d. najvišji svet lige ■^SK^fi SS&Afr pravi ja, da se dovoli Korlu od tri sto do pet sto tisoč zlatih v tadnjcm ^^ gem piani o mark penzije na leto, katero naj plačujejo vse države, kiLudinakem oddeku, ustanovijo jih tudi podpirajo. Oktobra me. aeea je javil 44I>aily Herald," da be »i minulo leto, ko so oboro^ žene tolpe angleške vlade pusto moli aamo alabe opomine ne pre-ldite in morile po i raki deželi, po-n klost, ko ao videli med atariši figale me»ta in preganjale pre Egolj prepire in jieepo raz umije- Ibivalec v gorovje. Med tem pe ee nje. Človek je itak vedno le k je organiairala irska republiken-alebemu nagnjen, zato očetje ne aka rameda, ki je vodila primere-dajajte vašim ainovom slabih Is- m a uapešen hej, proti vlednim *e-gledov v piječi in hišnih prtpi- tem. Odporne ermede ae j« zbrala rihi Dajajte otrokom dol)ro vzgo- v takem delu dežele, ki je bil doSti jo in navajajte jih na smernost, bolj znan kakor vladini armadi, da ne bodo v ataroajji trpeli oni p0 celi Irski bo bili naeljonaliatič-in njihove družine radi alabe vz- ni in delavski voditelji aretirani in vrženi'v ječe; rebele so na jav-Ponovno ac zahvalim za preje- nem streljali in jih obešali, to podporo. Prejela sem od Loui- Pred tremi meseci se je celo sa Korošca $25 in od j. Kočevar- pozorilče popolnoma spremenilo, ja $25. Spoznala ata, da i&am po- Po angleškem časopisju ao pričeli t robo in dala sta od denarja, ka- prihajati glaaofi, da irsko vpra-terega ate zbirali rojaki širom šahje še ni rešeno, ako je^ladina Amerike, zato hvala vsem. Poleg armada takorekoČ uničila vsak tega aem prejela od Jugoslove- odpor ih da bi bilo želeti, če bi nov v dvorani av. Jožefa $100. ae mogU sporazumeti na prija Bilo je poročano, da dobimo oni, teljski načinn s sinfajnovci. Mi ki amo vpiaani za podporo v pr- rovna komisija je bila imenova- .......so prišli zastop- ;. Lloyd Oeorge preaeneče nje naka- vaakemu razredu nekaj. Tudi tolterega več kot konzervativnega je dobro, ker smo dobili saj ac ni- časopisja pričel pogajati z "irski-smo nadejali niti toliko! — Marj mi rebeli," Babnik. ge do danes ni prišlo med obe- ' ima strankama de eporazumljenja Mesto brez cerkev n^^o 0m. Um roma odlašajo. Angleška vlada je 111 JCC. j Ircem obljubila takozvani "statu« hala! SO nastale iz bivše habsburške "domene ali ki SO dobile,Inem po naši čitalnici. Uspelo je « ~ IdVminioS?7 to ae jfcavi, da biInove vojne Itdije, s katerih gra. kakšno deželo ali kos dežele, kHe bila preje vključena tej nad.™ Pričakovanje k»j« tj»i- v ^^ p4tudixii riromakov kot Irska imela enako upravo kakor jenjem Anglija Še ni nič prene, S^Penzija Korla naj bi torej LL pUobro- fe* ^m^lS^i v ^^ It^^^^^J^ Hrčnem" najvišjem svetu lige narodov od pet in sedem-1 ustanovna seja se bo vršila v pon- Davtnportf Xa> ~ Megto Wal- jeno mornarico in armado. Polo^ deset do Sto pet in dvajset tisoč dolarjev ameriškega de- deljek dne 21. t. m. ob 7 mrtavs- cott ge nahaja gevcdft v Iowi> To W Ea ainfajnovce je poatal teža-narja na leto Ce Korel dobi maksimalno penzijo bo preJ«"- >ejl * bo lzvohl odbor' e ivurei uuui uuukouuouiu miuuu w f***"! u- zslk ^ • ni nič izrednega. Ampak poecb- ven, ker so bili kot zaatopROd jemal na leto za ^oje lenarenje ve« kot predeednik PJSStf^lttft >g SVM* tS^S&^t t ZtlS S£ Z Stavka radarjev v Oetoradn ie raaHri John P. McLennan, pre s organizacijo plačajo ljudstva, katera je habsburška šiba • izkoriščala Iji delati in ako vlada Ari odbpru toliko žaga je brei Stara je Lijake vlade na zunanje nevaren. skozi stoletja. »pglasje, je gotovo tudi članstvo Uf kV je bUa zgrajena ob času n- Vsa volitve pokaznjejo, da njego- Ta ljudstva BO pač sodila, da 8e rešijo habsburške 8lo*°°- 4 X1 . . .4 stanovitve mesta še stoji, toda va moč peša, glasovi njegove MkA ^^ ^ iUn,» M P°MWte cerkvenega zidofja ni opaziti m- stranke ae manjšajo v prid me- šibe, kp zadnjega Habsburžm spodi revolucga s prestola. priti nt ltihQ ^^ ki ie bo vrii. Na jeiJxiSkih vi.atUl ni ^J dansko liberalci in delavci Uvaževanje predloga po najvišjem liginem svetu doka- la dne it deoembra. Naj ne iso- Čavnio, vrata BO nupol strohnela, stranki. Stari konzervativni ele- zuje, da SO ljudstva bridko varala sama sebe. Haba- »tane kateri ismed čUnov, pri vratne vezi žre rja. menti hočejo zopet imeti avojo buršani so čepeli tem ljudstvom na hrbtu, dokler SO bUi »^:ilni 8eje. "SvebodomUl^i amo in verja- prejšnjo neodvisnost, bske tefto- . .i.jjLu unt Hb®r *«ilne m napredek mem0 T svobodomiselno držav, če ao takorekoč nekak blagoslov Kronani Viaaarjl, m sede Jim Zdaj na.tilniKU, KO SO DIH nam bo zagotovljen. Ko bo prišlo ijanstvo skozi sedem dni v tednu.Ua Georga, ker v iatih bo dobil SpO&fld W ■ . \ I zopet leto okrog, da se bomo žo i- Ke potrebujemo pridigarjev, da priliko, da zopet doseže svojo ne- nam pridigajo. Bolje je za naa, a-1 odvisnost in se proslavi kot mož, stvom, da jih ne morejo poplačati, četudi bi bili najhuje I"""' ZZ\7* k<5^° brez Tako ^ ^Vt yd Georga vidi v vsem tem velikejsevaraoati pe aamo za afoj Obsttf, temneč tndi za veli. ke finančne in ipdustrijalne i„. tereae, Ikntere sastopa. Poleg u>. ga dfcvoU aj^e obstoj tedi veda. naraščajoča breapoaelnoHt, ker se vstavlja industrija, katera Udel-ki S« ne morejo, razpečati na obubožanem kontinentu. Vlado u grošajo vstaje in nacijonalisttfno gibanje na vzodu in končno, tod« ne najmanje mladi ameriški kapitalizem, katerega vpliv občutijo vae imperialistične aile sveta. Vladajoči razred na Angleškem je v nevarnem položaju. Od vseh vladajočih razredov na avetu mu pret«? in briUka vla^a hiti s sklepanjem kompromisov in manevrira, d.a prepreči bližajočo se ne-varnoft poloma. "Bdino Washin^. tonska konferenca," pravi Times V nekem uvodnem članku, ^nam more zagotoviti varno stališče, v Potom razoroženjs si bomo porao-gli in pridobili novih zaveznikov." Zakaj jim bodo zavezniki, kakršne meni 4'Times", ako se bodo odpravile vojne t Zakaj se mečejo I proč velikanake vsote aa vednol iz delavskega sveta. (Federated Press.) ■ as H cottg, toda prebnralatvo no bo ho- "Veliko bolje napredujemo *xjaj ^ret c®rkvo," je nadaljeval žu- Poljaka, Ogrska, Nemška Avstrija in Cehoalovakija. V^L^.fft^^Vn t ST b te drŽave BO prevzele dedščino nekdanje habsburške rel in njega bratom, ki so nam rem ae apoštujejo postave, ni v domene. pomagali v Hftft v k ^n roilfi« Inach Združenih državah, %kot je AValcott. Zakaj bi poželeli cerkve? Ono prinašajo prepir in ne-zadovoljnoat, mi pa ljubimo mir in tiboto. Gledališča in pleai tvorijo našo glavno zabavo ob nedeljah. Poloti uživamo vožnjo z avtomobili in igranje z žogo.'V Kadar ao ženijo, gre dvojica v Davenport in poišče mirovnega sodnika, cU izvrši ceremonijo. Mrliče pokopava Johannes Kruegcr, ki govori nagrobuico nemškem ali angleškem jeziku, po želji sorodnikov pokojnega. Po bizniŠkih principih je Wal oott zelo cvetoče mesto. Ima dve banki, na katerih je neloženih poldrugi miljon dolarjev. Prebi-valcev ima 384. Ima šolo, ki ae lahko mori s najboljšo v državi. Ni Še dolgo, ko ao meščapi tega maeta zgradili fin avditorij. V njem ae vrše znanstvena predava nje in godbeni koncerti. Ce ta pora za Korlovo penzijo posreči ali morejo fcL^ ljudstva imeti še kakšno za\ipanje v ligo narodov? krat zadela, ko smo v eni sami Ko poteče službena doba predsednika Mruženih noči zgubili neše vae kar amo i. držav, ne prejme nobene penzije. Vrniti se moVa k svo- H* ia nlira ^ oatalo drugega jemu sta^mu poslu ali se pa prijeti novega, da zaduži ^ trebni denar za prehranitev svoje družine. In predsednik Utvar is bleta. de danes me je Združenih držav ima precej dela, lahko rtčeiito **č dela, »treh, kader ae apemnim one kot vsi kronanj vladarji skupaj na svetu. In kljub Umu ne ,lrifci 0b turj j^ki I smo ae šele aavedli kaj kmo do- dobi penzije. . . I čakam ko ao nas otroci prosili, Ako pa ligin najvišji svet misli, da je treba skrbeti aa naj gremo domov, a nismo več i-brezposelne ljudi, zakaj se ne briga za brespoaeltie de- ^o»ov. Bili amo blat- lavce, katerih je zdaj na miljone kriiem sveUT Habsbur-\t Z?0™' S?****1 ? žan je toliko nagrabil, ko je bežal iz nekdanje Cove &u «o m ^akTs^ domene v Švico, da bi še njegovi potomci lahk« izhajali,!jim prijateljem in aorodnikom. ne da bi jim bilo treba, kdaj prijeti za delo, dokler-je se- J}«*} dwi ^ še pomagal danji g^arjki sistem uveljavljen na ^ Ml>u b« ^ bilo treba delati dolgov, živel bi lahko udobno ln kljub pomaga, a to .eveda aamo neka-temu bi imel še precej cekinov na švicarridh bankah, urim. Kdor j^ bolj naobrešen in Hababuržan je pa živel po habsburško in aato f* adaj suh ^ dobn dtorUi• Irftven p® in ne more plačevati svojih dolgov. To j«f jegoti krivda m ne Ijudaka. . , lja kakor je bilo prej in sime jim Ce je Hababuržan praznih žepov in če ligte najvišji »• «o ^eega mt mirti, da je *roh pustiti njegovo dn^ino umr^i gl,- t^St^Z % du, Unlaj naj mu kupi plug in drugo potrebno orodje za | ^^ ] obdelovanje aemlje. Podari mu lahko polag ša par sto akrov sveta, da ne pride na zadolženo kmetijo. In 6e ligin najvišji gvet kaj takega sklene, bo storil pametmi sklep in več kot svojo dolinoet Nakazevanje apanaft spodenim kronanim vladarjem je pa alab zgled ša sa dnqp kronane vladarje, katerim še ni bilo povedano na rasumljfv način, da aodijo v mui|. _ i Delava«. očetje, živite vzgled no življenje fce pa mislijo gospodje, ki tvorijo naJvBji ligin ^ TJljtk^l TŽ "tiot revni in zadovoljiti ee moramo s najekromnejšim. 1 Delavake irnnjanjih s sinfsjnovei odločno *tal na stališču, da mora priti irska mornarica, priataniiče in ar« mads pod kontrolo britakega voj-nega minietrstva. Vsll« vsemu teran je primoran pogajati se, ker ve. če bo enkrat pnatn is rok kontrolo irakih pristanišč, da bo a ogroženo veliko središče an-gleike avetakc države. Javna Uj-noat je. da as mnogi iroki nacijo-nelističm revolueijenerji družijo " »meriškjm kapitalisti, kateri mezdo za trideset odstotkov, toda . rudarji^v. ostalih rudnikih - katerih je 26 —■ bode še te dni poklicani ns aimpatiške stavko. Stavka pristaniščih delavcev v Italiji Dne 17. novembra je izbruhnila generalna stavka prista-niščnih delavcev v Genovi in drugih pristanih ob Ligvurjanskem obrežju, ko je bila delavcem znižana mezda. Stavka, ae mogoče razširi tudi na druga večja pri-Htapiača v Italiji. , x .. ^ , Akcija aa Dabsa. Na aadnji konvenciji organijsaoije cestoželezni-ških nameščencev je bila sprejeU Vezolucija, ki podiva vse krajevne unije te organizacije, da sahUva-jo osvoboditev Debaa«in drugih političuih jetnikov. Saooo ia Vanaetti. Centrahii delavski avet v Seattlu je pozval vae pridružene atrokpvne organizacije, da ae pdeleže demonstracij, pri kstorih ac ima zahtevati novs obravnava aa delavska organizatorja Saccota in Vanzettija v Maaaachusettsu. Delavski »vet pravi v svojem pozivu, da sta obsojenca žrtvi kapitaliatične za- rudarjev v leeri Konvencija jc sprejela režo 1 urijo, ki določa, rU še v bodoče vsako izpraznjeno mesto v okrožnem odboru na dopolni s poačbnimi volitvami, ne jpa več s imenovanjem po predaedniku in odboru kot je bilo doslej. Bezolucija, da se odbornikom odvzame plača tekom stavke, ki traja več ko dva tedna, je bila odklonjena. ~ , Krojaški delavci v *ew Torku zmagujejo. Benjamin Schlesinger. predsednik krojaške organizacije International Ledies* Garmont Workers' Union, je v petek zjutraj naSnanil, da se je 105 neod visnih lastnikov delavnic podslo m okroi 4000 krojačev se je vrnilo na delo. V stavki je ša 54,0°° delaveev, ki tMno prišaknjejo smage. ti rudarjev ubitih v mssm sm-on. Department sa rudarstvo v Zapadni Virginiji poreče, da je maaeca oktobra t L 31 rudarjev mnrtao ponesrečilo na delu v omenjeni dr#avi. Leto«, ao v Bel gradu zgradili 766 novih hiš. V Bel g rad ss je vselile If.epO novih prebivalcev- Za Hodoče leto ge projektiranih 884S novih« zgradb. Bel gred se vidno veča. # Rflznc vesti. oBomoivrALca ti jokajo v imkntj delavcev ladij. D. p. — Koogrea-nik Kelley i« Michigana je že pri-(! »tekati, da be na tisoče delavcev brež (Wa, ki delaje v morna riških arzenalih, ako ae sprejme ameriški program za znižanje boj i.e sile na morju. Podal je alikp. kako bodo gotova morska obrež ja (Snubila »vojo proaperiteto. Kelljr je predsednik kborničnega mornariškega odreka. , Ko je bila uvedena prohibieija, se ni nikdo spomnil na tisoče delavcev, ki so bili vrleni na cesto. Prohibieija je prišla, ns da bi ae bil kdo otiral, ka) bo s delavel, vrženimi na cesto. Zdaj, ko gre za znižanje oborožene sile na morju, se spominjajo delavcev. Sploh j>a stvar ni tsko nevsr-na, če imisjo kongreaniki trdno voljo pomagati delavcem. Amerika potrebuje par včlikih kanalov za plovbo, ki so v interesu dežele skrajno potrebni Okoli Missiasip-pija je na miljone akrov močvir natega sveta, ki ga vaško leto sa-lije vode in je zsradi tega odvzet poljedelstvu. Dalje imajo na miljpns akrov sveta, ki se ds spremeniti v najbolj rodovitno polje, ako ae zgrade naprave za umetno namakanje zemlja. Takih kulturnih del. je še mnogo. Kon gres naj dovoli zanje denar in de lavcev bo veliko več zaposljenih, kot jih zdaj dels v mornariških arzenalih. Če se prično izvajati taks kulturna dela, ne bo le delalo veliko več tiaoč delavcev, ampak narodno bogastvo se pomnoži za nekaj miljard. Japonci bi tudi radi imeli več ladij. Admiral Kato je povedal, da t znižanjem težkih bojnih o-klopnjaS ae že strinjajo, ali pomožnih ladij, to je križarjev, raz-ruševalcev itd. potrebujejo več, da lahko branijo svojo veliko koloni jslno posest in Jsponsko o-točje. Britje imsjo titfi že svoje pomisleke. Slišijo se glasovij da je britsks delegacija- razdeljena « v ."dva dela." Sn del želi, da se Hughesov načrt tako spremeni, da ae dovoli aa leta zgraditi ono teško eklopnjačo, da bodo delavci imeli delo in so ne ''odvadijo svojega rokodelstva." Draga frakcija, k katari pripada tudi si-nični Balfour, da naj ne govore o nobenem predlogu, ki bi is '' mornariškega praznika' * napravil aaaio polpraznik. . •'. 'iM iml.au ■■ r. j "KULTUEA" NA krivičen način prisvojili zemljo od neukega ljudstva, trel* g^JH sedaj še goniti k dolu, ako ne ubo gaja, pa naj poginejo. anglija sMflr m Hovs bojne ladUe čakajo aa izid waahingtonake konference. London, 18. nov. ~ Danes je bi lo uradno naznanjeno, da' js vla da odredila, da preneha delo/na vseh novih bojnih ladjah do izida rasorožitvene konference > Washingtonu. Velike Parkheado ve delavnice v Qlaagowu, ki izde tuje jo ploče sa novo drednatko, ta pro jutri vrata. Odredba vlade je povaročila veliko razburjenj.-ladjegradniškem diztriktu Cly da. FKANOOC IMAJO TUDI SVO- haituu. New Tork, «. t. - Major T. Turner, ki ja bil zaslišan pred senatom ia jo imel ca nalogo preiskati rszmere »a Haittfu, aodi, da je tekom Mik let po sšsadanjc otoka od Američanov, 2500 prebivalcev padlo v boju. Turner se ni pravilno izrazil, ko je rekel "padlo v boju", kajti v boju ae pade, kakor je on naglašal, ssmo takrat kadar se izmenjajo vojne napovedi med dvoma državama. Take vojne pa kongrea ni papo-vadal in on je ssm, ki moro vojno nspovodatL * ni *ff Woodro*r Wilsoa js po ,colem otoku rszpredel nekako cenzurno mrežo in je fioslsl oboroženi moč ns Haiti, da isto varuje. Predsednik male republika je bH odstavljen, haitaaski, kongres pregnan ia vladnegs poslopjs in vsi drugi uradniki spodeni. Ns mesto njih ja bil vpostavi jen ameriški vpja-ški diktator, obdan z bajoneti Cenzura Ja Ijričeia delovati i polno pkro kr pbei časopisov so bfti ia#fti, ker ao so pregrešili proti Wilaonovcmu aamoodločeva-nju. Domorodci so bili prisiljeni k delu pri gradnji eeat in aa jih je preganjale kakor divjačino, ako so pobegli od dela. Pri takih lovih jih je padlo veHko število. 2600 mriičev na Haitiju j« ®P° inenik ameriškega nspn-dka na otoku.' Po poročilu Turner ja Hnitanci niso več posestniki tam Hajinje zemlje »temveč dal, ki ae Ka šteje njihovs las« je v kaščku doMce pri Karaibilkem rju. V resnici pripela največji rodovitnega sveta bankirjem ia raznimi' » jetnikom. Tem zadpjim se .maj« Ha it s ne i V veliki meri zahvalit za veliko število "padlih v boiuH kajti oni Jih gonijo k dalo kakor živimo. Ni jim 4osti, da aa si aa čevanja. Prodno | Waahington, D. 0. r- Kongresna zbornica je glacovala za 50-odstotni direktni davek, daairsv-no je predsednik Hsrding priporočil, da, nsj direktni dsvek ^niža doli na 40 odstotkov. Ko je prišel odločilen trenotek, se je izneverilo štiri in devetdeset republikancev in pridružilo demokratom. Za predlog, ki nslsga zborničnim konferenčnikom, ds gls-sujejo sa 50-odstotni direktni davek, je glasovalo dve sto in edan kongresnik, proti pa ato tri in se demdeset kongresnikov. Ljudstvo je v splošnem proti znižanju direktnega dsvks, v pri hodnji jeseni so ps kongresne vo litve. To pove, zakaj so nekateri republikanski kongresniki v sad njem trenotftu še preudariU položaj ih so bili proti sniŽgnju direktnega davka na Štirideset odstotkov. PROSVETA TJ prohibieija, je šel la aa odstotek brezposelnosti na rovaž pijančevanja, Apelirala je, da naj ae zatro tajne pivnioe, v katerih ac proda ja opojna pijača. To je slab srgumeat, da je pro hibicija poboljšala ljudi. FKAMOCKI P AKNI K AE JE POTOPIL VBLSD TRČENJA. D. O. — Pranoo-ska delegacija meni, da je sprejem Hughesovega programa aa snižanje oboroženo aile na morja odvisen od rešitve kitajskega vprašanja. * Baron Sidehara ja nenadoma zbolel. To ni nič izrednega pri diplomatih. Bolezen omogočuje japonskemu baronu, da js brzojavno sporočil domov o položaju in da tdaj čaka na inžtrakeije is To-kija. Ksdsr bodo inftrukeije tu-kaj, bo hsroa zdrav kot riba. ilaponski časnikarji, katerih je tuksj celo krdelo, so nameravali prirediti majhen večer, na katere-ra povabijo japonskega admirala Cata, da mu povejo, da aaj japonska delegacija pristane aa fughesav načrt aa znižanje bojne sile ns morju. Ko je Kato izvedel o stvari, jo povabil k aebi japonske časnikarje, ameriški so MU la-ključeni, in na domu jim je povedal, kako sodi o njik početju. Najbrž jim ja povedal, da bo japonaka vlada odločila, kaj ima storiti jsponsks delegacija ia ns časnikarji, kajti ssbavasga veča-m ni bilo. Tako japonski admiral uvaža je javno mnenje. Časnikarji so' ns* mersvsli prirediti zsbsvni večer, ker vedo, ds je tudi jsponsko jsponsko ljudstvo proti oroŽs* uju. TAEO « »MTOOTOMTI Z lakokniki hiima po- New Tork, *. T. Sodišče js obsodilo Ssmuel Joscphsons, bo-toga hišnega posestnika, na $250 denarne globe in na tridc set dni priailnega dela, ker jemal ataaamo od goslačev, oi# ps ho tel dati gostačem gorke vode. Bvaastoa, QL — Evsaeton js v katerem ja bila uvedena prohibieija, od kar je ustanovljeno. Tam la človek tobaka ai dobil, kakršnega si je požslel Ne-ksteri hudoumneži so pred uve-d en jem pfchibicije govorili, ds ja meeto zaostalo sa ato let za da-hom lasa. . , Ali glej ga domka, dobili smo splošno prohibicijo m pijaaai v t resnem mesta Bvanstonn so se ■ dežja Nsw Otlsans, U. — Francoak parnik "Marylgnd" je trčil aku-pa j s japonskim parni ko m "Fu-kujon Mam", pri čemur as je ras klal in togresnil. Moštvo ae ja vse rošila.na japonski parnik, ki je mel tudi precejšnje poškodbe. Kari ko Jutrt "doma". Gibraltar, nov.—Kari lUbs-burg in njegovs Žena Žita sta včeraj ladnjič zrla aa evropsko zemljo, ita jo angleška kriŠarkf ♦Cardiff" zapustila GibralfS. KriŽarka pripluje v Funehal na obrežju otol^a Madejre v nedeljo. Pilsadskkjav aačrt glada Vilns Varšava, 18. nov. —. Poljska zbornica je Sprejela načrt vlade za inkorporaciio Vilne v "arednje-itvinski državi'*. Vlada je zmaga-a z večina 15 glasov. Vsi židje so glasovali a vlada. Načrt je delo predsednika PUsudskega. Isgrsdi f Berlinu ««.nadaljujejo. Berliu, 18. nov. — Živežni izgredi v mnogih delih Berlina in v predmestjih i. se nadaljujejo že tretji dan. Brezposelni delavci so udrli v prodajalaieo in se polastili živil. Sociflističpi poslanci v parlamentu so ostro Žlgossll vlado, ker ne stori niČessr proti prof i-taratvu. bo imsša last žapaaov. Berlin, 18. nov. — Voditelji po-litityiih strank v Bratislavi, velikem čehoalovaškem mostu, so spo-anali, da bo vsled približno enake moči vseh strank nemogoče izvoliti župana. Zate ao sklenili, da bo imelo mesto šest Županov. Vsaka stranka izvoli avojega Župans, ki služi dva meseca in potem ga nasledi Župan druge strsnke itd. Zdaj so vsi zsdovoljni. e t mmu. pumo je bblokada (Situacija. — nemirjeujc ) — Va i Belgrad, 26. okt. 1»21. Karlov po vrat m MaMaiufc je v bengalični luči osvetlil silna težak položaj v Srednji R v no p i ia že poeef>ej težek zunanje politični položaj, v katerem ao asksjs naša držuva. Kaatavraeija Habskar govcev na MadŠarakem ne pems ni samo opaauaati aa aaaijanalae držsvs nastale na rsstaiinak kiv žo habsburško monarhija, smpak pomeni tudi korak nazaj k reak eijonarnemu fovdaiiamu, ki 4a vladal pred .vojno v Brednji Iv* ropi. Globoki ia žitljonskl so torej razlogi, ia katerih zahtevajo vft narodi in vae politične stranke v Srednji Kvropi, da ae napravi enkrat sa, vselej konec haba. burški nevarnosti* Ali ~~ naslednike stare donavske monarhije pušča v tem vpva*' šanju Velika antanU aa cedil«. 'Osebno neodkritosrčna js pri tem igra, ki jo igrs Itslija. V vaej svoji ogsbnosti ia aoodkritosrš-nčsti se kažejo kapitalističse vls-Is, sapada« hoteč obdržati države Srednja Evropo v da izigravajo eno tek dršav proti drugi. Itslija pa jema pri tem še poseben intares, da Ikodi Jugo-, lsviji, v kateri vidi avojo bodočo smrtno sovražnico, kjerkoli ji e more. t In kakor je Italija v vprašanju Barške prissdjsls Mali *antsnti udsreo s tem, ds je sams vzels v roke posrodovsajs iped Avstrijo Msdžsrsko, tsko isglods tudi ssdsj, da bo Italija preprečile e-nsrgičen nsstop Male . sntsnte. ako ae napolnjuje srsk s elek- Slevsaska N»r»dna IfiUn^i i 17. JsatJa 1S07 s dršsri Ulissta. GLAVHI iT AN i SSS7-SS SO. LAWNDALK AVI., CMICAOO, ILLINOIS. hmisitiai odbori uraavNi SSV s«. |*we4eb Am, p«, si saaw um caPAdno oksoAjz Lm K«kM, Bm S4S. GOlMt, ItfkMk, as Nadkonii mclbort if ttMa 4 r I ■■ Man ^Mitvil, I ilntoSii sss a. teuta s» . 1.^11..»»^. oau, A»SrOM, 4is FtaTM It, avSMS. Ml««., e.fr ImS, SiSS S. H*rSlM Cklmn, ia Tlakovmi odbori » | ^rrnn joaoafc Zdruftitveni odbor« aa ma mi, k aa assiw»s«rf. !>•»»•»». Mak ai vsa laMva v t vam a at^uaišaiMi aoau a« ssiaMs as sasisv« aia^o* smivsm> p. j<* aszi ma» u-as A«a. m. / * ^ II m »M* « al fwi»¥»li— *nera as asi seMkla M. r*tr«vM«i. irms> »asi, <•»•» mm*iv n a«av«J. t WM|I VS paM sa si* 1 " m. triko 1 In 6s/bo tudi Ksriovs sfe- parno. nama in dostikrat zločinsko nemarne In avtokratičnS, ps ne zau- kaprrijaliatičnim M- ^množili kakor gobez>e ■» - - ..JhIIm mM ima 111 nji -* •' ' * " .111 šidč. *i*Ujr*oorr.fmm<~ dentka iabratvomih društev, pada sa štirje odstotki krezpo- tdav« m, ds». strank UmnM-js, Oskmflavakijs ki Atrija* V vafk volilnih glasilih socislno* dsmpkratičns strjnke Nemčije, Neodvisne socialno- demokratič-ns stranka NamČija, ČeŠko-slova- Ss sooislno-demokrstične delsv-s stranka. Nemške socialno -demokratične stranke v Češkoslovaški republiki in Socislno » demokratične atranke Nemške Avstrije js včeraj isšla izjava, ki ao jO sklenHs aoglaano načelstvs vsak tsk strank a ozirom aa pretečo monarhistično nevarnost v Srednji Kvropi. Izjava pravi med drugim t "Skupai Interes celokupnega prolctsrists nemške republika, Češkoslovaške in Avstri-js lahtsvs, ds so, ohrsni in hrsni republikanska državna oblika v teh deželah s vsami parlamentarnimi ln IsvsnpsrUmentarnimi sradatvi. Nsčelstvs strsnk pričakujejo, da bodo stsli delavni stanovi na straži in so branili s vso močjo svojih političnih in gospo-dsrskih o rgsnir.se i j proti poskasu, da až vrnejo dinsstijs, ki so ss o-bremenile s proklststvom vojne, In ki bi vspostavilb sopet v teh deželah sistem' političnega ia so-sialnsga zatiranja. Podpisana ns-Čelstva ostanejo v stsinem stiku, da bodo mogla sporazumno odbiti pretečo nevarnost. Obenam naslavljajo- na ,1 vas sosislistične strsake sveta posiv, naj podpirajo s vsemi silami obrambni boj o-groženih dežel. Opozarjajo atran-ke Anglije. Francije. Belgije ia h talijo, na dejatvo, ds ss vsa mo-narkiatična politika opira alivid-no aa podporo uradne in naurad-na politike njihovih vladajočih riojev. — Za aaodviano socialno-»okratično stranko Namči. jat Criapian. — Za Soaialao-de. mokratično stranko Nearfijet liermann Mueller In Otto Weia. rr Za Nemško socialno-desiokrs žilna daiavako stranko v Češko-slovaški republiki t Kari Czer mak, dr. Ludvik Csch. — Za Y*e-raiko ' soeialao • damokra tižno sirsnko: Jsroslav Aater, Anton in Nemec. — Za soeialao-demokratično delavaka stranko adaooti v msata prtpisaal pUjijNcmškc Av.tr.je: Ferdinand js bfls Bvedens*Skuret, Kari Salta. rs končsna bolj aH msnj radikalno, napetdst bo ostsls v sa* račju ia aa bo vae večala in va-čala, dokler na bomo allH pspršj morda, kalmr al mislimo, prod kr-vsvimi dogodki, ki sa bodo odigravali ob obali Jadrsnskegs morja. Krivca bo obojostrsnsks, čeprav se mors Italiji prhtnatr, ds nas v tem pogledu nsdkriljujo. Z brezprimerno brez vestnost Jo u-atvSrja italijanski minister zun. zsdev, Della Toretta, konflikta; ustvarja pa jih tudi naša vlads. Zsmorem čisto točao povdsrjstl, ds je slbsnsko vprsšsnje v obliki obmejnih ' spopadov sranžirals nažs vlsds,#hoteč doseči diplomatski vspeh pri rssmsjitvl Albanije. Javno mnenja v Balgradu je vznemirjeno vslsd tsk zunanjepolitičnih dogodkov. Rasburje-na je tndi vlsds in si ižče ss-slombe as svojs dalakossžoe sklepe. A pravega srsdslva Bočc najti 1 dasi ravno js parlamentsrns sezija otvorjens, vendar as msrs, ds bi imel psrismsst seje. Mnenja smo, ds bi parlament bil v tej situaciji v|adi potrsbsn, s ss vs-držsvo koristen, kar bi ssmogd vlsdi stopiti aa prste, kskor hitro bi vliuis hotela Iti ^rsk^ po-trebnih mej in kakor hitro bi ns-šs diplomacija na aapuatila ovojih dosedsnjlh pogrošenih potov. ! Skupni vrhovni orgsn vseh treh socijaliatičnih strsnk v državi ja o madžarskem vprašanja la-1 dal pretočsno nadalje svojo rasa* lucijo. Izraža as pro«! oboroženi intervenciji na Msdiasdrsii, kar je prav; samo v tam hi pu aaaio ta, ds nhus toliko ssoll da bi saAMNvtae^ iaiaijati-vo v roke ia nekaj mag^ oa ^fcjLlZZnJ«' U Mtimt se, ds sU ta dva po M v oikorljm skatljl Pred |fl*-dpevi sa aašli na sagrebš-kem pokopališču na nekem gro-ba Ihatljo za eikorljo, v#kateri se js nahajalo mrtvorojeno dete. Po. U«Ua js šla precej ns <1* lo, ds najde mater, a predpo JI ja še pri je ta sams javils koarissrtata. *>vrdsls j« tsm, p»la4aji(4a dalavts, ds je živels v ra/ ju s nekim delavcem in da nI pa naši, ki js do kosti rsakaijo- pat povzročilo predčsaoegs po- roda, tcmvoč da js temu krivo tlžko d^lo, katerega opravlja v neki tovarni. Zadnjs vesti nam po^nt žo adso povsdsll, ali Js po-licija aretirala ubogo delavko, ali je vsela >i» aaplznik bestialni diaiažnji družblu red, ki nosi krivdo nsd takimi dogodki. , Požar t Medvodah. Dne 23. okt. js ssčelo goreti v papirnici v Goričaaah. Požar js bii loksli-zirsn in nato tudi vdušen. dogorele zo samo dolavaios. 6kods js okoli on milijon kron. D®® ho |n^ l vab vrsmsnskih prorokov oblago-darila s obilno psdsviao. Po suši prlds ssdsj bsje dolgotrajna mo-rn. Mesecs januar in februar bodita poleg obilega snega prins-nla bsje tudi prsv hud mrss. VAlEKNJIOE. Zajsdaki Povest Is llvijsaja alo-venskih trpinov f Ameriki Vs-m no. Stana s poštnino yved 11.7% knjiga,^"pova, kaka Jahsnd iMovsk paaavlja v sobi saavoj vssh svojih živalskih |g divja-šklh prodnikov, H slikami. Vs- Oba knjigi, ki ss narošlU obenem, ra tri dolarje poltnins prosto. KaročUa sprejsma tajnik Knji-«eviis mstlcs S. H, P. J.t Frank Aleš, 21M So. Orsvrfsrd Ave., Ohicsgo, HL — Adv. Za praznike. Stara navada ameriških rojakov js, ds ss Spomnijo svojih sorodnikov ln prijataljsv v domovini s primernim darom u božične prss-nlke/ • Ksr js ssdaj cena densrjs Izredno uiska, Že samo ps r dolarjev pomeni jako vsliko v starem kraju. Dsaaraa pažUJatve tkoai aašo baako sa aavadao ssksssas v 14 aajaižjhai. f Affn^^pgff g OlSAKK, « »loventka btiukn 70—Oth Ara. Vsir Tork Olt>. Doatavsk t Onim, ki Žale pot o-vati domov ss prssnike, priporo-čsmo svoje potnilko pisarno. K TA- PROSVETA □ □ —F. M. DortoJ.v«klJ: — BESI Bomaa v treh delih. -Preložil Vladimir Levstik.* • (Dalje.* "Vous et le bonhcur,,voue errives en meme tempa!" »« j» i« vzdignil naproti. "Nate šopek; pravkar aem bils pri madsmi Cbevalierjevi, ki bo imeU vso zimo godovne šopki- naprodaj, Evo vam Mavrikija NikoUjeviče, ee-mani ta se, prosim. Hotela aem vam prinesti po-Kačo namesto šopka, toda Mavrikij Nikolajevič ,n<- je pregovora, češ da to ni ruska šega. Mavrikij Nikolajevič je bil attilerijeki etot-nik, triintrideaetleten gospod visoke rssti, lepe, brezhibne čedne vnanjosti in doetojanatvenega, na prvi pogled celo strogega obličja, kljub avoji čudoviti nežnočutnoeti in dobroti, ki jo js vssk začutil oglodane v prvem trenotku svojega zna-nja i njim. Drugače je bil molčečen; e prijatelj-utuun ae ni vsiljevsl in v vedenju gs je odlikova-)a velika hladnokrvnost. Mnogi so potem govorili pri nas, ds je omejen, eli to je bilo pretirano. Lepote Lizavete Nikolajevne ne bom opisoval. Vse mesto je že kričalo, kakšna kraaotica da ji«, čeprav so mnoge naše dame z nejevoljo ugovarjale krikunom. Nekatere mod njipii so-že tudi aovrsžile Lizaveto Nikolajevno, prvič zaradi nje pomifa: Drozdovi eo še »vedno odlašali dolžne o-biske, in to je žalilo ljodi, četudi je bila v resnici bolehnost-Prsskovje Ivsnovne krive zsmude. Drugič so jo sovrsžils, ker je bila z gubernatori-eo v sorodu, in tretjič, ker je vsak dan jahela na izprehod. Pri nas dotlej nikoli ni bilo amazonk; to ae ve, da je moral pogled na Lizaveto Nikolajevno, ki se je šetala na konju, ne obiske pa se ji ni mudilo, izzivati našo družbo. Sicer ps je bilo vsem že znsno, da jI zdravniki priporočajo jsha-nje. Kljub temu so se čufe o njeni bolehnosti selo pikre opazke, desi je bils v resnici bolne: večna vznemirjenost živcev se je razodevels pri nji že ns prvi tmgled. Ah, mnogo je trpels ubožics ; pozneje je jfc-išlo vse ns dsn. Ko se zdaj spominjam preteklosti, ne morsm reči, de bi bils kra-sotics, kakor se mi je dozdevsls tiste dni. Morebiti sploh ni bila lepa. Rasti je bils visoke in vitke, toda gibčna in krepks; njen obraz je ker pre-seneČal gledavca z nepravilnostjo svojih črt. OČi so ji ležale pošev, kakor Kalmiku; obraz je imela bled, suh in močnih kosti. In vendsr je bil ta o-brez poln mogočne mikevostil Kolikšna oblast je sijsls v žarečem pogledu njenih temnih oči I Ponosns, včasih celo drzna, je nastopala povsod kot rojena zmagovalka. Ali je \imela biti dobra, ne vem; zneno pa mi je, da jc silno želela biti in se neprestano mučila s svojo težnjo po dobroti. Nedvomno je bilo v tej naturi mnogo kraanih stremljenj in naj plemenitejših kali; toda vse v nji je večno iskslo rsvnotežja in ga ni moglo najti, vse je bilo ksos, vrenje in nepokoj. Mogoče je imela sama do sebe preveč stroge zahteve in pre-mslo moči, ds bi jim bils mogls zsdostiti. Sedls js ns divan, oziraje ae po sobi. •Tgenite, učeni mož, zsksj me zmerom prijemlje žslost v takih trenotkihf Vse žive dni sem mislila, da bom bogvc kako vesela, ko vaa spet zagledam in se spomnim vsega, in zdaj skoraj ne čutim veselja v sebi, kakor rada vas imem. .. Ah, Bože, tudi mojo eliko ima na ateni! Dajte, da jo vidim; poznam jo še, poznam l" Portret je bil Izvrstna akvarčlna miniatura dvajsetletne Lize'; Drozdovi so ga bili poalali Stepami Trofimoviču preti devetimi leti iz Petro-grada. (M tistih dob je visel ves čss pri njem na steni. • "Ali ar m bila res kdaj tako srčkan otrok T Da bi bil to moj obraz f" Vstali^ je ter ae s portretom v rokah pogledala v zrcalu. "Vzemite gs, vzemite hitro 1" je vzkliknila vračaje portret. "Ne obešajte ga zdaj{ potem I Se videti »a ne maram." Spustila se je spet na divan. "Kvo življenje minilo, začelo se je drugo, potem je minilo to in začelo se je tretje; tako gre vse brez konca. Kakor bi nckijo a škarjami rezal; konce jf7koncem. Vidite, kakšne stare stvari pri-povedujem — in vendar koliko resnice je v njih l' NsMiuelinila so je ter sc ozrla name; pogle-dala me je bila že nekajkrat, ali Stepau Trofimovič v svojem razburjenju ni mislil nato, da me je obljubil predstaviti. "Toda zakaj ste ohcitili moj potret pod bo-daleef In sploji, čemu vam je toliko bodal in sabelj?" . Ues je imel na ateni bogvc zakaj dva prekrižani! islama na in nad njima pravo čerkesko šaš-k<». I*r» svojem vprašanju me je |>oglcdala tako naraviioat, da »otu hotel nekaj odgovoriti, če bi bil vedel kaj. Stepau Trofimovič ae je spomnil, hvala ltogu. ter me predstavil. "Poznam, poznam," jr dejala ona, "aelo\ imc \e«eli. Tudi mama je Že mnogo ališala o vas. Sc/nsmte ae tudi z Msvrikijem Nikolajevičem; i<> je im« niten človek. Smešen pojem aem ai še u-K'varila o vaa: kaj ne, da ste zaupnik Stepena Trofirnov iča T" /.unM »cm. "Ali, prosim vas, opro«titet čiato drugače snu se irrsr.ila. nego mi«limt ne amešno, mar-\«renaiati žejo in včaaih tudi 1«. koto; to yse pa krepi duševno moč mladine. Kakšen strup je al-k ohol, spozna marsikdo najlaže na potu v gore, ko mu že prav malo tega otrova uniči mnog« moči in mu vlije svinca v noge.* Hoja v gore izobražuje — p^ sebnO če je pot manj jidelana,. nevidna, čl jo je treba iskati in si jo utirati — rasne moči, ki s0 jih imeli naši pradedi, a nam jih je udobno meetno življenje zane-merilo. Srce s% planincu kar šjri kadar ee čuti navezanega na svoje lastne moči, da doseže preko raznih težav, ki se mu stavijo na poti, svoj visoki, lepi cilj. Te vr-ste napor v dosego zaželjenega smotra je poselbno mladini krasna vaja za boj v Življenju. ' Najlepšo sliko boja za obstanek vidi mladina gori na drevesni meji, kjer se bore raztrgani ia riuftreskani viharniki-emreke in meeeani za težavni obstoj proti razsajajočim viharjem, hudemu mrazu in groznim plazom. Tih boj do skrajnosti bijejo rastline v višavah. Prekrasen zgled ve-trajnosti rasti iz najbornejše ruše so nam v-mrzlih planinah nežne drobne pvetfce. Tako malo i-majo solnca, toliko časa jih zadržuje mraz, s tako grozno silo divjajo viharji pr^ko njih — a v kratkem času, ki jim jc določen, pokažejo toliko krepkosti in krasote, da ee jim planinec, ki je vajen mehkužnega dolinskega cvetja, ne more dovolj nadiviti I — . (Dalje prihodnjič.) uživat krasoto, spoštovat stvarstvo in si dvigat dušo. Z njim in Staničem se je pričela nekako kadar g§ je jjvljenje ranilo in u slovenska ~ turistika. , Za nji ima so polezli na Triglav v družbi z vrlimi Gorjanci Še nekateri znameniti alo-venski možje. Med Slovenci pa je do 1. 1898. naraslo toliko častil cev lepe gorake prirode, da ao se združili v "Slovensko planinsko dr%o", ki si je nadelo nalo-fco, ml vzgajati narod v ljubezni in razumevanj^ gora in mu jih delati dostopne. Planinstvo pa Ipri nas vendar še ni tsfco razširjeno in razvito, kakor bi bilo želeti. Ne smemo namreč, gledati zamo na število planincev, ampak tudi na to, kakšni so in kako na predujejo. Tudi znanstveno in u-motniiko še vedno niso nsšivmož-je dovolj proučili ln uporabili naših planini Želeti je, da bi se velezaslužnim slovenskim znan stvenikom pridružilo Še več ena ko vrednih — Zanimiv je tudi pogled na eplo-šni razvoj alpinizma. SUrim na rodom je pomenilo gorovje eov ražnp puščavo. Tudi srednji vek ni cenil Alp, desi sU opevsls njih lepoto dVa velika peenika: Dante in Petrarca in jih je elikal tudi že Tizian. Druga polovica IS. stoletja pa nam je rodila dva navdušena. glasnika lepote gorskega stvsrstva: Frsncosa Rousseaua in Nemcs Goetheja. Njunemu klicu se je odzivalo vedno več učenjakov in prirodo ljubečih mož. Tako je 1. 1787. dpspel Saussure na vrh Mont Blanca in grof Salm 1. 1800 na vrh Velikega Kleka. Na vrhove, do takrat nedostopne, so polesli tedaj mnogi pogumni možje. Posebno druga polovioa 19. atoletja je klasična doba al-pinizms, s katerim so nerssdru- Vodnik le poleiel na Triglav 15. avgusta 1795., Valentin Slael« pa 31. septembra IftOft. 1. minov za vae življenje. Človeku so pUnine zdravilo in . krepilo, trudilo. Tam zaddbi sopet mir in aadovoljnost, vero v sebe in v no-skonšno stvarstvo. Prekipevajoče sile mladine je treba porabiti, okrepiti jih in povečati 1 Mladim očem moramo po- na pot kaseti velike in lepe dele narave 1 Srce, ki hrepeni in hoče v daljave, ki želi navdušenja in občudo-vanjai moramo utešiti, ker mladina sieer tako lahko zaide na slsiba pota in trpi v najlepših letih zaradi praznote srca. Polt-noet in pijača sU potem eilj U-kyn ubožcem. Pošljite mladino v planine I Koliko lepega in zdravega dela ae nudi razvijajočim se udom njenim v svobodni naravi I Kako aa ji krepe mlada pljuča v či-atem gorskem arakul Veak del teleea se giblje in krepi. Toda poleg telesne koristi iks planinec še mnogo večji, važnejši notranji dobiček, ki je mnogokrat odločilen, vedno pa isdaten činitelj v življenju in deje mladini podlago sa krepko življenje. Vsaka gora, nizka in položna, ROJAKI POZOR! Vsaka fraSe t»4w m vrli pitana ubavt ln ftola M plM ▼ Narodni dvorani, i i vrtin« aodba Ia domala Mbava. Priporoča m u ainovoit«vilno vdalatbo. aihdrej Spola r, 1802 So. SflM ava. ChicAgo, IU. rojakom nr člakom ? državi pehnsylva mn. Dne 15. novembra, 1921 se poda in na agitacijo sa list "Prosveta" brat in čUn Jernej Kokelj iz Irwin, Pa., kateri je pooblaščen od upravništva, da sme pobirati naročnino od sUrih in novih naročnikov in izdajati zato potrebna potrdila. Upamo, da mu bodeU šli v vseh ozirih v pomoč, Ur se naročili na list "ProsveU." Za upravništvo - f. Oodina. [ Za kuhanje piva doma imamo v zalogi slad, hmelj* slsdkor in vse druge potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da je doma pri nsa, hani vedno le najboljši in nsice- kut nejši. Qoblti je tudi zbirko sodov, steklenie in rasnih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po pošti, točno v vae kraje. Grocerljam, aladčičaram In v prodajalne želecnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pilite po informacije na: ' FRANK OGLAR, 6401 Sapeefor Avaaua, Clavalaad, 0. ubilo m veselico 11visko trgatev katero priredita • DRUŠTVI It s2. S.y. p: J. in s. P. p. t dno 24. novombra 1921 ▼ Slovenskem domu v Broughton, Pa. Pridelek točno ob 2. uri popoldne. VSTOPNINA: ss moške 50c, ženske so proste^ vstopnine. Uljudno vabimo vaa eosedna društva in vse slavno občinslto, da ae polnoštevilno vdelate te naše zabave. Za točno in vsestranako dobro postrežbo bode skrbel vesellčni odbor. PrkiHe val kliče • -ODBOat Pošll|imo denar v staro domovino. saar v eea kzaja aa Hrvaftsk*. Delmecijo I. birm. (Mbainil