*
kulturno - politično glasilo
s v e tovnih
in domačih
8. leto - številka 13
V Celovcu, dne 29. marca 1956
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskemu mojstru
Gottfried Anrather
KLAGENFURT, Paulitschgassc 9
Popravila promt in solidna. Kupite ali zamenjate tudi lahko zlato in .srebro (tudi strto zlato).
VSTAJENJE - PRAZNIK ZMAQE
Z novimi velikonočnimi liturgičnimi obredi je sv. Cerkev v bistvenih potezah obnovila praznovanje velikega tedna, kot je bilo v navadi v pracerkvi, v prvih generacijah kristjanov, ki so še imeli ožji časovni stik s pojavom Odrešenika na zemlji ter njegovimi učenci — apostoli. V novih obredih je po dolgih stoletjih znova vpeljano sv. obhajilo na sam Veliki petek. To je vidno znamenje, da je Velika noč v svojem bistvu praznik zmage, praznik ustanovitve nekrvave daritve Nove Zaveze in sv. Evharistije.
Evangelij nam pripoveduje, da so apostoli potem, ko so se v strahu razbežali, prišli na velikonočno jutro k Njegovemu grobu, našli grob prazen. Potem ko je Kristus izpil kupo bridkosti do dna, kot je bilo prerokovano, potem ko je za grešni človeški rod doprinesel največjo žrtev, potem ko je njegovo truplo ležalo že tretji dan v grobu in začelo razpadati, je vstal, poveličan, čist — Bog.
Življenje apostolov v velikonočnem tednu je prispodoba človeškega življenja. Ker so ljubili svojega Učenika, so z njim sodoživljali njegovo trpljenje, ječo, mučenje rabljev, sramotenje nahujskane množice, (ki mu je še včeraj vpila »Kozana«,) križev pot in smrt na križu, ob kateri so sile zla praznovale svoje zmagoslavje. Toda le navidezno in za malo časa. Kajti po treh dneh je vstal in vojščakom, ki so ga stražili, so se zašibila kolena in orožje jim je padlo iz rok. Še več: prikazal se je svojim učencem in v njih oplašena srca vlil poguma. Zgodil se je čudež, v katerega niso več upali in ga niso pričakovali. Prišel je med nje, da jih ohrabri: »Ne bojte se, kajti jaz sem svet premagal.«
Nad 1900 let se ponavlja ta čudež med človeškim rodom, vedno znova zmaguje Odrešenik nad silami zla in vliva v omahujoča človeška srca novo upanje.
Posebno v današnjem času je Vstajenje za tavajoče človeštvo praznik, ki nas naj povede nazaj k čistim vrelcem večne resnice in neskončne božje milosti. Kot je v številnih govorih v zadnjem času poudarjal sveti oče, se je človeštva polastil nemir in strah. Tehnika in znanost sta silno napredovali, gmotno blagostanje je po celih kontinentih doseglo nesluteno višino, toda »novi načrti in nove iznajdbe so obenem postale mora današnjega človeštva.« Kajti novi izumi lahko služijo v dobre ali v slabe namene, v blagodat človeštva ali pa za njegovo uničenje.
Pri velikem snovnem napredku pa je znatni del človeštva pozabil na Boga. Brez njega si je ustvaril svet, v katerem je poleg ogromnega bogastva tudi nepopis-
Jezusa Nazarenčana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil sredi med vami, kakor sami veste: njega, izdanega po določenem sklepu in previdnosti božji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili. Toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj ni bilo mogoče, da bi ga imela v oblasti.
(Apostolska dela 2, 22-24).
Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče. Z desnico božjo torej povišan in prejemši od Očeta obljubo Svetega Duha, je izlil tega Duha, ki ga vidite in slišite.
(Apostolska dela 2, 32-33).
na revščina, ob čudesih tehnike duhovna praznota. Človeški um je ustvaril čudovito zgradbo, toda podobna je hiši, ki ji manjka streha. Svetu, ki ga je ustvaril človeški um, manjka notranjega reda, tistega, reda, ki je že bil, ko še ničesar ni bilo ustvarjenega!
Zbegano človeštvo to čuti, zato vstajajo in žanjejo uspehe krivi preroki, vstajajo »filozofi« v stari dekadentni Franciji, ki pravijo, da je življenje le trenutek uživanja in da velja zgolj ta trenutek izrabiti. Ne vedo pa povedati, zakaj živijo in kaj bo potem.
V tej negotovosti se polašča človeštva strah, strah pred negotovo bodočnostjo, pred vojno, inflacijo, boleznijo, brezposelnostjo, strah pred samim seboj in praznoto svoje notranjosti. Ko je neki pisatelj poskušal označiti bistvo tega strahu, je prišel do zaključka: »Strah je bolezen, ki izvira iz nevere.«
Zato je tudi edino zdravilo VERA. Toda spričo težav življenja in spletk zla se včasih polastijo dvomi celo vernega človeka, se ga polastijo, a ga nikoli ne premagajo, kajti za njim stoji vedno On, ki je premagal temo. Tudi naš Gospod je na vrhuncu svojega zem-skega trpljenja zaklical »Gospod, zakaj si me zapustil«, toda ni klonil, ni poklical, — čeprav bi lahko — legij angelov, da bi ga osvobodili. Zato tudi mi, ki verujemo v Njegovo blagovest, imamo iz njegove j.mage nad trpljenjem gotovost, da je tudi naše trpljenje moč premagati; da je samo začasno, kajti za Golgoto pride vedno Vstajenje.
To je nauk velikonočnega praznika. Za nas v naših težavah in bridkostih, posebno pa za tiste, ki zaradi pričevanju o Kristusu preganjanje trpe.
V današnjem času, ko je treba za vsako stvar imeti spričevalo, dokument, potrdilo, ki velja le, če je pravilno kolkovano, je neki zgodovinar zapisal, da kot zgodovinar ne more z uradnimi dokumenti izpričati tega, kar se je v Jeruzalemu zgodilo pred 1900 leti, toda v e pa, da je takrat stopil v svet nov človeški rod. Ta rod še živi in raste, združen v Cerkvi, ki ima zagotovilo: »In peklenska vrata je ne bodo premagala«.
Že prvi kristjani so upodabljali Kristusa na križu, toda ne v njegovi smrtni uri, temveč v njegovem zmagoslavju, v Vstajenju. Velika noč je zato praznik zmage, praznik dogodka, ko nam je Bog podaril Kruh življenja v sv. Evharistiji. Praznik, ki nam naj v naših težavah in omahovanjih vliva pogum, kajti bojujemo boj, v katerem nam On stoji ob strani. In kjer je On, tam je zmaga!
* *
v
iar leh pLutiu, sijajina. tega. neba.,
zvonovi od vseh šivani, kot da zemlja
poje,
kot da skrivnosti svojega srca govori med otroke svoje.
(Oton Zupančič).
* * *
0 tiho poljano odmeva zvenenje
v vetru trepeče bvstičje zbujeno
ptiči pozdravljajo vigred zeleno
v stvarstvu Bog kaže svoj čudež:
Vstajenje
(Gustav Strniša).
Politični teden
Po svetu ...
Glavni dogodek minulega tedna je bil nedvomno po celem svetu
posmrtna ,.čistka” Stali ki so ga njeg obdolžili zločrj spravili na visi poročali. Gonja tudi veliko zmedt kah Zapadne Evroj v italijanski KP, kj^ gliatd le s težavo dopovedal zbeganim munističnim poslancem razloge tega tako nepričakovanega preobrata.
si lahko vse ogleda. Tako mu je v neki tovarni v Birminghamu mlada delavka izročila šopek rož ter mu pritisnila poljubček na lice, kar je Malenkov smehljaje sprejel. Delavke so ga oblegale za avtograme, ki jih q ^falenkov radevolje delil. Med delav-a se je s komolci le pririnil naprej jlavec, ki je stavil Malenkovu nekaj ij o življenju delavcev v Sovjetski n zakaj sovjetski delavci nikdar ne ejo v Anglijo. Malenkov se je vpraša-ieni smehljaje — izmuznil.
V Londonu se tudi z veliko skrbnostjo pripravljajo na bližnji obisk Hruščeva in Bulganina in je zato že prispel v angleško
geslom: boj proti slovenščini. Poznavajoč ljudi, ki se zbirajo pod tem praporom žalostne preteklosti, nas to geslo ne preseneča, ker pač kaj pametnega in koristnega za ljudstvo in deželo se v njihovih glavah itak ne more poroditi.
Kot vedno, je pa treba pričakovati, da se bodo zaradi te šovinistične kampanje poskušale ostale stranke pred ..nacionalnimi” volilci oprati, češ da one niso ..Slovencem prijazne”, čeprav jih ni prav nič sram potegovati se za „windischarske” glasove.
V okvir
splošne psihološke priprave na volitve spada tudi odlok finančnega ministra davčnim uradom, da naj bodo nekoliko obzir-nejši do davkoplačevalcev. Spominjamo se, da so podobne okrožnice izdajali tudi ob
/tf Z 1 ™ # :
VSEM NAROČNIKOM SOTRUDNIKOM DOPISNIKOM IN BRALCEM ..NAŠEGA TEDNIKA-KRONIKE”
želita oeiele in blagaslonlftne. oeliliMiohie praznike
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Inozemski komunisti niso bili vabljeni na tajno sejo.
Najprej pade v oči dejstvo, da sovjetski oblastniki na sejo, na kateri je imel Hru-ščev svoj sedaj tako sloviti govor o Stalinu, niso vabili predstavnikov inozemskih komunističnih partij, čeprav so bili vsi polnoštevilno zbrani v Moskvi. Smatrali so svoj' obračun s Stalinom za sovjetsko notranjo zadevo in Togliatti je moral priznati, da on in njegovi tovariši v Zapadni Evropi o ukrepih proti Stalinu niso bili nič poučeni. Kljub vsemu hrupu proti Stalinu njegovi nasledniki s svojimi podložniki po zapadni Evropi ne postopajo nič drugače. Se pač še pozna stara šola. Togliatti je nadalje dejal, da on na mestu Hruščeva, Bulganina in Molotova ter tovarišev ne bi ravnal kot so pod Stalinom oni ravnali, hoteč reči, da bi se bil uprl. Toda takoj so nasprotniki vrgli pod nos, da je Togliatti sam prebil dobršen tlel svojega življenja v Sovjetski zvezi pod Stalinom baš v času, ko je Stalin zagrešil očitane mu „napake”. Takrat pa je Togliatti redno govoril na moskovskem radiu v italijanskem jeziku in hvalil Stalina.
Nenni brani Stalina
Italijanski socialist Nenni, ki ga veže ozek pakt sodelovanja s komunisti, je grajal način postopka proti Stalinu. Nenni je namreč eden izmed tistih, ki so prejeli „Stali-novo nagrado za mir”, je zato Stalina prav tako poveličevaL kot njegovi zavezniki komunisti. Sedaj ima v toliko lažje stališče, ker ga ne veže partijska disciplina in zato lahko pove svoje drugačno mnenje, da tako reši svoj ugled med masami, med katerimi je mnogo takih, ki še vedno verjamejo, da je bil Stalin velik mož. To toliko lažje, ker njegove vladavine niso nikoli okusili.
Francoski komunisti v zadregi
Tudi francoski komunisti, ki so za Italijani druga največja komunistična stranka v Evropi, so — sicer z obotavljanjem — prešli na novo politično linijo. Pri tem se skušajo izmotati s kompliciranimi izjavami, da zaradi sedanje obsodbe Stalinovih „zmot” še ni zmotno prav vse, kar je lejta napisal. Ne povedo pa, kaj še drži in kako dolgo bo držalo.
Tako v italijanski kot v francoski komu-nistični stranki je že dalj časa tlelo nezadovoljstvo radikalnih elementov, ki so očitali uradnim vodstvom strank, da ne spoštujejo ..notranje demokracije”, to je da so diktatorji, po drugi strani, da so premalo revolucionarni in da so se pomeščanili. Sedanja sprememba bo te notranje krize še poglobila.
Prijetni poljubčki in neprijetna vprašanja za Malenkova
Že nekaj dni se mudi v Angliji Malenkov, ki je sedaj sovjetski minister za elektriko. V Angliji študira tamošnjo električno industrijo. Povsod ga slovesno sprejemajo in
prestolnico šef sovjetske policije Serov, da se s svojim angleškim ..kolegom” posvetuje o varnostnih ukrepih za čas obiska. Takoj ob prihodu pa je morala angleška policija podvzeti izredne ukrepe, da zagotovi varnost — Serova samega.
... in pri nas v Avstriji
»Nabrusimo kose” ... za volilni boj!
Politične stranke se že marljivo pripravljajo za volilno 'borbo. Zato pa je treba najprej prelepiti z obližem notranje razpoke in spore. Ljudska stranka (OeVP) je to storila na sestanku na Semmeringu pred nekaj tedni. V okviru splošne strnitve strankinih vrst je slišati tudi glasove o ponovni kandidaturi bivšega zunanjega ministra Gruberja, ki se je vprav zaradi sporov s kanclerjem Raabom moral umakniti v Washing-ton, kjer je sedaj poslanik naše republike.
Notranji spori socialistov na Koroškem so zaradi bližajočih se volitev izgubili na pomembnosti. V daljši odsotnosti deželnega glavarja Wedeniga, ki se je mudil na študijskem obisku v Ameriki, so nekako poravnali spor med vodstvom stranke in predsednikom Delavske zbornice Truppejem. Vprav zaradi odsotnosti šefa strankine organizacije v deželi doslej koroški socialisti še niso objavili svojega uradnega volilnega programa za deželo in je šele po IVedenigovem povratku računati z večjo delavnostjo stranke.
Edina stranka, ki je doslej zavzela jasno stališče do manjšinskih zadev je FPOe (»Avstrijska stranka svobode”), kjer se zbirajo poraženi ostanki nekdanjega VdU (nepopravljivih »neodvisnežev”), ki bo na spodnjem Koroškem šla v volilni boj z
preteklih volitvah, tudi takrat je finančni minister ubiral »mile strune” v prid davkoplačevalcev. Toda ti »rajski glasovi” so kmalu po volitvah utihnili, kajti naj volitve izpadejo tako ali drugače, država rabi vedno denar in finančni minister ga mora iztirje-vati, pa najsi pripada tej ali oni stranki.
Sklepi škofovske konference
Avstrijski škofje so zborovali na Dunaju in sklenili, da smejo odslej naprej duhovniki podeljevati zakrament sv. zakona v cerkvi že pred civilno ceremonijo pred stanovskim uradom, kadar je slednja določena na isti dan. To je prva posledica odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo čl. 67 od nacistov vpeljanega stanovskega zakona, po katerem se je moral civilni postopek izvršiti pred cerkveno poroko.
Z ukinitvijo člena 67 pa še ni bila urejena temeljna zahteva škafov po odpravi civilne ceremonije za tiste, ki žele samo cerkveno poroko, ter priznanje veljavnosti samo cerkvene poroke tudi za državo, kot je bilo to predvideno v predvojnem avstrijskem konkordatu.
BivSi državni predsednik Miklas umrl
Dne 20. marca je na Dunaju umrl v starosti 84 let Wilhelm Miklas, bivši državni predsednik. V večnost je odšel eden izmed najbolj markantnih predstavnikov Obdobja med obema svetovnima vojnama. Po dovršenih šolah v rodnem Kremsu je študiral na dunajski univerzi filozofijo ter je po zaključenih študijah postal profesor. Leta 1920 je bil prvič izvoljen v parlament kot poslanec krščansko-socialne stranke. Bil je dalje časa predsednik poslanske zbornice in leta 1928 je bil izvoljen za predsednika republike, kar je ostal do leta 1938, ko je odklonil podpis zakona o priključitvi Avstrije k hitlerjevski Nemčiji. V zmedah, nemirih in težavah dobe, ko je bil vrhovni predstavnik države, se je Miklas izkazal kot mož poštenja in časti. Pokopali so ga na pokopališču v Doblingu ob prisotnosti sedanjega zveznega predsednika dr. Kornerja, zveznega kanclerja Raaba in številnih drugih predstavnikov javnega življenja.
Križarko na atomski pogon bo začela leta 1960 graditi ameriška mornarica. Nadalje namerava zgraditi orjaško letalonosilko (70 tisoč brutoregistrskih ton) tudi na atomski pogon. V ta namen bo imela ladja več atomskih reaktorjev.
Predstavnik Avstrije pri Združenih narodih, dr. Matscli je obiskal gen. tajnika UNO, Hainmerskjdlda
SLOVENCI
dama hi po so etn
Priljubljenost slovenskih pisateljev
Delavska knjižnica^v Ljubljani1 je ena izmed naj večjih izposojevalnih 'knjižnic v Sloveniji. Med drugim tudi vodi statistiko izposojenih knjig po pisateljih, ki kaže, da je okus čitateljev precej ustaljen in kot piše C. Z. v »Ljudski pravici”, da se »le težko ločuje od .starih’ priljubljenih pisateljev, ki jih je kritika in literarna zgodovina de-tronizirala in prav tako težko, celo z nekim nezaupanjem sega po novih imenih, često ne kaže prevelikega navdušenja nad .vodilnimi sodobniki’...” — Ugotavlja nadalje naslednje: »Najbolj stalne bralce imajo ta-koimenovani naši klasiki, t. j. pisatelji iz naše pretekle in polpretekle dobe,” katerim sledijo nekateri sodobniki, še vedno predstavniki srednje pisateljske generacije, do-čim se »mlajša generacija v glavnem še brezuspešno 'trudi, da 'bi si pridobila svoj stalni krog bralcev.”
V	mesecu februarju kaže statistika izposojenih knjig naslednjo sliko: umrli in sploh starejši pisatelji: Cankar 104, Tavčar 71, Jurčič 61, Kersnik 41, Murnik 39, Milčinski 32, Stritar 13, Meško 11. Sodobniki: France Bevk 155, Miško Kranjec 88, F. S. Finžgar 67, Uka Vaštetova 48. Jože Pahor 43, Juš Kozak 40, Anton Ingolič 434, Bogomir Magajna 33, Tone Seliškar 33, Ferdo Godina 30, Ferdo Kozak in Karel Grabeljšek 21, Ivan Potrč 12 knjig.
Med pesniki je na prvem mestu Oton Župančič, ki mu sledijo Aškerc, Kette, Gradnik, Gregorčič, Minatti, Prešeren, Murn in drugi.
PREDAVANJE O AVSTRIJSKI
LITERATURI V LJUBLJANI
Minuli četrtek je na povabilo Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani koroški pesnik Hermann Lienhard predaval o avstrijski emigrantski literaturi. Predavatelj je v zgoščenem prikazu podal značilnosti avstrijske literature v emigraciji v času -ko je nacistični totalitarizem v Avstriji zatrl sleherno svobodno umetnostno izražanje. Bili so to pisatelji, ki so dejansko av-strajsko literarno ustvarjanje predstavili mednarodnemu svetu. Posebej se je ustavil ob F. T. Gsokorju, Hermanu Brochu, Robertu Musilu in Franzu Werflu.
SLOVENEC DIRIGIRA MOZARTOV KONCERT V BUENOS AIRESU
V	okviru proslav 200-letnice rojstva skladatelja Mozarta so bile proslave s koncerti Mozartovih del po vsem svetu. Mestna občina argentinske prestolnice Buenos Aires je priredila proslavo v dvorani amfiteatralnega gledališča. Nastopil je orkester gledališča Cdlon (največje v Argentini) pod vodstvom slovenskega dirigenta Draga Marijana Sijanca, ki se je po vojni naselil v Argentini. Pred vojno je pa bil dirigent radijskega orkestra v Ljubljani.
Darovalci krvi v Mariboru. Leta 1953 so v splošni bolnici v Mariboru uvedli prostovoljno oddajo krvi. Leta 1954 so prostovoljni dajalci krvi dali 600 litrov krvi, ki jo uporabljajo pri transfuzijah bolnikom, ki so -pri poškodbah ali operacijah izgubili preveč lastne krvi. Leta 1955 pa so imeli 4800 registriranih dajalcev krvi, 'ki so dali skujmo 800 litrov krvi. Posebno so se izkazale okoliške vasi Cerkvenjak, Ribnica, Sv. Lovrenc na Pohorju in Podvelka, kjer so se vrli kmečki ljudje radi odzvali vsakemu vabilu 'bolnice, da s svojo krvjo rešijo življenje bližnjemu. Tudi delavstvo velikih mariborskih tovarn je oddalo znatno množino krvi.
Dr. Rudolf Cuješ, mladi slovenski sociolog, ki je po dovršenih pravnih študijah v Ljubljani dosegel doktorat iz socialno-poli-tičmh ved v Gradcu, je postal redni član ameriškega združenja sociologov. V Torontu v Kanadi, kjer sedaj živi, vodi slovenski sociološki krožek in izdaja revijo »Razgovo-li in razgledi”, v kateri z znanstveno metodo obravnava sociološka vprašanja.
Umrl je najstarejši Tržačan, Ivan Nagode iz svetoivanskega predmestja. Bil je star 98 let. Po poklicu je bil kamnosek in se je tekom svojega dolgega življenja tudi marljivo udejstvoval na prosvetnem in kulturnem področju. Bil je zaveden narodnjak in nekaj Časa tudi občinski odbornik v Trstu.
Kako postanem otroška vrtnarica
Na celovškem učiteljišču se šolajo 'bodoče otroške vrtnarice. Študij traja tri leta. Tudi letos jeseni ‘bo ravnateljstvo sprejemalo dekleta, ki se hočejo posvetiti temu poklicu, v pripravljalni razred. V ta razred morejo biti sprejete samo učenke, ki dovršijo 15. leto starosti še tekom leta, s katerim se začne zanje prvo šolsko leto na učiteljišču in napravijo sprejemni izpit. Pred sprejemnim izpitom je treba pri ravnateljstvu oddati: lastnoročno pisan življenjepis, rojstni list, domovinski list ali potrdilo o avstrijskem državljanstvu, zdravniško spričevalo, potrdilo o cepljenju (Impfzeugnis), prepis zadnjega spričevala. Po možnosti, nujno potrebno vendar to ni, naj se priloži prošnji tudi potrdilo o praksi, ki jo je učenka za-Ijučila kot pomočnica v otroškem vrtcu ali v kaki družini kot vzgojiteljica otrok. Glavno prošnjo je treba kolkovati s 6 šilingi, vsako prilogo pa s 1.50 šilinga. Prosilke morajo prositi ravnateljstvo šole, ki so jo nazadnje obiskovale, da odpošlje vzgojno .polo oziroma opis učenke (Schulerbeschrei-
Toronto je velemesto v Kanadi, ki je pravkar prekoračilo en milijon prebivalcev. Največji dnevnik „Toronto Daily Star” razpiše vsako leto nagradni natečaj za najboljše osnutke ženskih oblek. Za prvo nagrado je določeno brezplačno potovanje za Veliko noč v New York. Povrh tega je priredil tekmovanje za šivilje-ama-terke, to je le gospe in gospodične, ki niso poklicne šivilje, ampak šivajo samo za potrebe lastne družine. Pri obeh tekmovanjih je lani zmagala mlada Slovenka, gospa Dora Koželjeva, ki se je pred kratkim naselila v Kanadi in je njen mož uradnik pri eni izmed največjih veletrgovin v Toronto. Gospa Koželj je svoje potovanje v New York opisala v nekem slovenskem listu.
„Ob enajstih zvečer mi je gospodična Gwen Cowley sporočila, da sem dobila poleg prve nagrade za grupo originalnih krojev še veliko nagrado med petimi grupami, — potovanje v Nev York zase in spremljevalca po lastnem okusu in izbiri. Ker sem poročena, izbira pač ni prišla v poštev. Pa sem se potolažila z mislijo, da ibi bila v nasprotnem slučaju morda še v večji zadregi, to je, da ne bi mogla najti nikogar, ki bi se podal v to dogodivščino. Odhod je bil določen za osmo uro zvečer na Veliki četrtek. Pred hotelom „Royal York” smo se se-šli z gdč. Gwen Cowley, urednico modne strani v „Toronto Daily Star” ter njeno pomočnico gdč. Stasio Evasiuk. Letalo kanadske družbe „Viscount” nas je z letališča Mal-ton kmalu dvignilo na višino sedemnajst tisoč čevljev. Pod nami so plavali oblaki, nad nami pa je bila luna, zvezde in jasno nebo. Leteli smo nad Ontarijskim jezerom in med oblaki opazovali neštete luči oddaljujočega se Toronta. Po dobri uri vožnje so nas začeli pozibavati vetrovi, znanilci
bung) vodstvu celovškega učiteljišča.
Pri izpitu bodo učenke najprej odgovarjale na vprašanja iz petja in telovadbe (telovadno obleko je treba prinesti s seboj). Sele kadar sta .ta izpita dobro potekla, sme učenka nadaljevati izpit iz nemščine in računstva, Pri izpitu se zahteva učna snov četrtega razreda glavne šole. Učenke, ki prihajajo iz dvojezičnega ozemlja, delajo tudi izpit iz slovenščine. Te učenke zaključijo študij tudi z zrelostnim izpitom iz slovenščine ter imajo možnost poučevati v otroških vrtcih južne Koroške.
Prošnje je treba vložiti do 15. junija t. 1. ravnateljstvu celovškega učiteljišča. Sprejemni izpiti bodo dne 27. junija ob 8. uri zjutraj.
Formular za prestop na srednje šole (Formblatt £iir den liber tri tt in die Mittel-schulen) dobite v knjigarni Leon v Celovcu. Ta formular izpolni vodstvo prosilčeve šole in ga samo odpošlje naravnost ravnateljstvu učiteljišča.
oceana in da se bližamo cilju. Kmalu smo opazovali velikanski žareči sij, ki obdaja New York. Ta sij se je polagoma razbil v morje posameznih luči in že smo pristali na mednarodnem letališču „Long Island”. S taksijem smo se zapeljali naravnost v hotel ..Roosevelt” kjer je bila za nas rezervirana velika soba s televizijskim aparatom. Zaspala sem z mislijo, da če se naslednje jutro zbudim doma v Torontu ne bom prav nič presenečena, ker so vse to najbrž le sladke sanje.”
Pa njeni strahovi so bili neutemeljeni, kajti zbudila se je prav tam, kjer je zaspala — v New Yorku, Ves dan si je v družbi new-yorških novinarjev ogledovala zanimivosti mesta. Tako je 'bila v najbolj luksusnem
hotelu Waldorf Astoria, kjer stanuje tudi Molotov", kadar pride v New York in drugi diploma tj e. Popoldne je šla v Battery Park ob morski obali, kjer se na bližnjem otoku dviguje znameniti spomenik svobode, ki je največji spomenik na svetu. Svobodo predstavlja postavna ženska v nadnaravni velikosti, ki drži baklo v dvignjeni roki. Vsaka ladja, ki pride iz Evrope v newyorško pristanišče, jo najprej zagleda.
Nadalje je obiskala sedež Združenih Narodov, znanstveno ustanovo Rockefeller Center, ki jo je ustanovil petrolejski magnat Rockefeller, ki obsega kompleks palač, pravcato mesto v mestu. Peljala se je seveda tudi na vrh nebotičnika Empire State Buikiing, ki je najvišja stavba v New Yor-ku in največje poslopje na svetu sploh.
Glavni del obiska pa je bil posvečen modnim zanimivostim, saj je zaradi tega dobila nagrado in ženske itak to najbolj zanima in v tej stvari ni zanje noben napor prevelik. Tako si je ogledala na veliko nedeljo, po maši v katedrali sv. Patrika, še velikonočni izprehod po Fith Avenue (po naše bi se reklo 5. cesta, kajti v ameriških mestih ceste nimajo posebnih imen, ampak številke.) Ta cesta slovi po celem svetu, je Zbirališče elegantnega ženstva in promenada na velikonočno nedeljo, ko sonce prvič pokaže svojo moč,- je nekaka razstava pomladanske mode in ženske nečimrnosti. „Bil je lep sončni dan in ulica polna ljudi. Pomlad cvete na klobukih, pomlad brsti v gumbnicah, pomlad v očeh, v srcu pomlad”.
Povabili so jo tudi na južino modnih strokovnjakov, kjer je bila med povabljenimi gosti tudi hčerka bivšega predsednika Združenih držav, Margaret Truman (ki se bo te dni poročila) in več filmskih igralk.
Na veliki' ponedeljek se je vrnila z letalom nazaj- v Toronto „Zopet smo se dvignili nad oblake in se po eni uri znašli na tleh. In ko se človek znajde na tleh, je navadno tudi konec lepih sanj.
Toda lepih, srečnih spominov ne bo nikoli konec”.
VELIKA NOČ
__________aekoe a (RuStiji____________
AngleSki diplomat lord Frederic Hamilton, ki je pred 90 leti služboval v Petrogradu (danes Leningrad), opisuje velikonočne obrede, ki jih je takrat doživel:
..Znaten del diplomatskega zbora je običajno šel v noči na velikonočno nedeljo k polnočni maši v katedrali sv. Izaka, ker je bila ta božja služila rfenavadno mogočna. Bili smo vedno napfbSeni, da pridemo v gala uniformi in odlfazali so nam častne prostore med komimi klopmi in ikonami. Ob pol dvanajstih so bili vsi diplomati na svojih mestih. Ob tem času je bila tudi vsa cerkev polna do zadnjega kotička in zavita v skoraj popolno temo. Pod veliko kupolo je stal katafalk, na katerem je bila zlata, odprta krsta. V njej je bil svilen prt s podobo Odrešenika. Vzhodna cerkev namreč nima nobenih izrezljanih ali vlitih likov Boga. Na krsti pa je bil še poseben zastor, ki ga je bilo moč potegniti preko omenjenega svilenega prta, tako da je bil ta zastrt človeškemu pogledu. Ko šo se oči navadile na mrak, smo opazili tisoče in tisoče neprižganih sveč, ki so bile posejane po vseh nadzidkih, lokih in drugih arhitektonskih oblikah katedrale. Stenj vseh teh sveč pa je bil povezan z zažigalno nitjo, ki je tekla od sveče do sveče.
Najprej so prižgali samo sveče ob katafal-ku, kjer so duhovniki v črnih oblačilih peli pretresljivo rusko mrtvaško mašo. Približno 20 minut pred 12 pa so odgrnili zastor nad mrtvim Odrešenikom. Duhovniki so napravili začudene obraze in so se podali k vrhovnemu opatu, ki je stal pod ikonami in mu poročali, da je krsta prazna. Arhi-mandrit jim je nato zapovedal, da naj iščejo mrtveca po celi cerkvi, nakar so duhovniki z zlatimi svetilkami v rokah obhodili katedralo. Medtem je bil odstranjen katafalk. Duhovniki so se vrnili i n poročali arhi-mandritu, da je njihovo iskanje bilo zaman. Nato jim je zapovedal, da pregledajo še o-kolico cerkve. Odšli so na prosto, toda malo pred polnočjo so se vrnili in zopet javili, da je njihov trud bil brezuspešen. Tedaj je zadonel prvi udarec velikega zvona in naznanil polnoč. Dvignil se je petro-grajski metropolit in z močnim glasom o-znanil veselo novico „Hristos voskresse’’ (Kristus je vstal).
Vžigalna vrvica pa je že nosila ogenj od sveče do sveče in luč deseterih tisočev stenjev je objela mogočno stavbo, iz topov na trdnjavi je zadonel 101 strel. Ogromna množica vernikov je prižgala bakle,ki jih je vsak prinesel s seboj, velike duri so odprli na stežaj in pojavila se je duhovščina v zlatih ornatih, pevski zbor je zapel velikonočno himno, s katero se začne velikonočna maša.
Ni si mogoče zamisliti nič bolj pretresljivega in mogočnega, kot ta nenadna sprememba od dušo stiskajoče teme k blesteči svetlobi, to nasprotje med otožno mrliško mašo in od veselja prekipevajočo velikonočno mašo, prehod iz grobne teme k slavi Vstajenja!”
Olag^pada - pjatfraanfa a Q(em
FRAN ERJAVEC, PARIZ:	81
koroški Slovenci
II. DEL
Koroški Slovenci so uživali v drugih dveh tretjinah XVII. stol. razmeroma mirne čase, ako seveda izvzamemo silne žrtve, ki so jih terjale spredaj omenjene vojne. Do-čim so na Štajersko še vedno vdirali (od ogrske strani) Turki in za njimi potem ogrski Krnci in je prihajalo po raznih izvenkoroških slovenskih predelih vnovič tudi do večjih ali manjših kmečkih u p o r o v, so pa uživali naši Korošci vsaj v tem pogledu mir. Kmečko gospodarsko stanje je bilo pa zaradi nekdanjih turških pustošenj in zaradi silnih vojnih dajatev seveda še vedno jako težko.
.Svoj razvoj dalje je šel seveda tudi socialni položaj kmečkega stanu. Nekdanji „ k o s e z i ” in „ p 1 e m i č a r -ji” so v tej dobi že čisto izginili, a zlasti na Koroškem se je bilo ohranilo še precej svobodnjakov, posebno okoli P o k r č. Blažje vesi, Beljaka, Blato-grada, pod L a n d s k r o n o m in v Podjuni. Nikakor si pa ne smemo predstavljati, da so bili ti svobodnjaki kaki veliki posestniki, .temveč so bile njih kmetije na splošno še manjše nego podložniške. Ogromna večina podložnikov je spadala k tako imenovanim „rojenja-ko m ” (Erb- ali Grundholden). To so bili kmetje, ki so uživali kmetije, ki so bile last zemljiškega gospoda, in so bili zato glede pravosodstva, ženitve in selitve odvisni od njega ter so mti morali odrajtovati v urbarjih določene dajatve ter delati enako določeno tlako. V srednjem veku je smel zemljiški gospod takega podložnika (prostozakupnika) po mili volji spoditi s te kmetije in jo
izročiti drugemu.
V XVII. stol. do tega ni več prihajalo, razen iz res važnih razlogov. Sin jo je skoro redno podedoval od očeta in sčasoma jo je začel smatrati podložnik sploh že za svojo last. Tudi osebna svoboda (n. pr. glede ženitve i. dr.) je postala v tej dobi že mnogo večja. Začela je nastopati tudi mnogo večja pravna varnost in mnogo bolj so gledali na to, da so tudi javna bremena pravičnejše porazdeljevali med zemljiške gospode in podložnike. Zemljiški gospodje si niti niso več upali preveč kratiti „stare pravde”, ker so se bali, da bi jim podložniki sicer uhajali in bi s tem tudi sami izgubili dotedanje dohodke teh zemljišč.
Precej so tudi omilili dotedanje krute kazenske postopke proti kmetom. Mnogo gorja je pa zlasti v tej dobi povzročala obče razširjena blodnja o čarovništvu. Še 1. 1686. so sežgali pri sodiščih v Vovbrah, T rušil j a h, S v i n c u i. dr. celo vrsto oseb, obdolženih čarovništva. V Š m i h e 1 u na Gosposvetskem pol j u so obdolžili čarovništva celo tamošnjega župnika O t i č a in ga zaprli v tinjsko ječo, kjer je revež potem zblaznel in izvršil samomor.
#
Začela je pa v tej dobi nastopati za našega kmeta druga važna sprememba, ki se je potem v naslednjem stoletju le še hitreje nadaljevala. V času reformacije in opisanih vojn je propadlo, se izselilo ali pa obuožalo tudi mnogo plemiških rodbin. Njih posestva so nakupovali potem bogati velikaši (Dietrichsteini, Khevenhullerji, Rosenbergi i. dr.) ali so pa lastniki prepuščali gospodarstvo na njih oskrbnikom, sami so se pa selili v mesta, kjer so vstopali v stanovsko ali cesarsko službo. Tako je prihajal podložnik le malo kje še v kak stik s svojim pravim zemljiškim gospodom, temveč navadno le še
z oskrbniki in graščinskimi uradniki. Ti so pa le prepogosto gledali na to, tla bi sami čimprej in čimbolj obogateli v teh službah, seveda predvsem na račun podložnikov. Glede na to nam bo tudi lahko razumljivo, zakaj so ostali našemu ljudstvu ravno ti še v mnogo slabšem spominu nego zemljiški gospodje sami. Nedvomno je bil še najugodnejši položaj tistih kmetov, ki so bili podložni cerkvam in nižji duhovščini.
V verskem pogledu je bil protestantizem v. tej dobi vsaj ha zunaj že popolnoma udušen, saj je tudi Ferdinand III. potrdil vse protiluteranske ukrepe svojega očeta. V Celovcu so se baje že 1. 1639. priznavale k protestantom samo še tri osebe, a po vestfalske m m i -r u so izginili iz vse Notranje Avstrije še poslednji meščani in plemiči, ki so se priznavali za protestante.
Drugače je bilo pa s protestanti po kmetih. Ti so bili preveč navezani na svojo zemljo,. zato so se zunaj rajši uklonili, da jim ni bilo treba zapuščati rodne grude, toda na znotraj so navzlic zunanjemu katoliškemu videzu ostajali še nadalje od roda do roda trdovratni luterani in mnogi so na skrivnem še tudi skrbno hranili protestantske knjige. To velja tudi za mnoge Slovence na Gornjem Koroškem, kamor je manj segal spredaj opisani jezuitski vpliv.
Stari redovi so izgubili v tej dobi skoro ves svoj nekdanji pomen in vpliv. Večina jih je bila v dobi reformacije tako propadla, da se sploh niso več opomogli. Šentpavelski samostan je prišel radi zapravljanja nekaterih opatov skoro na beraško palico in so mu potem šele v tem stoletju nekateri skrbnejši predstojniki zacelili najhujše rane, toda tanrošnji nemški benediktinci itak niso znali nikoli najti kakega tesnejšega stika z našim ljudstvom.	(Dalje prihodnjič)
Red božje službe na Veliki teden
v slovenski cerkvi (Alte Priesterhauskirche) v Celovcu
Veliki petek, 30. marca:
Začetek obredov ob 6. uri zvečer. Po berilih, prošnjah in razkrivanju križa skupno sv. obhajilo, h kateremu so vsi vabljeni. Okoli pol 8. ure se prenese Najsvetejše v božji grob (polaganje) in tam bo skupna pobožnost.
Velika sobota-JU, marca:
Liturgija Velike nočise začne ob pol 7. uri zvečer.
Najprej blagoslov ognja, velikonočne sveče; zatem slovesna obnova krstne obljube. Nato slovesna, levitirana sv. maša s skupnim sv. obhajilam. Po sv. maši slovesno vstajenje. Verniki naj bi prinesli s sabo sveče ali druge lučke, da bodo po obredih lahko vzeli s sabo na dom blagoslovljeno luč od velikonočne sveče, ki naj bi v velikonočni osmini gorela v vsaki hiši kot lansko leto luč iz Lurda.
Velika noč, L aprila:
Slovesna sv. maša ob pol 9. uri* dop.
*
V teh dneh so vsi verniki vabljeni k sv. obhajilu. Glede sv. obhajila v popoldanskih oz. večernih urah velja: Tri ure pred sv. obhajilom se ne sme uživati trdih jedil in eno uro pred obhajilom nobene pijače. Alkoholne pijače so seveda izvzete ves dan razen pri kosilu.
VAŽNO OPOZORILO:
Uradne ure
Opozarjamo naše bralce, da so uradne ure za sprejem strank pri „Našem tedniku-Kroniki” pri g. Albertu Sadjaku (lokalno, prosvetno in mladinsko uredništvo, oglasni oddelek, tajništvo ..Krščanske kulturne zveze”) vsak teden SAMO od torka do petka od 8. do 12. ure dopoldne in ob četrtkih od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
MARIJA NA ZILJI (Slovo od dušnega pastirja)
Tajna govorica med ljudmi — da nas nameravajo zapustiti preč. g. župnik Matej N a g e 1 e — je postala kruta resnica. Zato smo se zbrali minulo nedeljo, dne 12. t. m. ob številni udeležbi v Marijinem svetišču naše farne cerkve. Gospod župnik so tako rekoč zadnjič maševali med nami. Z ganljivimi besedami so se poslovili od svojih faranov. Marsikatero oko je postalo rosno in polglasno ihtenje je bilo slišati po prostorni cerkvi. Saj je minilo šele meseca februarja ravno deset let, odkar so bili inštalirani. Takoj so začeli z delom in v tem kratkem času postavili dokaj vidnih spominov njihove vneme za čast božjo.
Najprej so se lotili osuševanja in restavriranja naše znamenite gotske cerkve. Niso samo zbirali prispevke ali iskali delavce, temveč sami pogostoma zgrabili za lopato in kladivo. Posebno pri odkrivanju fresk so pokazali veliko razumevanje za staro umetnost. Tako danes lahko štejemo naš božji hram med bisere koroških cerkva — kot so dejali sami prevzv. knezoškof ob priliki predlanske vizitacije. Nato so v svoji neumorni podjetnosti obnovili zid okoli pokopališča in mrtvašnico. Župnišče je zunaj in znotraj obnovljeno in streha na novo pokrita. Dobili smo tudi novo farno dvorano.
Skozi vsa leta so bili našim cerkvenim pevcem spreten in tankočuten pevovodja. Razumljivo je, da so se tudi dobroizvežbani pevd na dostojen način poslovili od svojega učitelja. Učili pa so tudi združeni zbor cerkvenili pevcev Zilje, Drave, Pečnice in Loč in kot višek svojega udejstvovanja naštudirali opero „Miklovo Zalo”.
Našteli smo samo značilnejše točke desetletnega pastirovanja v težki fari ob robu Beljaka. Za ves Vaš trud in delo kakor tudi za Vašo potrpežljivost spričo grenkih razočaranj, ki ste jih doživeli, Vam izrekamo ob slovesu iskreni Bog plačaj! Želimo Vam v Vaši novi fari mnogo duhovnega veselja in uspeha!
VOGRČE
Dne 18. marca je bil pri. nas dan celodnevnega češčenja in ne v Rinkolah kakor že nekaj let stalno beremo v tozadevnem poročilu „Nedelje”! Udeležba je bila letos posebno številna. Celo iz okoliških vasi so prišli ta dan k nam, da smo skupno častili evharističnega Boga. Skoro dvesto vernikov je prejelo sv. zakramente. Posebno možje in fantje so v zelo lepem številu sodelovali tudi pozneje pri molitvenih urah.
Pred kratkim se je z motornim kolesom
ečil Janez Vodivnik, mladi Ograd-^^^!lravi se v celovški bolnici za nezgode. Delavnemu in podjetnemu fantu želimo ajšn j e ozdravljenje.
METLOVA
Ker se iz našega kraja že tako dolgo nismo oglasili, se je nabralo tekom leta cel koš novic.
Lansko leto meseca februarja sta se poročila Lubas Filip, tesar v pokoju, in pa Frančiška Krojnik, doma iz Humč. Svatbo sta imela pri Brezniku v Pliberku. Drugi par, ki se je odločil za skupno življenje, sta bila Franc Božič pd. Vozarjev in Nežka Ru-pic, oba iz Metlove. Tretji se je opogumil Franc Ješ pd. Garpratov, ki je peljal pred poročni oltar svojo izvoljenko Barbaro Lipnik. Vesela svatba se je vršila na nevestinem domu na Metlovi. Tudi letos smo že imeli dve poroki, o katerih smo v našem listu že
Pred 25 leti mu je umrla žena. Ker nista imela otrok, je bil vsa leta povečini sam, zadnji 2 leti pa sploh, če si prišel k hiši, si se kar čudil, takšen red je imel. V tem oziru je bil rajni res občudovanja vreden. Edini prijatelj mu je bil list ..Nedelja”, na katerega je bil naročen vsa leta.
En teden navrh pa je pljučnica končala življenje dobri in skrbni Metaverjevi materi Ani Sušnik. Dolga leta je bolehala na sladkorni bolezni, a vendar še do zadnjega tedna pomagala pri delu. Zatisnila je svoje oči za vedno, 65 let stara. Nihče ni pričakoval, da ji bo ta bolezen tako hitro pretrgala nit življenja.
Dolgih 35 let je gospodarila svojemu možu in sta s pridnostjo prenovila in obnovila Metaverjevo gospodarstvo. Od peterih otrok sta umrla dva v nežni mladosti, sin Ciril pa se iz ruskega bojišča ni več vrnil
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU VABI
Na dveh prosvetnih večerih smo se vsaj v slikah nekoliko razgledali po svetu. Po Veliki noči, in sicer na Belo nedeljo pa se sestanemo v veliki dvorani „KOLPINGHEIMA v Celovcu”, kjer nam bo naša igralska družina pokazala igio
„MICKI JE TREBA MOŽA“
Po igri bo srečolov in prosta zabava s plesom. Vsi rojaki iz Celovca in okolice so prisrčno vabljeni na prireditev, dne 8. aprila 1956. Začetek ob 4. popoldne.
Društveni odbor
pisali. Želimo vsem novoporočencem mnogo sreče v zakonskem življenju.
Ali veste, kaj je še novega pri nas? Dobili smo še eno gostilno in sicer pri Hvaču, trgovino imamo pa pri škofu. Lansko leto smo precej zidali hiše. Tako so si med drugimi postavili lepe hišice Vazarjev Franc, Komar Maja, bolniška sestra v Celovcu, pri Zadjaku itd.
Da ne boste mislili, da smo „Polond” še daleč za soncem, vam moramo povedati, da to ni res, kajti ravno tako gremo s časom kot vsi drugi kraji in tudi moderna tehnika je že precej posegla v našo vas. Imamo namreč že štiri traktorje in sicer jih imajo Pernuč, Kariš, Vazar in Becl.
Oglejmo si še na kratko farno bilanco naše fare Kazaze: porok smo imeli 12, rojstev je bilo tudi 12 in smrtnih slučajev 6 (3 moški, 2 ženski, 1 otrok). Umrli so: Komar Uršula, občinska reva Neža Kosič, Tajomanov otrok, Johan Šumnik, Plave Jožef in Dular Johan. Naj počivajo v miru!
RADIŠE
(Pogrebi)
„Noč in dan so odprta groba vrata in dneva ne pove nobena pratika”. To bridko resnico našega pesnika smo doživeli že v začetku letošnjega leta, ko se je smrt kar trikrat oglasila nenadoma.
Prvi je moral iti v večnost petnajstletni Kometarjev Francej. Na poti domov iz Celovca — kamor je hodil v glavno šolo — je pri peku Božiču omahnil in takoj poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo še smrt za srčno kapjo. Strašna je bila vest za starše in vse domače, ki je prišla po telefonu, naj pridejo po Francija, da je mrtev. Ogromna množica pogrebcev ga je spremljala v nedeljo navrh z molitvijo na farno pokopališče. Staršem, .bratom in sestricam naše prisrčno sožalje.
V noči od 15. na 16. februarja je preminul v 78. letu starosti v svoji hišici Boštjan Pistotnik, pd. Lipič. Zvečer ga je še obiskal sosed in je tožil, da je nekoliko bolan in ga nadleguje naduha, ni pa kazal, da bi bil tako slab. Zjutraj ga je drugi sosed, ki je prišel krmit živino, našel mrtvega. Bil je še žrtev prve svetovne vojne. Vpoklicali so ga k vojakom, a je duševno propadel in so ga takoj poslali nazaj domov in od tistega časa ni šel od svoje hiše nikamor naprej. Vedno je bil doma in njegova najdaljša pot je bila do soseda. Skrbel in delal pa je za svoj domek prav do zadnjega.
domov. Zaradi svoje dobrosrčnosti je rajna pozimi od leta 1944 na 1945 morala pretrpeti tudi sledeči udarec: Prišli so k njej preoblečeni geštapovci in so jo prosili za kruha. To dobroto so ji poplačali s tem, da so aretirali vso družino in je morala v hudi zimi pretrpeti 6 tednov v celovškem zaporu. Njen mož pa se je vrnil šele po treh težkih mesecih spet med svojo družino, medtem ko sta stala dva sinova na frontah.
V sredo, dne 29. februarja pa se je zbrala številna množica štirih fara na Metaverje-vemu domu, da spremlja dobro in zaslužno mater na zadnji poti. Pogrebni sprevod je vodil č. g. Vinko Zaletel. Pri pogrebu je bila zastopana tudi šentruperška gospodinjska šola, katero je hčerka pokojne matere obiskovala in še sedaj pri vseh večjih prireditvah sodeluje.
Ker radiška farna cerkev še nima svojih zvonov, so rajno spremljali na poti od doma do pokopališča medgorski in podgrajski zvonovi, kamor je pokojna v težkih časih svoje bolezni večkrat zahajala v cerkev. Na grobu se je od vzgledne in zavedne krščanske matere poslovil v zbranih besedah domači gospod župnik.
Pri vseh rajnih so se naši cerkveni pevci poslovili s pretresljivimi žalostinkami.
Težko prizadeti Metaverjevi družini, ki je že vsa leta naročnica naših slovenskih listov in knjig, izrekamo tem potom iskreno sožalje.
ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH
Zopet se oglašamo. Vigred prihaja in hitro je treba napisati še nekaj vrstic, predno se začne pomladansko delo. Potem seveda ne bo toliko časa, zato pa sedaj na delo.
Imamo zopet žalostne novice. Zgleda, da starka smrt ne mara zapustiti našega kraja. Zopet je pobrala nekaj ljudi in sicer to pot Jugovčevo mamo, Linkarjevo mamo in Ro-minjo. Tako imamo gotovo sedaj največ smrtnih slučajev v letošnjem letu, saj jih je bilo do sedaj že 14. Upajmo, da bo sedaj konec in da nam gripa, ki je začela razsajati, ne bo tega števila povečala.
Pri delu pa se je ponesrečil Goričnikov Hanzi. Težje si je poškodoval nogo in jo nosi v mavcu (gipsu).
Kakor smo domnevali, tako je tudi bilo z električno napeljavo. Mraz je minil, sodobna električna napeljava pa je dobila zopet delavce in KELAG nam bo še pred Veliko nočjo to napeljavo 'končala. Seveda še ne bo vse gotovo, saj še marsikatera hiša
Cerkveni svet in odbor za popravo farne cerkve na Radišah želita vsem daljnim in bližnjim dobrotnikom in čč. duhovnikom prav vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, predvsem pa za gostoljubnost in prijaznost, ki so jo izkazali našim nabiralcem za zvonove.
^^Naše prireditve
Farna mladina v št. Jakobu v Rožu gostuje na velikonočni ponedeljek, 2. aprila ob dveh popoldne s kmečko komedijo „ V O D A ”
V LOČAH p r i PUŠNIKU.
Namesto vstopnine se bodo pobirali prostovoljni prispevki!
Vse iz bližnje in daljne okolice prisrčno vabimo na veseloigro našega domačega pisatelja Jožeta Vombergarja, ki vam bo nudila veliko poštenega smeha.
ni izgotovila tega, kar ji je bilo predpisano. Toda počasi se bo tudi to zgodilo in tako bomo potem za korak bolj modernizirani.
Kakor smo slišali nameravajo modernizirati tudi šolo. V ta namen so že odobrili lepo vsoto denarja. Tako bo zastarela šola dobila moderno obliko, upajmo, da bodo potem tudi v tej šoli vršili pravo vzgojno delo.
Tudi cesto bodo do naše vasi razširili, saj so v ta namen že dalj časa zmanjševali sadovnjake in vrtove. Tako bomo lahko tudi v tem vidiku šli s časom, saj je razširitev bila res potrebna, ko pa ima že skoro vsak drugi svojo motorno kolo ali pa celo avto.
PECNICA - SPODNJE BOROVLJE
Po dolgem molku moramo prinesti zopet nekaj novic iz našega kraja. Ker je širom naše slovenske zemlje pečniška fara precej znana,, moramo naznaniti, da je bila naša farna cerkev v preteklem letu od znotraj vsa prenovljena. Prižnico in dva stranska oltarja smo odstranili, veliki oltar sv. Martina pa je ves prenovljen kakor tudi dragoceni križni oltar. Stene so vse na novo pobeljene in tudi klopi so nove. Vse delo je stalo čez 50.000 šilingov. Oltarje in notranjost cerkve je prenovil znani slikar Cara-pidell iz Dravske Bistrice, klopi pa je napravil domači mizar Tevže Paul v Ledin-cah.
Skopati smo morali tudi okrog cerkve zračni jarek in tako je cerkev sedaj osušena. Veliko so žrtvovali farani in sedaj smo pa res ponosni na našo farno cerkev, katera je potemtakem postala ena najlepših cerkva Zgornjega Roža.
Pri podružnici v Spodnjih Borovljah pa smo imeli dne 3. marca dan češčenja, kateri je bil tudi dobro obiskan. Dne 12. marca pa smo opravljali god našega cerkvenega pa-trona sv. Gregorija. Pa letos še naš prvi vi-gredni svetnik ni prinesel vigrednega vremena, kajti vedno še pritiska hud mraz in smo že v skrbeh za naše ljubljene čebelice.
Velika nesreča pa je obiskala Smojevo družino. Sin Franci je prinesel kal bolezni iz zadnje vojne, katero si je nakopal pri zasedbi Krete. Dobil je namreč močan udarec na glavo in od takrat mu je začel rasti ,v glavi tumor, ki je pritiskal na možgane, da se je moral podati na graško kliniko. Tam je bil 3. januarja spreviden in nato operiran in po operaciji se ni več zavedal in tako 20. 1. izdihnil svojo mlado dušo. Pripeljali so ga domov. Hud udarec je to za starše zaradi tega, ker se sin Martin ni vrnil več iz vojne. Veliko je trpela Smejeva družina za časa hitlerizma, ker je bila vedno zvesta svojemu narodu. Pri pogrebu je rajnemu Franciju zapel v slovo naš moški zbor, č. g. župnik Barbič pa so spregovorili zaostalim tolažilne besede. Spočij se, dragi Franci, v svoji domači zemlji, katero si tako iskreno ljubil vse dru svojega zivljenijal
Prašičereja je dobičkanesna!
(Nadaljevanje)
Lahko je delo pri ocjbiranju dobrih plemenskih živali, če imamo zapisnike, kot nekake rodovnike so podatki o plemenenju, rojstvih in raznih posebnosti, ki se tičejo poedinih plemenskih živali. Kjer pa teh zapiskov ni, moremo samo po telesnih oblikah presoditi vrednost plemenskih živali.
Prvi zunanji znak je zdravje. Zdrava žival ima gladko kožo, ki se ne lušči in ni suha. Ščetine goste in lesikaste. če se ne svetijo, je dokaz, da v prebavilnih organih ni nekaj v redu.
Drugi zunanji znak je ješčnost. Živali, ki so izbirčne v jedi, niso za pleme in slabe za pitanje. Zato jih čimprej dajmo iz reje. Mladiči, ki so že od mladosti bili slabotni in, če tudi se sščasoma dobro razvijejo, niso za rejo, ker se to podeduje.
Zdrav in ješč prašič je živahen, ima zavihan rep, hladna ušesa in veselo poskakuje. Če pa ostaja sam in leži, se kilavo drži, ne je, ima topla ušesa, je gotovo bolan. Na zdravje najbolj vpliva oskrba ži-
ZA BIRMO
dobite ure, nakit in razna darila najceneje pri urarskem mojstru
JOSEF KREMER
Železna Kapla
vali, pravilno krmljenje in pravilna odbira. Živali močne in hitre rasti so zaželene, ker so tudi najbolj odporne proti boleznim.
Važen je tudi temperament. Mirne živali skrbno odredijo svoje mladiče, divje in hudobne živali je težko oskrbovati in so nevarne ljudem kakor tudi lastnim mladičem. Divjost se navadno podeduje, zato moramo take živali odstraniti iz reje. Plemenske svinje bi morale biti krotke, da bi jih lahko oskrbovali pri prasenju. Iz reje je treba odstraniti svinje, ki žro lastne mladiče in one, ki dajo neenakomerno razvite mladiče v gnezdu, četudi je rodovitnost individualna ali osebna lastnost vsake živali, vendar ne smemo pri prvesnicah že po prvem gnezdu mladičev soditi o njih rodovitnosti. Kaj rado je v prvem gnezdu manj mladičev, a pri vseh nadaljnjih pa veliko število lepo enakomerno razvitih. Zato bi bilo škoda prvesnico zaradi slabega gnezda spitati in zaklati.
Tudi plodnost plemenjaka in njega vrednost se da presoditi šele po mladičih. Na rodovitnost plemenskih svinj pa ne more vplivati direktno, ker se oplodi le toliko jajčec, kolikor je zrelih za oploditev. Tudi mlečnost, ki jo plemenjak prenaša v potomstvu, se ugotovi šele v nekaj letih, ko imamo svinje, njegove „hčerke”, v drugem ali tretjem gnezdu, to je v dobi najboljše mlečnosti.
Posebno skrbno se izognimo plemenenja v sorodu. Iz takega plemenenja se često rodijo neenakomerno razviti mladiči, kilavi, drobnih telesc, izbirčni v jedi, imajo slabo rast, malo odporni proti boleznim. Svinje težko kotijo, imajo malo mleka in so tudi manj rodovitne. Take svinje damo v pita-nje.
Za oplemenenje bi smeli računati s svinjo v starosti 9—11 mesecev in v teži 100 kg. Ker doba brejosti traja 3 mesece, 3 tedne in 3 dni, to je približno 116 dni ali 3 mesece in pol, je žival že nad eno leto stara in dobro razvita. Ista starost je predpisana za plemenjaka. Dokler ni star vsaj eno leto, sme oplemeniti samo nekaj svinj na teden. Pozneje pa že po dve do tri na dan, a vselej mora dobiti določeno mero ovsa in ječmena in imeti več ur počitka.
Najboljši čas za obrejitev je drugi ali tretji dan bukanja. Breja žival je mirna, rada je in počiva. Skrbimo, da bo dobila, zlasti v zimskih mesecih v hrani dovolj ntdnin-skih snovi za rast in utrjevanje kosti mladičev. Poleg tega pa dajajmo sveže korenje in peso, da ne bo primanjkovalo vitaminov. Najboljša zimska krma je deteljni drobir, v katerem je veliko beljakovin. Otrobi so manj vredni, ker gredo povečini neprebavljeni iz telesa. — V poletnih mesecih pa naj bodo živali čim več na paši, kjer tudi rijejo in v zemlji dobijo potrebne rudninske snovi. Zadnje tedne pred skotitvijo je treba plemenski živali dati izdatno hrano, ker mladiči hitro rastejo in rabijo za to veliko prebavljene hrane. Zato ji damo do 2 kg zdrobljenega ječmena poleg navadne in zadostne krme. Glavna krma v poletnih mesecih je mlada trava, a še boljša detelja, ki jo damo odrasli živali do 8 kg na dan. Če pa imamo krompir, ki ga skuhamo in zmečkamo med pomije, bodo breje živali v tem boljši rejski kondiciji. V dobi brejosti si mora narediti v telesu zalogo hranilnih snovi, to je zrediti se mora vsaj za 14 do 15 kg. Že prej omenjene rudninske snovi dobi žival v detelji, žitu, ali dajemo med jed: razklejeno apno, sicer pa v suh kot oglje, zidni omet in droben premog, ki. ga rade jedo.
Načrti za predor skoziv Karnijske Alpe med Pontebo in Šmohorjem
Zaradi državnih mej, ki so jih mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni potegnile takorekoč do predmestij Trsta in Gorice, sta obe mesti izgubili svoje naravno zaledje. To posebno Trst hudo občuti, zato sta sedaj dva tržaška inženirja izdelala načrt, za predor skozi KarnijskeAlpe med Pontebo in Šmohorjem, ki bi trbiško železnico med Avstrijo in Trstom znatno skrajšal in vsaj nekoliko nadomestil izgubo Južne železnice, •ki je po najkrajši in najugodnejši poti vezala Dunaj In Prago preko Maribora, Ljubljane in Sv. Petra na Krasu s Trstom in Reko.
Sedanja trbiška proga ne more nadomestiti te izgube in je preobremenjena. Z zgraditvijo novega predora v Ziljsko dolino
KDO JE ŠALJIVEC
Vulko Červenkov, predsednik komunistične vlade v Bolgariji, stanuje v veliki luksuzni vili, ki je bila nekoč last nekega kapitalista. Ko so kapitalizem v Bolgariji ..odpravili”, je vse premoženje prešlo v last ljudstva in v bogataševo vilo se je vselil Červenkov. Nekega dne je Červenkov naročil skupino gledaliških igralcev, ki bi naj z zabavnimi prizori in zgodbami razveseljevali njegove goste. Mladi igralki iz skupine je červenkov sam razkazoval vilo. Pripomnil je: „Po novem petletnem načrtu bodo vsi naši državljani stanovali v takih vilah.”
»Toda tovariš predsednik,” je nato odvrnila igralka, „bila sem prepričana, da bom morala jaz vam pripovedovati smešnice, in ne obratno!”
bi se trbiška proga skrajšala od 205 na 180 km. Rimska vlada je sicer izdelala neki načrt za pospešitev prometa na trbiški progi s pomočjo novih izogibališč, premikalnih kolodvorov in skladišč, a glede gradnje predora pa okleva, ker je ta podvig zvezan z ogromnimi stroški.
Priprave za Koroški velesejem
Čeprav se bo vršil šele v prihodnjem avgustu, so priprave za Koroški velesejem že v polnem teku. Kot poroča sejmska uprava, se obeta zelo velika udeležba, kajti 90 odstotkov razpoložljivega prostora je že oddanega, tako da bo ta najpomembnejša koroška gospodarska prireditev res izraz bujne gospodarske konjunkture, v kateri živimo. Da si ne bosta delala medsebojne konkurence, bo letos „Beljaško žegnanje” že sredi julija.
Pomlad v kmetijstvu
Marsikdo se sprašuje, kje bi za pomlad kupil dobre stroje. Svetujemo vam, da si čimprej ogledate zalogo kmetijskih in gospodinjskih strojev pri
JOHAN
LOMŠEK#-W
ST. UPS, Post EBEUNDORF ^
Našim gospodinjam
Boste romali
Lepa je navada pri nas na deželi na Veliko noč. Velika nedelja je velik praznik, ki naj ga družina obhaja v najboljšem razpoloženju sama doma. Na velikonočni ponedeljek pa smejo člani družine od!ddina „romati v Emavs” — smejo na obiske k sosedom, prijateljem in znancem. O, da bi ta navada ostala živa tudi med našim mladim rodom!
Velikonočni praznik, ki ga obhajamo v cerkvi in v krogu lastne družine, ostane res nepozaben. Veliko k temu sicer pripomore mati — srce družine. Pridna gospodinja o-pravi pravočasno s pomočjo dobro vzgojenih otrok velikonočno čiščenje in pripravi velikonočna jedila. Tako more živeti na veliki teden s Cerkvijo, udeleževati se svojo družino obredov velikega tedna, ki dosežejo svoj višek v Veliki noči, ko praznujemo zmagoslavno vstalega Zveličarja. Kakor so srca vseh trpljenje našega Odrešenika skozi ves veliki teden spremljala z vso resnostjo, se na Veliko noč sprostijo in zaživijo z Vstalim v veselo zmagoslavno jutro. Dobro razpoloženi, polni notranje sreče in razigrane volje hitijo stari in mladi iz cerkve proti domu. Gospodinja se „hitro zasuka”, razveže jerbas in okusno servira blagoslovljena vel. jedila svoji družini. Najmlajši imajo največ veselja z lepimi pisankami, medtem ko starejši pridno segajo po okusni šunki. •
Čas med obilnim zajtrkom in dobro ju-žino kaj hitro mine. Babica ali dedej pripovedujeta najmlajšim legende o zvezi s Kristusovim vstajenjem. Odrasle hčerke pospravljajo in pomagajo mami v kuhinji. Z dobrim kosilom je veliko dela. In ko zazvoni poldne, se zbere družina zopet okoli svoje družinske mize.
Popoldanski blagoslov v cerkvi pa je za
------------------------- KUHI
Kašnati štmkeljci v juhi. Potrebuješ pol
1	moke, žlico olja, mlačno vodo, ščep soli; za nadev: mast, čebulo, 2 pesti kaše, 2 jajci, česen in smetano.
Iz moke, olja, soli in mlačne vode naredi gladko vlečeno testo in ga pusti vsaj pol ure počivati. Medtem prepraži na masti ali na presnem maslu drobno zrezane čebule, priden! oprano kašo, malo prepraži, posoli, zalij z juho ali vodo in pusti, da se gosto skuha. Kuhano kašo stresi v skledo, da se ohladi. Ohlajeni primešaj 2 rumenjaka, drobno zrno zdrobljenega česna, nekaj žlic smetane in nazadnje rahlo primešaj sneg
2	beljakov. Pripravljeno testo razvaljaj, razvleci in pomaži z nadevom, ga zvij, nareži z lesenim nožem majhne štrukeljce in jih zakuhaj v juhi ali samo v slanem kropu. Že kuhane zdevaš v lonec za juho in naliješ nanje goveje juhe.
Zvita telečja pečenka, nadevana s trdo kuhanimi jajci. Potrebuješ meso, telečje stegno ali pleče, dva ali več trdo kuhanih jajc, sol in mast.
Meso operi, razreži in malo potolci, da dobiš en sam velik zrezek. Posoli ga, v njega zavij 2 ali več trdo kuhanih jajc, kakor je pač zrezek velik. Zrezek zavij tako, da so jajca v sredi, nato pa ga poveži z vrvico. Deni ga v kozico in polij z vročo mastjo. Postavi v pečico in peci. Med pečenjem pridno polivaj z istim sokom. Če se je ta morda posušil, potem prilij nekaj žlic juhe. Zmehčani in lepo zarumeneli pečenki odvzemi vrvico, pečenko pa zreži na lepe tanke koleščke. Zraven lahko serviraš masten krompirček in zelenjavo.
Jajčna omaka. Potrebuješ 3 jajca, malo olja, malo gorčice in kisle kumarice.
v „Emavs"?
nvod in dober začetek veselega popoldneva doma v hiši ali na vrtu. Kdo ne pozna sekanja in rolkanja pirhov? Koliko velikonočnega veselja užijejo ob teh igrah mladi in s ta ril
In na velikonočni ponedeljek? Tedaj se polnost velikonočhlfga veselja iz naših src razširi tudi na nhšte sosede, znance in prijatelje. Bodimo tedaj pravi gostitelji ali go-stjel Oboje je družabno. Ne recimo pa: „Mi ne gremo nikamor in tudi k nam ni treba nikogar!” Družina, ki tako pravi, je preveč sama zase, ne goji domačnosti. Kdor mora po njunih opravkih v tako družino, se slabo počuti, kot nepovabljen in neprijeten gost. Prava domačnost ima podlago v lastnem domu, v lastni družini. Doma so si domači sami, a tudi drugi so pri njih domači, prav zato pa se tudi sami povsod počutijo domače. Šele iz družine se lahko domačnost nevsiljivo razširja med znance in prijatelje, ker le takega, ki vrača dobro in prijetno z lastnimi povabili, se vesele tudi drugod.
Seveda pa mora imeti obojestranska domačnost in družabnost tudi svoje meje. O-bisk naj traja primerno dolgo, da ne bomo v nadlego. Postrežba naj bo dobra, a v meji materialne zmogljivosti gostitelja. Pa ne-..pojdimo samo po pirhe”, ampak jih tudi nesimo. Razgovor naj se suka okoli dela in uspehov na polju, pri živini, v kuhinji, pri vzgoji otrok. Možakarji se kaj radi sami pomenijo, gospodinje pa tudi. Naj bodo pogovori res prijetni, zanimivi in koristni. Ogibljimo se vaških čenč, opravljanja! Otroci pa sč kaj hitro sprijaznijo in že so sredi igre na vrtu.
Če bo naš obisk na velikonočni ponedeljek tako potekal, se bomo dobro razpoloženi ..vračali iz Emavsa” in tako lepo zaključili praznik.
N J A-------------------------------
i
Jajca skuhaj v trdo, to je, deni jih v toplo vodo in pusti vreti 8 do 10 minut. Nato rumenjake pretlači, beljake pa drobno sesekljaj. Rumenjake posoli, prideni nekaj žlic olja, žlico gorčice in dobro razmešaj. Prideni sesekljane beljake in prav tako sesekljane kumarice, če je omaka premalo kisla in pregosta, ji prilij malo razredčenega kisa.
Pomarančna torta. Potrebuješ 5 jajc, 20 dkg sladkorja, pomarančo, 14 dkg moke in marmelado.
Rumenjake dobro vmešaj, da narastejo, nato jim prideni sladkor in prav drobno sesekljanih olupkov limone in pomaranče. Prideni tudi sok 1 pomaranče. To vse skupaj mešaj še četrt ure, potem šele rahlo primešaj trd beljakov sneg z moko. Zmes deni v pomazan tortni model in peci približno Yi ure. Ohlajeno torto prereži, pomaži z marmelado, zopet zloži in obli j s poljubnim ledom. Torto lahko okrasiš s pomarančnimi krhlji tako, da ko režeš, pride na vsak kos torte po 1 krhelj pomaranče.
Pomarančna pijača. Potrebuješ 15 dkg sladkorja, 3 pomaranče, liter belega vina.
Polij sladkor z Vs 1 vode in kuhaj toliko časa, da se očisti. Pomaranče olupi, jim odstrani pečke ter zreži na koleščke. Polovico pomaranče tanko olupi, lupino zreži. Deni narezane pomaranče v kuhan sladkor in pusti stati pol ure. Na lupinice nalij tople vode. Tudi to pusti stati kakih 10 minut. Nato odlij vodo z olupkov k pomarančam. Ko so se pomaranče namakale kake pol ure v sladkorju, jih odstrani in uporabi za kom-pot. K sladkorju ,pa prilij vina in pijača je gotova.
Ugotovitev škode na sadnem drevju zaradr mraza
Kot že -pred dvema letoma, namerava tudi sedaj zvezno ministrstvo za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo priskočiti na pomoč manjšim sadnim in vrtnim gospodarstvom, ki so trpela zaradi mraza. Sredstva za podpore v te namene bo črpalo iz nekega ameriškega fonda.
V gornji namen je nujno potrebno, da se čimprej ugotovi dejanski obseg in značaj škode,^Prizadeti' kmečki gospodarji, posebno pridelovalci sadja, so zato naprošeni, da
naj čimprej pri Koroški kmetijski zbornici, oddelek za sadjerejo in vrtnarstvo (Abt. Obst-und Gartenbau) prijavijo posebno težke primere škode zaradi mraza. Navesti je pri tem treba obseg oškodovane zemljiške ploskve, število dreves, pa tudi drugačno hudo škodo, ki jo je prizadeti utrpel zaradi mraza na svojih kmetijskih kulturah (poleg zmrzlin prihajajo v poštev tudi škode zaradi snežnih in zemeljskih plazov, poplav), ter kratek popis splošnega gospodarskega stanja prizadetega gospodarstva.
VeUUoHoZfita t/daichie
Na nekem mestu piše naš Ivan Cankar o tihi kamrici, ki jo ima vsak človek. V njej hrani svoje „najsvetejše”. Vanjo zahaja sam v najtišjih trenutkih svojega livljenja. Dostikrat srečavamo ljudi, ki se iz kakršnegakoli vzroka zatečejo v tiho zavetje, da tam premišljujejo, delajo obračune in si izprašujejo svojo vest. Vsi naši veliki molje so šli od časa do časa skozi podobno kamrico, kjer so si nabrali novih močLza nadaljnje livlje-nje in uspešno poklicntb delovanje.
Marsikateri od nas je' tudi odkril v sebi kamrico. Morda je to prav tista kamrica, na katero misli Cankar. Tudi ta kamrica je namreč močno zaprta, tudi vanjo hodi vsak sam, sicer poredko, v trenutkih samopre-mišljevanja, ko misli morda na svojo bodočnost, če morda le ne tudi na blagor svojega naroda in svoje domovine.
Novo livljenje vstaja v naravi. Leto za letom se obnavlja to tajinstveno vstajenje novega livljenja in vzbudi tudi v človeku nove livljenjske sile in moči. Ali ni lepo in značilno, da ravno v ta lepi letni čas pade Velika noč, ki je zmaga livljenja nad. smrtjo?
Odprimo zato tudi mi svoja mlada srca v tihi in samotni kamrici in poglejmo globoko v našo notranjost, kako pravzaprav iz-gleda naše livljenje in kaj pomeni Velika noč za nas katoliško mladino. Vprašajmo se samo, ali je bilo vse naše zasebno, zlasti pa vse naše morebitno javno delo vedno v skladu z večnoveljavnimi krščanskimi naravnimi načeli?
In še drugo se nam razodene pred „naj-svetejšim” naše kamrice: kakor največja Gospodova zapoved, lista o ljubezni do blil-njega, nikakor ne izključuje pravičnosti, prav tako ne izključuje nikogar izmed naših blilnjih. Ne ukazuje nam, da ljubimo samo svoje prijatelje; zapoveduje nam tudi, da ljubimo vse zapeljane; in še več: bistveni del Gospodoi>e zapovedi ljubezni do blil-njega je, da ljubimo tudi svoje sovražnike, tudi tistega, ki ga morda najteže ljubiš.
Če bomo tudi mi ob velikonočnih praznikih zmagali nad temi našimi slabostmi, kot je premagal naš Zveličar smrt, potem, dragi mladi prijatelji, se veselimo življenja zunaj v naravi! Veselimo pa se še mnogo bolj livljenja — vstajenja v naši duši. To naj bi bila tudi naša Velika noč, kajti zvonovi prelepo pojejo veselo pesem vstajenja. Vsi zvoki se zlivajo v en sam radosten spev: aleluja.
A. S.
Za mladino bi Velika noč brez pirhov ne bila več oni krasni praznik, ki se ga vesele vse leto. Saj ravno pirhi sprožijo toliko možnosti za igre, da je smeha in veselja na pretek.
Najbolj poznana igra je sekanje pirhov z novci, dalje zbijanje ali trkanje in pobiranje pirhov ter dirkanje s pirhi.
Pobiranje pirhov je pri nas manj poznii-na igra, je pa zelo zanimiva in zabavna.
Dečki se zberejo na travniku. Vsak s primernim številom pirhov in jajc, ki so jih naprosili doma. Te polože na ‘tla tako, da je vsako po meter oddaljeno drug od drugega. Na vsakih pet enobarvnih pride po en pisan pirh. Igralci se postavijo v dva tabora.
Na čelu prvega je pobiralec jajc, na čelu nasprotnega pa dva tekača. Bistvo igre je v tem, da se ob določenem času oba tekača poženeta v tek do določenega mesta in zopet nazaj do košare z jajci. Medtem pa mora pobiralec vsa jajca, ki so jih bili razpo-delili po travniku, pobrati v košaro, pri čemer pa sme razbiti največ tri jajca. Kdor je svojo nalogo najprej izvršil, tistega tabor zmaga. Ponekod ne pobirajo jajc v košaro, temveč v predpasnik najbolj zalega dekleta v vasi. Ob koncu igre jajca skupno pojedo, a pirhe porazdele med seboj.
Poleg te igre je v nekaterih krajih udomačeno tudi dirkanje s pirhi, toda v Podjuni tega ne poznajo. Ta igra zahteva precej telesne gibčnosti. Igralci držijo v vsaki roki leseno žlico in pirh v njej. Na dan znak se poženejo v dir po določeni progi z raznimi zaprekami. Kdor pride prvi do ci-

jZa mladlfia hi pvoimie
4 1
,/*
Bilo je med prvo svetovno vojno 1914 — 1918. Neka francoska vas je bila popolnoma razdejana. Prebivalci so morali zapustiti svoje domove in vse svoje imetje. Nihče ni mogel rešiti niti najmanjše stvari. Ko je divje bobneči ogenj porušil vse, zagledajo vojaki, da se med razvalinami dviga le ena neporušena hiša. Ta hiša je služila vojakom v zavetje. V njej so se lahko nekoliko odpočili. Četudi ni bilo v njej mnogo pohištva, jim je le nudila varno zavetje. V štedilniku so zakurili in si skuhali. Vsi vojaki, ki so prihajali v hišo, so se čudili, kako je bilo mogoče, da je edino ta hiša ostala neporušena.
Vojaki so prihajali in zopet odhajali. Med njimi je bil nekdo, kateremu je dušo težila velika bolest. Bil je namreč veliki teden. Njegove misli so splavale domov k svoji družini — kako lepo bodo obhajali velikonočni praznik, on pa se nahaja na ‘bojišču sredi grozovitih razvalin. Brezupno je strmel v zidovje. Tedaj je zagledal zgoraj v kotu popolnoma zaprašen križ. „Ah, Bog,” je vzdihnil, „ta edini je ostal pri hiši. Bombe ga niso razrušile, ne krogle zadele. To je nekaj' nenavadnega.” Nekaj časa je premišljal, nato pa splezal više, snel križ in ga vzel s seboj. Bil je zelo star, iz lesa in mavca, narejen preprosto in brez vsake umetnosti. Desna roka je bila zlomljena, sicer je bil pa cel. Vojak je vtaknil križ v svojo torbo. Hotel ga je poslati svoji materi za spomin. Toda do tega ni prišlo. Zdelo se mu je, da hoče križ ostati pri njem. V vseh težkih bojih se možu ni pripetila nobena nesreča. Če je šel na bojišče, če je bil v strelskih jarkih, križ je imel vedno pri sebi.
Vojna je minila in vojak se je vrnil domov. Od samega veselja, da je zopet mir, je pozabil na vojsko. Toda le za kratek čas. Nastala je državljanska vojna. Križ, ki ga
KRIZ NA RAZVALINAH
Resnična zgodba iz prve svetovne vojne
je prinesel mož iz Francije, je našel častno mesto v njegovi hiši. Tiho in resno je visel na steni. Ako je kdo omenil, da je križ že star in bo kmalu razpadel, se je mož dvignil in spregovoril: „Ta križ pripada zelo pobožnim ljudem. Našel sem ga v stari ‘kmečki hiši. Odkar sem ga imel s seboj, se mi ni zgodila nobena nesreča. Zato bo ostal vedno na častnem mestu v moji hiši.” Vsi so s spoštovanjem strmeli v križ.
Minilo je leto dni. V deželi je divjala državljanska vojna. Primerilo se je, da se je vnela bitka ravno pred hišo tega moža. Streljali so s topovi, metali bombe in ogenj je švigal iz strojnic. Trije topovski streli so zadeli hišo. Nastale so velike luknje v stenah in strehi. Neštete krogle so švigale skozi okna. Toda niti ena krogla ni priletela v sobo, kjer je visel križ. Niti en kos pohištva ni bil poškodovan in nobena slika. Ponovno je izkazal križ svojo moč in svoj blagoslov. Mož se je preselil v novo stanovanje in zopet je našel križ častno mesto. Kadarkoli je kak tujec opazoval preprosti križ, je mož z velikim spoštovanjem govoril o njegovem čudovitem blagoslovu. Rjavi križ iz lesa in mavca je bil in ostal sreča in blagoslov za vso družino do poznih rodov.
„KnO SI, KI VODIL RAD BI NAROD MOJ?
SI NASKRIVAJ SI KDAJ IZPRAŠAL VEST?
SI NAŠEL, DA DO ZADNJEGA SI ZVEST?
ČE NISI, SKLENI ROKE NAD SEBOJ!
MOJ NAROD MODER JE KOT KRALJ MATJAŽ, MOJ NAROD STAR JE TEŽKIH TISOČ LET!”
O. Zupančič
_____Jlepo nedenle____________________
S taktom čez cesto
Cesta je oder življenja, na katerem se gibamo pri dnevni svetlobi v javnosti. To pa včasih lahko izpade prav dražestno, dostikrat pa tudi • nerodno in neprijetno za vsakega, ki je prizadet. Mojstri pravega takta in dobrega značaja dodajo vsaki zunanji obliki tudi gotovo kvantiteto iz svoje srčne izobrazbe.
Olika predpisuje: Če greš poleg kakšne osebe, potem prepusti desni prostor dami, starejši osebi in po činu višjemu od tebe, predpogojno seveda, da od desne strani ne preti kakšna nevarnost ali pa ni pričakovati zaradi cestnega prometa kakršnihkoli neugodnosti.
Nadalje predpisuje olika, da se je treba na vsak način izogibati posebne pozornosti in hrupa ter preprečiti vse, kar učinkuje neprijetno na nasprotnike. Zadržanje človeka na cesti je ogledalo njegovega značaja in njegove vzgoje. Zato se potrudimo, da se bomo ne samo na cesti, ampak splošno v javnosti obnašali tako, kot se ža mladega človeka spodobi, kajti vedno moramo misliti, da nas lahko od vseh strani opazujejo.
VIGRED PRIHAJA
pirhi
Ija, ta dobi igro. Za to igrico so predvsem deklice pripravne.
Sekanje pirhov z novci je povsod udomačeno. Pirh drže v roki pri tem ali pa ga povečini polože na tla. Novec se mora zasekati v pirh. Pri tem stavijo različne pogoje, da je igrica zabavnejša. N. pr.: novec se mora tako zasekati v pirh, da obtiči v njem; novec se mora popolnoma skriti vanj, novec mora pirh dobesedno presekati na dvoje itd. Kdor izpolni nekatere teh pogojev, je zmagovalec in pirh je njegov. Drugi način sekanja je tudi ta, da ves denar, ki gre po strani, pripada lastniku pirha, šele s tistim denarjem, ki obtiči v pirhu se dotični, ki seka, lahko polasti pirha. — Dostikrat vidimo, da isto igrico izvajajo tudi s pomarančami.
Pri zbijanju pirhov udarjajo pirhe z ožjo ali širšo konico drug ob drugega. Pri tej igri vidimo dostikrat udeležene tudi odrasle, predvsem zaljubljene parčke. Čigar pirh se najprej stre, ta je zgubil igro in nasprotnik mu pirh odvzame. Za to igro je treba zbrati predvsem jajca s trdo lupino. (Tiho na uho povedano: če jih prevlečemo s smolo, je lupina izredno trda. Če nalijemo smolo v lupino je pirh pretežak.)
Tako zvano ,,rolkanje” s pirhi pa itak vsak pozna.
To so najobičajnejše igre s pirhi, ki razveseljujejo mlada srca o Veliki noči. — Samo je škoda, da vsi ti stari običaji že precej zgubljajo na veljavi in dandanes je že celo tako daleč, da niti mladina nuna več pravega veselja do takšnih in podobnih Običajev.
Sonček, ali si ti podaril zemlji toliko zlata? Ah, saj so le trobentice, ki so ti ukradle barvo in ^joto. Kmalu bodo vzcvetele tudi spominčice kot odsev sinjega neba ...
Kmet, ta večni ustvarjalec, najbolj občuti pomlad, saj je on najlrolj povezan z naravo. Z njo vred sc je odpočil preko zime, z njo vred vstaja k novemu življenju. Vpregel bo čile konjičke ali vole ter zasadil plug globoko v zemljo, da se bodo razgrinjale sveže brazde in sprejele novo setev, škrjanč-ki mu bodo peli za kratek čas, nebo pa bo blagoslavljalo njegovo delo.
Meščan pa bo zapustil temačno zidovje in pohitel tja ven, kjer je zavladala vesna. Saj v stvarstvu že vse sproščeno diha, utriplje in se veseli življenja.
Kdo bi ostal slep in gluh za vso to lepoto?
Samo pustež brez duše in nežnih čustev bi stopal z zavezanimi očmi preko nje. Kaj nam govore škrjančki, potoček, cvetke in pomladni vetrič? Vsi pričajo, da je svet prekrasen in nudi dovolj lepote vsem, ki jo uživajo z nepokvarjenim srcem in čisto vestjo.
Srce že čuti njen korak in živahneje utripa. V njem se prebujajo nova čustva in nove nade. Morana — boginja zime in smrti mora vzeti slovo.
Zemlja, zdrami se, kraljica pomladi in lepote stopa na svet! Jug, pihljaj, pometi travnike in polja, pospravi še ostali sneg, da bo stopila na ozaljšana tla. Ve, ptice selivke, nazaj v domovino! Spremljale jo boste v najgloblje doline in gorske vrhove ter oznanjale revnim in bogatim, da je prišla zelena pomlad. Potoček že skaklja preko kamenja in žubori veselo pesmico. Zaman ga je starček mraz vkoval v ledene verige — vesna ga je osvobodila in sedaj sproščeno Šumija v svet. Valovi jezer se dvigajo, kakor bi hoteli povedati nekaj tajinstvenega in vzvišenega.
Kmalu se bodo v bistrih valovih igrale drobne ribice ter izzivale ribiče.
Silvin Sardenko:
Glejte človek
Glejte, moji otročiči, kaj so grehi, kaj so biči naredili z Jezusom!
Komu sc srce ne gane, ako gleda take rane. kdo bo plakal solze vsaj?
Spomnili se vsi ga bomo.
Glejte človek — ecce bomo vabi solze iz oči.
Vsem v srce se bridko smili, vsi ga bomo tolažili, križ nosili z Jezusom.
ZA DOBRO VOLJO Luč
Profesor: „Peter Lučovnik, povejte, kaj je luč?”
Učenec Lučovnik: „Luč je svetloba, katero moremo videli.”
Profesor: „Takol Lučovnik, jaz vas vidim, a niste luč!”
DOBER ODGOVOR
Znameniti angleški pesnik Moore (1779-1852) je bil sin preprostega branjarja, a se ni ‘nikoli sramoval svojega nizkega stanu. Ko ga. je neki prevzetni plemenitaš vprašal, ali je bil njegov oče res branjar, je Moore pritrdil.
Plemenitaš: »Tako, tako! Zakaj pa tudi vi niste branjar?”
Moore: »Oprostite, ali je bil vaš oče res plemenit človek?”
Plemenitaš: »To se razume samo ob sebi.”
Moore: »Tako! Zakaj pa vi niste?”
ZAKONSKI MOŽJE
V svoji nedeljski pridigi je grajal župnik nezvestobo zakonskih mož. Navajen ob koncu pridige podali zbrano vsebino še enkrat v primerih, reče: »Slabi zakonski možje so podobni žveplenim vžigalicam, katere se vžgejo povsod; dobri pa so podobni švedskim vžigalicam. Vžgejo se samo ob lastni škatljici.”
P * S * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Franc Ks. Meško:
It (mm je uase vstajenje
(Iz spominov na vojne čase)
Strašne so ibile tiste noči. Strašne in neskončne.
Nasprotniki so slavili svojo zmago, slavili naš poraz, našo sramoto. Ne en večer, ne, dva, tri, štiri večere. Vse hiše so bile slavnostno razsvetljene, razsvetljene vse ceste. Zastave so vihrale s streh, plapolale čez razžarjene ceste, čez vesele ljudi, ki so postajali po cestah, hodili v gručab gor in dol, govorili prešerno glasno, polni sreče in polni zmagoslavja in polni škodoželjnosti. Sami veseli srečni ljudje so hodili po cestah. ML drugi smo se s svojo žalostjo poskrili v tihe sobe. Skrbno, tesno smo zaprli okna, da ne bi pogledal v izbo od škodoželjnosti spačeni obraz in nas še bolj oplašil, še huje nas ranil v naši boli in v našem trpljenju, ponižal nas še globlje. Zaklenili smo duri in še zapah smo porinili kar mogoče daleč čez njo, da ne bi od zmage in vina upijanjena množica prihrumela v sobo, navalila na nas, nas sramotila, morda nas pobila. Zakaj življenje vsakega izmed nas, ki smo delali, delali in se 'borili in smo upali na zmago, a smo žalostno propadli, je bilo tiste dni ip tiste noči kakor list v pozni jeseni; odleti, da ne ve sam, kdaj. Pade na tla, umre, se-gnije, da ga komaj kdo opazi, komaj se kdo pobriga zanj, se niti nihče ne zmeni zanj in za žalostno njegovo usodo.
Strašne so bile tiste noči, strašne in neskončne.
Dolgo v noč je šumelo in vpilo nasprotnikov veselje in slavje.
Malo pod našo hišo so kurili zmagoslavja kres. Pokalo je ves večer, pozno, pozno v noč. Veselje je nemara prožilo puške, prožilo jih morda tudi sovraštvo. Kdo bi vedel, kdo bi mogel z gotovostjo povedati in ugotoviti, kam, komu je bila namenjena krogla, ki je žvižgala mimo hiše? Zraku morda, brez premisleka in brez cilja izstreljena v sanjavo nočno tišino, v prazne, molčeče daljave, meni morda, morda sosedu organistu in cerkovniku. Kdo je videl tedaj v srca, kdo tehtal misli? Ti je li prijatelj od včeraj še prijatelj? Brat od včeraj še brat in ne Kajn, po tvoji krvi hlepeč? Vedeli smo le eno: srca so zbegana, vzburkana, razdivjana in zastrupljena, misli, polne sovraštva, polne hrepenenja po nasilnosti in maščevanju.
Vso noč sem strmel brez spanja v molčečo temin©. Vso noč sem se grabil za prsi, kjer je peklo in žgalo, močil si glavo in senca, kjer mi je kljuvalo in kovalo, da sem mislil: zdaj- pride moja zadnja ura. Vso noč sem se ječe premetaval po postelji in se mučil s pekočo mislijo, z nerazrešeno, nerazrešljivo uganko: „Kako je to prišlo? Kako je bilo to mogoče?”
Proti jutru sem za hip zadremal. Straš-nejše sanje so me napadle v polsnu, nego so
Dr. Franček Šegula:	8
VMesel dni pa juicoueen
(Opis potovanja v Sveto deželo)
Spotoma smo našli tudi več tamariskov. To je puščavsko drevesce malo podobno našim cipresam. Šofer je zopet pojasnil, da gredo beduini zgodaj zjutraj še pred sotlč. vzhodom vrezovat v to nizko drevesce. Smolo, ki priteče iz zareze, pustijo teči v pesek, nato pa s smolo napojeni pesek vlagajo v zaboje. Ob vročem soncu se smola cedi skozi luknjico, ki jo napravijo v zaboj in to jim služi za hrano. Pravijo, da je tudi Mojzes to užival in da ime „mana” pride od tod. Tamariskova smola se namreč imenuje arabsko „men”. Tako razlagajo nastanek mane nekateri protestantje, ki nočejo priznati, da je Bog pošiljal Izraelcem mano in skušajo stvar razložiti naravnim potom.
V OAZI FEIRAN
Okrog treh popoldne smo prišli v dolino VVadi-Feiran. 1 ukaj smo našli prvo senco po oni zjutraj pri Mojzesovih vrelcih. Ustavili smo se za nekaj trenutkov.
Pač pa smo se pošteno ohladili in odžejali v kraju Feiran, kamor smo dospeli po kakšnih dveh urah. Kako se je prilegala gosta senca pod trtnimi brajdami starega samostana Meharret. Ves božji dan nismo
me trpinčile bedečega. Vzkriknil, planil v postelji pokonci — ne moja, tuja, izposojena je bila postelja — glasno sem govoril: „Ali je resnica? Saj' ni! Saj' ni mogoče!”
Tedaj je potrkalo na duri. Ženski glas — glas organistove žene — je vprašal: „Go-spod, ali boste maševali?”
„Kaj hoče?” sem se začudil. Vrtelo se mi je v glavi, šumelo kakor v veletoku ob divjem nalivu. Premišljevati sem moral, truditi se s premišljevanjem, da me je bolelo za čelom, preden sem se zavedel in sem mogel odgovoriti: „Bom!” Naglo sem še pristavil: „Ali je Tone doma?” — Naš organist je Tone.
„Ne. Snoči je zbežal. Vedi Bog, kje se skriva.”
V joku je utonil ženin glas.
„Kaj bo z njo, kaj bo z deco, če izgubi Tone službo poštnega sla, kar pod novo upravo brezdvomno bo, in morda še službo pri cerkvi?” sem premišljeval, ko sem se napravljal.
Ko je stala meglenega jesenskega jutra krsta z materjo pred cerkvijo — moj Bog, petnajst let je od tega — sem naševal tako kakor to jutro, ves prestrašen do dna srca, z dušo, ki je v svoji boli kričala in prosila: „Umreti, umreti!”
Milka Hartman:
Naš križev pot
S težkim križem Kristus hodi mimo naših kot! in hiš — oj za Njim, za Njim nesimo tudi mi svoj težki križ!
Oh, veliki petek s težo je zagrnil nam nebo.
Simon, ti pomagaj slabim nam, na sveto Golgoto!
O Veronika, ti s prtom naše boli pot otri, saj je Križanemu znano, da ponižanje boli!
Iložja Mati, bič pod križ nas
tolikrat že vrgel je-----
Naj nas dvignejo, Marija, Tvoje milostne rokč!
Križani, mi vsi visimo!
O, na križu nisi sam —-------
Vsi udarci, rane žgoče naj v rešenje bodo nam!
Smrt je bridka! Oljske gore
• kelih mimo šel ne bo —------
V božje roke izročimo
vse, kar nas zadelo bo-------
videli zelene rastlinice. Povsod le kamen in pesek, nad nami pa sinje nebo s pekočo sončno oblo... Nikjer nismo dobili kapljice sveže vode, samo tisti krop, ki smo ga vzeli s seboj za rezervo ali ga je vsakdo nosil za pasom v svoji vojaški čutari. In kako te je šofer grdo pogledal, če si to nemogočo pijačo izlil ali morda samo izpljunil. Seveda, bili smo v puščavi. Ostati brez vode bi pomenilo smrt...
Tukaj je bilo pa sveže vode iz 12 m globokega vodnjaka na pretek. Tudi rdečih buč smo imeli še precej in še ohladili smo jih lahko v mrzli vodi. Vsem je odražalo veselje z zagorelih obrazov: za ta dan smo bili rešeni pekočega sonca!
V tem samostanu sameva en sam sinajski menih kot ostanek slavne preteklosti tega kraja. Po pripovedovanju velike (španske) romarice Agerije v 4. stoletju p. Kr. se je na tej ravnini bil Jozue z Amaleciti (prim. 2. Mojz. knj. 17, 8—16). Sv. pismo imenuje to ravnino Raphidim (izg. Rafidim). Na gori Gebel Taluma, ki stoji nasproti, je po istem viru molil Mojzes z dvignjenimi rokami. Enako je v tem kraju prišlo do sprave med Mojzesom in njegovo ženo Seforo (2 Moj/, knj. 18, 1 — 12) in Jetro je tukaj dajal nasvete Mojzesu za pravično sodbo (2 Mojz. knj. 18, 13-27).
Oaza Feiran med ostrimi pečinami je prekrasna. Iz njene sredine teče hladni vre-
Sredi maše sem zaslišal za seboj polpri-tajeno ihtenje. Mali ministrant Nande, organistov sin, je jokal. Jokal najbrž po očetu, ki je osovražen, preganjan in je moral bežati. Bežati, samo ker je naš človek, ker ni maral postati izdajica naroda. Prejokal je morda vso noč doma z materjo in tudi tu pred oltarjem se ne more vzdržati solz. Prenehal sem z molitvami. Bilo mi je, da moram tudi zakriti obraz z rokami, se zgruditi na oltar, pasti na kolena preči oltarjem in zaplakati, da me sliši Večni, Vsemogočni v tabernaklju, da sliši in se nas usmili.
S težavo sem nadaljeval, le iztežka od-maševal. Do konca maše je jokal mali Nande, fantiček kakor angel.
Prišla sva v zakristijo. Odložil sem kelih in vprašal: „Zakaj pa si jokal, Nande?” Zaupno je dvignil k meni črne oči, vse zastrte s solzami. Poltiho, jokaje je odgovoril. „Ker smo domovino izgubili.” Ostrmel sem.
Kaj naj storim,kaj naj; mu rečem, da ga potolažim?
V zadregi sem gledal predse. Kar mi obvisi pogled na razpelu v omari. Počasi, kakor še negotov, kaj naj počnem, ga vzamem v roke, pokažem Nandetu in ga vprašam, kakor sem izpraševal v šoli:
„Kdo je to, Nande?”
Ihtel je, da se je tresel, a je odgovoril: „Gospod Jezus.”
-Kje je?”
„Na križu.”
„Kdo ga je križal?”
„Njegovi sovražniki.”
Zemljo strese božja sila,
z grobov kamen odvali —------
O, velikonočna zarja, vsem trpečim zažari!
lec, ki daje življenje 30.000 palmam in ta-mariskom in še marsikaterim drugim redkim puščavskim rastlinam. Morda namaka tudi skromne njivice koruze in tobaka o-krog ubožnih koč beduinov. Dobro so nam ostali v spominu na pol nagi zagoreli otroci, ki so vedno vpili: „Bakšiš, bakšiš”. In ženske so se sramežljivo obračale v drugo stran, ko so nam prišle naproti in pri tem komaj čakale trenutka, da bi lahko ob prvi priliki nadomestile zamujeno radovednost. Pravi gospodar puščave pa je šejk, visok, vitek s snežnobelo obleko do pet;), ki nas je malo ]>red Feiran-om počastil s svojim značilnim globokim poklonom miru, pri katerem je z desnico napravil mogočno kretnjo od čela na prsi.
Iz El-Meharret smo se umaknili približno ob pol šestih. Tudi šoferji so bili že boljše volje, ker je ostalo do cilja našega sinajskega potovanja — samostana sv. Katarine — le še slabi dve ure vožnje. Tudi cesta je od tukaj naprej bila boljša po zaslugi menihov, ki tod vzdržujejo zvezo med obema samostanoma.
Vozili smo skozi dolini Waadi-eš-šeikh in Wadi-Arribeh. Zadnja leži ob vznožju griča, na katerem stoji Aaronova kapelica, kapelica d’Harun, kjer so Izraelci molili zlato tele.
(Dalje prihodnjič)
„Kdaj?”
„Na veliki petek.”
,yPa je ostal na križu?”
„Ne. V grob so ga. položili.”
„In kaj so še naredili?”
Pomolčal je in premišljeval.
„Ne veš, grob so —” zapečatili.”
„Pa je to pomagalo? Ali je ostal v grobu?”
„Nel”
„Kaj pa?”
„Vstal je iz roba.”
„Glej, Nande.” — tudi meni so silile solze v oči in komaj sem govoril — „tako so položili v grob našo domovino. In ne dovolj tega. Zapečatili so grob, zapečatili sovražniki in prijatelji z državnimi pečati in s svojimi podpisi. A kakor je prišlo jutro Velike noči, vstajenja dan, za gospoda Jezusa, tako bo prišel vstajenja dan za našo ubogo domovino. Prosi gospoda Jezusa, da pride kmalu. Poljubi Gospoda!”
ANATOLE FRANCE:
Oceanski lieisius
Tisto leto je mnogo ribičev iz Saint-Va-lčryja, ki so šli na lov, utonilo na morju. Njihova trupla so našli na obali, kamor so jih z ostanki ladij naplavili valovi in v teku devetih dni je bilo na hriboviti cesti, ki vodi k cerkvi, videti, kako so nosili na ramah rakve, za katerimi so šli jokajoče vdove v svojih dolgih črnih plaščih z oglav-nicami kakor svetopisemske žene.
Prav tako so tudi ribiškega kapitana Jeana Lenoela in njegovega sina Desireja položili k večnemu počitku v glavni cerkveni ladji pod obokom, kjer sta bila nekdaj obesila Naši ljubi Gospe v dar ladjico z vso opremo. Bila sta to pravična in bogaboječa moža. In gospod Guillaume Trupheme, župnik saintvaleryj'ski, je dejal potem, ko je opravil pogrebne obrede, z glasom, vlažnim od solza:
..Nikdar še nista bila položena v posvečeno zemljo, da bi tam pričakovala božjo sodbo, vrlejša moža in boljša kristjana, kot sta bila Jean Lenoel in njegov sin Deske.”
In dočim so obrežne barke z njihovimi gospodarji poginjale ob obali, so se na odprtem morju potapljale velike ladje in ni ga bilo dne, da ne bi ocean vrgel na kopno ostankov potopljenih brodov. Tedaj' so nekega dne otroci, ki so se vozili s čolnom, zagledali soho, ki je plavala po morju. Bil je to kip Jezusa Kristusa v življenjski velikosti, izrezan iz trdega lesa in čisto naravno poslikan, in videti je bilo, da je starinsko delo. Ljubi Bog je plaval po vodi s široko razprtimi rokami. Otroci so ga potegnili v čoln in ga odnesli v Saint Valery. Njegovo čelo je bilo ovenčano s trnjevo krono; njegove noge in roke so bile prebodene. Toda manjkali so žeblji kakor tudi križ sam. Prikazal se je z rokami, razklenjenimi, kakor da se hoče žrtvovati in blagoslavljati, tak, kakršnega so videli1 Jožef Arimatejec in pobožne žene ob času, ko so ga polagali v grob.
Otroci so ga izročili gospodu župniku Trnphemeu, ki jim je dejal:
„Ta podoba Gospodova je starinsko delo, in tisti, ki jo je izgotovil, je brez dvoma že davno mrtev. Čeprav dandanes amienski in pariški trgovci prodajajo po sto frankov in še celo draže občudovanja vredne sohe, je treba pripoznati, da so tudi nekdanji mojstri zelo zaslužni. Toda predvsem se veselim ob misli, da je Jezus Kristus, ki je prišel tako, z odprtimi rokami v Saint-Valčry, storil to zategadelj, da blagoslovi to tako kruto preizkušano župnijo in da naznani, da se mu smilijo ubogi ljudje, ki v večni nevarnosti za svoje življenje hodijo na lov. To je Bog, ki je hodil po vodah in ki je blagoslovil Kefove mreže.”
In gospod župnik Trupheme se je, po-loživši Krista na prt velikega oltarja v cerkvi, podal k tesarju Lemerreu naročit lep križ iz hrastovega lesa — iz same črn j ave.
Ko je bil gotov, so pribili nanj Boga s čisto novimi žeblji in ga postavili v cerkveni ladji, nad klopjo starešin.
Tedaj so opazili, da so bile njegove oči polne usmiljenja in kot vlažne od neke nebeške milosrčnosti'.
(Dalje na 8. strani)
(Velika nae na DCmrnkeat
Ne le z Magdalenske gore, ki se dviga južno od Gospe svete z bližnjo cerkvico sv. Krištofa nad Škofjim dvorom, tudi z gore sv. Urha na zapadnem robu Gosposvetskega polja in v bližnjih legah celo s strmih in oguljenih rebri Karavank, s Stola, z Obirja, in Pece je skopnela bela snežna odeja, da se razločno vidijo temnozeleni gozdovi 'borovja, jelovja in smrekovja, že zeleneči travniki in pašniki, na novo zorane in zato po sveži, razgreti zemlji duhteče njive, pa tudi sive skale, gole strmine in pečine, med katerimi vodijo nevarne stezice in stopnice na znamenite razgledne točke ponosnih Karavank. Z vrhov nad Spodnjim Rožem, z Gr-lovca, Macna in Žingarice v bližini svetov-noznanih Borovelj je slišati od časa do časa, kadar toplejše sape juga silijo s prav posebno močjo preko karavanških grebenov v Rož in ostalo Koroško, zamolklo, domačinom dobro znano grmenje in votlo bobnenje: zdaj tu, zdaj tam se utrga plaz, drvi in drči z vso naglico preko strmega skalovja navzdol, dokler se ne razprši, potem ko je že opravil svoje nesrečno delo, poizgubivši se med granitno trdnim, redkim bukovjem in maces-novjem.
V sto in sto potočkih in vrelcih, pa tudi po nevarno naraslih hudournikih, po Suhah in Bistricab, po Borovnicah, črnah in Belah hite, včasih mogočno bobneč, včasih zopet milo in ubrano žuboreč, snežno-mrzle vode v mogočno Dravo, ki vseh zimskih spon osvobojena, dere skozi deželo Koroško, skozi Rož in Podjuno. V sončnih gajih okoli Vrbskega jezera, na Otoku, blizu Ribnice in Sekire, pa tudi blizu pri-' sojnih Žihpolj nad Rožem že prepevajo na vrheh najvišjih smrek drozgi, v grmovju, ki raste na terasah opuščenih vinogradov pod Humperškim gradom nad Rožem, se oglašajo kosi in taščice, zjutraj in zvečer; diše vijolice in trobentice pa čakajo, kdaj se vendar povrnejo druge stare znanke v njihovo družbo.
3. številka „Vere in doma“
Tako prihaja v Koroško ljuba vigred in tako se dela veliki dan prebujenja in novega življenja. V sivem, starodavnem zvoniku, ki je videl že mnogo 'bojev in mnogo krvoprelitja, mogočno pozvanja gosposvetski zvon in za njim po vseh dolinah in br-dih zvon za zvonom, zvonček za zvončkom, da morajo slišati veselo oznanilo o Veliki noči vsi.
Že ko je še bila huda zima, so pripravljali mladeniči plamenice, večje in manjše, iz srednjedebelili borovih debel, na koncu precepljenih in s smolo prepojenih, da so se na soncu in v prepihu v skednju do velikonočnega tedna docela osušile. Blizu vasi na kakem holmcu, kjer na Veliko soboto zvečer vaški duhovnik pri kapelici blagoslovi „žegen”, zanetijo, kakor hitro se začne
mračiti, velikonočni kres; njegovem ognju si zapalijo plamenice, ki jih drug za drugim v dolgi vrsti spretno sučejo in vrtijo v kolobarju, nad glavo okoli sebe, pomikajoč se ob njivah in travnikih, po ozarah in odprtih poteh, k bližnji cerkvici ali kapelici, za njimi hodijo stare ženice in stari možje, dečki in deklice, molijo na glas za starim očakom in prepevajo svete velikonočne pesmi. Oni pa, ki bivajo v dolinah, gledajo od daleč te prekrasne žive slike vstajenja in ljubezni. Ko zadonijo velikonočni zvonovi in zagrmijo v zeleno pomlad velikonočni streli, da odmeva skalna stena Ka-
ravank, hrib in dol, tedaj so srca vseh polna velikonočnega veselja.
Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče v koroško deželo Veliko noč.
Po polju koraka, resen kljub veselim utripom v srcu, slovenski oratar; z njim njegov sin. Križce, napravljene iz blagoslovljenih vrbovih vejic, dobro ped visoke, in blagoslovljeno vodo v vrču nosita s seboj. Na vsakem oglu njiv zasadita po en križec, ga zalijeta z blagoslovljeno vodo in se pri tem prekrižata: sedaj ne bodo mogli ne toča ne nevihta niti hudi duh škodovati tako zavarovanemu polju.
Tudi visoko hišo in visoka gospodarska poslopja je treba ubraniti vsakega zla. Jajca, na obeh koncih preluknjana in skozi obe luknjici izpraznjena, potem pa z blagoslovljeno vodo napolnjena, mečejo, ko zazvoni poldne na Veliko noč, čez strehe hiš in drugih poslopij, da jih tako blagoslovijo in obvarujejo nesreče.
Velikonočno sonce se začne za tirolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se podijo od zapada proti vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega sonca obsevajo zasnežene robove gorskih grebenov in nastane ono znamenito večerno žarenje gora, ki ga nihče ne more popisati. Tedaj zadoni, ujemajoč se z mogočnim in vendar milim zvonjenjem, ki se razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; tedaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu žal komaj še znana, domača velikonočna pesem: „Prišla je Velika noč ..
Dr. T. F.
V pomladanski številki te družinske revije zamejskih Slovencev pozdravi bralca najprej lepa slika koroškega bisera - Marij« na Otoku - katero spremlja iz goreče ljubezni pisan sestavek o Koroški izpod peresa Jožeta P'eterlina, ki s pesniško besedo podaja sliko Koroške, kot jo mora imeti pred seboj vsak pravi Slovence. Med pesmimi je prva T r i n -kova, posvečena rodni zemlji, ki jo je ta glasnik beneških Slovencev zapel iz svoje srčne bolečine. Vedrejša je Janežičeva o materi in prigodniška, posvečena č. m. Tereziji Hanželič. Polanšek razmišlja o Besedi. Zelo prijetno se bere P o 1 a n-č e v gladki prevod iz francoščine Perigardovc črtice „Evica je bolna”. Sara podaja psihološko dobro zadeto sliko iz življenja dveh mladih ljudi v velikem mestu ob morju. Nov obraz pa je Matej P r e i -n i g, ki v lepo izrisani črtici na cankarjevski način podaja mladostno doživetje in upamo, da bomo njegovo ime odslej še večkrat srečavali v listu. Nadaljuje se povest „Luč z gori” in ljudska pripoved iz Benečije „Malo življenje”. V kulturnih obzorjih pa Slapar nadaljuje svojo tehtno razpravo o narodnosti. Posebno domačnostno obeležje pa dajejo tej številki lepo izbrane ilustracije Maksima Gasparija, kateremu je Peterlin posvetil tudi poseben članek. Rado Lenček je prispeval kratek, a zanimiv sestavek o slovenski ljudski umetnosti, a vsakogar bo zanimala ocena Martelančeva ocena slovenske filmske produkcije. Obzornik dopolnjuje še kronika o prosvetnem delu na Koroškem, Goriškem in Tržaškem. Pod zaglavjem Naše knjige opozarja na res prepotrebno delo prof. Martina Jevnikar-j a „Vsebina slovenskih leposlovnih del” v kateri je kratko in jedrnato označena vsebina važnejših slovenskih leposlovnih del. Potreba, ki se je pokazala na tržaških in goriških šolah, je rodila to knjigo in dobro bi bilo, če bi postala dostopna tudi na Koroškem.
Okusno je urejena tudi kot vedno pestra ženska rubrika, kjer je najti tudi zelo čeden kroj „dečvc” za naša dekleta.
OCEANSKI
Enemu izmed cerkvenih 'ključarjev, ki je hil prisoten, ko so postavljali razpelo, se je zdelo, da vidi teči solze po božanskih licih. Ko j,e drugo jutro gospod župnik stopil z ministrantom v cerkev, da bi bral mašo, je 'bil silno .presenečen, ko je našel križ nad starešinsko klppjo prazen, a Krista ležečega na oltarju.
Precej, čim Je dokončal sveto opravilo, je dal poklicati tesarja in ga vprašal, zakaj je vzel Krista s križa. Toda tesar je odvrnil, da se ga sploh ni pritaknil, in ko je vprašal še cerkovnika in cerkvene ključarje, se je gospod Trupheme prepričal, da ni 'bil nihče stopil v cerkev od takrat, ko je bil Bog postavljen nad starešinsko klop.
In tedaj ga je prevzel občutek, da so to čudovite stvari, in previdno je razmišljal o njih. Sledečo nedeljo je pri pridigi govoril o tem svojim župljanom in jih pozval, naj prispevajo mile darove, da se postavi nov križ, lepši od prvega in ki bo vrednejši, da nosi Njega, ki je odkupil svet.
Siromašni saintvalčryjski ribiči so darovali toliko denarja, kolikor so zmogli, a vdove so prinesle svoje poročne prstane. Tako je gospod Trupheme lahko šel takoj v Abbe-ville naročit križ iz črnega lesa, ki se je močno svetil in na katerem je bila na vrhu pritrjena tablica z napisom INRI v zlatih črkah. Dva meseca pozneje so ga postavili na mesto prvega in nanj so pritrdili Krista, med sulico in gobo.
Toda Jezus ga je zapustil prav tako kakor onega drugega in še isto noč Ičgel na oltar.
Ko ga je gospod župnik zjutraj tam na-
KRISTUS
šel, je padel na kolena in dolgo molil. Glas o tem čudežu se je razširil vse naokoli in amienske gospe so priredile zbirko za saint-valeryjskega Krista. A gospod Trupheme je prejel iz Pariza denarja in draguljev in žena mornariškega ministra, gospa Hyde de Neuville, mu je poslala srček od demantov. Ko je bilo na razpolago vse to bogastvo, je neki zlatar iz Saintsulpiceske ulice v dveh letih izdelal križ iz zlata in žlahtnega kamenja, ki je bil z veliko svečanostjo posvečen v sainivalčryjski cerkvi na drugo nedeljo po Veliki noči leta 18 .. Toda On, ki ni zavrnil križa, prepolnega muk, je pobegnil s tega tako dragocenega razpela in se znova vlegel na belo pltarsko platno.
Iz strahu, da bi ga utegnili razžaliti, so ga to pot pustili in tam je ležal že dlje nego dve leti, ko je Peter, sin Petra Cailloua, prišel povedat gospodu župniku Truphe-meu da je na obali našel pravi križ našega Gospoda.
Peter je bil preprost fant brez lokavosti in ker ni imel zadosti pameti, da bi si bil mogel dovolj prislužiti za življenje, so mu iz usmiljenja dajali kruha; imeli so ga vsi radi, ker ni storil nikdar nič hudega. Toda govoril je brez prestanka, česar pa nihče ni poslušal.
Vendar je gospoda Truphemea, ki je brez prestanka premišljal o skrivnosti oceanskega Krista, iznenadilo, kar je ubogi slaboumnež povedal. Podal se je s cerkovnikom in dvema ključarjema na kraj, kjer je dejal otrok, da je videl križ, in našel je tam dve deski, obiti z žeblji, ki ju je morje že dolgo valjalo in ki sta res tvorih podobo križa.
Bili so to ostanki neke stare, že davno
(fjog&stooee pile.:
VELIKI ČETRTEK
V	globoki hvaležnosti se spominjajo vsi verniki na Veliki četrtek velikega dogodka, ki se je odigral „tisto noč, ko je Jezus bil izdan. Vzel je kruh in se zalivali! ter ga razlomil in rekel: to je moje telo, ki se za vas daje; to delajte v moj spomin. Prav tako tudi kelih po večerji govoreč: ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate smrt Gospodovo, dokler ne pride.” (1. Kor 11, 23—27). V tisti sveti uri nam je zapustil v svoji neskončni ljubezni do nas grešnih ljudi samega sebe v presvetem Rešnjem Telesu in presveti Krvi. Ljubil je ljudi vseh krajev in vseh časov, ljubil je nas ter vse, ki bodo še za nami živeli do konca dni. Izkopal je studenec milosti in ga napolnil z živo vodo svoje božje krvi. Tudi nam je hotel postati in ostati kruh in pijača, ki daje večno življenje. Ta studenec pa je globok, tako globok, da ne more iz njega črpati nobeden navaden človek. Kajti kdo bi mogel z ustvarjeno roko zajeti neustvar-jcnega Boga? „Nobcdcn si ne prisvaja te časti, ampak kliče ga Bog kakor Arona” (Hcbr 5, 4).
V	isti uri, ko je Kristus ustanovil presveto Evharistijo, v isti je tudi postavil prve duhovnike, apostole, ko je dejal: „To delajte v moj spomin”. Tedaj so bili posvečeni, prvo daritev pa so opravili šele po Gospodovi smrti. Ta daritev se pa ponavlja po vsem svetu po rokah duhovnikov. Apostoli so bili prvi, ki jih je Bog izbral za zajemalce in delivce milosti, ki jo je nam na križu zaslužil Jezus. Za apostoli pa stojijo vsi duhovniki, služabniki božji, do današnjih dni. Mi in vsi bogoslovci celega sveta hrepenimo po dnevu našega Velikega četrtka, našega posvečenja v duhovnike. Kot je Kristus šolal in učil svoje učence tri leta, prav tako vodi, šola in uči nevidni Kristus tudi nas preko naših predstojnikov, ki vršijo to nalogo v njegovem imenu.
V	teh letih priprave pretehtamo, ali je naš namen, ko smo sc odzvali božjemu klicu, čist in svet? Za dušnopastirsko delo skušamo pokazati s tem, da sc potrudimo napredovati „v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in ljudeh” (Lk 2, 52). Pripravljamo se, da bomo, ko nas bo nekoč poklical škof v imenu Cerkve, stopili pred oltar kot vredne posode, v katere bodo položili po duhovniškem posvečenju oblast nad Kristusovim telesom in njegovo za nas prelito krvjo. Od tedaj pa bomo vsak dan darovali Kristusa Bogu Očetu v spravo za grehe ljudstva in za naše grehe, ker smo tudi sami obteženi s slabostmi. Stali bomo ob studencu milosti in jo delili vsakomur, kt ga žeja po vodi. Kot orodje v božjih rokah bomo hranili duše vernikov z kruhom iz nebes, ki ima vso sladkost v sebi. Vodili bomo čredo, ki jo nam bo izročil Kristus, do nebeškega veselja.
•
V	našem celovškem bogoslovju sc pripravlja 59 mladeničev na duhovniški poklic. 12 od teh bo doseglo letos svoj cilj.
Prav goreče prosimo Boga, da bi jim dal milost svetega življenja, da bo tudi od njih, kjerkoli bodo hodili in delali, izšla moč, ki bo zdravila in grešnike vodila na božja pota. Prosimo Boga, da bodo vneti oznanjevalci Kristusovega nauka in da si bodo ohranili marljivost v delu in mladostni idealizem vse svoje duhovniško življenje.
„Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev” tako si nas učil, Kristus. Usliši torej milostno prošnjo tvojega ljudstva, ki te ponižno prosi za duhovnike, srednike med Bogom in nami.
(]x)topljcne ladje. Na eni teh desk je bilo razločiti še dvoje črk, naslikanih s črno barvo, in sicer j in L, in ni bilo mogoče dvomiti, da so to drobci ladje Jeana Lenbe-la, ki je pet let poj>rej s svojim sinom Dč-sirejem poginil na morju.
Ko so to videli, so se cerkovnik in oba ključarja pričeli smejati nad preprostim revežem, ki je razbite ladijske deske imel za križ Jezusa Kristusa. Toda gospod župnik Truipheme je zadržal njihov posmeh. Mnogo je razmišljal in mnogo je molil, odkar je prišel med ribiče ta oceanski Krist, in skrivnost neskončnega usmiljenja se mu je začela prikazovati. Pokleknil je v pesek, izmolil molitve za verne pokojnike, nato je pa naročil cerkovniku in ključarjema, naj vzamejo te ladijske ostanke na ramena, jih odneso in odlože v cerkvi. Ko je bilo to storjeno, je dvignil Krista z oltarja, ga položil na ladjine deske in ga sam pribil nanje z žeblji, ki jih je morje razjedlo.
Takoj drugi dan je velel postaviti križ na mesto, kjer se je prej nahajal križ iz. zlata in dragih kamnov, nad klopjo cerkvenih starešin. Od tam se oceanski Krist ni nikdar snel. Hotel je ostati na tem lesu, na katerem so umrli ljudje, na pomoč klicaje njegovo ime in ime njegove Matere.Tn tam se zdi, da s svojimi na pol odprtimi vzvišenimi in bolestnimi usti govori: „Moj križ je narejen iz. vseh človeških muk, zakaj jaz sem zares Bog ubogih in bednih.”
t Msgr. Valentin Podgorc
starosta slovenskih duhovnikov
Danes, dne 29. marca 1956 otb pol dveh zjutraj je preminul v celovškem sanatoriju mil g. prelat in stolni kanonik msgr. VALENTIN PODGORC, starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem.
Pri Sv. Neži v šenlruperški fari pri Velikovcu je dne 14. februarja 1867 zagledal luč sveta in bil majnika meseca 1890 posvečen v mašnika. Kot dušni pastir je deloval po raznih farah naše dežele in dolga leta posvetil kot tajnik naši največji kulturni ustanovi — Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
Bil je strokovnjak na zadružnem polju in slovenska Posojilnica v Celovcu je več desetletij procvitala pod njegovim vodstvom.
(Ker je smrt nastopila, ko je bil list že v tisku, bomo objavili obširen popis življenjskega dela pokojnega prelata v prihodnji številki našega lista.)
GRADBENO PODJETJE
Josef
Kunze’s Wtw.
BELJAK -VILLACH
Bichlvveg 2, telefon 59-59
DOGRADITEV REGULACIJA IN ASFALTIRANJE CEST IZOLACIJE ZEMELJSKA IN OSUŠEVALNA DELA
iadnii na steipu
Pregnale so ga moderne signalne naprave
Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem našega GoSSER-piva
Pred kratkim so na stolpu dunajske katedrale ukinili službo gasilca, ki je 400 let varoval prebivalce avstrijske metropole pred ognjem. Uvedli so namreč moderne signalne naprave, ki avtomatično javljajo izbruh požara.
Prvi gasilec je pred nekaj sto leti javljal požare s cerkvenega stolpa tako, da je v ogromen rog kričal: „Ogenj! Ogenj!” in s tem opozarjal meščane na pretečo nevarnost. Pozneje, ko so na stolpu dunajske katedrale, v višini 72 metrov, zgradili gasilsko opazovalnico, je gasilec javljal na kaj originalen način: na košček papirja je napisal kraj požara in ta listič dal v kovinasto kroglo ter jo spustil po cevi, ki je povezovala gasilsko opazovalnico s cerkovnikovim stanovanjem. Ko je krogla dospela do stanovanja, je udarila ob kovinasto ploščo v obliki gonga in opozorila cerkovnika. Čim je cerkovnik zaslišal alarmni znak, je odprl kroglo, vzel iz nje listič in tekel z njim na gasilsko postajo, od koder so gasilci odhiteli na kraj požara. Če je požar izbruhnil po-
noči, je čuvaj za boljšo orientacijo postavil na stolpu še rdečo luč v smeri kraja, kič izbruhnil ogenj.
Ko so iznašli -telefon, je gasilski čuj s stolpa sam obveščal gasilski center o izbrT hu ognja. Danes alarma za ogenj ne dajejo^ samo po telefonu, temveč tudi s posebnimi alarmnimi napravami, ki so postavljene po vsem mestu.
čeprav so na stolpu dunajske katedrale ukinili službo gasilca, bodo tu ostale še naprej vse signalne naprave, ki jih bo lahko videl vsak turist, ki se bo potrudil po 343 stopnicah do vrha stolpa. Službo gasilca pa bo zamenjal uslužbenec, ki bo radovednim turistom ob določenih urah pripovedoval zgodovino gasilske opazovalnice.
'"T
(&cbIo|&rdu,

V Kaufbeuren (Zap. Nemčija) prvih 70 nemških vojaških strokovnjakov za letalsko obrambo in obveščanje študira najnovejše ameriške radarske aparate, ki jih uporabljajo oborožene sile držav članic
Atlantskega pakta (AND)
MATER IN OTROKA, KI STA BILA ZMRZNJENA, SO ZOPET ODTAJALI
V neki koči v Marshalltownu v državi lova (USA) so pred kratkim po ledeni zimski noči našli mater in otroka, ki sta bila že oba trda od mraza. Spravili so oba takoj v bolnico, kjer so zdravniki bolnikoma najprej izmerili temperaturo. Pri materi so ugotovili samo 21 stopinj, hčerka pa je imela le 15 stopinj in doslej v medicinski znanosti še niso poznali primera', da bi človek z tako nizko telesno temperaturo ostal pri življenju. Leta 1951 se je zdravnikom v Chicagu uspelo rešiti življenje neki napol zmrzli ženi, toda ta je imela 18 stopinj. — Kljub vsemu so zdravniki šli na delo. Pripravili so najprej deklici mlačno kopel in ji v vodi v enakomernih presledkih dajali injekcije cortisone. Toploto vode so postopoma zviševali in počasi se je začelo mlado telo odtajevati. čez nekaj časa se je deklica začela gibati in jokati. Po 3 in pol urah so jo že lahko položili v toplo posteljo in je naredila tudi nekaj požirkov. Pri materi je „odtajevanje” trajalo 5 ur.
Porsche-traktorji 12,22.33 p$ TAKOJ DOBAVIMO	Stroj za trošenje gnoja, motorne kosilnice, stroj za obračanje sena in grablje vam dobavi po ugodnih plačilnih Obrokih	H. W E R N 1 G KLAGENFURT, Paulitschgasse 13 Heilige - Geist - Platz 10
		
INTERCONTINENTALE
OSTERREICHISCHE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET
podružnica:
PODROŽČICA - ROSENBACH
Telefon 248	- Teleg. 034490
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
pMSma
ŽAGA IN LESNA TRGOVINA
VOGLE - KOHLDORF Past Ktihnsdorf, tel. 281
Kupi vsako množino okroglega hi rezanega lesa po najboljši dnevni ceni
r()eUke		Fratelli
V vseh verskih knjigah — posvetnih knjigah in romanih — devocionalijah kakor vse vrste kipi in križi — stenske umetne in nabožne slike — rožni venci — para-menti in cerkvena posoda — molitveniki — nudi knjigarna in papirna trgovina		Romanelli Lesna industrija
M r »CARINTHIA,,		
Jiiigijl DRUŽBA SV. JOŽEFA		Ettendorf i. Lavanttale
		Tel. Lavamiind štev. 300
KLAGENFURT, Volkermarktcr Ring 25.		
Podružnice: KLAGENFURT, Sternallee (HI. Geistplatz) 5.		Kupi vsako množino okroglega in re-
VVOLFSBERG v Labudski dolini - KČTSCHACH - ST. VEIT a. d. Glan		zanega lesa po najboljši dnevni ceni
r
Ziege!- und Kiinkervverk
Dipl.-lng. Unger-Ullmann
VELIKOVEC - VOLKERMARKT
ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
I. FACHVVERKSTATTE FCR AUTOKEFHLER
KARL GUI
KLAGENFURT, Kumpfgasse 20
Neue Anfertigungen und Repara-turen — Raschc Bedienung, ange-nehme Preise!
FRANZ SCHNABL
CELOVEC — KLAGENFURT Bahnhofstrasse 38 b
FURNIRJI
FUNDER- IN LEITGEB PLOŠČE POHIŠTVENE OBLOGE, RAZLIČNE LETVE itd.
Lesna industrija in trgovina ter iz-delovalnica cemetne in strešne opeke — sive in rdeče
JOHANN ŽAGAR
KLGENFURT,
Rampenstrasse 15 Telefon 29-08
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi vesele velikonočne praznike specialna delavnica za radio-tehniko
J. DOLINSCHEK
CELOVEC-KLAGENFURT, Lidmanskygasse 16 (Verkaufshallen), Telefon 54-68
Kdor hoče kupiti pristna in dobra vina, ta kupi pri
Oireznik & @o
veletrgovina z vinom CELOVEC,
Viktringer Strasse 5, Tel. 22-51
Na zalogi:	dalmatinska, štajerska,
južnotirolska, nižjeavstrijska in gradiščanska vina.
IMAMO TUDI MAŠNA VINA.
lUokacii dvzavna plačo-
Sreča Anglije in imperija je bajč že stoletja odvisna od zvestobe šestih krokarjev iz londonskega Towerja. Če bodo krokarji zapustili trdnjavo, pravi legenda, se bo Tower podrl, pa tudi država se bo zrušila. Zato ni čuda, če oblast skrbi za šest črnih ptičev in če je zanje določila tedensko plačo dveh šilingov in pol. Krokarji so se sicer že pred tisoč leti, ko je bil Tower zgrajen, zbirali okrog trdnjave, toda nihče se ni prida zmenil zanje, dokler nekega jutra za časa vlade kralja Karla II. krokarji niso zbudili straže prav v hipu, ko so zarotniki hoteli napasti trdnjavo.
Od tedaj jim je bilo zagotovljeno častno mesto v Tovverju. Toda krokarji so se preveč namnožili, tako da so ovirali delo kraljevega astronoma. Zato je kralj ukazal, naj preženejo vse razen šestih. Ti naj bi zadostovali za „varstvo” Towerja. Med drugo svetovno vojno so, prestrašeni od bombnih napadov razen enega vsi ptiči zapustili trdnjavo. Londončani so že videli slabo znamenje... Po koncu vojne so osamljencu preskrbeli samico in kmalu jih je bilo spet šest, ki živijo zdaj pod varstvom „čuvaja krokarjev” H. T. Johnsa. Ta jih vsak dan nakrmi, zvečer jih zapre v kletko in štirikrat na leto jim pristriže krila ...
mi
Rokodelci pozor!
Tesarji, mizarji, lastniki žag, kmetje itd. ako potrebujete stroje za obdelavo in predelavo lesa, obrnite se na znano celovško tvrdko
cAnteu cJhigelo
Zastopstvo strojev in orodja KLAGENFURT-SOD,
St. Ruprechterstrasse 8 Pojasnila brezplačno.
Km us T)rufiiti(jeir
HOLZ- und KOHLENGROSSHANDEL Ausiuhr — Einfuhr
KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 38, Fernrul 55-95, Bahniibersetzung
Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
TRGOSKA HIŠA
HERZELE
PLIBERK
KUMESCHGASSE
Sejalec
Plodna njiva je zorana, z ostro brano prerahljana,
.zemlja, ki jo znoj namaka, željno na sejalca čaka.
Že prihaja s polno vrečo, odloži jo: „Bog daj srečo!”
Križ nad brazdo naredi,
Njemu v čast, ki rast deli.
Pletenico si naveže in globoko vanjo seže.
Pade prva pest pšenice, dar za 'ljube poljske ptice.
Druga pest velja za miške, in pa za domače piske; vse,.kar leze, naj izve: kmetič trudi se za vse.
šele tretjič vrže zase, seme vzklije naj in rase, zemlja naj ga vzame v varstvo, ki retli vse božje stvarstvo.
Limbarski
„Ledeni ptič” je ime nove ladje, ki jo je naročil dunajski magistral. Ladja je vsestransko porabita, namreč kot ledolomilec, požarna ladja in tudi za prevoz potnikov. (AND)
Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem
Qottfried in Ignaz Qlawar
žaga in preša za olje, tesarstvo, tvornica parketov, mlin
L1BUCE - LOIBACH PRI PLIBERKU Nakup bukovih hlodov
PARNA PEKARNA
ŠTEFAN KATZ
nudi najboljše vedno sveže pecivo vseh vrst.
KLAGENFURT,
Waidmannsdorf, Siebenhugelstrasse 75
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
Rudolf Sablatnik
CELOVEC, Siebenhiigeistrasse št. 81 Telefon 49-36
0
UMETNA DELAVNICA SLIK IN OKVIRJEV
HANS TREFFER
CELOVEC-KLAGENFURT Rurggasse Nr. 8
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene velikonočne praznike
Landvvirtschaftliche
Genossenschaft
VSIkermarkt
Kmetijska zadruga, r. z. z o. j.
VELIKOVEC
SKLADIŠČE
MLEKARNA
ŽGANJARNA
Elektro-zagonske baterije za vozila
Stacionarne baterije s ploščami z veliko površino Telefonske baterije
Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold Jungfer
Baterije za motorna kolesa Startne baterije
Radio-baterije
Bistrica v Rožu - Feistritz im Rosental
Guverner Teherana (prestolnica Perzije) general Bakhtiar je pri neki paradi prijazno stisnil roko sovjetskemu vojaškemu atašeju, majorju Kuznecovu. Toda čez nekaj dni ga ie dal postaviti na mejo, ker je perzijska policija ugotovila, da je major — vohun.
OPERACIJSKA MIZA - HLADILNIK
švedski kirurg dr. Adams Ray je skonstruiral posebno operacijsko mizo, na kateri lahko operirajo bolnike, ki so jim temperaturo znižali na 28 stopinj Celzija. Na tej operacijski mizi, kakor v hladilniku, s pomočjo hladnega zraka bolnikovo telo postopoma ohlaja vse do 28 stopinj in pri tej temperaturi ostane toliko časa, dokler traja operacija.
Kakor je znano, se pri nizkih temperaturah zmanjšuje delovanje vseh človeških organov kakor tudi krvnega obtoka, kar znatno olajšuje daljšo operacijo, zlasti operacijo srca ali krvnega obtoka. Doslej so temperaturo človeškega telesa zniževali v ledeni kopeli, potem pa so bolnika prenesli na operacijsko mizo, kjer se je njegova temperatura postopoma spet dvigala in zato onemogočila daljše operacije.
PAPIR IZ ŠIBJA
Francoski inženir Louis Grant je iznašel revolucionarni postopek za proizvodnjo papirja iz šibja, ki ga v ta namen doslej še niso uporabljali. Da bi se prepričal o kvaliteti novega papirja, je francoski list „Fran-ce-Soir” na novem proizvodu natiskal nekaj tisoč izvodov posebne izdaje. Hitrost tiskanja posebne izdaje je znašala 6 metrov v sekundi, kar odgovarja 36.000 izvodom na uro. Da bi ugotovili, kakšna je vzdržljivost papirja, so hitrost povečali celo na 7 metrov v sekundi, kar znese 42.000 izvodov na uro. Takšna hitrost praktično sploh ne pride v poštev, ker bi jo stroji ne vzdržali dolgo. 1’apir, izdelan iz šibja, je vse preizkusne hitrosti dobro prestal.
Uspeli poskus odpira nov vir surovin, kajti pomanjkanje borovega lesa v Franciji je vedno občutnejše.
fir
IM ° o|
Kuhinjske
štedilnike
na kurjavo s premogom in drvmi ter električno kurjavo za kmete, gostilne itd.
Krušne peči, naprave za pomivanje posode, sanitarne naprave itd.
Fa. MIKLAU
KLAGENFURT, DOMGASSE 16
liaiie stceU
Josef
Mayrbrugger
prevzame vsa strešna dela gradov, cerkva itd. Pojasnila brezplačno.
Qlalim inserenteni iti prijateljtiu
želi oetele in hlatjasleoljetie,
oelikonohie praznike
OGLASNI ODDELEK
(UmtMM. 3meretilen imeL CfireutuLeti miinsekt eiti roker
and <ieSeynetes Oiterfejt
DIE WERBEABTEILUNG
dtuUU" v Jfokdaitu
Ko so bili prebivalci angleškega otoka so pred več kot 2000 leti še pogani, so se njihovi svečeniki imenovali druidi. Na j večji praznik je bil po tedanji šegi spomladansko enakonočje ali prvi dan pomladi, ki pa v današnjem koledarju pade na 21. marec. V posebnih obredih so takrat prerokovali 'bodočnost.
Tudi po pokristjanjenju so se tu pa tam druidske procesije obdržale naprej kot ljudski običaj brez verske vsebine, a nekako v začetku prejšnjega stoletja pa je ta navada prešla v pozabo.
Letos so se pa na predvečer, dne 20. marca zopet pojavili v Londonu „druidi”. Zbrali so se v predpisanih belih oblačilih okrog zgodovinskega Londonskega stolpa, da praznujejo prihod pomladi.
Dogodek je privabil mnogo radovednežev, pa tudi novinarjev. Neki ameriški novinar takole popisuje ta dogodek:
Njihov voditelj .glavni druid’, ki mu je ime Tomaž Maugham, je razložil, zakaj so se po tako dolgem času znova pojavili: „Za-čutili smo klic javnosti, zato so se znova pojavili, da damo ljudstvu navodila za bodočnost.” Dejal je, da so zato stopili v javnost, ker ,.mrzla vojna skriva v sebi velike nevarnosti.” Ameriški novinar je pripomnil, da on ne sliši nobenih pozivov javnosti in ga nato vprašal, kaj pa delajo druidje takrat, kadar jih ljudstvo ne kliče. Takrait ostane-
jo druidi v zatišju, je odgovoril „in hranijo svoje znanje zase.”
Praktičnega moža z one strani oceana ta razlaga ni preveč ganila, zato je začel pregledovati „druide” enega za drugim. Največ prostora in pozornosti v svojem opisu je posvetil ,,pomladanski deklici”, 20-letni Marici Nevvton, ki je vzbujala med gledalce splošno odobravanje.
Skoraj bi pa ta prireditev povzročila politične zapletljaje, kajti eden od gledalcev je ..glavnega druida”, ki je imel dolgo brado, zamenjal z bradatim nadškofom Maka-riosom z Cipra, ki so ga pred kratkim Angleži poslali v pregnanstvo. Že je bilo slišati nekaj sovražnih medklicev, toda preden je prišlo do kaj hujšega, je bil nesporazum pojasnjen.
Pisatelj Haldor Kiljan Laksness je dobil letos Nobelovo nagrado ja književnost. Kljub lepemu priznanju je zaskrbljen, ker mu bo davčni urad njegove domovine Islandije je, pobral večji del nagrade.
»ATOMSKA” RAZSVETLJAVA
Če bodo pravočasno zgradili potrebne instalacije, bo svetovno razstavo, ki bo leta 1958 v Bruslju, razsvetljeval električni tok iz atomske energije. Belgijska vlada je prepričana, da bodo to zamisel uresničili. Po izjavi predsednika ameriške atomske komisije so že v teku pogajanja z ameriškimi podjetji. Amerika bo nudila vso potrebno strokovno pomoč.
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem TEKSTILNA TRGOVINA
FERTALA
ŠMOHOR - HERMAGOR
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
L. MAURER
CELOVEC - KLAGENFURT, A 11 e r P1 a t z 35 PERILO-BLAGO-VOLNA
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJA-1 LIJEM ŽELI BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Landwirtschaftliche
Genossenschaft
VILLACH - Filialen in Mallestig und Wernberg
Kmetijska zadruga
V BELJAKU — Podružnice v Maloščah in v Vernbericu
NAJ STAREJŠE GORNJE-KOROŠKO KROVSKO PODJETJE
BELJAK - VILLACH Klagenfurter Strasse
želi vsem iposlovnim znancem in prijateljem vesele velikonočne praznike
iiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Oglašuj
v našem listu
i
Zavarujte pri g
Karntnerische Landes-Brandschaden-Versicherungs-Anstalt
Klagenfurt. Alter Platz 30

Vesele in prijetne velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
veletrgovina z vinom
Sima ^Hiihevt
BELJAK - VILLACH
Ringmauergasse 11
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 1. aprila: 07.20—07.23 Duhovni nagovor — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 2. aprila 07.20-08.00 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. — TOREK, 3. aprila: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Zdravniški vedcž. — SREDA, 4. aprila: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Arije iz znanih oper; pojejo solisti ljubljanske opere. — 18.45—19.00 Veseli godci. - ČETRTEK, 5. aprila: 14.00-14.30 Poročila, objave. — Kulturni pregled. — PETEK, 0. aprila: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Mlada setev. (IV). — 18.45—19.00 K’k je bou pa k’k je še kej ... — SOBOTA, 7. aprila: 09.00 — 10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 8. aprila: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
mUPADMF ^p,nWEM|
CERKVENI PRISPEVEK „JAVEN POZTV”
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za I. četrtlejte 1956 (zaključeno 1. marca 1956) še niso plačali, pozivamo, da v opoini-njevalnem roku treh tednov, ki se začne 1. aprila 1956, brez nadaljnega poziva plačajo svoj prispevek do 21. aprila 1956 pri pristojnem župnem Cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo 2% zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino.
Za četrtletna plačila naj se posebno upoštevajo sledeči roki, in sicer: 1. marec, 1. junij, 1. september, 1. december.
Vse barve in laki se dobe pri
FARBEN KIKEL
KLAGENFURT, Priesterhausgasse 1 in ST. VEIT a.d.Glan, Klagenfurter Str. 44
ŠKODA 440
stane 33.850.— šilingov dobavlja
Karl Jovveinig
KLAGENFURT, Siidbahngiirtel 38, Tel. 44-31
Tapecirano pohištvo, žimnice (motlroci), divani, foteli, prvovrstni izdelki samo pri strokovnjaku
Josip Mairitsch
drž. izprašani mojster za tapetništvo in dekoracije KLAGENFURT Priesterhausgasse 1 Cene zmerne. Prepričajte se! Delavnica:	Spital-
bergwcg 70, tel. 53-73 Talne obloge vseh vrst in šalusine.
Pijte „PAGO“
brez konserviranja in barve tekoče sadje samo pri
Jakob Pagitz
KLAGENFURT, \VaagplaU 7
Telefon 59-73
RADI O-APARATE
ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE HLADILNE NAPRAVE
Inštalacijski material in pralne stroje. Vse to dobite v električni strokovni trgovini
Use Tratnik
KLAGENFURT - ST. PETER
Volkermarkter Strasse 92/98
Ugodna plačila na obroke
HERREN- u. KNABENBEKLEIDUNG
FRANK & W E R N E R
KLAGENFURT - ALTER PLATZ
Anzhge, Mantel, Tourings, Saccos und Hosen, Hemden, samt-liche Strickwaren und alle anderen Bekleidungsartikel. Qualitatswaren zu niedrigsten Preisen. Bequeme Teilzahlungen
JABOLČNA DREVESA
INGSTE WERKE, Klagenfurt, 10,-Oktober-Strasse 4. Električne stvari motorje, ves inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalne stroje. Izdelek Graz VVerndorf.
Pisano blago za poletne dirndlne je dospelo. Lastna delavnica. Posvetovalnica. KARNT-NER HEIMATVVERK, Klagenfurt, Herrengasse 2. Jeep-priklopnike Ose za priklopnike Železna platišča (Felgen) in vzmeti dobavlja že rabljene, toda dobro ohranjene in poceni Autovenvertung Schrottvertricb RUMWOLF, Celovec- Klagenfurt Flatschacherstrasse 18, Tel. 37—78
Najzanesljivejša rastoča jabolčna drevesca kupite pri Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar, pošta St. Vid v Podjuni (St. Veit i. Jauntal).
NAPRODAJ
KLAVIRJE, HARMONIJE, NOVE IN RABLJENE dobite najbolje vsak čas, kakor tudi pohištvo, oblazinjeno pohištvo, žimnice, prešite odeje, preproge pri
FRANZ KREUZER’S Wtw. Celovec-Klagenfurt, Kardinalpl. 1 Linoleum ostanki modnih in drugih stvari dobite najceneje pri MODELVAREN C E R N Y, Klagenfurt, Neuer Platz 8.
PREPROGE in ZAVESE
pri
P R A U S E
Klagenfurt, Bahnhofstr. 8
Dobro in poceni ljudsko spalnico dobite že za 2.900 šilingov v VOLKSMoBELHAUS MATSCHE-DULNIG & CO., Klagenfurt, Pau-litschgasse 14.
GUMIJASTI- in DEŽNI PLAŠČI,
plašči iz balonske svile in plašči za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Klagenfurt Volkermarkter Strasse 16.
ODPRTO MESTO
Gostilna v Pliberku išče pošteno, perfektno NATAKARICO, ki je zmožna obeh deželnih jezikov. Naslov dobite na upravi lista.
Der Kaffeezusaiz fiir Ihren Milchkaffee
mimiiimiimmtiiiiiiiiiiimmimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimimiiiiimimimmmimiimimiiiiimiiiiiimiiiimmimiiiimmimiimiiiiiimiiimiii
Kožuhovine
vseh vrst kakor kunine, pižeme, dihurje, veverice, zajce, jazbečevine, mač-kovine in podobno kupujemo vedno in plačamo po najvišjih cenah.
Hans Wrann
KLAGENFURT, Priesterhausgasse 4, Tel. 26-95
Ferguson-
Diesel-traktorji
FERGUSON SVSTEM
EDINO ZASTOPSTVO ZA KOROŠKO
Kurt Marktl & Co.
KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 117
Karl
POtscher
KONJSKI MESAR
CELOVEC, Pischcldorler Strasse 12, tel. 55-22
Prevzemamo tudi zavarovane konje. Ce sila, koljemo podnevi in ponoči.
-Grand Touri)t
125 cm
ab sofort bal der
KTM Hauptvertretung AUGUST KASAN
Klagenfurt, Lidmanskygassc Kundcndienst und Reparatur in eigener VVerkstatte
. . . nadi/st UaUovosUto
izcedttO’ tec&to Ut okusiti pcava deiikaUsa
Avstrijski sir
1.	Riesenaustvahl - iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mdbel Ostcr-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4400
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-sen
4.	Zustellung frei Haus mit cigencm Spe-zialauto
GRGSSTE AUSVVAHL IN:
Polstcrmobcln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigcn Preisen
„DAS HAUS DER GUTEN MDBEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SW-MDBEL-VERKAUFSSTELLE
Bcratung durch cigcncn Architekten!
AUTO VVEDAM-VILLACH
Vertretung fiir Karnten und Ostdrol — Telefon 44-41 liefert prompt oder kurzfristig
SAMTLICHE MODELLE PERSONEN- UND NUTZFAHRZEUGE
RA UPENSCHLEPPER FIAT-DIESEL EUR BAU-, FORST- UND LANDVVIRTSCHAFT
mit Zusatzgeraten: AufrciBer, Planierschild (Angledozer), Uberkopf-
lader, Seihvinde us\v.
Zastopstvo z.a Koroško in Vzhodno Tirolsko Dobavlja takoj ali v najkrajšem času
VSE MODELE OSEBNIH IN PREVOZNIH AVTOMOBILOV
VLAČILCE GOSENIČARJE ZA GRADBENO, POLJEDELSKO IN GOZDARSKO GOSPODARSTVO
z dodatnimi pripravami: lomilci, strgalci, nakl&dniki, žična dvigala
KOMBI WAG E N „M U LTI PL A" :S0-VbimorIaadeongi:udr Besich,i9un9 ein
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 20. — Naročnina mesečno 4 lil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leje pri St, Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 29. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-5$,