Leto XXI*, št. 159
Ljubljana, četrtek 11. julija 1940 _____
Cena t Din
Upiravnlitvo: i-juDljana, Knafljeva 5 — Telefon ttev. 3122, 3123, 3124, !H2t, 8126. faisctratni oddelek: Ljubljana, Belen-toirgora ul — TeL 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
ftt t. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenora aHea 2.
Telefon ftt 190. Računi pri pofit. Cek zavodih: Ljubljana «t 17.749.
Preosnova Francije
Tretja francoska republika, ustanovljena po katastrofi 1. 1870-71, se nahaja v likvidaciji. Angleški listi opozarjajo na dramatične okolnosti: v gromu nemških topov se je pred 70 leti porodila tretja republikanska Francija, ki je »edaj propadla zopet v ognju nemških granat. Iz ponovne borbe Francije in Nemčije se poraja nova ustava premagane Francije.
V torek sta francoski senat in poslanska zbornica v Vichyju pooblastila vlado maršala Petaina, da izdela novo ustavo, ki naj bi pomenila popolno preobrazbo dosedanje Francije. Pooblastilo ima en sam člen in se glasi: »Narodno predstavništvo daje vladi francoske republike na podpis in avtoriteto maršala Petaina, predsednika ministrskega sveta, vsa polnomočja radi izda-nja nove ustave francoske države v enem ali več zakonih. Ustava bo ratificirana s strani narodnega predstavništva, kakršno bo sama predvidela v svojem besedilu.« To pooblastilo je bilo v poslanski zbornici sprejeto s 395 proti 3 glasovom, v senatu pa z 225 glasovi proti enemu samemu glasu. Bilo je torej v obeh zbornicah sprejeto z večino glasov, kajti parlament šteje 618 članov, senat pa 314. Včeraj sta se po predpisu francoskega ustavnega zakona, kakor poročamo na drugem mestu, sestali obe zbornici na skupno sejo kot tako zvana »narodna skupščina« (as-semblee nationale) ali konvent, da z večino vseh (in ne le navzočih) članov obeh zbornic po ustavnih predpisih končno odobrita navedeno pooblastilo za ustavne spremembe.
Francije kot tako zvane »tretje republike«, ki se je sama označevala za žarišče demokracije v Evropi, po novi ustavni spremembi ni več. Po svojem vojaškem porazu išče sedaj drugačne osnove svojega notranjega življenja. Namesto dosedanjega državnega gesla: svoboda, enakost in bratstvo, porojenega iz revolucije pred poldrugim stoletjem, izbira sedaj novo državno geslo: delo, družina in domovina, ki naj bo vodilo državne obnove na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
Dočim je razvoj po sklenjenem premirju z Nemčijo in Italijo pomenil predvsem prelom z dosedanjo francosko zunanjo politiko, pomeni sedanja notranja preosnova Francije prelom z vso dosedanjo notranjo politično tradicijo in preteklostjo te države, z vso njeno notranjo strukturo. Po /.rušenju tako zvane »srčne zveze« (entente cor-diale) z Anglijo, ki se je začela leta 1904, se Francija ne odpoveduje le svoji dosedanji zunanjepolitični zamisli, temveč tudi svojemu politično-duhov-nemu vodstvu v Evropi. Daljnosežnosti te velike notranje preobrazbe znabiti še ne moremo tako podrobno oceniti kakor je bilo doslej že mogoče presoditi neposredne posledice zunanjepolitične
prevsmeritve. Francija stopa na nova pota, katerih smer in končne cilje bo mogoče premeriti šele po sedanji vojni. Ze sedaj pa je izven dvoma, da bo ta notranja preobrazba Francije odločilno vplivala tudi na razvoj v vsej ostali Evropi.
Izhodišče vseh prizadevanj za notranjo preobrazbo francoske republike je nedvomno v spoznanju, da Francija po svojem vojaškem porazu z lastnimi sredstvi in silami ne more več obnoviti svoje nekdanje veljave v Evropi in v svetu. Zato se njeni današnji odgovorni možje trudijo, da bi z notranjo obnovo rešili, kar se rešiti da. V svoji zgodovini je bila Francija v najbolj kritičnih trenutkih navadno najbolj zmožna takih notranjih preporodov. Razlika med nekdanjimi regeneracijami in sedanjim poskusom regeneracije je v tem, da je brez popolnega preloma s preteklostjo nova pot nemogoča, ker ne bo odločala o njej samo volja Francozov, temveč tudi volja obeh zmagovalcev, Nemčije in Italije, dveh ideološko povsem drugače vsmerjenih velesil, ki tvorita jedro evropskega kontinenta. Zelo verjetna je zato domneva, da so Cianovi razgovori v Nemčiji v veliki meri posvečeni tudi razčiščenju odnošajev med velesilama osi in Francijo.
Zaradi boljšega razumevanja sedanju]! daljnosežnih ustavnih sprememb
v Franciji moramo vsaj na kratko prikazati njeno dosedanjo ustavno strukturo. Ustavo Francije je tvoril tako zvani »osnovni ustavni zakon« iz leta 1875, prav za prav sestavljen iz petih zakonov, sprejetih v tem letu in kasneje izpopolnjenih ali spremenjenih še z zakoni iz let 1879, 1884, 1919, 1926 in 1927. Po svojem osnovnem ustavnem zakonu je bila Francija parlamentarna demokracija, v kateri ima glavno besedo svobodno izvoljeno narodno predstavništvo, sestoječ iz dveh zbornic: senata in parlamenta. Obe zbornici se kot tako zvana »narodna skupščina« (assemblee nationale) ali konvent se-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljera ulica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, StrossmayerjeTa ulica štev. 1, telefon dtev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Konferenca pri Hitlerju v Monakovem
Posvetovanja nemških, italijanskih in madžarskih državnikov so se razvijala v dulra tradicionalnih prijateljskih odnosov med Nemčijo, Italijo in Madžarsko
Monakovo, 10. julija. AA. (DNB) Davi ob 9. se je na povratku v Italijo pripeljal v Monakovo italijanski zunanji minister grof Ciano. V njegovem spremstvu so bili italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri veleposlanik Butti, šef protokola Celesia, nemški veleposlanik v. Mackensen ter šef protokola v. Dernberg.
Na železniški postaji, ki je bila vsa v zastavah, so italijanskega zunanjega ministra in njegovo spremstvo sprejeli in pozdravili nemški zunanji minister v. Ribbentrop, general v. Epp, zastopniki krajevnih oblasti, italijanski generalni konzul Pitalli in zastopniki italijanske kolonije. Grofu Cianu je bil prirejen prisrčen sprejem.
Cim je grof Ciano obšel častno četo na železniški postaji, se je odpeljal z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom v hotel Regina, kjer so bili zanj in za italijansko zastopstvo pripravljeni prostori. Po vseh ulicah, kjer se je grof Ciano vozil, so velike množice ljudstva priredile italijanskemu zunanjemu ministru navdušene ovacije. Takoj po prihodu v hotel je grof Ciano začel razgovore z zunanjim ministrom v. Ribbentropom.
Eno uro po prihodu grofa Ciana se je pripeljalo v Monakovo madžarsko zastopstvo z ministrskim predsednikom grofom Telekyjem in zunanjim ministrom grofom Csakyjem na čelu. Madžarske goste je sprejel in pozdravil na kolodvoru nemški zunanji minister v. Ribbentrop, navzočni pa so bili tudi najvišji zastopniki tamkajšnjih oblasti, organizacij in ustanov narodno-socialistične stranke. Ribbentrop je pospremil madžarske goste do hotela, v katerem so se nastanili. Prebivalstvo je priredilo tudi madžarskim gostom navdušene manifestacije.
Ob 11. se je zunanji minister grof Ciano v spremstvu nemškega veleposlanika v Rimu von Mackensena odpeljal v dom voditelja rajha Hitlerja, kjer ga je sprejel zunanji minister v. Ribbentrop. Nekoliko pozneje je prispelo tja tudi madžarsko zastopstvo. Zatem je voditelj rajha sprejel v skupno avdienco v. Ribben-tropa, grofa Ciana in madžarska ministra.
Razgovori v Hitlerjevem domu, pri katerih so sodelovali voditelj rajha in državni kancelar Hitler, zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, predsednik madžarske vlade Teleki in madžarski zunanji minister grof Csaky, so se končala ob 13.45. Zatem je imel voditelj rajha polurni razgovor z grofom Csakyjem in v. Ribbentropom. Ko je ob 14.15 grof Ciano zapustil pisarno voditelja rajha, ga je množica ljudstva, ki se je zbrala pred Hitlerjevim domom, sprejela z navdušenimi vzkliki. Zatem se je grof Ciand podal v hotel »štirje letni časi«, kjer je bil navzoč pri kosilu, ki ga je priredil v. Ribbentrop in na katerem so bili tudi madžarski ministrski predsednik, zunanji minister in ostale ugledne osebnosti.
Monakovo, 10. julija. AA. (DNB) O današnjih razgovorih je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Voditelj nemškega rajha in državni kancelar Hitler je sprejel danes dopoldne ob navzočnosti zunanjega ministra v. Ribben-tropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, predsednika madžarske vlade grofa Telekija in madžarskega zunanjega ministra grofa Cskyja. Razgovori so potekali v duhu tradicionalnih prijateljskih odnošajev med temi tremi državami.
»Os za novo Evropo«
Berlin, 10. jul. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz dobro obveščenih diplomatskih krogov veljajo nemško-italijansko-madžarski razgovori v Monakovu tudi vprašanju zožitve blokade Anglije, in sicer potom ožje priključitve Balkana k dr-državam osi. Te informacije potrjuje tudi dejstvo, da je pri razgovorih v Monakovu navzoč znani nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius.
Rimi 10- jul. j. (DNB) Pod naslovom »Os za novo Evropo« komentira opoldanska izdaja »Giornale d' Italia« sestanek grofa Ciana in Ribentropa z madžarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. List naglasa, da gre temu sestanku velika važnost, ker bodo v Mona-
kovu razpravljali o vseh važnih balkanskih problemih v zvezi z bodočo ureditvijo Evrope. List ponovno naglasa, da želita Italija in Nemčija preprečiti, da bi se evropski konflikt razširil na balkansko področje. V poročilu iz Beograda poroča list, da prevladuje v beograjskih političnih krogih vtis, da imata državi osi po končni izključitvi angleškega vpliva na evropskem kontinentu sedaj možnost, da uresničita svoj načrt glede ureditve nove Evrope.
Pričakovanja Peste
in Sofije
Budimpešta, 10. jul. j. (DNB) Merodaj-ni madžarski činitelji so izjavili dopisniku agencije Štefani, da predstavlja obisk grofa Telekija in zunanjega ministra grofa Csakyja v Monakovu uresničenje načrta, ki je bil že pred dvema mescema dogovorjen z nemško vlado. Madžarska državnika bosta o vsem tem v Monakovu izmenjala misli s tremi visokimi nemškimi osebnostmi.
Sofija, 10. jul. j. (Reuter) Obisk madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra zbuja v bolgarskih političnih krogih veliko pozornost ter celo domnevajo, da nI izključena splošna ureditev vseh balkanskih vprašanj. V neofi-cielnih političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo razgovori med Hitlerjem grofom Cianom ter obema madžarskima ministroma že v par dneh dovedli do konkretnih rezultatov. Po mnenju bolgarskih krogov se lahko smatra za gotovo, da bo v zvezi z ostalimi vprašanji, tičočimi se Rumunije, urejeno tudi vprašanje južne Dobrudže, ki jo zahteva Bolgarija.
Vtis v Rumuniji
Bukarešta, 10. juL p. (Rador). Odhod madžarskega ministrskega predsednika in zunanjdga ministra v Nemčiji ie izzval v rumunski prestolnici veliko presenečenje. Naglašaio Da, da od berlinskih razgovorov ni pričakovati nobenih senzacdi. Rumunska vlada ie v stalnih stikih z Budimpešto. Berlinom in Rimom ter so ji načrti držav osi dovoli mani. Sedai se išče formula, s katero bi se za obe strani na zadovoljiv način uredilo vprašanje Transilvanije. Rumunski listi pa pripisujejo razgovorom v Berlinu velik pomen, pri čemer podčrtava jo. da je bila Rumunija napram Rimu in Berlinu vedno lojalna in korektna.
Bukarešta, io. julija. AA. (Rador) Na snočnji seji vlade so posamezni ministri poročali o poverjenih jim resorih. Notranji minister general Popescu je naglasi!, da vlada v vsej državi popoln red in mir. Zunanji minister Manolescu je govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih ter orisal glavna načela, na katerih slonijo odnošaji Rumunije do ostalih držav. Naglasil je, da je našla sprememba režima v Rumu. niji povsod popolno razumevanje. Predsednik vlade Gigurtu je izjavil, da Obstoja med člani vlade popolno soglasje na vseh poljih zunanje in notranje politike.
Bukarešta, 10. jul. s. (Reuter) Rumun-sko propagandno ministrstvo je objavilo danes, da je bil general Antonescu aretiran zaradi neprijateljskega stališča, M ga je zavzemal napram sedanjemu režimu v Rumuniji.
Prejšnja poročila so javljala, da je ge_ neral Antonescu skušal aiova organizirati železno gardo.
Izjava predsednika
romunske vlade
Bukarešta 10. julija, b. (Štefani) V tukajšnjih krogih zasledujejo z največjo pozornostjo razgovore madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra z nemškimi državniki in italijanskim zunanjim ministrom v Monakovu. Vsi listi ugibajo o vsebini razgovorov, zaključujejo pa, da se za sedaj o tem ne more še ničesar reči. Največje zanimanje je med tem vzbudila izjava predsednika vlade dopisniku nemškega lista »Deutsche Allgemeine Zeitung«, češ da se Rumunija na svoji novi poti ne bo prav nič obotavljala in da bo prilagoditev Rumunije novemu redu na evropskem kontinentu zelo nagla.
Karmasin odpotoval v Berlin
Bratislava, 10. julija, b. (Štefani) Državni podtajnik za nemško manjšino Karmasin je danes odpotoval v Berlin. O namenu njegovega potovanja m ničesar znano.
Članov izlet
na Solnograško
Munchen, 10. julija. AA. (Štefani) Na vabilo v. Ribbentropa je italijanski zunanji minister grof Ciano odpotoval ob 16.30 iz Monakova v dvorec Fussel pri Salz-burgu, kjer bo prebil popoldne. Na postaji ga je pozdravila velika množica z navdušenim vzklikanjem. Prisotne so bile tudi visoke osebnosti, med njimi tudi italijanski generalni konzul in tajnik fašistične organizacije. V Cianovi družbi so bili italijanski veleposlanik Alfieri. člani italijanske delegacije ter madžarski gostje.
ZGODOVINSKA SEJA FRANCOSKEGA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA
Senat in poslanska zbornica sta včeraj na skupni seji razpravljala o izrednih pooblastilih Petainovi vladi - Nova ustava bo predložena v odobritev ljudskemu glasovanju — Preiskava o odgovornosti
za začetek in vodstvo vojne
Bern, 10. juL j. (DNB) Havas poroča iz Vichiyja, da se je današnji drugi in zadnji daa zasedanja francoskega narodnega predstavništva pričel s skupno sejo poslancev in senatorjev ob 9.30. Seja ima značaj tajnega posveta, vsa debata pa bo stenografično zabeležena in shranjena v arhivu narodnega predstavništva. Zapisnik o tej seji ne bo takoj objavljen, marveč šele pozneje po izrecnem sklepu narodnega predstavništva. Občinstvo in novinarji so smeli prisostvovati šele popoldanski seji, ki se je pričela ob 15.
Vichy, 10. jul. s. (Ass. Press.) Pred današnjo sejo francoskega narodnega predstavništva sta obrambni in zunanjepolitični odbor francoskega senata soglasno sprejela sklep, ki odreja preiskavo o odgovornosti za začetek in vodstvo vojne.
Na tajni seji narodnega predstavništva, ki se je vršila danes dopoldne, je bilo sklenjeno, da bo nova francoska ustava pred-odobritev.
ložena ljudskemu glasovanju v končno
Popoldne se je sestalo narodno predstavništvo k novi seji, da sklepa o odobritvi izrednih pooblastil Petainovi vladi, ki sta jih včeraj objavili obe zbornici
Viharna torkova seja
Ženeva, 10 julija, j. (DNB). Prve vesti, ki so prispele o poteku včerajšnje seje francosike zbornice v Vichyju, ne dajo mnogo slutiti napetega ozračja, v katerem se je razvijala seja tako zvanega predstavništva francoskega naroda. Dočim je bil glede načrta za spremembo ustave pod pritiskom nacionalnih interesov še kolikor toliko očuvain videz enotnosti, so se takoj pojavila velika nasprotja, čim je bilo postavljeno vprašanje krivde za zadnje usod-
staneta na skupni seji le v primeru volitve državnega predsednika ali ustavnih sprememb, sicer pa zasedata ločeno.
Predsednik republike izvaja svojo funkcijo sedem let, sme pa biti ponovno izvoljen. Njegov položaj je močno podoben položaju angleškega kralja: pripada mu vsa čast, a le malo dejanske oblasti. Njegova funkcija je predvsem reprezentativnega značaja. Proti sklepom narodnega predstavništva ima sicer na papirju pravico ugovora, toda te pravice se doslej noben prezident še ni poslužil, ker bd jo parlament lahko paraliziral z zopetnim izglasovanjem istega sklepa. Prezident ima pravico razpustiti poslansko zbornico, toda le s pristankom senata.
Izvršno oblast v državi izvaja prezident s pomočjo ministrskega sveta. Glede imenovanja ministrov je vezan na želje narodnega predstavništva in
na njegovo večino, ministri pa so za svoje delo odgovorni samo narodnemu predstavništvu. Narodno predstavništvo torej ne sprejema le zakonov, temveč jih dejansko po svojih ministrih tudi izvršuje. Ustavni zakon iz leta 1875 ne pozna predsednika ministrskega sveta, ker so si formalno vsi ministri enaki, toda njegov položaj se je izoblikoval v praksi.
S to svojo ustavno tradicijo, ki je mnogim evropskim državam služila za zgled, je Francija sedaj prelomila. Besedilo novega ustavnega osnutka ni še znano, a že po dosedanjih uradnih objavah lahko pričakujemo, da bo Francija svoj notranji režim zelo približala onima v Nemčiji in Italiji, zlasti italijanskemu fašizmu, ne da bi se povsem odpovedala tudi nekaterim svojim nacionalnim posebnostim, ki pa bodo seveda prešle v povsem nov okvir.
ne dogodke. Sicer so se, kakor pripominja neki francoski parlamentarni poročevalec, politične stranke v Vichyju razblinile, toda vse zanimanje je bilo tembolj osredotočeno na politične osebnosti, ki so si v zadnjem iletu z velikimi gestami lastile odgovornost za vodstvo države.
Pred začetkom zgodovinske seje poslanske zbornice so se širile vesti, da so najbolj kompromitirani politiki Daladier, Man-del in drugi, ki so baje pobegnili na par-niku »Masiglia«, zopet prispeli v Vichy ter da se bodo udeležili seje. To se sicer ni zgodilo, pač pa je prišel na sejo bivši ministrski predsednik Reynaud z obvezo na glavi, dočim bivališče ostalega tovora begunske ladje »Masiglia« še vedno ni znano.
Otvoritveni govor Herriota. ki se je zelo postaral in izgleda zelo izmučen, je žel šele proti koncu nekaj pritrjevanja, ko je izrazili vero v bodočnost Francije, ledeni molk pa je spremljal oni del Herriotovega govora, v katerem ie skušal omalovaževati vprašanje krivde in odgovornosti ter razpravo o tem odgoditi za poznejši čas. Naglasil je, da še ni napočila ura stroge in nepristranske pravičnosti, kei je sedaj čas narodnega žalovanja.
Ko je nato Herriot predlog glede spremembe ustave odkazal pristojnemu parlamentarnemu odboru v proučitev, je prišlo do prvega incidenta Poslanca Mistler in Laurent sta zahtevala, da se o predlogu ta-kaj glasuje, vendar s svojo zahtevo nista prodrla. Do še hujšega prerekanja pa je prišlo po končanem glasovanju, ko je poslanec VignancouT zahteval takojšnje glasovanje o svojem predlogu, da naj se takoj uvede preiskava proti krivcem francoskega poraza in to tako na političnem, upravnem in vojaškem področju. Herriot se je skliceval na poslovnik in predloga ni hotel dati na glasovanje Prišlo je do hudega prerekanja glede uporabe poslovnik«., tako da je moral naposled Herriot sejo prekiniti
Po končani seji so se razširile vesti da pripravlja poslanec Flandin novo akcijo proti nameravani spremembi ustave, ter da je po zastopnikih bivših bojevnikov v senatu predložil svoj načrt za spremembo ustave. Zasedanje francoskega parlamenta bo vsekakor danes zaključeno in se večina poslancev ter senatorjev že pripravlja na odhod iz Vichyja. V običajno dobro poučenih krogih napovedujejo, da bo še pred zaključkom zasedanja prišlo do senzacionalnih demisij.
Utemeljitev predloga o reviziji ustave
Bern, 10. julija. AA. (DNB) V obrazložitvi predloga o reviziji ustave francoske republike, ki je predložena parlamentu in senatu, se naglaša potreba, da vlada dobi potrebna pooblastila, ki bodo omogočila čimprej izvesti potrebne sklepe. V prvi
vrsti gre za to, da se zagotovi suverenost in neodvisnost države glede važnih odločitev. Avtoriteta države je nad vsem in mora biti oproščena pritiska oligarhij. Vlada francoske republike se bo s podporo narodnega predstavništva trudila, da spravi vse potrebe države v sklad. Prekiniti mora z dosedanjimi metodami ter postaviti pravosodje in upravo države na nove, enstavnejše temelje. Vlada zahteva od vseh Francozov, da jo podpirazjo pri njenih stremljenjih. Posebna pozornost bo posvečena mladini in njeni vzgoji ter francoski družini. V ta namen se bodo izvajali ukrepi, ki bodo omogočali porast števila prebivalstva. Naglaša se nadalje važ-'na vloga, ki jo lahko igra Francija pri izmenjavi blaga, ter potreba novega socialnega reda. Služiti Franciji, to je cilj vlade. Francija bo priznala samo eno aristokracijo, to je aristokracijo inteligence, dela in zaslug, končuje obrazložitev.
Bonnet izjavil, da je bil proti vojni
Berlin, 10. juL s. (DNB) Bivši francoski zunanji minister Bonnet je izjavil pred skupino francoskih poslancev v Vichyju, da je on nasprotoval vstopu Francije v vojno ter je želel, da bi Francija sprejela italijanski posredovalni predlog, ki je bil stavljen 1. septembra 1939, vendar pa v Londonu in v Varšavi niso pristali na te predloge.
Izjave Bonnetta so vzbudile silno pozornost ter jih smočnji nemški listi pod velikimi naslovi reproducirajo. V njih vidijo nov dokaz o točnosti podatkov najnovejše nemške Bele knjige.
Poslanik Noel — delegat pri nemški vojaški upravi
Bern, 10. julija. AA. (DNB). Po vesteh iz Vichyja je francoski veleposlanik v Varšavi in eden izmed članov delegacije za sklenitev premirja Noel imenovan za prvega delegata francoske vlade pri nemški vojaški upravi v zasedenih krajih. Njemu sta bila dodeljena bivši inšpektor Barneau in bivši bančni ravnatelj de Roy.
Bullitt pri Petainn
Vichy, 10. julija, s. (Ass. Press) Ministrski predsednik maršal Peta in in zunanji minister sta sprejela danes v krajši avdienci ameriškega veleposlanika Builiitita.
Admiral Geansoul
prispel v Toulon
V!chy, 10. jul. s. (Ass. Press.) »Petit Dauphinois« v Grenoblu poroča, da je admiral Geansoul, ki je poveljeval francoskemu vojnemu brodovju pred Oranom, dospel z letalom v Toulon.
INSERIRAJTE V »JUTRU"?
> JUTRO« št. 159.
Četrtek, 11. VIL 1040
POMORSKE BITKE V SREDOZEMLJU
V ponedeljek in torek so se razvili prvi večji spopadi italijanskih letal in vojnih ladij z angleško vojno mornarico
Nekje v Italiji, 10. julija. AA. (Štefani) Vrhovno poveljstvo oborožene sile poroča: Italijansko vrhovno poveljstvo je prejelo poročilo, da so znatne britanske sile, med katerimi je tudi nekaj linijskih ladij ln nosilk letal, mndi med Kreto in severno obalo Afrike ter da plovejo proti zapadu. Poročilo je hitro potrdila tudi neka italijanska podmornica, ki v teh vodah uspešno potaplja britanske rušilce. Takoj so bile poslane italijanske letalske sile nad britanske ladje, ki so plule v treh skupinah. Ves dan je naše vojno letalstvo izvajalo neutrudljive napade nanje. Njihovo bombardiranje je bilo kronano z znatnim uspehom. Nesporno so na nekaterih britanskih ladjah izbruhnili požari, na drugih ladjah pa so ugotovljene težke poškodbe. Prevladuje prepričanje, da se je ena britanska bojna ladja potopila. Vsa naša letala, ki so sodelovala pri teh napadih, so se vrnila v svoja oporišča, razen enega, ki je bilo prisiljeno spustiti se na zemljo.
Britanska eskadra, čeprav razredčena po napadih italijanskih letalskih sil, je nadaljevala pot proti zapadu. Verjetna je domneva, da je pripravljala napad v srednjem delu Sredozemskega morja, po vsej priliki kombiniran pomorsko-letalski napad na eno naših letalskih obalnih oporišč. Zaradi tega so bile poslane znatne italijanske sile z nalogo, da preprečijo ta poskus.
Dne 9. julija dopoldne se je kljub slabemu vremenu, ki je znatno oviralo ogledovanje, našim pomorskim silam posrečilo v Jonskem morju stopiti v stik s sovražnikom. Naše letalske sile so izdatno podpirale akcijo naših ladij. Po kratkem, toda izredno srditem boju, je sovražnik opustil svoj poskus, ter se umaknil v smeri proti jugovzhodu. V tem boju je bila zadeta ena izmed italijanskih ladij, ki so se bojev udeleževale. Poškodba pa ni pomembna in jo je možno v neka j urah popraviti. Ubitih in ranjenih je bilo 69 naših mornarjev. Naaš bo.ina letala so kljub srditemu osrnju s sovražnih ladij zasledovala sovražnika. Zasledovanje je trajalo vse do mraka. Pri tej priliki so naša letala dosegla celo vrsto zadetkov s težkimi bombami. Naš rnšilec »Zephiro« je notcpijen, posadka pa je rešena. Ena podmornica se ni vrnila v svoje oporišče.
Isti dan je prispelo poročilo, da je britanski pomorski oddelek odplul iz Gibraltarja v smeri proti severu. Naše letalske pile so zadele nanj pri Balearskih otokih in ga ves dan srdito obmetavale z bombam!. Ugotovljeni so zelo nsneli zadetki. Dve naši letali se nista vrnili.
Angleška poročila
London, 10. julija s. (Reuter) Admiralite-ta je objavila ponoči naslednji komunike:
V	teku operacij angleškega vojnega brodovja v srednjem Sredozemlju vzhodno od Malte je vrhovni poveljnik brodovja včeraj popoldne brezžično sporočil, da se je vojno brodovje zapletlo v borbo s sovražnim vojnim brodovjem. sestoječim iz dveh oklopnic ter več osempailčnih in šestpalčnih križark, kakor tudi rušilcev. Skoraj takoj po srečanju so se sovražne vojne ladje skrile za dim svojih rušhcev ter se pričele umikati, toda ena izmed sovražnih oklopnic je bila že zadeta iz topa z angleške oklopnice.
V	trenutku poročila so se operacije proti sovražnemu brodovju še nadaljevale ter je angleško brodovje sovražnika zasledovalo. Zasledovanja so se isfeležila tudi letala. Do novih bojev po sedanjih poročilih ni prišlo.
Drugo angleško vojno brodovje je na vožnji po zapadnem Sredozemlju sestrelilo štiri sovražna letala in poškodovalo več drugih, tako da se najmanj tri izmed njih najbrž ne bodo vrnila v svoja oporišča. Sovražnih vojnih ladij to brodovje ni srečalo.
London, 10. tul. s. (Reuter). Admiralite-ta ie izdala pooldne še drugi komunike o včerajšnji pomorski bitki z italijanskim vojnim brodovjem vzhodno od Malte. Poročilo pravi, da se je bitka kmalu spremenila v zasledovanje italijanskega brodovja. Ker ni na razpolago nadaljnjih informacij. je treba smatrati, da so italijanske vojne ladje dosegle zavetje ob italijanski obali.
Nadalje navaja komunike, da sicer podrobna poročila o bitki niso na razpolago. da oa ie ugotovljeno, da med moštvi udeleženih angleških vojnih ladij ni bilo žrtev.
Nemški tisk o bitki
Berlin, 10. julija. AA. (DNB) Nocojš_ nji časopisi pod ogromnimi naslovi objavljajo poročilo o pomorski bitki na Sredozemskem morju. »Berlin er Borsenzei-tung« pravi med drugim: Boji na Sredozemskem morju se začenjajo. Končno se je italijanski mornarici in italijanskemu letalstvu ponudila dobrodošla prilika, da se spoprime z Angleži in da jim dajo do_ ber nauk, kakršnega so dobili tudi v Severnem morju pri Scapa - Flowu in pri Dunkerqueu. List zatem omenja besede angleškega mornariškega ministra, da Anglija nikdar ne bo izgubila nobene pomor, ske bitke in da bodo angleške pomorske sile odibile vsak napad. •
Italijani zasedli Kolmuk
Kairo, 10. jul. s. (Reuter.) Današnje vojno poročilo vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu pravi:
S front ob libijski, somalski in kenijski meji ni ničesar poročati. Ob abesinsko-su-danski meji je sovražni oddelek 300 mož afriških vojakov dne 7. julija, podprt od topništva in letalstva, napadel in zasedel sudansko obmejno policijsko postajo Kolmuk. Mali sudanski policijski oddelek se je umaknil, potem ko je prizadejal sovražniku žrtve.
71. letalski napad na Malto
Kairo, 10. jul. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da je včeraj trimotorni italijanski bombnik, spremljan od dveh formacij lovskih letal, napadel Malto. Angleška lovska letala so ga napadla in zažgala. Italijansko letalo se je zrušilo v morje.
To je bil že 71. letalski napad na Malto v teku mesca dni. Skupno je bilo pri teh napadih 82 oseb ubitih, ranjenih pa 194.
Alarm v Aleksandriji
Kairo, 10. jul. s. (Ass. Press.) Danes je bil v Aleksandriji zopet dan letalski alarm. Bombnega napada pa ni bilo. Incidenti se
niso pripetili.
Italijanska komisija
za premirje v Toulonu
Toulon, 10. julija. AA. (Havas) Včeraj
je prispela v Toulon italijanska komisija za premirje zaradi izvedbe klavzul pogodbe q premirju z ozirom na zadnje dogodke.
Papež ne pojde
na počitnice
Vatikan, 10. julija. AA. (Štefani). Zvedelo se je. da sv. oče Pij XII. z ozirom na sedanji mednarodni položaj letos ne namerava iti na počitnice. Sv. oče ne bo odšel v Castel Gandolfo. temveč bo ostal čez poleti e v Vatikanu.
Nemško
vopo poročilo
Berlin, 10. julija. AA. (DNB). Vrhovno
poveljstvo poroča:
Neka podmornica ie potopila pri zadnjih napadih 35.187 ton sovražnih ladij. Letala, ki so izvedla napad na Anglijo, so
uničila pred jugovzhodno angleško obalo eno ladjo in še tri trgovske ladie. ki so imele 26.000 ton nosilnosti. 10 trgovskih ladii 1e težko »oškodovanih in delno onesposobljenih.
Nad Kanalom ie prišlo nekajkrat do spopadov med nemškimi letalskimi silami in britanskimi lovskimi letali in ie pri tej priliki imel sovražnik velike izgube.
Kakor ie blo sporočeno, ie 12 britanskih bombnikov tipa Bristol Blenheim -poskušalo izvesti napad na letališče Stavanger. Skoro vsa sovražna letala so bila sestreljena. predno so mogla izvesti napad. Na nemški strani ni bilo izgub.
Preteklo noč so razna letala spet napadla nevojaške cilje v Holandiji ter severni in zapadni Nemčiji, pri tem se iim oa ni posrečilo povzročiti znatneiše škode. Skupne izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj 29 letal, med katerimi ie tudi eno letalo tipa Sunderland. Izginila so tri naša letala. Kakor se ie naknadno zvedelo, so naša lovska letala sestrelila nad Nemčiio še eno sovražno letalo.
Berlin. 10. iuliia. AA. (DNB). V zvezi e ponovnim poizkusom aneleških radiiskih postaj, da obiavliaio maniše aneleške izgube kot 90 bile v resnici, ooozariaio nemški merodajni krosi na poročila nemškega vrhovnega povelj ni št va. oo katerih ie bilo od 25. junija do 8. Iuliia. t. i. tx> premiriu zbitih v Franciji 110 angleških letal. 20 jih pa pogrešalo.
Velike letalske borbe nad jugovzhodno Anglijo
Včerajšnje letalske bitke ob južni angleški obali so bile doslej največje v teku vojne — Okrog 150 letal v boju
London, 10. jul. s. (Reuter). Nemška letala so izvedla tekom današniega dne vrsto napadov na Škotsko, vzhodno in južnovzhodno Anglijo ter južni Wales. Ponovno so se razvile tudi letalske bitke z angleškimi letali.
Največja bitka se je razvila nad južnovzhodno obalo, kjer se ie pojavila skupina okoli 30 nemških bombnikov v srarem-stvu lovskih letal tipa Messerschmitt. Nemški bombniki so najprej v strmoglav-nih poletih skušali prebiti zaporni ogeni angleških protiletalskih baterii. Ko iim je to uspelo, so vrgla nemška letala več bomb, ki pa so povzročile malo škode. Takoi so se pojavila angleška lovska letala tipa Spitfire ter napadla nemške bombnike." V tem trenutku so se spustili visoko iz oblakov dotlei neopaženi nemški lovski aparati tipa Messerschmitt. Te-dai pa so dobili tudi angleški lovci nova ojačenja in razvija se ie ogorčena bitka. Tudi protiletaelsko topništvo ie bilo v akciji na daljavo več mili. Po dosedaniih poročilih je bilo v bitki najmanj pet letal sestreljenih. Angleškim lovcem ie usoelo razpršiti nemške letalske formaciie. Nemški bombniki so se nato umaknili, nemški lovci pa so v borbi z angleškimi lovci Okušali kriti tunik bombnikov.
Pred tem se ie nad južnovzhodno Anglijo pojavilo posamično nemško bombno letelo, ki ie vrglo več bomb. Nekai hiš ie bilo poškodovanih in med civilnim prebivalstvom je bilo nekai smrtnih žrtev.
Druga nemška letala so vrgla na neko mesto v Walesu 6 bomb. Bilo je nekai žrtev. Protiletalsko topništvo ie sestrelilo najmanj eno nemško letalo.
Popoldne se ie pojavilo neko nemško letalo nad Škotsko. Ne da bi letalo odvrglo bombe, se ie umaknilo proti obali, ko so posegla v akcijo angleška lovska letala. Ob vzhodni angleški obali ie neki nemški bombnik napadel neko svetilno
ladjo. Vrženih ie bilo več bomb. ki pa niso povzročile nobene Škode in nobenih žrtev.
Po jutranjih napadih sta izdali opoldne notranje in letalsko ministrstvo skupno poročilo, ki pravi, da so zjutraj nemški bombniki napadli dve mesti ob Rokav-skem prelivu, neko mesto ob bristolskem kanalu in neko vas v Norfolku. Vojaški objekti niso bili zadeti, pač pa le bilo porušenih nekai hiš in ob južni angleški obali je bilo nekaj oseb ubitih.
Drugi komunike javlja, da je lovsko letalo Spitfire ob vzhodni obali sestrelilo nemški bombnik tipa Dornier. Naknadne ugotovitve o včerajšnjih letalskih napadih na Anglijo so pokazale, da ie bilo včeraj skupno sestreljenih 9 nemških letal
London, 10. julija, s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je izdalo nocoj ob 18. komunike, ki pravi: V zamotanih današnjih sovražnih letalskih operacijah nad Anglijo je trenutno še težko točno ugotoviti sovražne izgube. Toda sigurno Je ugotovljeno, da je bilo tekom dneva sestreljenih 10 nemških letal.
London, 10. julija, s. (Ass. Press) Današnje letalske bitke ob Južni angleški obali so bile doslej največje v teku vojne. Računajo, da je bilo v njih iKleležnih skupno najmanj 150 leta.
Berlin, 10. julija. AA. (DNB) Včeraj so nad Kanalom divjali srditi boji v zraku in je imel sovražnik velike Izgube. Tu se je spet pokazala velika premoč nemških lovskih letal, ki so sestrelila veliko število britanskih in so na ta način zaščitila akcijo nemških bombnikov proti Angliji. Nemška lovska letala so opazila sovražne lovce, ki so glede na hitrost ln na oborožitev dosti slabša od nemških. Pri včerajšnjih spopadih nad Kanalom se je končno tudi pokazalo, da je šola nemških letalcev dosti boljša kot pa šola sovražnega letalskega kadra.
lija se obdaja
z minskimi polji
Položitev min med Orknejskim otočjem, ISlandom in Grenlandom - Tudi Irci položili mine v svojih vodah
Obrambni ukrepi
proti letalstvu
London, 10. julija, s. (Reuter). Admirali-teta javlja, da je angleška vojna mornarica položila mine med Orknejskim otočjem in Islandom na razdaljo 800 km, ter med Islandom in Groenlandom v razdalji 1.300 km. Odslej jc torej morje med Orknejskim otočjem, Islandom in Groenlandom nevarno za plovbo. V minskem polju je puščen med rtom Wrath in otokom Rona ozek kanal v bližini Orknejskega otočja, ki se ga morajo poslužiti vse trgovinske ladje. Lega kanala je taka, da se morajo vse ladje javiti, če plovejo skozi njega, v luki Kinkwalil na Oiiknejskem otočju. Nadaljnje informacije bodo dajali ladjam, ki plovejo v Atlantski ocean iz Severnega morja, angleški konzulati v baltiških državah. Za ladje, ki plovejo iz Atlantskega oceana v ruske in arktične luke pa bodo dobile informacije v Kirkwallu.
Dublin, 10. jul s. (Reuter). Irski minister za oboroževanje Lamasse ie govoril sinoči po radiu. Dejal je. da ie Irska sedaj že v središču vojnega področja. Oba voju-joča se tabora bi zato utegnila polagati posebno pažnio na zasedbo irskega ozemlja ali irskih luk Toda Irska ie proglasila svojo nevtralnost in jo ie odločena tudi braniti. Kljub temu pa ni Irska zaščitena pred možnostjo napada. Lahko bi se zgodilo, da bi v primeru sovražnega napada še tudi druga vojujoča se stranka poskusila invazijo na Irsko. nakar bi prišlo na irskem ozemlju do prihodnje velike bitke
v sedanja vojni.
Kot nov obram/bni ukrep so bile položene mine ob vseh irskih obalah.
Dublin, 10. julija. AA. (Reuter) Minister za preskrbo Lehmas je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Mi smo v vojnem pasu in se bo morda odločilna bitka odigrala na Irskem. Lahko pričakujemo napad na naše ozemlje in Irska lahko postane pozor išče velikih bojev.
London, 10. julija, s. (Reuter) V spodnji zbornici je sporočil danes popoldne minister Greenwood, da bodo odslej vse privatne gradnje dovoljene samo s posebnim vladnim dovoljenjem. Vlada bo imeli odslej tudi pravico, da pritegne delavce in material od privatnih gradenj h gradnji utrdb in drugih važnih javnih naprav.
Letalski minister Sinclair je sporočil na neko vprašanje, da so bili izdani vsi ukrepi za zaščito letališč v AngKji pred možnostjo napadov sovražnih letal padaioev ali vojaštva, ki bi se izkrcalo iz letal. Prav tako so bili izdani ukrepi, da se onemogoči v vsej Angliji pristajanje sovražnih letal na odprtem ozemlju.
Vojvoda Windsorski bahamski guverner
London, 10. julija, s. (Cohimbia B. C.) Iz kolonialnega ministrstva je bilo Izdano snoči uradno poročilo, ki pravi:
Njegovemu Veličanstvu kralju Juriju VI. je v veliko zadovoljstvo, da imenuje Nj. Vis. vojvodo Wlndsorskega za guvernerja in vojaškega poveljnika Bahamskega otočja.
Vest o tem imenovanju je vzbudila veliko pozornost Zadnja poročila o vojvodi pravijo, da se je mudil v Liaboni in da se je govorilo o njegovih nasprotstvih z ministrskim predsednikom Churchillom.
Bahamflko otočje tvori 500 majhnih otokov, ki se v dolgi črti vlečejo v bližini obale Floride. Samo 21 i*med otokov je obljudenih. Skupno ima otočje samo 53.000 prebivalcev in 11.400 kv. km. Glavno meato , otočfe ima 8000 prebivalce«.
Turčija želi izboljšati
odnošaje do Rusije
in si zopet pridobiti zaupanje Moskve — Pogajanja so že v teku, drže pa jih še v tajnosti
Carigrad, 10. jul. p. Po pisanju turškega tiska je vsa pozornost turške vlade osredotočena na ponovno izboljšanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Turčija želi, da na prijateljski način uredi svoje odnošaje s svojim velikim sosedom. V Berlinu objavljeni dokumenti so izzvali nezaupanje Rusije ter napade v sovjetskem tisku in sovjetskem radiu proti Turčiji. Turška vlada je na te obtožbe že odgovorila in ponovno podčrtala, da želi ohraniti s Sovjetsko Rusijo dobre odnošaje, vendar pa poudarjajo turški listi, da je treba gledati stvarnosti v oči. Turčija si prizadeva, da si ponovno pridobi zaupanje Moskve. Od uspeha tega prizadevanja je odvisno, kakšno stališče bo mogla zavzeti Turčija glede vseh ostalih vprašanj, ki se pojavljajo. Ce izgubi Turčija zaslombo pri Sovjetski Rusiji, nastane vprašanje, kje bo našla nadomestilo, ker v sedanjih časih nobena
država ne more ostati osamljena. Ce se posreči, da se ponovno okrepe odnošaji do
Rusije, potem v turški politiki ne bo nastalo nikako kolebanje. Ta politika je jasna, odločna in iskrena politika miru in čuvanja integritete. V tem pravcu se vo-di-o sedaj pogajanja z Moskvo, ki pa ; h drže š-i v tajnosti, dokler ne bo znan končni rezultat.
New York, 10. jul. j. (Domei) United Press poroča iz Aten, da je sovjetska vlada v torek zjutraj poslala turški vladi ultimativno noto, v kateri zahteva, da prizna Turčija Sovjetski Rusiji strategično kontrolo nad Dardanell.
V zvezi s tem so bili v Carigradu pozvani na rekrutacijo vsi vojni obvezniki letnikov 1902 do 1920. ki doslej še niso odslužili svojega vojaškega roka. Uporabljeni bodo za utrjevalna dela.
Iz nove nemške Bele knjige
Nemško zunanje ministrstvo objavlja nadaljnje listine francoskega generalnega štaba glede Balkana in Turčije
Berlin, 10. julija. AA. (DNB). Listina št. 21, ki bo v kratkem tudi objavljena v šesti nemški Beli knjigi, vsebuje poročilo generala Weyganda Daladieru od 19. decembra 1939. V tem poročilu general Wey-gand zahteva, da je treba začeti hitro akcijo. Med drugim v tej listini pravi: Intervencijo zaveznikov je treba gledati z dvojnega stališča: s političnega in vojaškega.
1)	Francija in Anglija sta dali jamstva Grčiji in Rumuniji. Obe državi sta s Turčijo podpisali posebno pogodbo o medsebojni pomoči kakor tudi vojaški sporazum. Vsak napad na Balkan bi ju prisilil nastopiti.
2)	Nemčija bi mogla biti verjetno zelo hitro prisiljena podvzetl iniciativo v vzhodnem delu Balkana, ker potrebuje petroleja, bencina ln drugih proizvodov, ki jih nima, za nadaljnje vojskovanje.
8) Nemčija in zapadni državi stoje druga proti drugi na enem bojišču, t. j. na bojišču, ki je točno omejeno in na katerem so na obeh stranen odlične čete. Ta zapad-na fronta, če ne bi bila razširjena z nadaljnjimi akcijami, ne daje mnogo upanja za odločne nastope. Ce naj se dosežejo vojni cilji zaveznikov, pa je vendar treba iz-vojevati popolno, nedvomno vojaško zmago. V sedanjem položaju v Evropi more samo vzhodni Balkan biti področje operacij, področje, ki nudi ugodne pogoje, da se s pomočjo nove fronte sovražnik obkoli.
4)	Na ta način bi moglo priti do tega, da bi države vzhodnega Balkana morale v kratkem času začeti z akcijo. Prav tako bi bilo treba, da tudi zapadne države začno akcijo, ki bi bila pravočasno in odločno pripravljena in izvedena. Z nastopom v tem delu Balkana bi mi mogli zastaviti pot Nemčiji k Sredozemskemu in črnemu morju, sami sebi pa bi mogli ustvariti nove zadovoljive izglede.
5)	Ker je treba precej časa, da se pripravi ln izvede vojaško posredovanje zaveznikov na omenjenem delu Balkana, bi bilo to posredovanje različno z ozirom na to, da gre za ukrep, ki naj bi prehitel sovražnikove namere, ali z ozirom na to, če naj bi bilo to posredovanje protiofenziva na sovražnikove namene. V tem drugem
primeru bi naše posredovanje prišlo prepozno. Mi bi prišli v nevarnost, da nas sovražnik prehiti in da ne bi mogli izvršiti svojih obveznosti do Rumunije in Grčije. V tem primeru bi Nemčija prišla do Egej-skega morja. Ce mi začnemo od svoje strani z vojaškim posredovanjem, imamo dve prednosti. Cas in iniciativo. To pa sta odločilna činitelja pri sklepanju o vprašanju posredovanja na Balkanu.
Zatem je Weygand natančno razložil potrebno diplomatsko in vojaško pripravo za ta nastop, nato pa na koncu pristavil:
Ce Francija in Velika Britanija nadaljujeta na Bližnjem vzhodu z izvajanjem politike oklevanja, ne bomo mogli zadostiti obveznostim do onih narodov, ki smo jim dali jamstva. Zavezniki bi na ta način zamudili priliko, da postavijo novo obrambno fronto, ki bi utegnila biti odločilna.
sovjetske republike
Stockholm, 10. julija, z. Listi poročajo iz Rige, da se bo parlament, Ki bo izvoljen pri volitvah 14. in 15. t. m., sestal 20, julija. Takoj na svoji prvi seji bo sklenil priključitev Letonske k Sovjetski uniji. Enaki sklepi bodo tako.i nato sprejeti tudi v Litvi in Estonski. Moskovska vlada je o tem že obveščena in je na to tudi že pristala. Baltiške države bodo postale 14., 15. in 16. sovjetska republika.
Moldavska republika
Moskva, 10. julija. AA. (Tass) Zaradi priključitve Besarabije !k Sovjetski Rusiji, se je število moldavskega prebivalstva znatno zvišalo ter šteje zdaj okoli dva milijona duš. S tem v zvezi je svet komisarjev sovjetske mold&vske republike v sporazumu s svetom komisarjev ukrajinske republike stavil centralnemu odboru in svetu komisarjev predlog, naj se ustanovi avtonomna moldavska repub_ lika. Svet komisarjev in centralni odbor sta sprejela ta predlog in ga sklenila predložiti vrhovnemu svetu Sovjetske Rusije.
Zadnji semifinale za s. e. pokal
Rrez zmage na zelenem polju
še tretji remis 1 s 1 v Subotici — žreb bo odločil
Subotica, 10. julija
Za današnjo tretjo semifinailno tekmo za mali srednje-evTopski pokal med Gradjanskim iz Zagreba in Rapidom iz Bukarešte je vladalo ogromno zanimanje in se je na igrišču zbralo za Subotico rekordno število gledalcev — nad 7.000. Po čudnem naključju je tudi ta tekma kljub temu, da so jo še podaljšali za 2 x 15 minut in se je nehala že v trdem mraku, ostala neodločena 1:1. Glede na to, so se zvečer ob 9. v Hrvatskem domu sestaili zastopniki vseh treh sodelujočih držav, ki bodo z žrebom določili drugega finabsta v tem tekmovanju.
Igra je potekala v silnem tempu in je Gradjanski že v prvih minutah po krasni kombinaciji med Lešnikom, Plešetom in Ci-mermančičem kot zadn im dosegel vodilni gol. Navdušenje občinstva se je kmalu poleglo, ker je že v 13 min. nevarno levo krilo Rumunov Bogdan ušel Brozoviču ter po krasnem teku posilal neubranljivo žogo v gol, tako da je bil rezultat izenačen.
Po odmoru sta se spet obe moštvi z vsemi silami vrgli na delo, da bi dosegli
zmago. Pri tem se je Gradjanskemu v 19. min. ponudila krasna priložnost, ki jo je zastreljal kakor že morda dolgo ne. Sodnik je namreč prisodil enajstmetrovko proti Rapidu, ki jo je Antolkovič na veliko razočaranje občinstva poslal v out. Moštvi sta se potem podali v defenzivo in do konca rednega časa je ostalo pri remisu.
V podaljšku so se pri obeh enajstoricah zmerom bolj kazali znaki utrujenosti in tako skoraj ni nikogar čudilo, da se v tej zadnji polovici ure rezultat ni več menjal.
Madžarski sodnik Tihomery je bil dober in pravičen.
Gradjanskemu
sreča ni bila mila
Subotica, 10. julija, o. Nocoj po 21. uri
se je sestal odbor srednjeevropskega kupa v Hrvatskem domu, da z žrebom določi finalista, žreb je odločil za Rapida iz Bukarešte, ki bo odigral finalno tekmo z bu-dimpeštnskim Ferencvarošem. Tako .je Gradjanski iz Zagreba po nesrečnem naključju izpadel iz zasluženega finala.
»Ljubljana« dvignjena
Sibenik, 10. jul. o. Danes se je po dolgem napornem delu posrečilo dvigniti rušile« »Ljubljano« ■ pomočjo cilindrov, ki so bili napolnjeni s stisnjenim zrakom.
Ko bo rušilec popolnoma pripravljen, da ga bod mogli potegniti z mesta nesreče, ga bodo začasno zasidrali v Sibeniku in ko ga bodo zasilno popravili, ga bodo odpeljali v nadaljnje popravilo v domačo ladjedelnico.
Minister dr. Andres pri bolgarskem poslaniku
Beograd, 10. julija. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je popoldne obiskal bolgarskega poslanika na našem dvoru dr. Stojilova in imel z nJim daljši razgovor.
Beg dveh poljskih ladij iz Dakarja v Anglijo
London, 10. jul. s. (Reuter) Neka 3000-tonska poljska trgovinska ladja je kljub prepovedi francoski oblasti zbežala iz luke Dakar ter je dospela srečno v Anglijo. Druga 6000 tonska poljska ladja je prav tako zbežala Is Konaikryja v zapadni francoski Afriki ter jje tudi dospela v Anglijo.
Beograjski župan v avdienci
Beograd, 10. julija. AA. Kr. namestnik Radenko Stankovič je sprejel danes popoldne ob 16. v avdienci beograjskega župana Jevrema Tomiča.
Odgoditev preseljevanja otrok čez morje
L<>naon, 10. julija. AA. (Reuter) Parlamentarni Reuterjev dopisnik poroča: Do nenadne prekinitve preseljevanja otrok čez morje je prišlo potem, ko so pristojni krogi prerašetali splošne pogoje, ki se nanašajo na vprašanje prevoza in ostala vprašanja, ki so se sprožila, odkar so biii ti uikrepi objavljeni. Obstoje razlogi na prepričanje, da je bil izveden pritisk na vlado, naj upošteva vprašanje nevarnosti, ki se ji otroci izpostavljajo o priliki prevoza, kakor tudi vprašanje števila ladij, ki so potrebne za spremstvo. Zdaj nujno proučujejo vpračanje, v kolikšni meri se lahko razmotrivajo ukrepi glede preseljevanja, ter se končno odločitev pričakuje še ta teden.
Zemunska: Spremenljivo vreme. Po vsej državi bo po večni oblačno, od časa do časa nalivi
\ a * i kraji in ljudje
Imenovanja na medicinski fakulteti
Univ. prof, dr. Božidar Lavrič
Imenovanje dr. Božidarja Lavriča za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani pomeni novo priznanje sposobnosti in znanstvene pomembnosti tega odličnega slovenskega kirurga, ki ga je naša Alma mater že nekaj let štela med svoje privatne docente. S sedanjim imenovanjem prevzema prof. dir. Lavrič novo ustanovljeno stolico za kirurgijo, s čimer je storjen nov korak k izgraditvi naše popolne medicinske fakultete.
Božidar Lavrič se je rodil 10. novembra 1899 v Novi vasi pri Rakeku. Ljudsko šolo je obiskoval v Novi vasi in na Vrtači v Ljubljani, nižjo gimnazijo v 5t. Vidu, višjo pa med vojno na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, kjer je L 1918 predčasno matur iral. Leto 1918 je prebil pri vojakih. Po derno-
bSfizaciji se je decembra 1918 vpisal na medicinski fakulteti v Zagrebu. V jeseni naslednjega leta je odšel na medicinsko fakulteto v Pariz, kjer je položil prvi rigoroz. L. 1921. je nadaljeval študije v Pragi in tam L 1924 promoviral Nato je opravil staž v bolnišnicah v Mariboru in v Celju. L. 1925 se je začeil v Zagrebu specializirati za kirurgijo in sicer najprej na oddelku Za-kladne bolnišnice pri dr. Gottliebu, nato psi na kirurškem oddelku v Šibeniku pri dr. Pasiniju. Potem je postal asistent kirurške klinike prof. Budisavljeviča v Zagrebu. L. 1929 je bil tri mesce na kirurški kliniki prof. Gosseta v Parizu. S prim. dr. Gottlie-botn je obiskal v Brusu interniranega Sve-tozarja Pribičeviča, ki je težko zboleL L. 1933 je biil imenovan za šefa kirurškega oddelka v Mariboru, po komaj desetmesečnem službovanju pa so mu podelili vodstvo drugega kirurškega oddelka splošne bolnice v Ljubljani. Tu je deloval skoraj sedem let v veliko zadovoljstvo bolnikov, ki so se radi zaupali njegovemu znanju in izkustvu.
2e L 1935 je bili primarij dr. Lavrič imenovan za honorarnega predavatelja kirurške propedevtike na ljubljanski medicinski fakulteti. Tri leta pozneje je dobil privatno docenturo za topografično anatomijo. Tretja stopnja njegove vseučiliške kariere je sedanje imenovanje za rednega profesorja kirurgije.
Dr. Lavrič uživa kot kirurg velik ugled doma in v tujini. Od 1. 1936 dalje je član Nemškega društva za kirurgijo v Berlinu, L 1938 je bil izvoiljen za častnega člana Češkega kirurškega društva v Pragi in Bolgarskega kirurškega društva v Sofiji. Leta 1937 je biil predsednik Jugoslov. kirurškega društva in je predsedoval ljubljanskemu kongresu tega društva. L. 1935 in 1937 ga povabilo v Bukarešto kirurško združenje držav Male antante in je tam obakrat operiral pred izbranim kirurškim forumom. L. 1938 je obiskal klinike v Združenih državah ameriških, zlasti kliniko Mayo v Rochestru. V času svojega delovanja v Ljubljani je navezal tesnejše stike s kirurgi iz bivše Češkoslovaške in Poljske, iz Rumunije in Bolgarije. Njegov oddelek so cbiskali nekateri odlični strokovnjaki, med njimi prof. Budisavljevač, prof. Kostič, prof.
Jianu (Bukarešta) in prof. Gerulanos (Atene).
Za svoje zdravniško delovanje je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje in z redom jugoslov. krone II. stopnje.
Kakor je pri občinstvu zaslovel kot prvovrsten kirurg, je strokovnjake opozoril nase s svojimi razpravami s področja splošne kirurgije. Njegova znanstvena bibliografija navaja več ko dvajset večjih ah manjših razprav, ki so izšle v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku.
V najlepših moških letih, poln elana in volje do dela, teoretično in praktično bogato pripravljen za svoje nove naloge, vstopa sedaj dr. BožidaT Lavrič med redne profesorje naše Almae matris. Tako bo imel še več prilike, da se posveča znanstvenemu raziskavanju na področju kirurgije
G. univ. prof. dr. Lavrič je ob priliki svojega imenovanja sprejel našega urednika in mu dali za »Jutrove« citat el je naslednjo izjavo:
Ukinitev § 51., ki je omejeval ljubljansko medicinsko fakulteto na štiri semestre, pomeni velik napredek ne samo za našo medicino, marveč za vsa naša kulturna stremljenja. Stanje tega okrnjenega učilišča je bilo zelo težavno, posebej še zaradi neprestanih napadov nanj. Sedaj se je vprašanje naše popolne medicinske fakultete srečno zganilo z mrtve točke in fakulteta se bo postopoma kompletirala. Nje popolna izgraditev je pač odvisna samo od finančnih sredstev. Za njeno znanstveno zmogljivost se ne bojim. KeT smo v vseh drugih panogah našega kulturnega udejstvovanja ustvarili mnogo pozitivnega in celo odličnega upam, da bomo mogli to doseči tudi v medicini. Treba bo mnogo dela m prav tako bo treba premagati marsikatero oviro, preden bomo spravili v sklad vsa aktualna vprašanja medicinskega in socialnega značaja. Pokazati moramo, da tudi to svojo nailogo prav razumemo. Slej ko prej sem prepričan, da je sloves medicinske fakultete odvisen predvsem od ljudi, ki jo predstavljajo in da je prav tako od njih odvisno, kakšne institute in klinike bodo ustvarili. Zgodovinski korak je storjen: sedaj je treba samo dela in zopet dela!
Vojni dobrovoljec Joško škof
Ljubljana, 10. julija.
Po daljši in mučni bolezni je včeraj v Ljubljani dotrpel Joško Škof, višji knjigovodja zavarovalnice »Sava«, vojni do-brovoljec in rez. kapetan I. r.
Pokojnik se je rodil 16. februarja leta 1894. v Pišecah pri Brežicah kot sin kmet-skih staršev. Po končani ljudski šoli je nadaljeval srednješolske študije v Ljubljani, kjer pred izbruhom svetovne vojne leta 1914. tudi maturiral na tedanji II. državni gimnaziji na Poljanah. Kot srednješolec se je poleg rednega študija izredno zanimal za podrobno delo med narodom, za narodne probleme, obmejne boje in ogroženo slovensko zemljo; kajti pripadal je tisti generaciji, ki se je duhovno izoblikovala v »Preporodu« in zahtevala popolno nacionalno zedinjenje vseh Jugoslo-venov ter odklonila svobodo, ki ni pribor-jena s krvjo. Zato je v svetovni vojni 1914 —1918 kot nacionalni revolucionar in odločen Slovan stopil med vojne dobro-voljce, da se v vrstah hrabre srbske vojske bori proti tlačiteljem za politično, gospodarsko in socialno svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pomaga izvojevati jugoslovensko narodno državo. Bil je med tistimi, ki so se zavedali, da za naše narodno osvobojenje in zedinjenje ne zadoščajo papirnate deklaracije, marveč, da moramo poleg Srbov in Hrvatov tudi Slovenci plačati svoj krvni davek, če hočemo biti svobodni. Pri tem ga niso vodili upi do kakih gmotnih koristi, temveč ga je vodila najkrepkejša v človeškem bistvu zasidrana nacionalna ideja, ki je preko težkega trpljenja in krvavih žrtev končno dosegla zmago, ko je bila izvojevana Jugoslavija.
To je bil za pokojnika izreden trenutek, in z vso vnemo se je po končani vojni po-
svetil delu v bančni in zavarovalni stroki. Razen tega se je živo zanimal in sodeloval v nacionalnih organizacijah, posebno pa je v prvih povojnih letih podpiral delo in razmah organizacije vojnih dobrovoljcev. Pozneje ga je zavratna bolezen odtegnila delu in po daljšem trpljenju ga je rešila smrt v ponosni zavesti, da je v borbi za naše narodno osvobojenje in zedinjenje storil svojo narodno dolžnost. Ta zavest je slajša in dražja nego vsa plačila. Zato zemlja, ko boš sprejela telesne ostanke
vojnega dobrovoljca Škofa, večno mu ostani hvaležna, ker se je boril in žrtvoval za tvojo svobodo!
★
\ poziv vojnim dobrovoljcem. V Ljubljani je umrl v torek naš tovaniš-vojni do-brovoljec Joško škof, zvest član do-brovoljske organizacije. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. z Zal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Vojni dobrovoljci spremimo zaslužnega borca za Jugoslavijo na njegovi zadnji poti z društvenim praporom. Zberemo se ob pol 16. na Žalah. — Uprava sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
Rezervne oficirje vabimo k pogrebu tovariša Joška škofa, pešadijskega ka-petana 1. razreda, ki bo danes ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Pododbor.
Tragična smrt 2-letne deklice
Po nesrečnem naključju jo je zadela krogla rz očetove puške, s katero se je igral njen bratec
Novo mesto, 10. julija.
V šmihel-stopiški občini, v vasi Bori-čevo, je zadela hišo uglednega tamošnjega posestnika in znanega lovca Martina Gač-nika, težka nesreča.
Pred dnevi Je bil posestnik Martin Gač-nik s svojo družino v košnji v precej oddaljenem Podljubnu. Doma so ostali sami mlajši otroci, ki so bili izročeni v varstvo najstarejši hčerki 17 letni Ani. Bilo je ob vročem dopoldnevu okrog 11. ure, ko je stopil v izbo 11 letni Gačnikov sinček Ivan.
Deček, ki je poznal strogega očeta, otrok nikdar ni pustil v bližino svoje v hiši spravljene puške, se je v očetovi odsotnosti sedaj pričel zvedavo ozirati po njej. Tudi zanj je bila očetova lepa dvo-cevka velika privlačnost. Ker se je deček počutil varnega, se je splazil k očetovi puški z namenom, da pregleda predvsem njen mehanizem. Vzel jo je iz skritega kotička nekje za omaro in jo pričel pozorno ogledovati. V sobi pa se je v tem času, povsem brezskrbno in nedolžno, igrala Ivanova sestrica, komaj 2 leti stara Marija. Ivan, ki je imel puško v rokah in jo pri tem ogledoval, se je na veliko nesrečo spravil tudi nad petelina in ga odprl. Kot bi trenil je v tem hipu stopila čez sobni prag njegova starejša sestra, ki se je ob pogledu na celoten prizor zgrozila. Dekle ni moglo verjeti svojim očem, da se
je njen bratec drznil vzeti očetovo puško v svoje roke, ker je poznala očetov strogi nalog in red, ki je v tem pogledu vladal v Gačnikovi hiši že leta in leta. V trenutku, ko je Ivan zagledal na pragu sestro in uvidel, da je izdan, se je sestre ustrašil v toliki meri, da je popolnoma pozabil na puško in celo na odpetega petelina. Zdrznil se je, ko je začul svareči glas svoje sestre: »Ivan, kaj delaš! Kako si se drznil?« Dečku je pri teh besedah omahnila roka in po sobi je odjeknil usodni strel, ki je usmrtil nič zlega slutečo in v igro zatopljeno 2 letno sestrico Marijo. Svinčeno zrno je otroku prebilo na desni strani glavo, da je po kratkem času podlegla.
Sosedje, ki so čuli močan strel in nastalo vpitje, so prihiteli v Gačnikovo hišo, kjer se jim je nudil žalosten prizor. Z veliko vnemo so si prizadevali, da bi otroku rešili ugašajoče življenje, kar pa je bilo zaman. Druga skrb jim je bila zaradi nesreče vsa uničena starejša hčerka in nesrečni Ivan, ki je bil po tragičnem dogodku zbegan in prestrašen v toliki meri, da so se l judje re<=no bal i. da se še dečku ne pripeti kaj žalega. V prej mirni in veseli Gačnikovi hiši se je zdaj naselila žalost, ki se je s prihodom obveščenih staršev še povečala.
Z bridko prizadeto ugledno Gačnikovo družino sočuvstvuje vsa fara.
Pravda za milijonsko dedfšefsto
Dedič bogate Zuhre Djumišičeve je s trditda je ženska abnormalna, sprožil pravcati medicinski
škandal
Travnik, 10. julija.
V vsej Bosni je izzvala živo zanimanje pravda za milijonsko diaiščino begovice Zuhre hanume Djumišičeve, ki jo je dvignil njen sorodnik Fehim Djumišič iz Sarajeva, po šeriatskem pravu njen zakonski dedič.
Dumišiči so stara bogata familija iz Banje Luke. Ko je Zuhri umrla neka siro_ mašna sorodnica, je njena otroka Zehro in Sahima vzela k sebi in ju vzgajala kakor lastna otroka, ker je sama bila brez potomcev. Zehro je, ko je dorasla, omožila s sreskim načelnikom v Gračanici, prav tako je oženila Sahima in cbema je dala bogato doto na pot, pa tudi pozneje jima je darovala več dragocenih nepremičnin. Zehri je poklonila tudi agrarne obveznice v vrednosti nad pol milijona din, da si kupi hišo v Beogradu, svoji dobrotni krušni materi pa je Zebra mesečno plačevala po 5000 din. Zuhra ima kljub tolikšnim darilom še zmerom veliko premoženje in premore tudd v Carigradu precejšnjo posest.	- ■
Fehim Djumišič, njen zakoniti dedič, je bil oziovoljen zaradi tolikšne darežljivosti in je pri sodišču vložil tožbo, da Zuhra ni odgovorna za svoja dejanja in ji je treba postaviti skrbnika. Proces je spravil na dan precej razburljiv šikandal. Sarajevski psihiater dr. Karabajič, ki je jioprej pri_ vatno zdravil Zuhro, je pred sodiščem izjavil, da bogatašica trpi od arterioskleroze mežganov in da v resnici ni odgovorna za svoja dejanja. Nato je Zuhra proti dr. Karabajiču vložila tolsto zarac?.i kršitve uradne tajnosti. Obenem je oclš'a v Zagreb k specialistoma dr. Hercogu in dr. Vra-nešiču na pregled in ta dva sta ugotovila, da je povsem normalna. Fehim D juri ši <5 je nato pred sodiščem trdil, da .-zagrebška specialista nista pregledala Zuhre, temveč jima je njena stranka podtaknila ne_ ko drugo zdravo žensko. Dr. I-Iercog in in dr. Vranešič sta nato pred sreskim sodiščem v Zagrebu svečano iziavila, .-'a sta v resnici pregledala njo in jo našla zdravo.	i
Prizor za časa prvega pogreba na Žalah v torek popoldne
Za Vase majhne in najmanjše!
Tudi tu mislite na Indanthren: za zibko in posteljico po potrebne nežne Indanthren-tkanine. Hlačice in oblek-ce, vzglavnički in povoji bi morali biti izključno Indanthren. Zastori iz Indanthren-tkanine Vam bodo obsijali sobo s prijetno svetlobo. Tudi perilo naših otrok in zastori v njihovih sobah ostanejo vedno lepi, ker so tkanine, barvane z Indanthren-barvami, neprekosljivo stalne v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.
Na Zuhrino zahtevo je vrhovno šeriat-sko sodišče v Zagrebu zdaj izključilo travniško šeriatsko sodišče in delegiralo so_ dišče v Zenici, da nadalje obravnava spor. Za razpravo se je ponudilo 150 najuglednejših travniških muslimanov, da na svoje stroške pridejo v Zenico in pričajo o stvari. Sodišče pa je razpravo proglasilo za tajno in je pripustilo v dvorano .-:amo šest zaupnikov obeh strank. Zuhro je sodišče zasliševalo dve uri, na koncu pa je izjavilo, da bo sodbo izreklo pismeno.
Mirko Budal podlegel
Zalog. 10. j lila. Po treh in pol meseca trplienia ie danes ob 10. v zorni mladosti umrl Mirko Budal. sin ugledne Budalove druž:ne. dijak I. letnika državnega učiteliišča in na-raščajnik zaloškega Sokola. Pcdiesel ie hudi rani. ki mu ie na velikonečni pne-deliek prizadeiala krogla iz brovninsa tovariša D. B.. dijaka 4. razreda I. državne gimnazije. D. B. ie takrat strelia! tudi na nekoliko starejšega diiaka Rudolfa Burkeljco. sina tukajšniega sprevodnika, in oba sta iskala pomoči v splošni bohrš-nici, nato oa še v sanatoriju »Emmi« Poškodbe obeh na so bi^e prehude, da bi S2 dale uspešno pozdraviti. Mlada ranienca sta se vrnila na svoia domova in Mirko, šibkejši, ie danes podlegel. Burkelic pa se še bori med življenjem in sinrtio
Nepozabnega, marljivrga narašča jn;ka spreemimo v petek ob 8. iz hiše žalosti v Zalogu, poslopje X. na pokopališče pri Mariji Devici v Polju, kjer bo ob 9. v župni cerkvi maša zadušnica. Vrb"mo sošolce z učiteljišča, člane mat čne-ra društva Polie. vse pripadnike Sokola Za^og ter vse prijatelie in znance mladega mu-čenika Mirka, da ga v čim večjem številu spremimo na poslednii poti in emu izkažemo poslednjo čast. Žalujoči nesrečni dnižim' — naše najgloblie sožalje!
Maks titf?ik zapušča
štrigovskega Sokola
štrigova. 9. julija. S konccm šolskega leta je zapustil na. šega Sokola njegov načelnik in podsta-rosta učitelj Maks žitnik, ki je služboval na železni gori. Ko je bil 1. 1936 premeščen tja iz Sevnice, se je takoj prijavil ne samo kot član našega Sokola, temveč kot njegov agilni delavec. Vodil je vse telovadne oddelke in sploh postal duša vsega dela v društvu.
žitnik ni bil samo tehničar, temveč so_ kolski delavec na vseh, za vas potrebnih področjih. Tako smo ga videli poleg telovadnih panog tudi pri organizaciji tombole, pri organizaciji raznih večerov ter pri delu na prosvetnem polju, zlasti s predavanji. Njegovo delo je bilo zvezano z velikimi žrtvami, saj je hodil v štrigovo so_ kolovat s 3 km oddaljene železne gore. Njegova temeljita sokolska izobrazba je prinesla v naše društvo mnogo novega duha. Vzgojil je lep kader sokolskih pripadnikov tudi s podeželja.
Bratu Maksu, ki je odšel na novo službeno mesto v kamniški srez, želimo tudi tam zadovoljstva in uspehov!

Nemški glas o slovenskih pisateljih
Pri dunajski založbi A. Luzer je izšla v Izboru in prevodu Stanislava Hafnerja zbirka slovenske proze »Slowenische No-vellen«. V zvezi z izidom te knjige, ki jo bomo še prikazali, je priobčila dunajska revija >Der getreue E c k a r t« v julijskem zvezku članek g. Hafnerja »Slo-wenisches Schrifttum«. V uvodu te kratke, vendar pa kljub vsej svoji zgoščenosti pregledne in literarno več ko samo informativne študije označuje pisec položaj Slovencev in njegove posledice, predvsem našo vlogo »kulturnega posredovalca, nalogo, ki ji je slovenska duhovna zgodovina ostala vsekdar zvesta«. »Prav zaradi tega je književnost postala poglavitna nositeljica nacionalnega razvoja in je tako poprijela izrazito nacionalno funkcijo «
Nato prehaja pisec k naši Moderni, ka-rakterizira Cankarja in Župančiča ter vzporeja oba vodilna umetnika. Zaustavlja se pri katoliškem trozvezdju Finžgar, Meško, Pregelj. Hafnerjevi pogledi v našo književnost ne kažejo samo neposrednega poznanja, marveč tudi moderno literarno-znanstveno usmerjenost, združeno z očitnim estetskim podoživljanjem slovstvenih stvaritev, čitatelje utegne zanimati, kaj sodi nemški književni proučevalec o nekaterih naših najnovejših pojavih.
O Jušu Kozaku pravi, da je najzrelejši pisatelj nove generacije, vendar stoji nekoliko osamljen. Predstavlja tip intelektualnega pesnika, pri katerem se sleherno čustvo spreminja v misel. Dejanje se raz-
taplja v same pisane baročne opise in z lirično senzualnostjo prežete filozofske razlage. Njegove duševne Maske, ki so najpomembnejše delo, odražajo v temnih tonih z močnim poudarkom nravstvenih vrednot življenje našega Časa. Na njegovih doživljajih narave leži ozračje globokega somraka; svetli, z virtuozno bežnostjo izoblikovani prizori vstajajo in padajo v globino temne problematike. Njegova umetnost je zgrajena na dediščini celotne slovenske književne zgodovine in je bogata jezikovnih lepot in duševne globine.
Nadalje piše g. Hafner: Zastopniki novejše epohe v slovenski literaturi se vračajo k preprostemu, golemu človeškemu življenju. Boj z grudo za vsakdanji kruh in preprost maloposestnik stojita v središču njihovih opazovanj. Njegovo na videz primitivno doživljanje, njegova socialna beda, njegova vitalnost prehajajo preko realističnega opisa v monumentalni he-roizem.
France Bevk, eden najplodovitejših današnjih pisateljev, oblikuje z vso težo svoje kmečke like in njih duševno življenje, v katerem pod navidezno lenim doživljanjem divjajo trdovratne strasti. Instinkti in tradicije obvladujejo čustva, de-monično zlo določa usodo.
S svojo domačijo je popolnoma prežet eden najmlajših. Miško Kranjec, pisatelj krajine in ljudi onkraj Mure, na robu daljne Panonske nižine, pisatelj enega najbolj zapuščenih ln najrevnejših krajev slo-
venskega ozemlja. Poseben čar mu daje prav to, da s samoraslo očarljivostjo vključuje v slovensko slovstvo to obmejno krajino in odkriva v svojih likih prepletanje narodnih mejš. Socialno čustvovanje, globoko občutje narave, melanholična sivost njegovih opisov, gosta kri niegovib n^stav — to so Kranjčevi poglavitni znaki. Prednost njegove umetnosti je doživljanje njegovih domačih krajev v nairazličneiših odtenkih panonske krajine in narave, ki se je oklepa z otožno ljubeznijo. Njegov je"ik je stvaren. jedrnat in preprost Gonilna sila njegovih oseb je hercizem vsakdanjega življenja malega človeka ki na naposled brez krika in vika izzveni nekje v daljavi ali se zgubi med potjo: večno hrepenenje po dobrem in lepem, ki se mkd".r ne izpolni.
Drugi te vrste ie P r e ž i h o v Voranc. »Kot kmečki tef-^k doma« ;e zsrčel svo^e živlienje. Ta poklicni revolurionarec iT vedno v boju s seboj in vetom: prehodil je skor°- vso Evropo od Mo?kve dr> Pariza, preden je z velikim znanjem in veliko zmogljivostjo stonH let zrel pisatelj pred slovensko javnost. Tudi n°emu je postala domovina najgloblje doživetje, ki je že zgodai določilo njegov ideini svet. Bridka mladost, ki jo je preživel kot sin siromašnega bajtarja-zakupnika, je dala osnovni ton vsemu njegovemu nndalinjemu življenju. Toda njemu, sinu južnokoroških gor&, je bilo doživetje domovine vse drugačno kakor njegovim predhodnikom. Prežihov Voranc ne pozna soroščene lirične melanholije in sivosti neskončne daljave, kakor sta lastni Mišku Kranjcu kot sinu ravni. Umetnost Prežihova Voranca je heroično-stvarna. Je velikopotezen, izogiblje se malenkosti, vedno zagrabi to, kar je pravega, ga bliskovito osvetli s karakteristične plati in dvigne v monumentalnost. Je mojster heroične epike- Njegovi liki so podobni
monumentalnim kipom, njihovo čutenje je zakrknjeno in žilavo, njih odporna moč neizmerna, volja do življenja pa neuničljiva, tako da postaja že religija, medtem ko je religiozno doživljanje samo še folklor.
G. Hafner končuje svoj sestavek: S tem, da sta oba navedena pisatelja obrnila s tolikšno izvirnostjo svoje poglede k domačemu kraju in tako silovito vsak po svoje opisala moč zemlje in življenja, sta na-značila novo epoho, kjer jima bo v bodočem vrednotenju nedvomno določeno mesto, ki jima gre.	—o.
Nov zvezek „Ljubljanskega Zvona"
Pravkar izišli 5—6 zvezek »Ljubljanskega Zvona« prinaša na uvodnem mestu prozo svojega urednika, pisatelja Juša Kozaka »Blodnje za lepoto«, že v nekaterih spisih svoje najpomembnejše zbirke »Maske« je Juš Kozak napisal marsikaj, kar nam odpira pogled v njegov osebnostni in umetniški razvoj. V »Blodnjah za lepoto«, ki se bodo še nadaljevale, pripoveduje o svojih prvih pisateljskih začetkih in o mladostnem čtivu, ki je imelo vpliv na razvoj njegove fantazije, njegovega mišljenja in poznejših tvornih sposobnosti. Ta izpovedna proza, spisana v mikavni pripovedni obliki, bo nedvomno zanimala vsakega čitatelja.
Liriko zastopajo v tem zvezku Ivo B r n č i č, (»Mesto v dežju«), Jern Ledina (»Dami v črnem«), Mile KlopCič (Dve pesmi M. J. Lermontova), Janko Samec (ciklus sonetov »Mrtvemu bratu«), Igo Gruden (»Slutnje«, Epigrami). Izmed teh imajo zlasti Brnčičeva ; melanholično resignirana pesem »Mesto v dežju« in Samčevi soneti poudarek v doživetju sedanjega časa in njegove teme. Grudnovi epigrami se takisto odnašajo na
današnje razmere, vendar se čuti, da niso mogli iziti vsi epigrami tega cikla.
Tudi dramatika je zastopana v novem zvezku. Iz prevoda Shakespearove tragedije »Romeo in Julija«, ki ga je pripravil za prihodnjo sezono Oton Župančič, sta objavljena dva fragmenta. Ni treba niti poudariti, da se tudi na teh fragmentih pozna prevajalčeva mojstrska roka in da se lahko samo veselimo novega prevoda te nesmrtne dramatske pesnitve in upamo, da bo kmalu izšel v Knjižni izdaji. Drugo dramatsko delo tega zvezka je zanimivi poizkus dramatika ln režiserja Bratka Krefta, da v jeziku ln slogu Antona Linharta in njegove dobe pričara kos tedanjega življenja. Ta dramatski poizkus se imenuje »En večer per baroni Zoisi« in je odlomek okvirne komedije za Linhartovo »Zupanovo Micko« z naslovom »Krajnski komedijanti«, ki bi se imela v prejšnji sezoni uprizoriti v ljubljanskem gledališču obenem z Linhartovim delom. Piscu je uspelo, da je posnel Linhartov jezik z vsemi njegovimi posebnostmi, napakami in nedoslednostmi. Fragment se bo v prihodnji številki zaključil.
Pripovedno prozo predstavljata v tem zvezku poleg že omenjenega Kozakovega spisa, ki pa se giblje na mejah povesti in eseja, Anton Ingolič s povestjo »žeja< in Juš Kozak z dvema poglavjema »la odloženega romana«. Ingolič slika v svoji prozi življenje siromašnih vlničarjev v Halozah in prikazuje s finim psihološkim opazovanjem konec starega viničarja, ki se hoče vsaj tik pred smrtjo napiti vins iz vinograda bogate ptujske gospe, vinograda, ki ga je bil sam zasadil in desetletja oskrboval. Juš Kozak obeta z od. lomkom svojega romana delo, ki bo za jelo v svoj epični okvir vojno dobo in pred vojna politična in socialna gibanja našegr malomeščanstva. želeli bi samo, da roma«,
Domače vesti
*	Napredovanja. Z ukazom kraljevskih namestnikov ie napredoval v 5. položajno skupino dr. Jakob Mlinar, tajnik upravnega sodišča v Celju. Za pisarniškega uradnika 6. položaj ne skupine pri aoela-cijskem sodišču v Ljubljani je imenovan Janko Gostič. višji pisarniški oficial 7. skupine istega sodišča, za višjega pisarniškega ravnatelja 7. položaine skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani pa Josip Mikiič. višji pisarniški oficial iste pol. skuipine pri apelatijskem sodišču. Za višje pisarniške oficiale 7. položaine skupine na dosedanjem službenem mestu so imenovani pisarniški oficiali 8. pol. sku-piene Josip Geder pri sreskem sodišču v Ljutomeru. Janko Bogateč pri sreskem sodišču v Mariboru. Julka Krhnetova pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Fran I Stanič pri sreskem sodišču v Kranju in Miroslav Rebec pri sreskem sodišču na Vranskem. Vera Mačkova, pisarniška uradnica 8. položatne Skupine rrri sreskem sodišču v Ljubicam. ie napredovala v 7. položajno skupino.
*	T imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Miran Mal in dr. Marija Ru-pertova v Ljubljani.
*	Novi direktor beograjskega radia. Upravni odbor beograjskega radia ie za novega direktorja radiopostaje imenoval g. Stanislava Krakova. bivšega direktorja »Vremena«. Novi direiktor ie v torek popoldne prevzel svoje posle.
ssss"
delniške stroke inž. Stipetič in inž. Sorta z zagrebške univerze ter predstavnik tvrdke Marina Feriča inž. Ferič.
* Mihajlo Markovič odhaja v Beograd.
Mihajlo Markovič, popularni nestor zagrebških igralcev, ki je nedavno tudi v Ljubljani z velikim uspehom gostoval v Gogoljevem »Revizorju«, odhaja, kakor poročajo zagrebški listi, v Beograd in bo naj-brže že na začetku nove sezone nastopal na deskah beograjskega gledališča. Mihajlo Markovih je po rodu sicer Srbijanec, vendar si je v dolgih letih delovanja v Zagrebu pridobil toliko simpatij in spoštovanja med tamožajim občinstvom, da ga bo težko pogrešalo.
'it???;.-
FOTO
APARATI
SEM SVETOVNIH ZNAMK
L I N O L E J
MANUFAKTURA F. KS.
U V A
ljubljana, MESTNI TRG 24
r,		1mw		vi
				
*	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine obiavlia v svoji številki z dne 10. julija uredbo o direkciji za zunanjo trgovino; spremembe in dobo o spremembah in dopolnitvah uredbe bo o spremembah in dopolnitevah uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkuipu pšenice in koruze; spremembo pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške Pripravnike s srednjo kmetijsko šolo; odločbe o čimi raznih šol in tečajev; odločbe občnih sei državnega sveta k odstavku 2. § 259. zakona o uradnikih, § 10 zakona o občem upravnem postopku, § 125 gradbenega zakona, pripombi 7 k tar. p. 12 zakona o tateah; lB>rems»»be v staležu državnih in fe*nov#rskih iisauSfrer*8»v »a močiu beaiovine.
Gradi za madrace, posteljna pregrinjala, preproge, zastore, tapetno blago najceneje pri GORIČAR, Sv. Petra cesta.
*	Feniksovim zavarovancem. Akcijski odbor Feaiksovih zavarovancev v Zagrebu, Djordjevičeva ulica 5, sporoča, dia bo po dobljenih informacijah v najkrajšem času izvršena sanacija Jugoslovenskega Fe-niksa. Odbor prosi zavarovance, naj ta čas potrpe in počakajo nadaljnjih obvestil Kakor hitro bodo objavljeni novi predpisi, bo odbor zavarovance obširno Obvestil o tem. Zavarovancem, ki se še niso prijavili, prosi akcijski odbor, naj to takoj store, da bo v primeru potrebe lahko vzel njihove interese v obrambo.
*	»Ljubljano« so vnovič začeti dvig«**. Od ranega jutra v torek so vnovič začeli dvigati ružilec »Ljubljano« v šibenski luki z morskega dna. Doslej so začeli črpati vodo iz premca, nato pa so polnili stisnjeni zrak v cilindre, M se nahajajo ob strani rušilca v vodi. Delu prisostvuje tudi kon-treadmiral Luterotti, direktor pomorskega prometa Vlzin iz Splita, profesorja ladje-
ČEME* CENIKI GRATIS!
DROGE RUJA iloovsltAMU
►LJUBLJANA MARIBOR
*	Novi grobovi. V Mariboru je umrla vdova ga. Amalija Ltmarčičeva, rojena Ška-barjeva, stara 59 let. Pogreb bo v petek ob 16.30 izpred mrtvašnice na pobreško pokopališče. — V Ljubljani je umrl knjigovodja ljubljanskega generalnega zastopstva splošne zavarovalne d. d. »Save« iz Zagreba g. Jožko Škof, rezervni kapetan L klase. Rajnki je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone in z dobrovoljskim odlikovanjem. Pogreb bo danes oto 16. iz žal. — V Ljubljani je preminil svetnik direkcije državnih železnic g. inž. Vladimir Mikuž. Pogreb bo danes ob pol 18. iz Žal.
—	V Ljubljani je umrla ga. Alojzija Vla-hovičeva. Pogreb bo danes ob 15. iz ZaL
—	V Zalogu pri Ljubljani je umrl g. Mirko Budal, dijak I. letnika državnega učiteljišča. Pogreb bo v petek ob 8. zjutraj na pokopališče v Polju. — V Ljubljani je umrl upokojeni mestni delavec g. Tomaž Bitenc. Pogreb bo v petek ob 15. iz žal. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl komaj 35 let star g. Ivan Klemenčič, veleposestnik. Odlikovan je bil za zasluge z zlato kolajno. Rajnki je bil ustanovitelj domače Hranilnice in posojilnice in njen predsednik. Pogreb bo danes ob 9. dopoldne na domače pokopališče. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Kje bo stalo novo zdravilišče banovine Hrvatske. Poročali smo že o sporu, ki je nastal med bansko oblastjo in zagrebško mestno občino o vprašanju, kje naj se zgradi novo veliko moderno zdravilišče za tuberkulozne. Banska oblast je za graditev votirala 20 milijonov dinarjev, zdaj pa išče svet, ki bo dopuščal izvedbo načrta z največjim efektom. Zagrebška mestna občina se brani, da bi nova zgradba stala na Brestovem, češ da bi zdravilišče škodovalo turizmu, a prav gradba na Brestovcu bi kila najcenejša. Zanimivo je, da se številni gorski kraji v banovini Hrvatski potegujejo, da bi se zdravilišče zgradilo pri njih, medtem ko se ga Zagreb brani. Kakor poročajo, bo banska oblast v kratkem sklicala anketo, na kateri bodo vsi interesenti lahko izrekli svoje mišljenje.
Nagrada
Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem Izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _
13. junija je bilo vlomljeno za Gradom št. 11. Storilec mi je odnesel briljantne uhane, briljantni prstan, briljantni obesek in še druge zlatnine, potem srebrno lisico tvrdke »Lapajne«, denarja in še drugih stvari. Dotični, ki izsledi storilca in javi to policiji dobi 3.000.— nagrade.
Ljubljana, 10. VIL 1940.
SONJA NEDELJKO
• Spor med zagrebško mestno občino in vseučiliščem zaradi novih vseučiliških zgradb. Svoj čas se je uprava zagrebškega vseučilišča odločila, da na Mažuraničevem trgu zgradi nova poslopja za pravno in filozofsko fakulteto in za rektorat. Zemljišče naj bi odstopila mestna občina, ki je pa v zameno zahtevala odstopitev stare vseučiliške zgradbe in vrta na Trgu kralja Aleksandra. Na tem kraju namerava zagrebška mestna občina ustvariti velik nov trg, ki bi bil nekakšen podaljšek Maruliče-vega, Mažuraničevega trga in Trga kralja Aleksandra. Na njem bi se v dogledni prihodnosti po vsej priliki zgradil novi zagrebški magistrat. Vseučiliška uprava je od Državne hipotekarne banke že dobila
ne bi tal »odložen«, marveč čim prej dovršen.
Kakor v vsaki Številki »Ljubljanskega Zvona«, je tudi v tej obilno zastopana esejska, literarno kritična in druga publicistika. V članku »Literatura na prelomu« piše B. Borko o usodnih posledicah, ki jih bo sedanja vojna prinesla tudi literaturi, v kateri je že sedaj postalo neizprosno mrtvih vse polno še včeraj veljavnih knjig. Vladimir Kersnik (psevdonim) prikazuje v članku »človek in rastlina« osebnost in delo velikega Rusa Mičurina, revolucionarja v svetu človeku koristne flore. Stana Djurič-Klajn prikazuje sodobno srbsko glasbo, članek je prevel Dragotin Cvetko. Bratko Kreft nadaljuje svojo literarno zgodovinsko razpravo »Puškin in Shakespeare«, končuje se pa fragment njegove daljše študije o liriki Miroslava Krleže »Krleževe lirične samo-izpovedi«. Iz novega spisa češkega orien-talista J. Prfiška je preveden odlomek »Poizkus absolutne države pred petindvajsetimi stoletji«, ki seznanja čitatelja z izredno zanimivo ideologijo in politično prakso tako zvane »šole pravnikom« v stari Kitajski in kaže glede na današnje pojave, da pod soncem zares ni nič novega. Andrej Budal objavlja ob petdesetletnici pisatelja Franceta Bevka prvi poizkus natančne študije njegovega celotnega dela v zvezi z njegovim podrobnim življenjepisom. Iz knjige L. Adamiča je prevedel V. Kraigher poglavje »Posedanje in hitra rast C.I.O.« Anton Vratuša Je pa prispeval literarno zgodovinski Članek »Torš-Volynski-Aškerc«.
V rubriki Med knjigami ln dogodki ocenjuje I. Brnčič pesniško zbirko Bože Vo-duška »Odčarani svet«, dr. J. Blrsa se bavi z novo filozofsko knjigo prof. Vebra. ž. K. poroča o knjigi dr. Ivana Pintarja »Me-diiso kirurški zavod v Ljubljani«. L G. pa
o publikaciji »Borba za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani«.
»Ljubljanski Zvon« izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in stane na leto 120 dinarjev.
Zapiski
Knjiga o Bežigradu. V založbi stavbne zadruge »Bežigrajski dom« in v redakciji Vilka Fajdige in Franceta Jesenovca je izšla 212 strani obsegajoča, okusno opremljena knjiga »Naš Bežigrad v luči zgodovine, kulture, gospodarstva*. Ta zbornik člankov in drugega gradiva je posvečen naglo in lepo napredujočemu severnemu delu mesta Ljubljane. Kot tak poonnožuje pri nas še vedno premalo razvito domoznansko literaturo, ki nam je tembolj potrebna v sedanjem času, ko se ljubezen do domovine po vsej pravici veže z nežno ljubeznijo in tankočutnim poznanjem ožjega domačega kraja, ljubeznijo, ki je jedro vsakega trdnega domovinskega čustvovanja. Zaradi tega je treba pozdraviti vsako resno domoznansko delo, četudi bi mogli — kakor prav v tem primeru — tu in tam ugovarjati nekoliko enostranskemu značaju. Knjiga »Naš Bežigrad« opisuje ta del Ljubljane od rimskih časov preko sedanjega veka do naših dni. Obravnava napredek Bežigrada v okviru mesta Ljubljane, zgodovino ustanovitve bežigrajske župnije, nastanek novih velikih zgradb in ustanov, se bavi z vprašanjem razrešitve železniškega vozla ter daje na koncu še kulturni, prosvetni, socialni in gospodarski pregled življenja za Bežigradom. Ob koncu knjige je pregled vseh bežigrajskih ulic z imeni njihovih stanovalcev. Med so-trudniki knjige srečujemo Imena znanih slovenskih kulturnih delavcev, kakor so univ. prof. dr. Balduin Saria, dr. Fr. Stel^
potreben denar, da bi lahko z gradbo po- r
slopja pravne fakultete, za katero je namenjenih 9 milijonov dinarjev, začela. A ko je vseučilišče zahtevalo od mestne občine dogovorjeno zemljišče, je mestna občina odvrnila, da ne da vseučilišču niti koščka sveta, dokler ji rektorat ne odstopi svojega zemljišča s starim vseučiliškim poslopjem na Trgu kralja Aleksandra. Baje so tudi strokovnjaki banske oblasti proti temu, da bi se na Mažuraničevem trgu gradilo več vseučiliških poslopij, ker bi se s tem trg prenatrpal.
•	V počaščen je slovanskih bl^govestnl-kov je prejela Družba sv. Cirila in Metoda nadaljne prispevke: moška podružnica v Celju 1.190 din; moška podružnica v Slovenjem Gradcu 400 din; ženska podružnica v št. Pavlu pri Preboldu 250 din. Iskrena hvala! Prosimo še za nadaljna nakazila.
•	V Zagrebu grade novo Kolodvorsko
pošto. Dolga leta so v hrvatski javnosti razpravljali o nujni potrebi, da poštni urad na glavnem kolodvoru v Zagrebu, ki se je nahajal v starih nehigienskih, nezadostnih prostorih, dobi novo poslopje. Nedavno je minister pošte dr. Josip Torbar priskrbel vsoto 15 milijonov din, in te dni so delavci že zastavili krampe in lopate, že prej so porušili staro upravno poslopje in stara skladišča, na njih mestu pa so zrastla nova skladišča, zdaj pa so začeli že kopati temelje za novo poštno zgradbo, ki bo im-pozantna palača. Delo bo končano v letu dni, tako da bo v avgustu leta 1941 palača izročena svojemu namenu.
Tunina (Thunfisch)
»NEPTUN«
je posebna delikatesa v ekstra finem olju — poslastica za Gourmane — proizvod največjih domačih tovarn sardin NEPTUN d. d., Split.
*	Prelom v pogajanjih med mornarji in brodolaMniki. y ponedeljek popoldne so bila prekinjena pogajanja med predstavniki organizacije mornarjev In predstavniki Zveze brodolastnikov o vprašanju zvišanja prejemkov zaradi razširitve vojne nevarnosti. Mornarji zahtevajo 100 odstotkov poviška, poleg tega pa še izredno doklado za plovbo ene livre sterlinga na dan. Predstavniki delodajalcev te doklade niso priznali za vse proge, a za tiste, za katere so jo priznali, so jo pripravljeni plačevati samo po potovanju, ne pa na dan.
*	zahteve bosanskih učiteljev. Na skupščini banovinske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega združenja v Sarajevu je bila sprejeta resolucija, r kateri bosanski učitelji zahtevajo, naj banovinski proračuni redno določajo potrebno vsoto za nabavo knjig in šolskih potrebščin siromašnim otrokom, naj se rigorozno izvaja odredba o obveznem zdravniškem pregledu otrok pri vpisu v osnovno šolo ter naj se s podporo samoupravnih in humanitarnih ustanov omogoči prehrana siromašnih šolskih otrok. Banovinski proračuni stalno znižujejo postavke za vzdrževanje šolskih zgradb, katerih stanje je slabo, in Če se o pravem času ne izvrše potrebna popravila, bo trpelo šolsko delo. Učitelji se odločno zavzemajo za odpravo sprejemnih izpitov na gimnazijah, zahtevajo stalnost na službenem mestu, avtomatsko napredovanje, ukinitev omejitve za 5. skupino ter popolno izenačenje pravic učiteljev in učiteljic. Končno zahtevajo, naj se onemogoči formiranje političnih grupacij v učiteljski stanovski organizaciji ter naj se vzpostavijo normalni odnošaji s hrvatskim učitelj-stvom.
*	Sezonska brzovlaka B-9 ln B-10 tvorita prav ugodno zvezo tako iz Beograda v Ljubljano, kakor iz Ljubljane v Beograd. V obeh vlakih je tudi več prostora ko v rednem brzovlaku. Iz Ljubljane odhaja sezonski brzovlak ob 22.10 in prihaja v Beograd ob 8.40. Iz Beograda odhaja Ob 20.58 in je v Ljubljani ob 7.40.
*	Popularni vlaki na Sušak, Split in Si-benik. Putnik nam poroča, da bosta vozila v soboto dne 13. t m. iz Zagreba na Sušak ter v Split in šibenik posebna popularna vlaka, ki se vračata v nedeljo zvečer. Cena vozovnicam je izredno nizka. K obema vlakoma je ugoden priključek iz Ljubljane, tudi voznina za priključek je znižana.
*	Razpis dveh mest banovtafltega strojnika, Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu in pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju po eno mesto banovinskega dnevničarja-strojnika za službo na parnih strojih pri vzdrževanju banovinskih cest. Za ti mesti pridejo ▼ poštev prosilci, ki imajo predpisano in z
Pri zaprtja ln motnjah ▼ prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
dr. Rudolf Mole, msgr. Viktor Steska, dr. Franc Vidic, inženjerji Mušič, Lenarčič, štrekelj, Navinšek, Tomažič, D. Leskovšek, pisatelj Jan Plestenjak, p. Kazimir Za-krajšek i. dr. Knjiga, ki jo je opremil inž. Ivan Pengov, je obilno ilustrirana. Stane broširana 45 din in se dobiva tudi v knjigarni Tiskovne zadruge.
Stoletnlk Ivan Vesel-Vesnin. Učiteljica, ki je bila štiri leta Veselova učenka v Trnovem, mi sporoča, da je bil oče našega naslovnika iz Travnika št. 23, po domače Kovačev, ne pa Ivajev, kakor sem ugibal jaz (»Jutro«, 29. junija 1940). V dijaških letih je obiskoval Loški potok, zato ni čudno, da je v »Novicah« priobčil poleg krajepisa tudi nekaj narodnih pesmi, vmes o vojaškem begunu, pozneje večkrat omenjeno, n. pr. DS 1891 (111)- Vseučiliška knjižnica hrani tudi Veselov rokopis ledin-skih imen iz naše občine. Moji dopisovalki ln njenemu očetu je nekoliko mescev pred smrtjo obljubil, da čimprej spet obišče našo kraško dolino. Njej je vzbujal vtis odločnega moža. Bil je vodja družbe N. D. v Trnovem, a gojenkam ni dovolil, da bi nastopale za parado, niti ob sprejemu škofa A. B. J. ob prvem prihodu v Veselovo dekanijo. Premoženja ni dosti zapustil. Kako tudi? Podpiral je svoje sorodnike, tačas je v istem zavodu šolal dve nečakinji. Ciril-Metodovi družbi je poklonil vse svoje bogastvo, veliko knjižnico, cenjeno na 2 do 3 tisoč goldinarjev. Njemu gre nemara zasluga, da je bil dekliški zavod v Trnovem od vseh najbolj slovenski. — H podatki utegnejo kdaj prav priti njegovemu biografu, kadar bo na priliko želel objaviti Vesninovo dramo iz gtaroslovenske dobe. Ivan Vrhovnik je vzorno uredil ostalino književnika, ob čigar psalmih je »rastel I. Pregelj« (DS 1933,	A. IX
ženina osveta
Danes premiera odlične francoske komedije
Predstave danes ob 16., 19. ln 21. uri
KINO UNION, tel. 22-21 V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža. V glavnih vlogah Viviane Romance, Boger Duchesne in drugi.
!
KEN MAYNARD, pojoči kovboj in njegov čudežni konj TARZAN v napetem filmu velikih podvigov in junaških borb na ameriškem divje n zapadu.
SSSSLS^iS5J JEZDEC MAŠČEVALEC
i
izpričevali o položenih izpitih dokazano kvalifikacijo za službo pri strojih z nad 20 konjskih sil in ki so izučeni mehaniki in izprašani šoferji Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je treba vložiti najkasneje do 30. t. m. pri okrajnem častnem odboru v Novem mestu oziroma v Ptuju.
*	Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov, avtotaksijev), bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu 20, dohod z Novega trga, 15. t. m. od pol 10.' do 11. Pri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana, odnosno odobrena za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati samo z pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije eventualne zamudnike na posledice.
*	Smrt najstarejše ameriške SlovenKe.
V	Montani je nedavno umrla 107 let stara Josipina Stepanova iz Gornje Radgone, kjer se je rodila leta 1833. S svojim prvim možem se je leta 1884. preselila v St. Louis v Ameriko, kjer pa je že po treh letih postala vdova. Nato se je vnovič poročila in ob skrbnem gospodarstvu zbrala lepo imetje. Na svojem posestvu je imela studenec mineralne vode, ki Ji je prinašal lepe dohodke.
*	24 skladič hrane za pasivne kraje. Da v bodoče prepreči pomanjkanje hrane v pasivnih krajih, se je kmetijski oddelek banske oblasti v Zagrebu odločil, da še pred zimo uredi 24 skladišč v pasivnih krajih, ki bodo lahko hranila okrog 1150 vagonov živil. Večina skladišč bo v predelih bivše Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Like, ki so daleč od železniških prog in v katere je pozimi zaradi snežnih »metov dovoz otežen.
*	Nad 14.000 Šolskih otrok v Zagrebu. Na vseh osnovnih šolah v metropoli banovine Hrvatske, državnih in zasebnih, je vpisanih 14.249 učencev in učenk. Strokovno nadaljevalne šole obiskuje 2717 vajencev in vajenk, a meščanske šole, 7 po številu, imajo 3348 dijakov, število šolske mladine v Zagrebu stalno raste, zato bo mestna občina s posojilom, ki ga je dobila od SUZORja, zgradila novo moderno šolsko poslopje v Rabski ulicL
*	Sarajevski profesor odšel v samostan.
V	sarajevski javnosti je pravo senzacijo zbudila vest, da se je bivši profesor sarajevskega učiteljišča Vojislav Nastič, ki je bil precej premožen človek, v ponedeljek dopoldne v samostanu Mileševu zamenišil. Pri vstopu v red je dobil ime pokojnega patriarha Varnave. Njegov korak je vzbudil toliko večjo pozornost, ker je vse svoje premoženje, vredno nad 300.000 din, zapustil mladini Bratstva sv. Save.
*	Mestna občina beograjska za Izboljšanje cestnega prometa. Beograjska mestna občina si zadnji čas mnogo prizadeva, da izboljša avtobusni in tramvajski promet na svojem področju. V zadnjem času je bilo na raznih progah 30 novih avtobusov izročenih prometu. Poleg tega le nedavno iz Ljubljane prispelo 16 avtobusov, 4 pa so še naročeni. Za 6 novih avtobusov se pravkar delaio karoseriie v Novem Sadu. 2 prideta iz Zemuna. 12 pa iz Smederevske Palanke. Poleg avtobusov namerava beograjska mestna občina naročiti 10 trolejbusov. ki bodo obratovali na progi Knežev spamenžk-Karaburma. vendar pa so mnenja strokovnjakov o uvedbi trolejbusov še deljena. V Italiji pa je mestna občina naročila neikai novih tramvajskih voz.	_
» Zagrebški peki za podražitev kruna. Zagrebški peki ponovno zahtevajo od urada za kontrolo cen, da se jim dovoli znižanje teže kruhu. Svojo zahtevo utemeljujejo na razne načine, vse pa kaže, da jim oblast ne bo ustregla, ker se pričakuje, da bo po maksimiranju cen pšenice in koruze cena moki padla.
*	štrajk na Sipadovfh progah zlomljen.
V	torek je podjetje šipad, ki je lastnik železniških prog Prijedor—Knin in Srneti-ca—Jajce prekinilo delovne odnose s svojim dosedanjim železniškim osebjem, ker delavci niso hoteli sprejeti njegovih pogojev. Podjetje je nudilo 20 odstotkov poviška, a delavci so zahtevali tudi spremembo delovnega sistema. Kakor hitro je podjetje prekinilo delovno razmerje z dosedanjimi uslužbenci, so delo prevzeli člani Jugora-sa, ki so pod ponujenimi pogoji vzpostavili promet. Prav tako je začelo obratovati tu-«di šipadovo podjetje v Drvarju, kjer so prav tako člani Jugorasa prevzeli delo.
*	V Zagreba selijo stari savski mo®*. Na Savi pri Zagrebu demontirajo stari železni most ln doslej so že odstranili prvi lok. železno gradivo nakladajo na bregu, a ko bo ves most demontiran, ga bodo s čolni pripeljali do Jakuševca, kjer ga bodo postavili na lesene stebre in bo toliko časa služil prometu, dokler ne bodo tudi na tem kraju zgradili novega. S tem bo kmetom, ki iz tega dela okolice prihajajo na zagrebški trg, znatno skrajšana pot. V načrtu pa je tudi zgradba novega velikega mostu preko Save pri Trnju, kjer se prestolnica banovine Hrvatske že znatno razteza čez Savo.
*	Mesar obsojen zaradi ponarejanja denarja. V Zagrebu je bil pred okrožnim sodiščem obsojen bivši mesar Matija čoso na 2 leti robije zaradi ponarejanja kovanega denarja. Obtožen je bil, da je v družbi s čevljarskim pomočnikom Vekoslavom Grgečičem in neko Slavo Valputovo spravljal v promet krive desetake in dvajseta-ke. Za dvajsetake je čoso priznal, a izgovarjal se je, da je živel v veliki siromašči-ni, in ker ni imel drugačnega kakor ponarejenega denarja, je v neki gostilni ž njim poravnal svoj račun.
*	27 let robije sta dobila, Ker sta d® smrti pretepla čuvarja setve. Veliki senat okrožnega sodišča v Slavonski Požegi je obsodil kmeta Stevana MileusUča in njegovega soseda Mileta Cicvaro iz Govedjega Polja pri Daruvarju, prvega, na 13, drugega pa na 14 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, ker sta dne 20. aprila do smrti pobila posestnika Franja Kadržabka, ko je branil sycge njive gred njima. Koža
sta se židane volje vračala s sejma, in namesto da bi se držala steze čez polje, sta jo mirne duše mahnila čez Kaderžabkove njive. Ko ju je gospodar opomnil, naj prizanašata setvi, sta začela nalašč še globlje bresti po njivi. Nazadnje sta se prijela za roke in začela plesati po setvi Tedaj je prišlo do spopada in pijana soseda, ki sta imela palice s seboj, sta tako pretepla Ka-deržabka, da je drugi dan podlegel poškodbam.
*	D<>m na Polževem vabi izletnike, av^ to in moto izletnike ter letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja go-ra 1. (—)
♦	V nedeljo 2 Putnikova Izleta: Logarska dolina in Žužemberk, Dolenjske Toplice, št. Jernej. Prijave do sobote. (—)
Iz Lf&Mjane
u— Tragična Smrt inž. Vladimirja Mi-
kuža. V ponedeljek zvečer se ie vrnila soproga svetnika železniške direkcije inž. Vladimirja Mikuža z dališesta potovania na svoie stanovanje v Kotnikovi ulici. 2e na vratih ji ie udaril nasproti močan vonj po gorilnem plinu. Planila ie v kuhinjo in tu se ii ie nudil pretresljiv prizor. Njen mož je ležal zleknien na tleh, oči vidno omamljen od plina, ki ie uhaial iz odprte pipe na štedilniku. Gospa ie prestrašena sklicala sosede, ki so iadmo prihiteli in ugotovili, da ie inženier mrtev. Pokojnik ie bil star 48 let in je bil splošno pri-ljublien. Kako ie prišlo do njegove tragične smrti, še ni natanko ugotovi i eno. Njegovo truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na Zale.
a— Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Redno vpisovanje bo 9. septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku počitnic. Ker je število učenk omejeno, bodo imele le-te pri sprejemu preprost. Prijave je treba nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Blei-vveisova 23. Opozarjamo, da sprejemamo izklučno le učenke z malo maturo ali završnim izpitom.
KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej
J O S. R U N C & Co.
Ljubljana. Miklošičeva cesta 32.
a— Poletno obratovanje brivsko-frizer-skih in kozmetičnih salon°v. Cenjeno občinstvo se vljudno obvešča, da bodo zgoraj omenjene obratovalnice obratovale od ponedeljka 15. julija do 31. avgusta t. 1. ob delavnikih od 7.30 do 12. in 14.30 do 19.30 ure, ob sobotah pa kakor doslej od 7.30 do 12. in od 14. do 21. Uprava. (—)
u— Vrsta nesreč. Včeraj so pripeljali v splošno bolnišnico celo vrsto ponesrečencev, največ na prenapolnjeni kirurgični oddelek. Poklicni reševalec pri ljubljanski gasilni in reševalni postaji Maks Povše je cepil na domačem dvorišču drva in se po nesreči močno vsekal v levo roko, tako da je moral iskati pomoči v bolnišnici. — 29 let stari rudar Franc žveplenc iz Hrastnika je včeraj kakor vsak dan opravljal svoj šiht v rudniku. Na povratku pa je v tesnem rovu prišel med dva napolnjena vozička premoga, ki sta ga v kolkih temeljito stisnila in je prava sreča, da je ostal pri življenju. V velikih mukah so ga naložili na vlak in odpremili v ljubljansKo bolnišnico, kjer mu zdaj skušajo pomagati. — Vinko-tu Jezeršku, 291etnemu delavcu iz Kamnika, je pri delu padel težak kos železa na levo nogo in mu jo močno razmesaril. Hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da mu je niso v stopalu odrezali, — 55 let stara Ivana Narobe, posestnikova žena iz Mavčič, je na paši doživela neljubo nesrečo. Podivjala ji je krava, ki jo je zastonj poizkušala pomiriti. Pobesnela žival se je obrnila proti posestnici, jo vrgla na tla in pohodila, da je odnesla Ivana precejšnje poškodbe na levi rami. — Anton Elehar, 28 let stari delavec, je uslužben pri Gor-jančevi lesni industriji v Kranju. Davi ga je zgrabil stroj in mu odtrgal prst na levi roki.
Primarij dr. JEŠE
zopet redno ordinira
u— Andrej Mustafln izročen sodišču.
Pretkanega pustolovca in slepar i a Mu-stafina. ki se ie izdaial za inženieria. zaposlenega pri gradnji železniške proge Črnomelj — Vrbovsko. ter z lažnimi naročili skušal pri caLi vrsti tvrdk kasirati večje ali manjše denarne zneske, so danes izročili sodišču. Policija ie zbrala proti njemu obširen kazenski material in seznam oškodovancev, pa tudi ljudi, s katerima ie sicer sklepal lažne kupčije, pa mu niso nasedli na prazne besede in mu dali zahtevanih naplačil. Tako se ie Andrej Mustafin oglasil tudi pri ključavničarju g. Ignacu Iririču na Sv. Petra cesti. se predstavil kot inženier ter naročil 18 štedilnikov in 500 železnih samckolnic v skupni vrednosti 326.000 din. Nastopil je zelo samozavestno ter celo sam diktiral kupno pogodbo Irkičevi hčerki. Pokazal qe nekakšno legitimacijo na kartona-stem papirju, ki je nosila okrogel žig z napisom »Sekcija za gradnjo proge Črnomelj — Vrbovsko«. dalje njegovo ime in pripombo, da ima imenovani pravico sklepati vsakršne pogodbe in kupčije v imenu sekcije. Mustafin ie zahteval od g. Irkiča 1.400 din nekakšne državne takse, M ie pa mojster iz previdnosti ni hotel taflool plačati, marveč je vprašal za naslov. češ. da bo denar poslal po pošti. Res je Mustafin dal naslov in sicer: Odboru za gradnjo proge Črnomelj — Vrbovsko Lažnemu inženjerju ie torej to pot izpo-dletefla sleparska nakana, ki io ie sicer ts»ko spretno in premeteno napel ial. Z njegovimi številnimi grehi se bo zdai obširneje baviio sodižče.
Iz Celja
e— Kopalna sezona se letos nikakor ne more razmahniti. Zaradi pogostega dežja in hladnega vremena kopalci ne nrideio na svoj račun in čakajo oo večini toplejšega vremena. Savinja je še prav hladna. Njena toplota doslei še ni preseda 19. medtem ko znaša v poletni vročini do 26 stopinj.
e— Na drž. dvorazredni trgovati šoli v
Celiu je bilo cfo koncu šolskega leta 37 učencev in 89 učenk, skupaj 126. Razred je izdelalo 24 učencev in 54 učenk, skupaj 78 (1 z odličnim. 11 s prav dobrim. 48 z dobrim in 18 z zadostnim usDeham). Razredni izpit ima 1 učenec, popravni izpit 10 učencev in 16 učenk, izdelalo ni 20 učencev in učtnk. pravico do šolania ie Izgubila 1 učenka.
e— Truplo delavca Ivana Znidarja. ki se ie v ponedeljek zjutrai na cesti pri železniškem viaduktu poleg apneaika v Pe-čovniku smrtno ponesrečil, so orepeji-.li z bolniškega na mestno pokopališče in ga tam položili včerai popoldne k zadnjemu poiitku.
e— Usoden skok z voza. Ko se ie 33-
letni posestnik Alojzij Jager iz Jarmovca pri Drami iah v nedeljo peljal z vo^om domov, ie med vožnjo skočil z voza in padel tako nesrečno, da si ie zlomil desno nogo v gležniu. Prepeljali so ga v celisko bolnišnico.
e— Na 3 leta rebije ie obsodilo okrožno sodišče v Celju 53-letneea AvgusSa P. iz Dražje vasi pri Konjicah zaradi zločina nemorale, ki ga je zagrešil nad neko deklico.
n— Odlikovanje prof. V. Mirka. Na
rednem občnem zboru IpavCeve pevske žu-pe v Mariboru je bil po poročilih funkcionarjev izvoljen po večini dosedanji odbor s prof. V. Mirkom na čelu. Ker je dosedanji dolgoletni zaslužni župni zborovodja g. Albin Horvat zaradi prezaposlenosti odklonil izvolitev, je prevzel to mesto dirigent Glfsbene matice g. Milan Pertot. Predsednik se je g. Horvatu v lepih besedah zahvalil za njesrovo dosedanje neumorno delo. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik bratske Hubadove župe ln prvi podpredsednik zvezne uprave <3r. Švigelj iz Ljubljane. V lepem nagovoru na prof. Mirka, ki je že od ustanovitve župe leta 1931 n,jen neumorni in zaslužni predsednik, je
podčrtal njegove zasluge za glasbeno in
posebej še za pevsko kulturo ob naši meji, ki si jih je pridobil kot plodovlt skladatelj in večkratni zborovodja. Zaradi tega ga je v Imenu zvezne uprave v znak priznanja odlikoval z zlato kolajno in diplomo. Sledil je topel aplavz vseh navzočin, ld je očetovsko dobrega predsednika ganil do solz. župna uprava bo v kratkem izdala prvo edicijo pesmi za mešane ln moške zbore, ki so jih prispevali domači Skladatelji.
a— Lepa gesta. 4 mariborske tvornice so omogočile 46 revnim otroKom tritedensko brezplačno počitniško letovanje pod okriljem Rdečega križa v Kaštelu Lukšiču, kjer letuje sedaj skupno 65 otrok pod vodstvom g. Mirka Ravterja.
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje
ceneno ln hitro IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24
a— Pester večer v Dravograda v ta-
mošnjem Sokolskem domu je odlično uspel. Naš znani komik g. J. Povhe je s svojimi izvajanji navdušil številno občinstvo. Njegov zdravi humor je vzbudil toplo priznanje. Koncertni baritorist g. Boris Gerbec je odlično odpel izbrane pesmi s svojim močnim, polno zvenečim baritonom. Občinstvo ni štedilo s pohvalo in ploskanjem.
a— V zadnjem trenutku rešena iz Drave. 33 letna služkinja Marija K. iz Gro-belna je na studenški strani ob izvirkih skočila v Dravo. Dva moška, ki sta to videla, sta se pognala v Dravo in jo rešila iz vode, predno so jo zagrnili valovi. Z umetnim dihanjem so jo obudili k zavesti, nakar so jo prepeljali v bolnišnico. Izpovedala je, da je zaradi bridkih življenjskih razočaranj hotela v smrt.
a— Brat in sestra izginila brez sledu. V soboto sta odšla na Pohorje 27 letni predilniški mojster Ivan Sumonič in njegova 20 letna sestra Ana, stanujoča v Studencih, Krpanova ulica, če tudi sta dejala svojcem, da se vrneta v nedeljo zvečer, se do danes še nista vrnila. Svojce upravičeno skrbi, da se jima ni kaj zlega pripetilo. Zadeva je bila sporočena oblastem, ki skušajo zdaj dognati, kakšna je njuna usoda.
a— Niti sodi niso varni. Iz skladišča ve-vetrgovca g. Justina Gustinčiča so ukradli šest železnih sodov, vrednih okoli 800 din. — Okradena je bila starinarka Marija šelova s Koroške ceste. Odnesli so ji razne predmete in je oškodovana za 1000 din. Policija je storilcem že na sledu.
I kor a
rstvo
f^^tsr
kontinentalne Evrope z živili in surovinami
Razvoj vojnih dogodkov v Evropi je imel v zadnjem času za posledico, da se je ustavil blagovni promet med evropsko celino in Ameriko ter drugimi prekomorskimi državami, od katerih so danes tudi nevtralne evropske države praktično odrezane. Nemčija je zasedla vso zapadno evropsko obalo od skrajnega severa do Biskajskega zaliva, z vstopom Italije v vojno pa je tudi otežkočen promet v Sredozemskem morju zlasti v njegovem zapadnem delu. Ves ta razvoj sili spričo angleških blo-kadnih ukrepov k medsebojni poglobitvi trgovinske izmenjave med evropskimi državami. 2e prej obstoječe avtarkične tendence so dobile po sili razmer nov vzgon v cilju kontinentalnega gospodarstva.
S tem se odpirajo nova vprašanja glede preskrbe Evrope. Danes so aktualna razmišljanja o tem, kaj kontinentalna Evropa sama proizvaja in kaj ji primanjkuje. Ta vprašanja bi postala še posebno važna, če bi se sedanja vojna zavlekla preko zime.
Oskrba Evrope z žitom
V	prvi vrsti je tu vprašanje oskrbe Evrope s krušnim in krmilnim žitom. Po svetovni vojni se je evropska produkcija pšenice znatno dvignila, kar so pospešile še avtarkične tendence posebno v dobi svetovne gospodarske krize. Primanjkljaj, ki ga mora Evropa kriti z uvozom iz preko-mcrskih držav, se je zaradi tega precej zmanjšal, vendar Evropa tudi danes še ne more z lastno produkcijo v celoti kriti svoje potrebe v žitu.
V	povprečju petih let, od leta 1928 do 1032, je znašala v pšenici uvozna potreba Evrope skupaj z Anglijo povprečno 14.7 milijona ton; v povprečju petih let od leta 1933 do 1938 pa je ta uvozna potreba padla na 9.6 milijona ton. Seveda pa odpade od teh 9.6 milijona ton uvoza pšenice iz pre-komorskih držav, približno 60% na samo Anglijo, tako da znaša uvozna potreba celinske Evrope skoro 4 milijona ton, in to pri lastni produkciji, ki se je v omenjenih petih letih gibala med 38 do 48 milijonov ton. Primanjkljaj znaša torej približno eno desetino potrošnje. Pri tem je še upoštevati produkcijo rži, ki je v Evropi prav znatna in se giblje med 20 do 25 milijonov ton pri malenkostni uvozni potrebi. Celotni primanjkljaj v krušnem žitu torej ni znaten, seveda če se upošteva produkcija v normalnih razmerah, letošnja letina v E^opi pa bo tudi zaradi vremenskih prilik pod normalo.
rvTnogo večji .ie primanjkljaj Evrope v koruzi. V petih letih od leta 1933 do 1938 je znašala produkcija koruze v kontinen-
talni Evropi največ 19.9 milijona ton, najmanj pa 15.7 milijona ton, medtem ko se je gibala uvozna potreba navzlic znatni produkciji podunavskih držav na višini okrog 4 milijone to (brez Anglije). Celinska Evropa mora torej eno četrtino do ene petine potrebe v koruzi kriti normalno z uvozom iz prekomorskih držav. Uvozna potreba v ječmenu, pa je v letih 1933 do 1938 povprečno 0.65 milijona ton pri lastni produkciji, evropske celine v višini 14 do 16 milijona ton. Produkcija evropske celine v ovsu pa se giblje med 21 ln 25 milijona ton, pri čemer znaša uvozna potreba le 0.4 milijona ton.
Med ostalimi živili je važen zlasti krompir. V krompirju je Evropa avtarkna ln nima potrebe po uvozu. Pravtako ni bil nikoli znaten uvoz živine odnosno mesa. Seveda pa je računati s tem, da trenotno ni več mogoč uvoz argentinskega mesa ln da bo na drugi strani produkcija trpela zaradi težkoč pri oskrbi z krmili. Tudi uvozna potreba kontinentalne Evropa v sladkorju ni znatna, saj se produkcija giblje na višini preko 6 milijonov ton letno.
Od celotne svetovne produkcije odpade na kontinentalno Evropo pri pšenici in rži 47%, pri ječmenu 43%, pri ovsu 44% in pri krompirju celo 76%, pri koruzi pa le 16% in pri čemer je treba upoštevati, da odpade na kontinentalno Evropo 16.2% vsega prebivalstva na svetu.
Oskrba z industrijskimi surovinami
Od surovin, ki jih Evropa sploh ne prideluje je omeniti predvsem kavčuk in juto, med tem ko je produkcija bombaža le malenkostna, tako da mnogo ne pride v po-štev. Na drugi strani pa odpade na kontinentalno Evropo 55% celotne svetovne produkcije celulozne volne in 25% svetovne produkcije umetne svile. V razmerju z normalno potrošnjo je tudi zelo majhna evropska produkcija surove nafte, ki krije le zelo majhen del normalne potrebe.
Premoga ln železa ima Evropa dovolj, saj odpade na celinsko Evropo skoro 90% svetovne produkcije rjavega premoga, 28% svetovne produkcije črnega premoga ln 34.5% svetovne produkcije železne rude. Od ostalih kovin ima celinska Evropa še dovolj cinka. Od svetovne produkcije cinka odpade na Evropo brez Anglije skoro 43.5%. Pri svincu pa znaša ta delež 23% in pri bakru le slabih 10%. Kositra Evropa sploh nima, produkcija niklja (Norveška in Grčija) pa je malenkostna. Omeniti je še kolonialno blago (kava, čaj, začimbe), ki ga mora Evropa uvažati izključno iz prekomorskih držav.
Gospodarske vesti
= Koliko podpor so prejele posamezne zadružne zveze. Privilegirana agrarna banka objavlja v svojem biltenu (št. 7—8), koliko podpor so v zadnjih letih prejele posamezne zadružne zveze, ter navaja naslednje zneske. Osrednja zveza kmetijskih zadrug v Zagrebu, ki ima 450 včlanjenih zadrug je prejela 33 milijonov din. Državna zveza za kmetijski kredit v Beogradu (1600 zadrug) 20 milijonov din, Zadružna zveza in revizijska zveza v Ljubljani (720 zadrug) sta prejeli 12 milijonov din, Zadružna zveza v Splitu (300 zadrug) je dobila 11 milijonov din. Glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu 7.7 milijona din, Zveza zemljoradniških zadrug v Sarajevu (150 zadrug) 7 milijonov din, Zveza zemljoradniških zadrug v Novem Sadu (450 zadrug) 5.5 milijon adin, Zadružna zveza v Zagrebu (240 zadrug) 5 milijonov din, Zveza kmetijskih zadrug v Sarajevu (70 zadrug) 4.5 milijona din in Zadružna matica v Splitu (120 zadrug) 900.000 din. Vseh 10 omenjenih zvez je torej dobilo 87.6 milijona din. V gornjih vso-
tah niso všteta posojila, ki so jih posamezne zveze dobile po ugodnostnih pogojih ali brezobrestno. Kakor je znano je Zadružna zveza v Ljubljani poleg gornje podpore dobila za sanacije 63 milijonov din, ki jih je najela dravska banovina pri Poštni hranilnici.
— Obnovitev trgovine m©d Nemčijo in Španijo. Z izbruhom vojne se je trgovinski promet med Nemčijo in Španijo docela ustavil, ker zaradi blokadnih ukrepov pomorski promet ni prišel več v poštev. Sedaj, ko je Nemčija zasedla vso zapadno obalo Francije, pa je nastopila zopet možnost obnove trgovinskega prometa med Nemčijo in Španijo, seveda le po suho-zemni poti. Nemčija bo iz Španije uvažala predvsem baker in živo srebro, pa tudi svinec, žveplo in fosfate. Ker obrat v železnih rudnikih v severni Franciji še ni mogoče vzpostaviti, bo Nemčija uvažala lz Španije tudi železno rudo. Trgovinski promet med Italijo in Španijo, ki je z vstopom Italije v vojno prenehal, ker po morski poti ni bil več mogoč, bo sedaj tudi deloma vzpostavljen, in sicer po železniških zvezah preko francoskega ozemlja.
konferenc* v Beograda. Kakor smo že poročali, je bil pretekli teden v Beogradu sestanek stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Po tem sestanku je bila sklicana širša konferenca s predstavniki državnih ustanov. Tej konferenci so med drugimi prisostvovali pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič ter strokovnjaki ministrstva za gozdove in rude, kmetijskega in vojnega ministrstva, banovine Hrvatske in odbora za kontrolo cen. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki trenutno interesira-jo lesno gospodarstvo. Glede na položaj na mednarodnem trgu so bili stavljeni predlogi za izboljšanje položaja naše lesne industrije. Podana so bila poročila o stanju produkcije, trgovine ln izvoza, zlasti tudi glede preskrbe prebivalstva z drvmi v zvezi z izvozom drv.
= Pogajanja za vzpostavitev trgovinskih odnošajev z državami, ki jih je okupirala Nemčija. Poročali smo že, da se bodo v kratkem pričela z Nemčijo pogajanja za vzpostavitev trgovinskih zvez z Dansko Norveško, Belgijo, in Luksemburgom ln Poljsko in za ureditev plačilnega prometa. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo naša delegacija odpotovala v Berlin že te dni, in sicer pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. Milivoje Pilje. člani delegacije pa so: prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, višji uradnik direkcije za zunanjo trgovino dr. Grgjič ln višji uradnik zunanjega ministrstva Karlikovič.
= Spremembe pri podružnici Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
»Obrtni vestnik poroča v svoji najnovejši številki, da je upravni odbor Obrtne banke kraiievine Jugoslavije v Beogradu na svoji zadnji seii razrešil dolžnost Člana izvršilnega odbora ljubljanske podružnice g. Ivana Ogrina, na niesovo mesto pa ie imenoval g. Ivana Briclia. stavbenika v Ljubljani. Na isti seji ie upravni odbor banke imenoval za prokurista podružnice g. Frana Dobrška.
= Državna tvornica kvasa In Špirit« na
čukarici. Kakor smo še svoi čas poročali, je državna tvornica sladkorja na Cukarici dobila koncesijo za izdelovanje kvasa in špirita. Ob koncu maia ie nova tvornica špirita in kvasa pričela obratovati. Tvornica ima dnevno produkcijsko kapaciteto 150 hektofitrov špirita in 2500 kg kvasa.
= Veljavnost starih novcev po 10, 2 in 0.50 din. V smislu odlokov finančnega ministra se vzamejo, kakor je znano, lz prometa stari kovani novci po 10, 2 ln 0.50 din. Finančno ministrstvo opozarja zaradi tega interesente, da bodo stari kovani novci po 2 din ln 0.50 din izgubili značaj zakonitega sredstva 16. avgusta t. 1., stari kovani srebrni novci po 10 din pa 31. avgusta.
— TTgodnostnl tečaji za odkup Izseljeni-ških dolarjev. V zvezi s povišanjem tečaja za odkup nakazil v dolarjih, ki jih pošiljajo naši izseljenci, sporoča Narodna banka v Beogradu, da velja višji tečaj 70 din samo za one čeke, ki prispejo lz Amerike neposredno na naslov bank zaradi izplačila naslovnikom. Ce pa kdo sam prinese ček v banko mu banka ne more priznati tečaja za izseljeniške dolarje, temveč samo tečaj 55 din. Ta ukrep je bil izdan zaradi tega, da se preprečijo zlorabe in da se ne bi predlagali neizseljeniški dolarji y zamenjavo kot izseljeniški. Svojci izseljencev, naj o tem obvestijo Izseljence, da bodo pošiljali čeke neposredno kakšni pooblaščeni banki v naši državi.
= Nov sedež Francoske banke. Francoski uradni list objavlja uredbo, po kateri je določen Clermont-Ferrand kot začasni sedež Banque de France.
ŽIVINA
'+ Na mariborski ž»vins«t| sejem 10. julija so prignali 14. konj, 20 bikov, 130 volov, 396 krav in 25 telet, skupaj 585 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 6.75 do 7.75 din, poldebeli voli 5.75 do 7, plemenski voli 6.25 do 7.75, biki za klanje 5 do 6.50, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 5.75 do 7.25, krave klopasarice 4 do 5, krave molznice 5 do 6.75, Preje krave 4.50 do 6.50, mlada živina 6.50 do 7.75. teleta 6 do 8 din za kg žive teze. Prodanih je bilo 390 glav.
Hiter uspeh tiralice
V torek zjutraj je bila v listih objavljena tiralica za Antonom Ivančičem, Ferdinandom Kravanjo in Alojzom Knezom, ki so v zadnjem času stanovali na Jesenicah. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado i 100.000 din za onega, ki omogoči obla-| stvom, da ujamejo zasledovane osumljen-i ce. že takoj prvi dan, v torek zvečer, je bil na osnovi tiralice prijet Anton Ivančlč. Včeraj so prijeli ie drugega osumljenca. Ferdinanda Kravanjo. V interesu nemotenega poteka nadaljne preizkave se ne navajajo nikake podrobnosti o obeh areta-< cijah.
Borze
10. Julija
Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirnišfci čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so nadalje nekoliko popustili in so se v Beogradu trgovali oo 34.35. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se le Vojna škoda pri mirni tendenci nudila po 426 ( v Beogradu ie bil promet po 426 — 427). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Delnice Trboveljske, ki so se v dveh dneh dvignile od 280 na 250. so se v začetku borznega prometa trgovale po 350. pozneje Pa ie tečaj popustil na 310 in se 1e ob zaključku borznega sestanka nudil denar po 320.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London 166.68 — 169.88, New York 4425 — 4485, Curih 1004. Curih 1004.94 — 1014.94. Tečaji na svobodnem trgu: London 206.16 — 209.36, New York 5480 — 5520. Curih 1241.85 — 1251.85.
Curih. London 16.60, New Tork 441.50, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.50.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 426 bi., 4% agrarne 50.50 bi., 4% severne agrarne 51 den., 6% begluške 73 den., 6% dalm. agrarne 72 den., 6% šumske 71 den., 7% invest. 94 den., 7% Blair 91 den., 8% Blair 96 den., Trboveljska 320—335 (310— 350), Gutmann 57 bi., Isis 32 den. Oceania 550 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 425.50—427 (426— 427), 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 76.50—77.50, 6% dalm. agrarne 69.50—70.50 (70), 6% šumske 68.50—70, 7% stabiliz. 92.50 den., 7% invest. 96 den., 7% Seligmann 101.50 den., 7% Blair 92 den., 8% Blair 96.50 den., Narodna banka 8100 bi., PAB 193—196.
Zagate novega mostu pri Krškem
, Krško, 10. julija
Naš stari, hropeči leseni most že dolgo kliče po nasledniku. Ogrodje je tako zrahljano, da imajo delavci na njem stalne zaposlitve. Popravila gredo vsako leto v visoke tisočake. Ves krški okoliš, prav tako kakor tudi bivši štajerski del na levem savskem bregu, prosita že dolgo vrsto let, naj jim oblastva zgrade nov železobetonski most. Zadeva je prišla v tek.
Strokovnjaki so pred leti začeli preiskovati teren in so s posebnimi pripomočki pregledali tla, kjer bi imel novi most najtrdnejše temelje. Ugotovili so. da je najbolj pripraven teren v bližini bolnišnice, kakih sto metrov niže od sedanjega mostu.
Te dni sta se vršili kar dve licitaciji za naš bodoči most. ki naj veže Krško z našo železniško postajo na Vidmu Prva licitacija je bila na tehniškem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani, a ker n» uspela, se je vršila druga v gradbenem ministrstvu v Beogradu. Pogoji za (licitacijo so bili taki. da bi prevzemnik sam izdelal načrt za bodoči most in na podlagi svojega načrta predlagal gradbeni material, ga nabavil in tudi izračunal višino zneska, za katerega bi izdelal most. V poštev bi prišel seveda le most iz železobetona.
Ves material bi moral dobaviti graditelj sam. Spričo težav pri dobavi gradbenega materiala, zlasti betonskega želez ja, ki ga zelo primanjkuje in tudi cene zanj stalno skačejo kvišku, imajo gradbeniki velike preglavice. Tolikšne zaloge, kolikor je je potrebno za izgraditev mostu, kakršen bo pri nas, pa tudi lastniki večjih stavbenih tvrdk navadno nimajo na zalogi- Prav za-
radi teh pogojev ni bilo interesentov za
prevzem gradnje bodočega krškega mostu.
Po predračunih bo novi most veljal okrog 4 milijone dinarjev. Na navedenem mestu, kjer naj bi bil postavljen naš novi mo6t, je Sava precej široka, kameniti temelji pa bodo kakor nalašč za tolikšno obremenitev kakršno bo zahteval težak železobetonski most.
V interesu prometa v našem Posavju pa je da merodajni činitelji prikroje pogoje tako, da bomo le čim prej prišli do novega mostu.
Premestitve in napredovanja v železniški službi
Po službeni potrebi so premeščeni Matija Stajar, prometnik 8. položajne skupine s postaje Podsusod.tvomica v Novi grad, Leopold Lukanc, prometnik 8. položajne skupine m načelnik postaje Meja za načelnika postaje Banski Grabovac, m Frančiška Blažičeva, pomožna blagajničarka 10. položajne skupine s postaje Karlovac na Su-šak. Na lastno prošnjo je premeščen Marko Lajtman. prometnik 8. položajne skupine in načelnik postaje Banski Grabovac v Kotoribo.
Napredovali so v 8. položajno skupino prometna uradnika Stanislav Grčman in Karel Naveržnik. tehnični uradnik Karol Vončina, oficial Ernest Gobec, prometniki Leo Dolžan, Alojzij Ladiha, Frančišek Šau-pah, Ivan Majdič, vlakovodja Martin Tru-glas, glavna teSegrafistka Rozalija Goleše-va, strojevodje Frančišek Žerjav, Franc Medle, Franc Wiestahler, Franc Ros, Rudolf Voje, Franc Belič, Ivan Justin, Martin Medvešek, Jožef Trop, Peter Jeram, Anton Rantaša. Janez Karan, Franc Soline, Anton Alič, Anton Obreza, Ivan Rus, Maksimilijan Zalar, Frančišek Ko6em, Adolf Lamut, Vincenc Vernig, Anton Škof, Janez Vengust, Stanislav Pibernik, Mihael Voje, Ludovik Čehovin, Josip Dekleva, Anton Vidic, Ludovik Žagar, Stanislav KramarHč in Frančišek Belbak, nadzorniki proge Cirili Dobovišek, Jožef Skalar. Anton Štefu-la in Pavel Jeras. V 9 skupini sta napredovala za oficiala Ivan Jezovšek in Rudolf Rajca, pomožna oficiala 10. položajne skupine, za daktilografko Metorija Šlajpaho-va, pomožna daktilografka 10 položajne skupine, za prometnika Alojzij Bogataj, pomožni prometnik 10. položajne skupine.
V 8. položajno skupino so napredovali prometniki Franjo Rejc. Anton Vlašič, Ivan Osim, strojevodja Franc Kramer m nadzornika električnih naprav Rudolf Golob. V 9. položajno skupino daktilografka Pavla Ažmanova, prometnik Kamilo Baš, blagajničarka Marija Špilerjeva, progovni nadzornik Drago Podnar.
Premeščena sta: Ivan Hafner prometnik 8. položajne skupine s postaje Zerica za načelnika postaje Hadžiči in Viktor Mikuš, prometni uradnik 9 položajne skupine s postaje Bosanski Brod v Novo Gradiško.
ŠPORT
Pred startom v plavalni ligi
Kako Je letos z Ilirijo in njenimi plavalci ?
Blagovna tržišča
MTO
T NovoeadSfea blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic*: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2°/., 242; sremska ln slavonska 78 kg, 2»/», 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremskl 212 — 215. Oves: baški, sremski in rtavonski 238
—	240. Komza-: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Mok&: baška in banatska >0gc ln »0gg< 365 — 375; >2« 342.50 — 352.50; »5c 322.50
—	332.50; >6« 302.50 — 312.50; >7« 272.50
—	282.50; >8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez i vreč 435 — 440.
Ljubljana, ki v nekaterih športnih panogah gotovo zavzema eno vodilnih mest, je v zadnjem času mačehovsko prikrajšana za športne prireditve. Športna publika se mora zadovoljiti s čitanjem športnih rubrik, ki jih pišejo razni poklicani in nepoklicani »športni strokovnjaki« in kakor berači hvalijo svoje malhe, čeprav so še tako raztrgane. Mi Slovenci nikoli nismo delali nepotrebne reklame za svoje športnike. Toda sedaj, ko smo tik pred pričet-kom tekmovanj v plavalni ligi, o katerih je bilo med brati na jugu napisanih že toliko prognoz brez vrstice o ljubljanski Iliriji, je treba vendarle zapisati nekaj o tem, kaj je letos z ilirijansklmi plavalci in kakšne so njihove nade za uspeh v letošnjih ligaških tekmah.
V odgovor na vse napovedi, ki Iliriji tako radodarno ponujajo eno zadnjih mest, povejmo še mi, da bodo naši plavalci letos zasedli prvo, sigurno pa drugo mesto v ligi, to seveda le tedaj, če ne bo posegla vmes višja sila, ld gospodari tudi med našimi, saj so dr. Wilfan, FrlC, Ziherl in še Schell skoraj gotovo za letos izgubljeni za belo zelene barve.
Lani ilirijanski plavalci zaradi finančnih in drugih težav niso mogli nastopiti v ligi in deloma v zvezi s tem se je vodstvo sekcije popolnoma posvetilo vzgoji novih mladih plavaloev, kar je bilo tudi sicer že nujno potrebno. Ko se je upravi kluba posrečilo pridobiti še odličnega madžarskega trenerja g. Henrika Kostnerja, člana budimpeštanskega kluba M.U.E., le trening postal še resnejši. Načrtno delo kaže že prve sadove. Pri treningih v težki vodi, kakršna je v bazenu Ilirije, so bili doseženi tako dobri rezultati, da lahko zaupamo našim plavalcem, da bodo tudi letos ponovno potrdili dober glas slovenskih plavalcev.
Moč ilirijanskega moštva Je predvsem v naslednjih plavalcih: Cerer, ki je letos študiral v Milanu, je imel tam precej prilike za trening vse do tedaj, ko so v Italiji zaradi štednje nafte zaprli zimske bazene, letos še sigurno nima konkurence. Njemu bo delal družbo v borbi za točke eden izmed dvojice Herzog aH komaj 15 letni Dušan Brozovič. To sta dva iz mlade garde, ki bosta morala nadomestiti vrzeli v moštvu kakor kažeta, bosta vedna naslednika prejšnjih prsačev v Iliriji.
Drugi steber belo-zelenega moštva je Pelhan. Mnogo jih je, ki ga niti ne poznajo po imenu. Ne plava še dolgo; je komaj tretje leto v vodi, star ni niti 20 let, toda po uspehih, ki jih je pokazal na treningih .zasluži, da je omenjen tako,J za Cererjem. Navedem nekaj njegovih letošnjih uspehov: 100 m hrbtno 1:14 in na 200 m hrbtno 2:48.2, kar je za skoraj 3 sek bolje od drž. rekorda, in sicer oboje v težkem bazenu ob Gosposvetski cesti.
Draguša F*nčeva je vredna naslednica Bearove, ld se je umaknila lz plavalnega športa najbrže pravočasno. Zdaj je Finče-va na 100 m prosto brez konkurence in če ne bo plavala Smolikova, ki tudi že sili v varni pristan, bo tudi v hrbtnem plavanju lahko pobirala prva mesta. Nedavno Je plavala 100 m prosto 1:14, kar je eden najboljših časov na tej progi z Ilirije.
Wernerjeva, ki je bila dozdaj zmerom sigurna svojega prvega mesta, je bila letos
bolna, toda zdaj je pa že spet v kopališču in pridno trenira. Sc^rpa je letos v odlični formi. Upajmo, da jo bo obdržal tudi na tekmah. Martinova, Mihalek Keržanova pridno trenirajo in bodo gotovo dosegli letos boljše uspehe od lanskih. Tudi ostali ki niso navedeni imenoma bodo kmalu pokazali, kaj zmorejo, kaj se ilirijanska plavalna garda že 20. t. m. sestane na Suša-ku. če se bo držala o formi, v kakršni smo jo spremljali med treningom v domačem bazenu, ne bo nobenega razočaranja. Pri tem bo imela glavno besedo tiamska ekipa, pa tudi moškemu delu ne bo treba, če bo kompleten, po nepotrebnem Izgubljati točk. Mlado, nevigrano in brez rutine pa je moštvo v waterpolu, ki seveda še ne bo moglo vzdržati konkurence z nasprotniki od morja«
Ilirijanski plavalci delajo, čeprav dozdaj nismo mnogo slišali o njih. Ko bodo nastopili je dolžnost občinstva, da jih priče pogledat in bodrit k nedaljnjemu delu!
—šek.
Spored letošnjega tekmovanja
V zvezi z gornjimi razmišljanji je prav, če na kratko še enkrat objavimo spored letošnjega tekmovanja v plavalni ligi, pri čemer pa je treba zabeležiti, da je bilo otvoritveno srečanje med Viktorijo in ZPK na Sušaku, ki bi moralo biti danes, do nadaljnjega odgodeno, ker plavališče na Sušaku še ni pripravljeno. Ali bo od nedelje dalje, ko bo ZPK prvič startal v tem tekmovanju v Dubrovniku proti Jugu, spored potekal brez motenj, je treba pač počakati. Gotovo je le toliko, da so bili termini za zeleno mizo odrejeni takole:
14. julija Jug—ZPK v Dubrovniku, 17. Julija Jadran—ZPK v Splitu, 20. julija Viktorija—Ilirija na Sušaku, 21. julija Jug— Jadran v Dubrovniku, 24. julija Ilirija— ZPK v Ljubljani, 27. julija ZPK—Ilirija v Zagrebu, 1. avgusta Viktorija—Jug na Sušaku, 3. avgusta ZPK—Jug v Zagrebu, 0. avgusta Ilirija—Jug v Ljubljani, 10. avgusta Jadran—Jug v Splitu, 15. avgusta ZPK—Viktorija v Zagrebu, 16. avgusta Jadran—Ilirija v Splitu, 18. avgusta Jng— Ilirija v Dubrovniku, 19. avgusta Viktorija—Jadran na SuSaku, 21. avgusta ZPK— Jadran v Zagrebu, 2S. avgusta Ilirija— Jadran v Ljubljani, 25. avgusta Jug—Viktorija v Dubrovniku, 27. avgusta Jadran— Viktorija v Splitu, 3. septembra Ilirija— Viktorija v Ljubljani.
Slov. table-tenlška zveza obvešča vse gg. odbornike, da bo redna seja drevi ob 20. v prostorih SK Mladike. Tajnik.
Plavalna sekcija SK Ilirije sprejme nekoliko naraščajnikov, dečkov in deklic, za skoke v vodo. Prednost imajo telovadci. Za vpis se je treba javiti pri blagajni kopališča v dopoldanskih urah do sobote 18. t. m.
Atletska sekcija SK Celja. Vel atleti,
določeni za nedeljski dvoboj z Ilirijo V Ljubljani, morajo biti danes ob 17.30 na Glaziji zaradi skupnega treninga.
SK Grafika. Drevi cb 20. važen sestanek za L moštvo in juniorje.
delajo s pospešenim tempom, da zadoste naročilom iz Anglije
— 6 ===== Neučakan krščenec
Pri splovitvi najnovejšega danskega potniškega parnika »Prestolonaslednik Friderik« v Helsingoeru se je primeril nepričakovan dogodljai. Krst bi se moral izvršiti ob dvanajstih in številna družba uglednih osebnosti se je zbrala na visoki tribuni, ko se je ladja nenadno začela po drsilnl ploskvi pomikati proti elementu, ki ji je bil namenjen. Vrvi, ki so jo držale, so se bile pretrgale. Ceremonije so se potem Izvršile z nekaj zamude in malo drugače, nego so si jih bili zamislili.
Tiralica za 4 vznenrirje-valci Javnega mnenja
Iz Pariza je bilo te dni sporočeno po radiu, da je izdala francoska vlada tiralico proti štirim vznemirjevalcem francoskega in svetovnega javnega mnenja, namreč proti znani madami Genevifevi Tabouis, proti publicistom Pertinaxu, de Kerillisu in Burčju. Vsi štirje so zdaj Izven francoskih mejš., deloma celo že na ameriških tleh.
Kamniti plazovi in
V zgodnjem poletju, ko ležijo de zadnji ostanki zimskega snega na gorah, preti vsakemu planinarju v povečani meri nevarnost valečega se kamenja. Preko noči sneg trdno veže kamne na svoji površini, ko pa sonce vzide, se kamni ogrejejo ln sprostijo. Pod nagnjenimi snežišči in po njih je tedaj prav nevarno stopati. Ob drugih časih lahko dež ln veter sprožita kamnite plaze, a tudi gamzi in ovce na paši lahko pomagajo, da nam postane vsako, drugače nedolžno pobočje nevarno. Ob nalivih nam preti kamenita nevarnost posebno na poti skozi soteske.
druge nevšečnosti
Tudi marsikateri planinar ln plezalec ne zna tako stopati ln plezati v gorah, da bi ne ogražal s kamen i tirni Izstrelki izpod svojih nog in rok ljudi, ki hodijo pod njim. Kameniti drobci na snežiščih pod skalami ali stenami, jarkom podobne črte na nagnjenem snegu, razbite skale v strmih žlebih nam kažejo posebno nevarna mesta. Takšna mesta je treba prečkati posamič s čim večjo hitrostjo ln pri tem se moramo pogosto ozreti navzgor. Klobuk na glavo! če nas preseneti kameniti plaz, tedaj poiščimo čim hitreje zavetja za kakšno skalo.
Leningrajska »Eremitaža«
Okoli sto različnih rastlinskih vrst
Danes razlikujemo okrog sto različnih rastlinskih vrst iz približno 25 rodbin, ki jih označujemo za zelenjavo. Nekatere vrste zelenjave so se v desetletjih in stoletjih razširile preko vsega sveta, n. pr. razne vrste zelja, paradižniki, čebula. Druge vrste imajo le omejena območja, kakor kitajska špinača, jedilne krizanteme itd.
Večina zelenjadnih rastlin izvira iz sredozemskega področja, iz Kitajske in Japonske. Sredozemlje nam je dalo najbolj znane vrste zelja, pese, lečo, fižol in grah, beluše, artičoke, razne solate, rabarbaro.
Iz Vzhodne Azije izhajajo druge vrste zelja, luka, redkev, kumarice itd. Tudi Indija je prispevala svoj del k zelenjadnemn jedilnemu listu sveta, enako Srednja Azija.
Iz Srednje in Sprednje Azije izvirajo razne vrste zelja, pese, čebule, špinača, česen, melone in razne kumarice. Iz srednjih in goratih predelov Južne Amerike izvirajo razne vrste fižola, paradižniki, poper, sladki krompir, razne buče. Iz Severne Amerike smo dobili bolj malo zelenjadnih vrst, pred vsem pa topinambur in kumarice.
€6 ne mmeš zaradi vročine zaspati
Odprta okna ne zadostujejo
Večina gospodinj dela to napako, da pušča okna v poletnem času podnevi in ponoči odprta, da bi prodrl sveži zrak v prostore. Ob jasnih poletnih dnV-i pa je treba okna vsaj proti sončni strani že zjutraj zapreti in jih zavesiti s temnimi zavesami ali zagrniti z žaluzijami, da žarki ne morejo v prostore, šele proti večeru okna spet odpremo. Preden se vležemo in po možnosti tudi ponoči naj gre prepih skozi
sobe, seveda pa je treba poskrbeti za to, da vrata ne bodo loputala zaradi vetra.
če so tla v spalnici lesena ali pokrita z linolejem, je priporočljivo, da jih enkrat ali dvakrat na dan ovlažimo z mokro cunjo. če se odpovemo potem puhasti blazini in odeji ter se pokrijemo s platneno rjuho, bomo v tako ohlajeni sobi lahko izborno spali.
Gad v nahrbtnika
Neka zakonca iz Aalborga na Danskem sta napravila s kolesom nedeljski izlet v zeleno naravo. Našla sta pripraven kraj, privoščila sta si kosilo iz zalog, ki sta jih prinesla s seboj, po kosilu sta napravila sprehod po okolici.
Ko sta se vrnila, sta hitro pospravila zavitke in posode v nahrbtnik ter odkole-sarila domov, šele naslednji dan je žena iztresla nahrbtnik in jo je obšla nemajhna groza, ko je iz njega siknil odrasel gad. K sred je bil mož blizu ln gad je učakal svoj konec, preden je mogel napraviti kakšno škodo.
»Kozmična teža«
Astronomi so s težavnim računanjem ugotovili, koliko bi tehtal človek, če bi ne živel na zemlji, temveč na kakšnem drugem planetu, ki se suče okrog sonca. Na neki plošči v bruseljskem »Alberteumu« so te »kozmične teže« pregledno zapisane.
S te plošče zvemo, da bi človek, ki tehta na zemlji 70 kg, tehtal na Merkurju komaj 29 kg, na Marsu celo samo 26 kg. Njegova teža na Veneri bi bila 72 kg, na Saturnu 75 in na Jupitru 177 kg. Te razlike v teži zavisijo od različne gostote ozračja okrog poedinih premičnic in njih težnosti.
Lockheadove tvornice letal v Kaliforniji
Reševanje tnadžarsko-rumuttSkega spora v Nem&ji
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop
Madžarski min. predsednik grof Teleky
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je nemški vojaški poveljnik na Nizozemskem od 16. julija dalje prepovedal nošenje nizozemske vojaške uniforme;
da se bo v Španiji osnovala falangistična milica, in sicer po vzorcu fašistične milice v Italiji;
da je min. predsednik Mussolini prošle dni v Vidoniji pregledoval najnovejše tipe italijanskih lovskih letal;
da bo po vesteh japonske agencije Do-mei Španija v doglednem času stopila v vojno na strani Nemčije in Italije;
da bodo inozemski diplomati zapustili Nizozemsko do 15. t. m.;
da se nahaja v ruskem arhivu Maksima Gorkega 40.000 pisem;
da se je železniška mreža v Sovjetski uniji izza svetovne vojne povečala za dve tretjini;
da so začeli zdaj tudi na Angleškem pobirati železne ograje za vojno industrijo;
da je sir Arthur Longmore, vodja angleške šole za pilote, po smrti maršala Balba dal iz letala odvreči pismo, v katerem izraža svojo žalost nad smrtjo pokojnega maršala, ki ga je visoko cenil kot letalca in organizatorja;
da je veliki ameriški prekomornik »Manhattan« vrgel sidro v lizbonskem pristanišču;
da so v Gmundenu osnovali muzej, posvečen delu in življenju skladatelja. Brahm-sa.
_--= Četrtek, U. VIL 194» = Bodoči ifiktator Francije
Maršal Petain za svojo pisalno mizo
Poletne nevarnosti v gorah
175. obletnica ustanove Katarine Velike
Odkod naša zelenjava ?
Sloviti leningrajski muzej »Eremitaža« slavi te dni svojo 175 letnico obstoja. Ob tej priliki je bila v Leningradu odprta razstava, nekakšen pregled čez zgodovino te edinstvene umetnostne ustanove.
»Eremltažo« je osnovala 1.1765 ruska carica Katarina Velika, ki si je ta muzej zamislila kot nekakšno umetnostno zbirko za lastni umetniški užitek. Ime »eremitaža« izhaja prav za prav iz Versaillesa in pomeni prvotno miren samostanski paviljon, s kakršnimi so razpolagah francoski kralji za galantne sestanke. V takšen paviljon ni imelo dostopa niti služabništvo. Eremitaže so razpolagale s posebnimi napravami, ki so skozi posebno odprtino potisnile obloženo mizo, pogrnjeno z vsem potrebnim za dve osebi.
Katarina Velika si je uredila svojo »eremitažo« za začetek v dveh sobah svoje Zimske palače. Okrasila ju je s slikami velike umetniške vrednosti. Katarina je nakupovala umetnine pri vseh antikvarjih. Udeleževala se je vseh dražb v teku sedemletne vojne in je končno spravila skupaj prav čedno zbirko, med drugim zbirko umetnin, ki jih je pruski trgovec z umetninami Gotzkovvski nakupil za Friderika H., katerih pa ta vladar ni mogel plačati zaradi denarnih razmer, v katere ga je spravila vojna. Katarina je bila kot zbirateljica neutrudna. Pokupila je povsod vse, kar ji je prišlo pod roke, zlasti zbirke s pomembnimi umetniškimi deli. Tako je pridobila mnogo slik Rembrandta, Raffaela, Tiziana. Rubensa in drugih svetovnih mojstrov. Polagoma se je preselila »Eremitaža« v nov paviljon, ki se je končno razširil v trinadstropno palačo. »Vse to občudujem jaz sama, pa tudi moje miši...« je o tem pozneje pisala v nekem pismu baronu Grimmu.
Precej časa je bila »Eremitaža« dostopna samo izvoljencem, šele za napoleonskih vojn pod vlado Aleksandra I. je bil pod gotovimi formalnostmi javnosti dovoljen dostop do umetnin »Eremitaže«. Vsak obiskovalec pa si je moral nabaviti v ta namen vstopnico v dvorni pisarni.
V današnji obliki je »Eremitaža« nastala pod carjem Nikolajem I., ki je na-
kupil še mnoge druge slike, a je tudi mnoge med njimi razdal, tako med drugim znamenita dela Rembrandta, Rubensa, van Dyka, Velasqueza, Murilla ln drugih.
V zadnjih letih pred svetovno vojno so v »Eremitaži« bivali odličniki, kadar so se mudili v predvojnem Petrogradu, po vojni pa se je umetnostna zbirka »Eremitaže« dopolnila z mnogimi slikami iz privatnih zbirk v Rusiji. Danes mora obiskovalec »Eremitaže« napraviti dva in dvajset kilometrov pota, da obhodi vse prostore in si ogleda vse slike. Dvorane, v katerih so slike razstavljene, imajo šest hektarjev površine. To dragoceno zakladnico Rusije skrbno čuva sovjetska vlada za svoje narode in svoje goste.
ANEKDOTA
Kant je v neki družbi naletel na gospoda, ki je nastopal zelo samozavestno, a je bil njegov nastop v nasprotju z njegovo razumnostjo. Mož, ki se je delal važnega, je dejal filozofu »Zame ni imela filozofija nikoli nobenega pomena. Kaj mi pomaga ugibanje in premišljevanje modrijanov? Držim se rajši vedno pregovorov, ki jih je skovalo ljudstvo, in ki pravijo n. pr.: »Po škodi postaneš pameten.«
Kant je izzivača sočutno pogledal in dejal: »Dragi gospod, videti je, da v svojem življenju še niste doživeli mnogo škode!«
VSAK DAN ENA
Konec kreditmih mark na Norveškem
Nemška kreditna marka, ki je bila uvedena kot plačilno sredstvo ob vkorakanju nemške vojske na Norveško, bo zdaj vzeta iz prometa na tem ozemlju. V bodoče bo edino plačilno sredstvo na Norveškem norveška krona.
Neprijetno srečanje ...
(»Judge«)
Oporišče Mers el Kefltfr
▼ AHlrn, kjer je prišlo do usodnega obračuna med angleško in francosko vojno mornarico. Angleži to oporišče še vedno napadajo z letali
HKBEL ZfiVACOs
UOMAH.
Nikoli se ni tu zglasil menih-prosjak, ne da bi odnesel v svoji bisagi lepo gnjat, kajti krčma-rica je bila dobra, usmiljena kristjanka.
Toda zvečer se je vse spremenilo. Kakor hitro je legel mrak, so meščani, plemiči in šolarji jadrno pobrali šila in kopita. Krčma je bila nekaj časa prazna. Nato se je jela polniti s sumljivimi obrazi, z molčečimi ljudmi, ki so se oprezno smukali ob hišah Sekirne ulice, z debelo naličenimi nesrečni-cami in z vso tisto druščino malopridnežev in vla-čug, ki je že tedaj tvorila pariški nočni svet.
Krčmarici je bilo ime Alcindora.
Alcindora! Ime se utegne zdeti današnjikom čudno, toda svoji nosilki je bilo kar po godu.
Sicer pa Alcindora ni neprijetno ime. Človeku zbuja predstavo zalega, malce domišljavega in spakljivega, za trohico preveč načičkanega, v celoti pa zabavnega in prikupnega ženskega bitja. Krčmarica pri »Ježu« je čudovito ustrezala tej sliki.
Dasi je imela že preko trideset let, je bila vendar izmed tistih žensk, ki jim zrelost ne uniči vitkega stasa. V obraz je bila, če ne lepa, pa vsaj zala in zapeljiva; 4mela je prekrasne, a čudno kar vznemirljive srepe oči. Smejala se je pogosto in v smehu kazala ostre, drobne bele zobe, toda v
njenih očeh nisi nikoli zalotil smeha. Časih je tudi jokala, tako, da si je s predpasnikom zakrivala obraz, a v očeh ni bilo opaziti ne žalosti ne solzic.
Zmerom je bila čudovito spretno naličena in v tem, kako si je pričesavala bujne rumene lase, ji ni bilo zlepa enake.
V životcu iz živobarvnega žameta in svilenem krilu se je sukala po krčmi, vsa pokrita z zlatnino in dragulji zastarelih oblik, a neoporečne lepote, ki jih je imela sam Bog si ga vedi odkod. Častniki, šolarji in plemiči, vsi so se ji dobrikali. Toda Alcindora je bila neoporečno poštena. Nihče se ni mogel pohvaliti, da bi bil dosegel od nje kaj več kakor nasmeh njenih rdečih ustnic ali vsaj za trenutek pregnal brezbrižnost iz njenih krasnih oči.
Nočni gostje, malopridneži, rokovnjači, pustolovci in zmikavti, so ji izkazovali neomejeno spoštovanje.
Alcindora je bila prijazna do vsakogar, naj je bil reven ali bogat, in je stregla razcapanemu rokomavhu enako ljubeznivo kakor najbolj na-gizdanemu plemiču; edini, ki jih ni mogla videti, so bili redarji, profosovi stražniki in ogleduhi.
Naj se je vohun še tako preoblekel, njenih oči ni mogel ukaniti.
Trenutek ali kaj ga je gledala, in že mu je predrla krinko.
Počakala je, da je nadležnik zahteval pijače. Tedaj je stopila predenj in s smehljajem na obrazu rekla:
»Spravi se prijatelj, kar spravi se.«
Če se je upiral, trkal na svojo zakonito pravico, da sedi v krčmi, ki je vsem odprta, in grozil s pritožbo, je Alcindora potegnila iz nedrija zalo, z dragimi kamni okovano bodalce z ostrim, močnim rezilom ter dejala:
»Jež bode! Varuj se ježa. človek!«
In bogme, vsak je rajši odšel.
Odšel je, ker so krožile po Parizu legende, ki so si jih pripovedovali po vseh stražnicah; v teh istorijah je bilo govora o ljudeh, ki so bilj zapustili »Ježa« z nogami naprej...
Toda odkod je izviralo to Alcindorino sovraštvo — če smemo tako reči, kajti krčmaričine brezbižne oči so pričale, da ni v njenem srcu prostora ne za sovraštvo ne za ljubezen? Odkod neugnana trmoglavost, s katero je preganjala iz svoje okolice vse, kar je bilo v bližnji ali daljni zvezi s profosom?
Stari gostje krčme pri »Ježu« so nekaj nami-gavali o strahoviti žaloigri, ki se je bila dogodila v bivših dneh. Glavno vlogo sta v nji igrala neki slaven rokovnjač in neki veliki profos, ki se je bil zaklel, da mora tega rokovnjača zaklati — živega, kakor prasca, z glavo nad vedrico... Ali je bil to staršno grožnjo izvršil? V kakšni zvezi je bila zala Alcindora z rokovnjačem, obsojenim na tolikanj nečloveško smrt? Ni časa, da bi reševal to vprašanje.
Lure Nebojša in Pankracij Brazgotina sta krenila naravnost k Alcindori; šepnila sta ji nekaj besed ter ji pokazala Klotarja Ponthuškega, ki je
pravkar sedal za mizo. Krčmarica je pazljivo pogledala gospoda de Ponthusa, nato pa stopila k njemu, se sklonila in zamrmrala:
»Tu ste na vernem, dokler vam bo drago. Na varnem, pravim; kar je obljubljeno, je obljubljeno.«
To rekši je nadaljevala svoj gospodinjski obhod po kuhinji in pivski izbi. Lure in Pankracij sta prejela od gospoda Ponthuškega znatno darilo, čigar vrenost je Klotar povečal s prisrčno ustno zahvalo.
Nepridiprava mu zaradi tega nista obrnila hrbta; umaknila sta se v teman kotiček izbe ter jela neutegoma kockati za prejeti denar.
Klotar de Ponthus je prebil pri »Ježu« ves ostanek dne ter premišljeval o svojem potovanju, o vrnitvi v Pariz in o tem, kako potem uredi svoje račune z grofom de Loraydanom.
Bil je židane volje. Ure so mu naglo minevale.
Zvečerilo se je.
Klotar je prisostvoval tisti čudni izpremembi občinstva, ki smo jo že omenili. Vendar si ni belil glave zaradi nje. Povečerjal je z dobrim tekom, pohvalil kuhinjo, se zahvalil krčmarici ter stopil na ulico, ko je ura odbila devet.
V temi je zavil na levo in jel urno ubirati korake.
Ko se je približal koncu ulice, je tik pred njim kriknil oblasten glas:
»Stoj!...«
Kmetje v velemestu
V Berlinu so vso količkaj uporabno zemljo spremenili v njivice in zelenjadne vrtičke
Berlin, 6. julija.
Kdor hodi po nemški prestolnici in si ogleduje njene znamenitosti, bo brez dvoma postal pozoren na neko posebnost, ki je človek ne opazi v nobenem mestu izven Nemčije. Zdi se namreč, da so se vsi berlinski prebivalci lotili kmetiistva in poljedelstva v malem. Vrtovi prelepih vil v berlinskih predmestiih so skoro oorool-noma izginili. Namesto angleških trat in okrasnih cvetic rasto zdaj povsod, v znamenju nove stvarnosti, mani poetične, toda boli koristne rastline. Vrtovi niso izgubili nič na svoji lepoti in privlačnosti, ako cvete na njih krompir, ako so polni natičev, po katerih se vzpenja fižol, ako se po njih v dolgih redeh vrste koleraba, zelje, korenje, por, čebula, česen, zelena in kar ie še takih koristnih rastlin, ki iih velemeščan še nikoli ni videl razen odtrgane v košari ali že prireiene na mizi.
Ta kmetijska idila daje ulicam neki poseben čar in ljudje, ki z veliko ljubeznijo obdelujejo te male njivice in krpice, se zavedajo, da s tem služijo vseobčemu namenu: po svojih močeh prispevati k prehrani. Kdor ima le kak prostorček, ga je prekopal, pognojil in zasadil. Mesto je v ta namen dalo nekatere svoje parke, v nekaterih hišah pa so se ustanovile posebne zadruge stanovalcev, ki skupno obdelujejo svoje »polje« ter tekmujejo s sosedi. Človek bi mislil, da se je po nekem čudežu vzbudil v velemeščanu prarodni instinkt poljedelca, da so ljudje asfalta spoznali, kako prazno ie njihovo vbada-nie. pisarjenie in drugo početje ter se vrgli z vso silo na obdelovanje matere zemlje. ki trud in skrb bogato poplačuie.
Se l siki otroci z veliko skrbio in ginliivo pridnostjo obdelujejo šolske vrtove, saj jih k temu vzpodbuia gotovost da se bo pridelek razdelil mednje. Prazna mesta v predmestiih so vsa preorana in prekopana ter najskrbneje obdelana. Človek se zdi kar škoda, da ne bo vedno tako in da se bodo ljudje zopet odvrnili od poljedelstva bržkone minejo današnje prav posebne prilike. Mnoge njive in njivice pričajo. da ima tudi meščan veliko smisla za kmetijstvo. Nekatere privablja novost, da tekmujejo s sosedi, drugim se zdi kmetovanje modna izprememba. tretji pa so pri delu s srcem. So lindie. ki ves svoj prosti čas prebijejo na »polju«. Zalivajo, ple-vejc. okooavajo. prekopava io im zaljubljeno ogledujejo svoie delo. Prenekateri si ie omislil za vrata posebno tablico, na kateri je napisano: - Sem na vrtu« Njegovi posetmki vedo. kje ga imajo iskati in radi prihajajo na vrt. Tudi nje prime strast, da prav radi pomagajo prijatelju pri nje-
govem delu. Novincu vsakdo rad pomaga s svetom in iskustvom.
Na žalost letošnje vreme ne obeta baš dobre in obilne letine, kar pa marliivih »kmetovalcev« ne plaši. Oni so toliko na boljšem od kmeta, ker pri svojem intenzivnem kmetijstvu na majhni poševni ploskvi vendarle marsikaj lahko oopraviio. dočim kmet teea pri veliki obsežnosti obdelane ploskve ne more. Gospodinie z neznanskim ponosom pripravliaio solato domačega pridelka in se vesele, da bodo v kratkem neodvisne tudi glede cvetače in paradižnika, da so glede pora že avtark-ne, da bodo imele domače stročie. saj pravijo, da tista stvar naiboli tekne, ki si io ie človek sam pridelal.
Vzporedno s tem kmetijstvom se ie na široko razmahnila reia malih živali. Mar-sikak berlinski šolarček prej še nikoli ni bil videl petelina, zdai pa mu ta ponosna ptica vsako jutro zaooie budnico in deca ve sedai iz lastnega izkustva, da kokoš nese jajca, kakor se je to učila v učbenikih. Kunci in morski prašički, ki jih je lahko prehraniti tudi s pridelki majhnega vrta. so sedai zelo razširjeni in marsikdo je šele sedai dognal, da njih meso res ni tako zelo napačno. Nasprotno! Gospodinje priobčujejo v svoiih glasilih razne kuharske recepte: res niso vsi bogve kaj, nekai pa je med njimi le porabnih Takisto dajejo navodila, kako ie treba pri današnjem pomanjkanju Sladkorja vkuhava-ti sadje, vlagati zelenjavo in &očivie. da bo jedilna shramba pozimi polna.
Vso to pridnost ie narava letos postavila na hudo preizkušnjo. Ostra zima je uničila veliko sadnega drevja, deževno poletja pa daje preveč moče in premalo toplote, tako da pridelki počasi zore in se počasi razvijajo, obdelujočemu meččanu pa hodiio po glavi enake skrbi, ki leto za letom mučijo kmetovalca. Tudi v tem pogledu se ie prienačil poljedelcem Trajna korist od tega bo ostala, da bo tudi kasneje imel več razumevanja za kmeta in njegove skrbi.
Brez lepotilnega grmičia in rož pa Berlin ni kljub vsemu poljedelstvu Rože so se umaknile v lončke na okna in balkone, lepotično grmič je pa na robove njivic, kjer nadomestuje v voine svrhe pobrane in oddane železne ograje. Reči se mora prav lepo ga nadomestuie in vrtovi veliko pridobe na tem. da jih od ostalega sveta ne deli več železna otrraia skozi katero je prej kradoma gledal mimoidoči Danes pa je pogled svoboden in paša za oči ni omeiena. Tako ima vsaka reč tudi svoio dobro stran.
O. M. N.
ELE2KE
Bivši minister Milialdžič imenovan za bana
Bivši notranji minister Stanoje Mihal-džič je imenovan za bana drinske banovine v Sarajevu. Dosedanji ban te banovine Vladimir Jevtič je postavljen na razpoloženje.
F©	notranjega
niimstra
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Beograda povodom raznih vesti o spremembi politike sedanje vlade, da »ni mogoče pričakovati nobenih sprememb v izvajanju, vladne politike. Vlada bo nadaljevala z izvrševanjem svojega programa, ki je bil izražen v dosedanjih izjavah merodajnih činiteljev. Pričakuje se lahko samo spopol-nitev izpraznjenega mesta ministra notranjih del, pa morda še kaka manjša sprememba v okviru vlade. Te spremembe pa seveda ne bodo pomenile inavguracije kake nove politike.«
»Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr Maček — pravi dalje list — sta v torek konferirala o raznih perečih vprašanjih, predvsem pa o spopolnitvi ministrstva notranjih del. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič bo vodil notranje ministrstvo samo krajši čas in bo izvršeno imenovanje novega ministra v najbližjem času.«
Brezmesni dnevi :tat hrvatska avtonomija
Zabeležili smo že, da banska oblast v Zagrebu odreka ministru trgovine dr. An-dresu. ki je ugleden član vodstva Hrvatske seljačke stranke, pravico predpisovati brezmesne dni tudi za ozemlje banovine Hrvatske. Tako imajo sedaj Hrvati še vedno samo dva brezmesna dmeva v tednu, vsi ostali kraji v državi pa tri. K tej stvari se je sedaj oglasilo glavno glasilo JRZ »Samouprava«, ki piše med drugim:
»Jugoslavija je v gospodarskem ozlru celota, posebno še v zadevah, ki se nanašajo na odnosa je z inozemstvom Tega se zavedajo tudi hrvatski ministri, ki imajo v svojih rokah skoro vsa gospodarska ministrstva. Ako smatrajo ti ministri gotove odredbe potrebne za vso državo potem so brez dvoma potrebne tudi za ozemlje banovine Hrvatske Če smatrajo Srbi te odredbe za potrebne in pametne, potem jih lahko smatrajo tudi v Zagrebu in okoli »Hrvatskega dnevnika«. Kdor gleda v teh odredbah samo nekake »centralistične poteze«. je več kakor naiven Mi vedno odločno branimo sporazum ;n s tem tudi avtonomijo banovine Hrvatske, ne moremo pa razumeti mišljenja banske oblasti v Zagrebu, da se z odredbami o brezmesnih dneh, ki se nanašajo na celo državo okrnjuje dr-žavno-pravni položa) banovine Hrvatske. Gotovo je samo, da avtonomija banovine Hrvatske ni odvisna od brezmesnih dni.
Prav tako pa je sigurno, da ne morejo biti samo srbski kraj: omejeni glede potrošnje mesa, dočim bi uživali hrvatski kraji nekake predpravice. Če bi hrvafski ban uvedel več brezmesnih dni. kakor jih je sedaj v ostali državi potem bi vlada v Beogradu zaradi enakosti rdredila, da veljajo iste določbe tudi za ostale pokrajme, tako da ne bi mogh jesti Šibi in Slovenci več mesa. kakor pa bratje Hrvati.«
Zanimive ugotovitve
»Slovenec« je priobčil daljši članek o »novem pojmovanju denarja in kreditni tehniki*, člankar zaključuje svoja izvajanja s to-le oceno: »Ni mogoče oporekati,
da nemški gospodarski sistem ne bi bil logičen in smotren, kar na pr. že po svojem bistvu ni sovjetski gospodarski sistem. Toda tak precizni mehanizem more funkcionirati le, če sta zajamčena dva pogoja: 1. discipliniran narod; 2. do kraja pošteno in strokovno na višku stoječe državno vodstvo. Narod in država, ki teh dveh pogojev ne bi mogla izpolniti, nista sposobna živeti v takem gospodarsikem sistemu.«
Cerkev in politika
»Katolički tjednik«. glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča. razpravlia o odnosa jih med katoliško cerkvijo in politiko. Med drugim piše:
Nihče nima pravice zahtevati od cerkve, da bi se izjavila za njegovo politiko. Prav tako ne sme nihče vsiljevati cerkvi svojih političnih pogledov, niti ie siliti, da bi gledala na njegove politične nasprotnike skozi njegova očala. Cerkev mora ostati napram vsakomur objektivna, pravična in dobrohotna. Nihče pa nima še prav posebej pravice proglašati se za branitelia ka-toličanstva in katoliških načel v borbi s svojimi političnimi nasprotniki. Prav tako nima nihče pravice zanašati politične borbe na verski teren ali uporabljati verske parole za politične namene. Vsi katoličani se morajo takemu izrabljanju vere najodločneje postaviti po robu. Vse politične skupine in stranke so lahko versko korektne, vendar pa nobena nima pravice do pridevka »katoliška«, ali »cerkvena«. Prosimo, da si to prizadeti zapomnijo.«
„Revija Katoliške akcije"
V Ljubljani izhaja že nekaj desetletij revija »Čas« kot glasilo katoliškega starešinstva, organiziranega v »Leonovi družbi«. Ze nekaj čsa se mpa so odnošaji med »Leonovo družbo« in službenim vodstvom katoliške politike niso najboljši. Zunanji izraz tega dejstva je časopis, ki je pričel izhajati pod imenom »Revija Katoliške akcije«.
O tej novi reviji objavlja »Čas« kritične pripombe izpod peresa prof. Kocbeka z dodatkom redakcije. »Reviji Katoliške akcije« v teh pripombah očitajo, da ji je »zadosten kriterij za kvaliteto razprave, ki jo objavlja, če le krepko udarja po resničnih ali dozdevnih nasprotnikih«. Obtožujejo jo, da prinaša »zavestno neresnične trditve, ki jemljejo dobro ime celi vrsti katoličanov, laikov in duhovnikov,« in se začudeno sprašujejo, »kako more revija porabiti toliko prostora za napade proti katoličanom, ko bi bila vendar njena naloga pridobivati celo tiste ljudi, ki žive praktično in miselno že odtujeno katoli-čanstvu.«
Uredniški odbor glasila Leonove družbe »Čas« tvorijo prof. teologije dr. Janez Fab-jan, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin in profesor na učiteljišču dr. Stanko Gogala.
O usodi Suzorja
Na naše včerajšnje, pod tem naslovom priobčeno telefonsko poročilo iz Zagreba o posvetovanjih, kako naj se dokončno uredi vprašanje Suzorja (Osrednjega urada za zavarovanje delavcev), nam sporoča predsednik OUZD V Ljubljani g. inž. Jože Sodja:
»Nisem bil navzoč na konferenci, ki je bila 9. t. m. v Zagrebu glede Suzorja med zastopniki ministrstva za socialno politiko in banske oblasti v Zagrebu. Za izdelavo referata nisem bil pozvan. Strinjam se pa v vprašanju decentralizacije Suzorja s stališčem Delavske zbornice ln Zbornice za TOI v Ljubljani.«
Delavska zbornica v Sarajevu razpu&čena
Minister socialne politike dr. Budisav-ljevič je razpustil Delavsko zbornico v Sarajevu in ji postavil za komisarja tajnika sarajevskega apelacijskega sodišča dr. Bo-rivoja Knežiča. Sarajevska Delavska zbornica je bila doslej v rokah socialistov in se je na nedavni konferenci vodstev delavskih zbornic iz vse države izrekla proti razdelitvi Suzorja. Po njenem razpustu so sedaj vse delavske zbornice v državi v rokah Jugorasa, odnosno zastopnikov Hrvatske delavske zveze, ki je delavstvu namenjena organizacija v sklopu Hrvatske seljačke stranke.
Uredba o maki in kruhu Se ne bo izdana
Poročali smo svoj čas. da pripravliaio v Beogradu uredbo o enotnih vrstah moke in kruha. Kakor poroča sedal novosad-ski »Dan«, je bila ta uredba predmet živahnih razprav med zainteresiranimi ministrstvi in gospodarskimi ustanovami. Na osnovi teh razprav ie bilo skleni eno. da se uredba o moki in kruhu za enkrat še ne bo izdala.
Vloga Italije
v borbi proti Angliji
O tem piše rimski poročevalec nemškega. lista »Kolnische Zeitung« med drugim:
»Po francoskem porazu se pozornost italijanskega naroda osredotočuje povsem na Anglijo. Velika Britanija je za Italijo sovražnik številka ena. Seveda je Italija imela s Francijo neporavnan račun, ki bo ob svojem času poravnan, toda z Anglijo je stvar vendarle nekoliko drugačna. Medsebojna obračunavanja, ki so se komaj začela, bodo zavzela Širše kroge. Njih posledice pa lahko presodimo, ako samo bežno pregledamo italijanska vojna poročila zadnjih dni. Po poročilih iz AfrlKe se je borba proti angleškim oboroženim silam že začela na najširši osnovi, tako da smemo vsako uro pričakovati presenečenja. Seveda zahteva uničenje britanskega imperija borbo na različnih bojiščih, toda Italiji gre prav v tem pogledu važna vloga, tako v kolonijah kakor v Sredozemlju, kjer bo treba streti angleške sile v zraku, na morju in na suhem, sile, ki jih ne smemo podcenjevati. Po Balbovi smrti je prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko oboroženo silo v severni Afrika Grazianl. že samo njegovo ime in njegove izkušnje napovedujejo neizprosen boj proti britanskim četam na mejah italijanskih kolonij. Ni namreč nobena tajnost, da je težišče italijanske vojne udeležbe v Sredozemlju, to se pravi na afriških tleh. Italijanski premoči v pogledu sijajno izvežbane suhozemne vojske stoji sicer nasproti angleška zračna in pomorska moč, toda poročila italijanskega
vrhovnega poveljstva so nam te dni poka- I zala, da so po udarnosti Italijani moftnej- • ši od Angležev.«
Zlato in vojaki
Pod tem naslovom je znani italijanski list »II Regime Fascista«, Farinaccijev organ, napisal te dni uvodnik, v katerem čl-tamo med drugim:
»Francosko-angleški dokumenti, ki so jih našli in objavili Nemci, nam v zadostni meri slikajo, kako široko in skrbno je bilo pripravljanje »židovske vojne«, ki so jo začele plutokratske sile z napadom na Nemčijo, da bi končno premagale Nemčijo in Italijo, ti dve mladi državi, ki bosta na revolucionaren način rešili Evropo. Ti dokumenti nam obenem dokazujejo, da je bilo to pripravljanje izvršeno v tipično židovskem stilu: izdelani načrt nI le računal z balkansko intervencijo proti Nemčiji, temveč je upošteval tudi gospodarske cilje: da se na primer uničijo švedski rudniki železa ter rumunski in sovjetski petrolejski vrelci.
židovski modrijani so mislili na vse, niso pa mislili na to, da so za zmago v vojni potrebni ne le železo, petrolej, stroji in orožje, skratka stvari, ki jih je lahko kupiti z zlatom, temveč še bolj ko vse to srce, hrabrost vojakov, ki so polni navdušenja in pripravljeni na žrtve.«
Kriza rumunske petrolejske industrije
Pod tem naslovom razpravlja budimpe-štanski vladni list »Pester Lloyd« o trenutnem položaju v rumunski petrolejski industriji in piše med drugim:
»Rumunska petrolejska industrija, ki je prve vojne mesce napravila sijajne kupčije, je sedaj v krizi. Dogodki na zapadu, zlasti pa vstop Italije v vojno so v tej industriji, ki preskrbuje Rumuniji potrebne devize, ustvarili težek položaj. Znano je, da je Rumunija izvažala svoj petrolej predvsem v Nemčijo in na zapad, medtem ko je sosednim državam oddajala le neznatne množine. Večji del dobav pa je šel na zapad. S francoskim porazom in valutnimi omejitvami Anglije, kakor tudi zaradi tež-koč v poštnem prometu, pa so veliki zneski ostali v teh državah, ne da bi jih izvozniki mogli dobiti. Ker pa zahteva vzdrževanje obratov stalne izdatke, so morale petrolejske družbe najemati posojila, v čemer pa so zaradi previdnosti bank nastopile težave. Druga težava je v pomanjkanju ma-terialij, ki so nujno potrebne za proizvodnjo in ki so doslej prihajale iz Amerike. Končno pa je nastopila še Izvozna kriza, ker Je izvoz v Anglijo, Francijo ln njune kolonije skoro nemogoč. V Nemčijo je mogoč prevoz po Dunavu in železnicah, toda po Dunavu je mogoče prepeljati na mesec le okoli 130.000 ton petroleja, medtem ko se na železnicah čuti pomanjkanje tankov. V Italijo je mogoč prevoz samo po železnici, dokler traja vojna v Sredozemlju. Italijani so v ta namen stavili na razpolago okoli 2000 tankov, toda tudi to Je premalo. Notranji konzum tudi ne dosega pričakovanj. Tako je rumunska petroleiska Industrija po 10. juniju zašla v resno krizo.«
Bolgarski revraonizem
Zahteva po odstranitvi neuilyske mirovne pogodbe Naslonitev na Nemčijo — »Pionirji novega reda"
Sofijski poročevalec »Neue Ziircher Zei-tung« takole označuje bolgarski revizioni-zem v sedanjem mednarodnem položaju:
Ko je Francija zaprosila Nemčijo za premirje, so bolgarski listi prvič po izbruhu vojne začeli zelo ostro pisati proti mirovnim pogodbam. Vseh osem listov prestolnice je objavljalo članke o krivicah, ki so bile storjene Bolgariji z neuillysko mirovno pogodbo. Ker je cenzura objavo teh člankov dopustila, bi se dalo domnevati, da so bili več ali manj inspirirani. In res je bilo v vseh uradnih in neuradnih bolgarskih krogih slišati zahtevo: Neuillyska mirovna pogodba mora biti odstranjena!
To stanje pa je trajalo le do 21. junija, ko so bolgarski listi popolnoma spremenili svoj ton. Cenzura je dovolila samo članke, v katerih se je le na splošno govorilo o revizionističnih zahtevah, medtem ko je bilo dopuščeno svobodneje razpravljati o dogodkih v zapadmi Evropi. Policija je obenem prepovedala vse demonstracije. Ker uradno ta sprememba ni bila pojasnjena, so mogoča le ugibanja o njenih vzrokih. Dej-tvo je, da se je bolgarska politika v zadnjem času izogibala slehernim neposrednim zapletljajem in se zato revizionistične zahteve niso direktno postavljale. Za Bolgarijo je bilo važno le to, kako in kdaj naj v revizionističnem smislu postopa.
Ne glede na uradno taktiko v tem vprašanju. je gotovo, da v Bolgariji vedno bolj pridobiva na terenu stališče mirne revizije. Obseg bolgarskih revizionističnih zahtev ni podrobneje znan, verjetno pa Je, da se krije z izjavami, ki jih je pred približno dobrim letom podal pred zunanjepolitično komisijo sobranja tedanji ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov in ki so se nanašale na vrnitev DobrudZe in dovolitev svobodnega izhoda na Egejsko morje. Morda so nekateri Bolgari mislili tudi še na kako drugo revizijo, vendar smatra večina Bolgarov navedene zahteve za dovolj obsežen revizionističen program. Kar bi šlo preko tega okvira ne bi odgovarjalo bol-gar»V*Tn interesom.
★
Bolgarski listi so te dni posvetili izredno pozornost obletnici obiska njihovega bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Kjoseivanova v Berlinu. Vsi listi brez izjeme izkazujejo Nemčiji vse priznanje za njene ogromne uspehe v tem
kratkem letu, zlasti pa za njeno dokončno zrušenje versajskega. sistema. Sofijski »Mir« piše v tej zvezi med drugim:
»V Berlinu so izjavili, da predobro razumejo zemljepisni položaj Bolgarije, da bi od nje zahtevali kako žrtev. Prav tako slišimo od tam marsikak dober glas o bolgarskem narodu, ki je bil prav tako kruto prizadet kakor nemški narod. Nemški listi so pred letom objavili polno člankov o Bolgariji in bolgarskem narodu in Berlin je bil tedaj zavit v tisoče bolgarskih zastav.
Od tedaj je poteklo leto. In naša bilanca? Nemčija je med tem strgala verige versajske pogodbe in tako posredno dosegla tudi one iz Neuillyja. Mi smo med tem nadaljevali našo politiko ne vmeša vanja, ki jo je želel tudi Berlin. Nekatere druge male države so izgubile svojo hladnokrvnost ter so razkrile svoje karte. Sedaj se trudijo, da bi jih spet skrile, da bi spremenile barvo, toda vse to je sedaj prepozno. Dosedanji obveščenosti Berlina glede njih so se sedaj pridružili Se dokumenti, odkriti v tajnih franooeklh arhivih. Mi se ne želimo veseliti nesreče drugih, toda zadovoljni smo, da smo daleč od te akro-bratske arene. To vedo v ostalem tudi v Berlinu.«
★
V sofijskem »Dnesu« je poslanec Denis Kostov napisal te dni članek o »zgodovinskem dedovanju«, v katerem najprej prikazuje zvestobo bolgarskega naroda svoji zdravi tradiciji ter opozarja na veličino nekdanje Asparuhove Bolgarije, »ko je bolgarski narod ustvaril v osrčju Balkanskega polotoka mogočno bolgarsko državo«. Nato takole zaključuje:
»Evropa je sedaj na pragu nove teritorialne in moralne ureditve. Mi Bolgari sprejemamo z resničnim veseljem rojstvo nove Evrope. Ne le zato, ker so verige krivic, zagrešenih na našo škodo, dokončno raztrgane, temveč bolj zato, ker odgovarja sijajna bodočnost Bolgarije zgodovin-sekmu dedovanju našega naroda, kakor tudi njegovi veliki misiji v tem delu jugovzhodne Evrope. Mi Bolgari smo edini zvesti pionirji novega evropskega reda na Balkanu. Ml smo poklicani, da igramo na Balkanskem polotoku vlogo naravnih straž novega svetovnega reda.«
Nemška kritika Rooseveltove politike
Znana nemška revija »Berlln-Rlm-Toklo«, glasilo leta 1938 sklenjene zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko, v svoji zadnji številki zelo ostro napada Rooseveltovo politiko. V članku »Amerika in Evropa« piše med drugim:
»V zunanjepolitičnem pogledu je Roose-velt v zadnjih letih močno poslabšal odnose Zedinjenih držav z Nemčijo, Italijo, Japonsko in sovjetsko Rusijo. Od obeh ostalih velesil, Anglije ln Francije, za katerih usodo bodo kasneje Zedinjene države odgovorne, je Francija vojaško že zlomljena. Ameriški pomočnik se je spremenil v gro-bokopa. Roosevelt je veliko moralno, politično ln gospodarsko moč Zedinjenih držav Izkoristil zgolj negativno, v to Izrazito negativno politiko so bile proti svoji volji
vključene tudi države latinske Amerike, tako da so sedaj odnosi prenovljene Evrope s svetom, ki se je označeval kot Novi svet, po nepotrebnem poslabšani, čeprav j« Hitler svečano izjavil, da Nemčije ne zanima, kako želi Amerika urediti svoje notranje življenje. Monroeova doktrina ne obvezuje le Evrope v Ameriki, temveč tudi Ameriko v Evropi, da se v notranje zadeve našega kontinenta ne vmešava. To ni le stališče Nemčije ln njenih prijateljev, temveč tudi vse nove Evrope, s katero mora odslej svet računati«
Revija nato kritizira tudi Roosevsltov gospodarski program, k ameriškemu oboroževanju pa pripominja, da m n« bi nikdar smelo uporabiti za napad ameriškega kontinenta proti Evropi. Svoj članek za-
ključuje ugledna nemška revij« tifcote
»V Evropi je v razvoju zgodovinski proces preobrazbe nadnarodnega pomena. Amerika, ki je izšla iz nasprotij z reakcionarnimi silami starega sveta, ne bo več mogla dolgo dopustiti, da bi jo že Izgubljene evropske reakcije izkoriščale na škodo njenih lastnih interesov.«
Evropa Evropcem
Pod naslovom »Nov kontinent« je berlinski dnevnik »Deutsche Allgemeine Zei-tung« objavil komentar k Hitlerjevemu povratku v Berlin, izkaterega posnemamo:
»Kot zmagovalec v borbi za kontinent
je nemški narod sprejel v svoji prestolnici 6. t. m. Adolfa Hitlerja. Ta vodjev prihod v Berlin ima po vojaškem ki političnem preokretu ogromen pomen za zgodovino človeštva. Hitler je Nemčija.
Evropa Evropcem! To naSo Monroeovo doktrino je vodja razložil za ameriško javnost še pred premirjem s Francijo. Vlada v Washingtonu ve, da se Nemčija ne namerava vmešavati v ameriške zadeve, toda tudi v Evropi pričakujejo, da se Amerika ne bo izpostavljala v tej smeri. Za Nemčijo je glavno to, da izide Evropa iz borbe kot nov, v temeljih spremenjen kontinent.
Kako izgleda Evropa danes? V vojaškem pogledu je nedvomno pod nadzorstvom nemške obrambne sile In njene italijanske zaveznice. Nikdar Se ni imela nobena država v svojih rokah obalo od Severnega morja do Biskajskega zaliva. Ta sila ima sedaj za seboj pomirjen kontinent ter razpolaga z vsemi sredstvi napada in obrambe. Mi lahko prenesemo borbo tudi na otoke, toda za sedaj ne predstavljajo otoki nobene nevarnosti za nas. Tudi v političnem pogledu je novi kontinent opredeljen po aktivnih nosilcih nove ideje. Revolucionarna dinamika narodnega socializma in njegovega vodstva predstavlja globok razlog nemških vojaških uspehov v Franciji. Ta naša revolucionarna dinamika pa daje naši zmagi tudi svoj političen pomen.«
»Rumunija v znamenju vprašajev«
»Munchener Neueste Nachrichten« so objavile te dni pod gornjim naslovom članek, v katerem pišejo med drugim:
»Bukarešta je v stanju stalne vladne krize. Že tedne sem se ustanavljajo v kavarnah nove vlade, že tedne sem se razgovar-jajo različne politične skupine; o strankah ni več mogoče govoriti. Rezultat vsega tega je zelo skromen. Režim je izvršil na nekaterih mestih spremembe imen in osebnosti. Po vstopu Italije v vojno in padcu Francije je bilo jasno, da je Rumunija izgubila vse zveze z zapadom. Iz tega je bilo treba izvajati vse politične in duhovne posledice. Zunanji minister Gafencu, ki je vodil negotovo politiko nevtralnosti, je moral v začetku junija oditi. Za njim je prišel Gigurtu, od katerega je bilo pričakovati, da bo vodil politiko, ki bo v skladu z velesilama osi. Stranka bi bila morala zavzeti vsa vodilna mesta v državi. Tako so skušali združiti vse nacionalne sile na osnovi antisemitizma. Ta politika pa je naletela na težave, ker ni imela državna stranka nikakšnega vpliva na politično življenje. Spoznali so, da ni mogoče ničesar storiti brez novega pokreta, katerega nosilec naj bi bil ves narod. Totalitarna država je bila ustvarjena od zgoraj, namesto od spodaj.
V tem položaju je Rumunijo našla nota sovjetske Rusije. Takoj je bila izvršena preosnova vlade, ki naj bi odgovarjala novemu položaju. V vlado pa so stopili ljudje starih generacij. Takoj je bilo jasno, da te spremembe ne morejo biti dokončne. Ustvarjene so bile vse predpostavke za nacionalni preokret v Rumuniji, kako pa se bodo stvari še nadalje razvijale, je težko predvidevati. Toda gotovo je, da bo čas zahteval novih sprememb. Sistem, ki je do-vedel do katastrofe, mora biti popolnoma spremenjen. Cas je za to zelo zrel, celo preveč zrel.«
Podaljšanje delovnega časa v Rusiji
Moskovska »Pravda« je objavila te dni komentar k odloku predstavništva vrhovnega sovjeta Sovjetske unije o podaljšanju delovnega časa v Rusiji. List piše med drugim: »Povečanje delovnega dne za eno uro je imelo posledico znatno povečanje proizvodnje v mnogih podjetjih Prvi dnevi podaljšanega dela so sprožili velike manifestacije sovjetskega patriotizma m moralno političnega edinstva sovjetske družbe. Dolžnost strankinih, sindikalnih in drugih organizacij je, da se okrepi in poglobi vse, kar ustvarja polet v deflu, da se odstranijo vse motnje na poti izboljšanja proizvodnje vsega narodnega gospodarstva.«
Isti list nato pripominja: »Z občutkom pravega ponosa za svojo domovino gleda sleherni sovjetski državljan na pot, ki jo je prehodila naša država v zadnjem letu. Sovjetska unija je dosegla velike zmage. Ugled in vpliv naše države na mednarodnem področju sta zelo narasla. Zaradi modre Stalinove politike miru je Sovjetska unija ostala izven vojnega požara, ki besni v Evropi m Aziji... V proračunu socialistične države zavzemajo važno mesto tudi državna posojila. Delavci in uslužbenci Sovjetske unije so se zavedali svoje dolžnosti do domovine ter so sprejeli ose murni delovnik iin sedem delavnikov na teden, a tudi sovjetska posojila uživajo veliko popularnost med prebivalstvom. Vsota vpisanih posojil se leto za letom veča V prvi petletki so ta posojila dosegla višino 5.9 milijarde rubfljev, v drugi petletki pa žc 19 milijard rubljev. Vpisovanje državnega posojila v tretji petletki služi krepitvi državne obrambe, pospešenemu uresničenju vseh nalog tretje petletke, nadaljnji industrializaciji, izboljšanju prometa ter procvitu znanosti in umetnosti.«
Pogreb Mirita Budala, dijaka državnega učiteljišča, bo v petek 12. t m. ob 17. uri v Zalogu in ne ob 8. url, kakor Je to navedeno v osmrtnici.
Postani in ostani čtan Vodnikova družbe!
MALI OGLASI
GENE MALIM OGLASOM
Po SO par ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
tn ženitve se saratanajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi ae earačnnajo po Din 1.— sa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši cnesefa wm enkratna objavo oglasa Dto 17.__
Službo dobi
fttscda 1 din, davek * din. m šifro ili daianje naslova * din. Naimaniii znesek 17 din.
Plačilno natakarico
S kavcijo iščem. Mesto Btalno, nastop takoj. Ponudbe s sliko na: Re-etavT. Zrimec, Bled I.
17395-1
Natakarico
čedne zunanjosti, simpatično, sprejme boljša gostilna na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra.
17451-1
Prodajalko
zanesljivo, sprejme večja trgovina v večjem kraju na dež?: i. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jod »Vsestranska«.
17443-1
Trikolico
močno, gumo 26 X 2.25, nemški iadelek, ter 1 komad na motorni pogon, proda Ludvik Iler-šič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13.	17466-6
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Rabljene sode
vseh velikosti kupimo. Produkta, Ljubljana.
17933-7
Steno za predsobo
in knjižno omaro
dobro ohranjeno in lepo kupim takoj. Ponudbe z opisom in ceno pod »Knjižnica« na ogl. odd. Jutra.	17452-7
Kapital
Beseda 1 din, davek i din za Šifro ali daianje naslova * din. Najmaniši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
Kmetskega hran. in pos. doma imam večje in manjše zneske po ugodni ceni na razpolago.
RUDOLF ZORE
Ljubljana., Gledališka ulica 12.
17489-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12.
17487-16
Beseda i din, davek i din, za šifro ali dajanje laslova 3 din. Naimaniii cnesek 17 din.
Gostilno
odlično uvedeno, v centru LJubljane, takoj oddam. Najsigurnejše pla siranje denarja, velika rentabilnost. Ponudbe pod »100.000« na ogl. odd. Jutra. 17415-19
Klet
zračna, velika se takoj odda. Pripravna za vinsko trgovino ali kako skladišče. Vodovod, eilek trika in kanalizacija. — Naslov v vseh poslov-Jutra.	17462-19
Posest
Beseda 1 din, davek i din. za šifre ali daianie naslova 5 din. NajmaniJi znesek 17 din.
Gostilna s hišo
prometna, v Ljubljani, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinska klet«.
17458-20
Manjšo vilo ali hišo
z nekaj vrta kupim na Bledu ali v Bohinju. Po možnosti blizu jezera. Ponudbe s točnim opisom tn ceno na naslov A. Suša, Savi Je 18, p. Ježica.	17485-20
Vrtnar
samec, trezen, sposoben za sadjerejo, zelenjavo, pirk, dobi službo na graščini na Gorenjskem. Bled IX., Wilsonia.
17456-1
Propagandistko
izkušeno, s priporočilom sprejmem. Ing. Prezelj, LJubljana, Wolfova 3.
17454-1
Pekovski
pomočnik
za delo pri tabli se sprejme. Rožna dolina c. H/14. 17468-1
Hotelskega slugo
z dobrimi spričevali takoj sprejme hotel Štrukelj, Ljubljana.
17469-1
Službe išče
Beseda 50 pai, davek 3 din. to 3 din za šifro ali daj a nie naslova — Naimaniii znesek dni 13.
Starejša gospodična
dobra kuharica išče me sto k starejšim osebam, event. tudi k orožnikom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vestna gospodinja«.	17354-2
Mizarski
pomočnik
mlad. išče pri solidnem mojstru delo. Ivan Drnovšek, Žlebe 10, Medvode.	17481-2
Vaienei(ke)
Poštenega vajenca
ki ima veselje do želez-ninske stroke, sprejmemo. Naslov v vseh posl. Jutra.	17470-44
beseda I din davek i din, :a šifro ali daianje naslova > din. Najmanjši znesek
17 din.
Avto Opel-Kadet
popolnoma nov, štirl-sedežni, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opel«.
17460-10
Ford limuzino
model 1937, amerikan-ski izdelek, v brezhibnem stanju ln HarSey Davidson motocikel s prikolico za din 4500.— proda DKW zastopstvo X. Lovše, Celovška c. 93.
17413-10
DKW 350 ccm
Puch 350 ccm
Najnovejša športna modela, skoro nova. Prilika resnim interesentom. — Ostrožnlk, trgovina. Pasaža.	17472,10
Pridelki
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifre tli dajanje naslova 3 din. Naimaniii znesek 17 din.
Fižol za kuho
po najnižji ceni nudi Sever & Camp., Ljub-liana.	17446-33
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek _17 din._
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, LJubljana, Tyrševa cesta 12.
19-12
V najem
Beseda 1 din. IL	|H| J za šifro ali daianje naslova
3 din. Najmanjši	znesek 17 din.
Mesarija
dobro idoča, na prometnem kraju, v bližini cerkve, se odda v najem s 15. avustom. Najemnina po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garajte«.
17463-17 i
Večjo parcelo
ali 2 manjši skupaj kupim za zidanje dvojčka v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvojčka*.	17486-20
Kupim hišo
tro- ali večstanovanjsko v Ljubljani, v Kranju, Tržiču ali drugem mestu Slovenije. Posredovalci izključeni. Natančne ponudbe s popisom, in z navedbo cene na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »220«.
17483-20
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Enosobno
stanovanje
malo, za dve osebi iščem ne daleč od centra. Ponudbe pod »Ne predra-drago: na ogl. odd. Jutra.	17424-21a
Dvo- ali trisobno stanovanje
s kopalnico v neposredni bližini centra iščem za avgust ali september. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »S. September 976«.	17409-21a
Eno ali dvosobno stanovanje
snažno, teče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«.
17477-21a
Sončno stanovanje
4—5 lepih sob s pritlk-linami in nekaj vrta iščem za 1. november. Vzamem v najem tudi manjšo vilo. Ponudbe na ogl. oddl. Jutra pod »Točen plačnik«.
17475-21a
Stanovanje
• ■F7-J* ' • IPUPi
Beseda 1 dm, davek ? din: ?a šifro ali dajanje naslova 5 din. Naimaniii znesek 17 din
Dvosobno in trisobno stanovanje
se odda z avgustom. — Križevniška ul. 7.
utia-zi
Izgubljeno
Beseda 1 dm, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniii znesek 17 din
V Celju
se je izgubilo, nalivno pero znamke »Parker«. Najditelj naj istega lz roči proti nagradi din 100 podružnici Jutra v Celju.	17484-28
Dragocenosti
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifre ali daianie naslova 3 din Naimaniii znesek 17 din.
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie aaslova 3 din. Naimaniii znesek 17 dkl.
Sobo
prazno, za pisarno ali obrt oddam. Gosposka ul. 4.	17431-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Ogleda se od 12. do 16. ure. Emonska lO.-a.
17457-23
Soba
in kabinet, lepa, meblo-vana, se za takoj aH s 1. avgustom odd as ta dvema gospodičnama v Rl-harjevl ulici. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17491-23
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana, Wolfova ulica
Živali
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro tli dajanje naslova 5 din. Naimanjii znesek 17 din.
Nemške doge
(mladiči) čistokrvne se prodajo. Hradeckega c. štev. 76.	17349-27
Opremljeno sobo
za eno ali dve osebi s posebnim vhodom v sredini mesta oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17493-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom se odda takoj boljšemu gospodu. Dvorakova 3. pritličje, desno. 17483-23
Sobe išče
Beseda 30 par. davek 3 din, tei 3 din za šifro ali daja-nie naslova. — Naimanjii znesek dni 13.
Opremljeno sobo
Kamniku iščem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. julij«.	17449-23a
Sostanovalca
v lepo, svetlo sobo, s hrano ln vso oskrbo, sprejmem. Sv. Jakoba trg. 5.
17482-23
KLISEJE
ENO VECBAtVNE
JDGOGRAPIKA SKPETCA NASIP 23
Vsaka seseda l din; davek 3 din Za daianje naslova 3 din. Naimanjii znesek M din.
Inteligentna
gospodična
srednjih let, dobra gospodinja, želi poročiti boljšega starejšega gospoda. Vdovci niso Izključeni. Ponudbe pod »Tihi dom« na ogl. odd. Jutra.	17492-25
		
mm	jSmMH	mm
K		
Beseda	1 din, davek	5 din:
za šifro	ali dajanje	naslova
5 din.	Najmanjši	znesek
	17 din.	
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica - Svetlollkalnlca
Kupimo takoj
rabljeno, a dobro ohranjeno
žično vrv
za vitelj (dvigalo) iz litega jekla v dolžini 1200 m ali dva komada vsak po 600 m, 30 mm premera (Langsschlag). — Nujne ponudbe nasloviti na Publicitas d. cL, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Cekrk«.
Za WEEKEND
kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton ln klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
Beseda 1 din. davek i din; 22 šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din
Trgovski potnik
trg. verziran. v dravski banovini, dobro vpeljan in priljubljen, išče dobro zastopstvo. Avfeovo-zač. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poljuben artikel«. 15473-5
Zapustil nas je za vedno naš predobri mož, oče, gospod
TOMAŽ BITENC
mestni delavec v pokoju
10. t. m. po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v petek, dne 12. VII. 1940 ob 3. uri popoldne iz žal — kapela sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. julija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
viestnl pogrebni zavod Občina Ljubljana
SOKOL ZALOG sporoča žalostno vest, da je njegov
naraščajnik, brat
MIRKO BUDAL
DIJAK L LETNIKA DRŽAVNEGA UČITELJIŠČA
danes dopoftdne po težkem mukepolnem trpljenju preminul.
Nepozabno mlado žrtev spremimo na njegovi zadnji poti v petek 12. julija 1940 ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti v Zalogu, objekt X, na pokopališče v Polju.
Mlademu mučeniku bomo ohranili časten in trajen spomin.
V Zalogu pri Ljubljani, dne 10. julija 1940.
Iz flvllstjfa deželi
Iz Škofje Loke
a— Poskus tatvine. Franc Zamom, šofer, stanujoč na Suhi je prenočil oni dan z enim svojih znancev. Ko se je zjutraj prebudil. je bilo njegovo presenečenje več ko veliko. Izginili so mu bili listnica s 1000 dinarji, legitimacija društva »Volan« in pa koledarček. Vse so preiskali, a niso ničesar našli. Tatvine je bil osumljen sostanovalec, ki pa je krivdo odločno zanikal, šele, ko mu je zagrozila aretacija, je zinil: »Poglejte še pod omaro, mogoče je pa tam!« In res so našli listnico pod omaro. Ker listnica sama ni mogla skočiti pod omaro, jo je pač tja položil šoferjev tovariš. ki je računal, da bi se je pozneje polastil, če bi je ne bili našli. Kdo je kriv. pa kljub vsemu niso mogli dognati.
Iz Novega mesta
n — Izredno odlikovanje novomeškega zdravnika. V novomeških krogih splošno priljubljeni primarij g. dr. Milan Červinka je bil odlikovan za vojaške vrline s kolajno. Našemu odličnemu zdravniku, ki je znan kot vnet društveni delavec in ki je prejel odlikovanje kot prvi rezervni oficir v kraju — naše najtoplejše čestitke.
n— Štirinožna promenada. Na dolgo in široko se je že na merodajnih mestih razpravljalo o nujni premestitvi mestnega smetišča na Loki, ki širi po vsej svoji okolici neznosen smrad. Smetišče oz. kraj, kjer se odlagajo vsi mogoči odpadki, je tesno poleg teniškega igrišča. Od papirja, las, živilskih in živalskih odpadkov, kakor drobovine zaklanih kokoši, vse se dobi na tem smrdljivem kupu. Da pa vsa stvar ne bo brez življenja, so se na to umazano šaro nateple iz vseh krajev in kotov še podgane, ki so postale že kar preveč predrzne. Tolste živali, velike kot domače mačke, so se kar na lepem in vpričo ljudi, pričele sprehajati po sosednem, lepo zglajenem teniškem igrišču, kjer se v svoje razvedrilo samozavestno vzpenjajo po mrežah zagrajenega prostora. Človek, po sebno še tujec, se upravičeno zgrozi ob pogledu na prostor, ki je namenjen za telesno in duševno krepitev naše mladine oz. športnikov. Čas je, da se tej živalski promenadi napravi konec in smetišče premesti na kraj, ki je zato primeren. V zaščito ljudske higijene je že pred leti odredila sanitetna oblast, da so morali hišni posestniki umakniti svoje hleve od hiš in jih postaviti zunaj na periferiji. S premestitvijo smetišča pa bi ne bilo nobenih stroškov. Torej na delo!
n— Kino »Dom« v Sokolskem d°mu predvaja 1. Univerzum tednik, 2. Foxov najnovejši žurnal. 3. Največji glasbeni ve-lefilm »Demonska simfonija« (Ritem strasti). Predstave: v četrtek, petek in soboto. vselej ob 20.30, ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30. (—)
Četrtek, 11. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče).
—	12: Pisano polje (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave.
—	20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Za dobro voljo igra radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20: Humor. — 21.10: Narodne pesmi. — 22: Mozartov koncert za violino in orkester.
—	Zagreb 17.45: Pesmi ob klavirju. — 20: Nabožna glasba. — 20.30: Koncertni večer. — 21.45: šlagerjL — Sofija 19: Bolgarska glasba. — 20: Pester glasbeni spored. — 21: Vurliške orgle. — 22: Ples. — Praga 20.15: Zvočna igra. — 21.20: Plošče. — 21.35: Komorna glasba. — 22: Češki skladatelji. — Berlin 19.15: Vesela muzika. — 20.15: Znamenite arije. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.15: Pester spored s plošč. — 20.30: Simfonična glasba. — 21.40: Mali orkester.
—	23.15: Ples.
OGLAS
Združenju izvoznikov živine je ^^ pozvati Vas na redno glavno skupščino, ki bo, po naknadno dobljeni odobritvi uprave mesta Beograda, št. 419 od 1. julija 1940, dne 28. julija 1940 ob 9. uri dopoldne v prostorih Saveza trgovačkih udruženja, Beograd, Brače Jugoviča ul. 16, z naslednjim DNEVNIM REDOM:
1.	Otvoritev skupščine;
2.	Izvolitev 2 overiteljev, zapisnika, ki sta obenem števca glasov.
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
4.	Predlog uprave o znižanju doprinosa.
5.	Predlog proračuna za leto 1940.
6.	Prošnje, pritožbe in predlogi posameznih članov, ki so predloženi združenju do 10 dni pred skupščino.
7.	Podelitev razrešnic upravnemu in nadzornemu odboru.
8.	Volitev nove uprave.
9.	Slučajnosti.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
f
Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena soproga, dobra mati, sestra in teta, gospa
VLAHOVIČ ALOJZIJA
previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 11. julija 1940, ob 3. uri pop. iz Zal — kapelica sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 10. julija 1940.
Žalujoči: JOSIP, soprog; VTLIBALD, TEOBALD, sinova; IGNACIJA VLAHOVIČ poroč. DVORŠEK, MARIJA, hčerki — in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ae je naša iskreno ljubljena mama, draga sestra, svakinja, gospa
AMALIJA vdova LENARČIČ
rojena ŠKABAR
na dan svojega godu, dne 10. julija 1940 v 59. 1etn starosti, ponovno okrepčana s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni preselila iz te solzne doline v srečnejšo večnost.
Pogreb blagopokojne bo ▼ petek, dne 12. jottja 1940 ob 16.30 (pol 5.) uri izpred mrtvašnice na pobre-ško pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v magdalenski cerkvi dne 13. julija ob 7. zjutraj.
Maribor, Trst, Zagreb, dne 10. julija 1940.
Žalujoči: JUSTI, hčerka; družina ŠKABAR in ostalo sorodstvo.
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifre aH daianie naslova 3 din Naimaniii znesek 17 din.
Več koles
damskih in moških, najboljše znamke, skoro za vsako ceno naprodaj. Foizve se: gostilna Sv. Petra c. 85. 17480-11
Prodam
Besed; 1 din, davek 3 din. za šifre ali daianie naslova 9 din Najmanjši znesek 17 din
Več praznih zabojev
velikih, se proda. Kari Pre.og, Ljubljana, Gosposka ul.	17450-6
Trsje (štorje)
2ia strope, strešno lepenko in dr. dobite vedno po nizkih cenah v železnini F. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska Št. 1.	17444-6
V globoki žalosti sporočamo, da je po dolgi in mučni bolezni umrl naš knjigovodja, gospod
JOŠKO ŠKOF
rez. peš. kapetan I. kL, odlikovan z redom Jugoslovanske krone ln dobrovoljskim odlikovanjem
Njegovo požrtvovalnosti polno zvesto izpolnjevanje dolžnosti in njegova neumorna delavnost nam bosta ostala v trajnem in častnem spominu.
Direkcija »Save44
splošne zavarovalne d. d., v Zagrebu, generalni zastop v Ljubljani
Umrl nam je naš dobri in ljubljeni soprog, brat, stric, zet in svak, goepod
ing. MIKUŽ VLADIMIR
SVETNIK DIREKCIJE DRŽAVNE ŽELEZNICE
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 11. julija 1940 ob pol 6. url popoldne iz Zal — kapela sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 10. julija 1940.
Žalujoča soproga KRISTA in ostalo sorodstvo
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Urejuje Davorin fiavijea. — Izdaja sa tonaorejj »Jutra« Staafco Viraat. — Za Narodno tiskarno dL Ju* tialramarja Fran
— Za k
dol je odgotutmii
»®«k. — SM i