Razne stvari. Iz domačlh krajcr Slovensko društvo je iz tehtnih vzrokov preložilo občni zbor ua dne 17. apr. Vse rodoljabe opozarjamo na to okolaost! Katol. politično društvo za kozjanski okraj priredi dne 24. aprila (tretjo nedeljo po Veliki noči) zborovaaje pri Janezu GabenSeku na Lesičaem. Odlični govorniki so obljabili svojo pomoč. Eatol. politično drnštvo »Sava" za brežiski in sevaiski okraj irra svojo odborovo sejo na belo nedeljo v Rajheabargu v gostilni UaSaldovi ob 3. ari popol. Mariborske novice. 211etni brezposelai Aaton Pisk, katerema je bivaaje v Maribora prepovedano, vrail se je minoli mesec zopet nazaj. Ko ga je zasaCil redar ter ga aretiral, se mu je zoperstavil. Zaradi tega je bil obsojea na 8est mesecev težke je5e. — Kostanjeva drevesa ob pota iz Maribora v Karanico so neznani pobalini poSkodovali in zlomili ic to celo na velikonočno nedeljo zvečer. Pisanke za narodopisni mnzej. Prijatelji in znanci si za Veliko noč darujejo radi lepo barvaaa in okrašeaa jajca, ki jim pravimo pisanke ali tudi rumenice (remenice). Občadujemo f vfiasi lepe figare, ki so jih spretae roke zarisale na jajčjo lapino. In ravao zato pisaake zaslužijo, da jim posvetimo Se posebao pozornost. NaSi. bratje Cehi so že zdavna spozaali njih aarodopisai pomen in v čeSkih mazejih lahko vidiS velike zbirke pisank z najrazličaejšimi okraski, v českih časaikih so pa Se izSli mnogi učeni člaaki o tera. NaSe »Zgodov. draštvo« je tadi pred kratkim dobiio za muzej pet krasaib českih pisank iz velehradskege okraja aa Moravskem. Mi Slovenci se Se vse premalo brigamo za svoje narodopisne posebaosti, zato se tudi sami sebi vedao bolj odtajajemo. V tera se moramo poboljšati zlaati mi Stajerski Slovenci. NaSe »Zgodovinsko drustvo« ima aamea, poleg zgodoviae gojiti tudi narodopisje, treba je !e, da se v občiastva vzbadi večje zanimanje. Ravno sedaj je priložaost, da opozorimo na naSe pissnke Posljite iz različnih krajev pisanke, ki imajo kake figure za mazej. Večjo narodopisno vredaost imajo seveda one, ki jih Ijadje okrasijo po svoje, kakor pa one, katerim se nalaSč vnSejo kake umeiae slike in capisi. Naj se pripišie tudi kraj, odkod so ia način, kako se pripravlja barva in delajo figare. istotako, če imajo ljadje glede pissnk kake posebae navade ali prazae vere. Tako lahko v kratkem dobimo zanimiv prispevek k naši narodopisai vedi. — K. Okrajni zastop mariborski. Cesar je potrdil lzvolitev dr. Jaueza Scamiederer načelaikom in Jcžefa Baakalari podaačelnikom okrajnega zastopa mariborskega. Studenci pri Mariboru. Minoli mesec je padei dveleten Valter Sehwarz, sin mizarja Schwarz, čez stopaice ter se tako močao poškodoval, da je dragi dan v bolaisnici umrl. Mati ponesre^eaega otroka je težko bolaaa ifi ni mogla nadzorovati otroka. Iz Oplotnice. Dae 26. sušca je odprl takajsai trgovec ia Nemec Aaton Kriechbaum Se eno trgoviao pod vodstvom Franca Kvas. S tem hoče bržkoae pridobiti več glasov za pribodnjo volitev nemSkatarski stranki. Toda vkljub temu ne bo Slo. Kdor zaničaje se sam .... V roke nam je prisla delavska knjižica nekega zi- darskega pomočnika iz občine S v Sl. gor., katero je napisal tamodaji žapan. Pisaaa \u v tako spakedrani nemSčiai, da je groza. Eo je dotični priuesel kajižico na okrajao glavarstvo, zmajal je uradnik z glavo ter se zaaičljivo aasmejal. Veliko kmečkih župaaov Se vedno nemčuri, pri tera pa ne pomislijo, da s svojo strasao nemSčino slažijo t posmeh Nemcem, ki dobe njihovo pisavo v roke. Kdaj se bo začelo svitati v glavi teh nemčarjev ? Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam pnroča, da ni bil vzrok samomora Simona Žigerta nalezljiva in aeozdravljiva bolezea, arapak da je bil revež umobolen, kakor je dokazaia preiskava zdravnikov. Slovenjgradec. Premogovnik pri Sloveajgradca je kapil iz konkurza Jožefa Farsky grof Heakel-Donaersberg v Wolfsbergu na KoroSkem za 23.500 K. Sv. Jnrij ob juž. žel. V HruSovcu so naSli dne 30. m. m. v aekem potoku 18 let starega trgovskega pomočaika Janeza Kovačič iz Šibeneka, mrtvega. Ali se je revež ponesrečil ali se je sam asmrtil, se ne more dognati. Traplo so prepeljali v mrtvasnico v Št. Juriju ob jaž. žel. Iz Šoštanja Trg Šožtaaj je sedaj v slovenskih rokah, kar pa takaisajim BemSkutariem ne da miru. BivSi >Sokol« tovarnar Woschnagg misli pri bližajofiih se volitvah z vso silo napasti to velevažno slovensko po- ptojanko. Za seboj ima jako močan »Generalfetab«. Boj bo bad, zato bo pa zmaga tem lepSa! Iz šole. Nastavljeai so kot nadačitelji na ijudski Soli v Gotovljah učitelj Fraac B r i a a r iz Zibike; kot ačitelji czir. učitel]'ce: na liudski Soli v Doiu tamoSaji začasm ačit. Minac! RoS, na ljadski Soli v Kostrivnici tam^ šaji začasai učitelj Igaacij C o k 1, na ijadski šoli v Gotovljah stalna ačiteljica Matilda Brinar roj. Vidmajer iz Zibiko, aa Ijudski Soli v Št, Jariju ob Tabora taraošaja aačasaa učiteljica Matilda Dragatia, na ljudski šoli v Gomilskem taraoSaja začasaa ufisteljica Julija Miklič, aa dekliški šoii v S. Bistrici tHmošaja začasna ačiteljiea Ljudruih Schreiner, na ijadski Soli v Studer< cah tamošnja pomožaa ačiteljica Amalija V o b i 6 roj. Dernovšek. Kot aSiteljica žeaskih rofinih de) je uastsvljena na dekl. meSčanski ftoii v G*lju pomožna u&teljica Friderika Brunner. Kot poraožna uSiteljica za franci ščiao je nastavljena aa dekliški meščaaski soii v Celju Štefanija Horttl. Potresno tresenje ae je čatilo dae 4. t. m. tudi v Mariboru. Posebno dragi suiu* ob 7» 12. uri ie bil precej mcčaa. Potres so < utili tadi po Kranjikein in Goriškem. V Makedoniji so iztočasno imeli mooan potres. Žekzaiški tir ae }e aa nekaterih mestib. ondi udri v zemljo. V Solura je nekaj his poškodoviiaih. Tadi v Baka^ešta so imeli močan pr-tres. Dalje so dutili potres na Ogrskem, na Bolgsirskem in Srbskem. V Št. Lovreacu nad Mariborom je arorla v tcrek, dne 2. t. mes. gaspa Otilija Taačič v 64. letu. Traplo so prepeliali/v Šis%rie pri Jeišah. V Zimico v šentlenarški okraj so prisli dcht pisank fantje iz Dapljeka v marib. olsraja. Bilo jih je okoli 30. Na velikoaočao neddjo ob 1. uri zjatraj so priali oboroženi n srkirami, s koli in samokresi na strelišče proti nevihti, kjer je bil najet strelec za vel-konočno streljaaje, ki je vajea tega posla. Pri ajem je bilo veS fantov. Neprifiakovaao so jih napadli ia pretepli tako, da so Miha Drezg črepinjo prebili in Aatcnu Ferlinc polovieo čeljasti zlomih. Tadi drage fante so prctepli. Žalcstao, zares jako žalostao. da fintje tako grdo skrucijo Gospodove dneve s p»isn^evanjem, pretepi in poboji. Starisi! tdgojujte svojo mladino v verskem dahu, zaknj: «Vaši olroci bcdo vasi sodaiki*. Skrbsmo vsi skapaj in vsak posebej za svoje, da se odpravi ponočno pohajkovaaje, nepotrebao žjžfcnjepitje. Ako bi vsak nekaj storil, bi ne irueii tujci vzroka zasraaaovati aas Slovence! Slabo berilo, katerega razširjsjo protestantski Nemci in niim slepo udaai oemčarji je mnogo knvo, da se razširja razazdaao ia pregreSno življenje med sloveaskim narodcm. Iz ptujskega okraja. «Štajercev» ageat je sel ptujske poSte J. Weisbaher. S prav ž.vahno zgovorBostjo vsiljaje ta mož ljadem ptujski list, vselej pa se hadaje, kedar donaSa «Slov. Go?podarja» ali «Nas Dom», katerega raslovljeccem večkrat niti dostavljati ne niara. Ou lod žal* slaa prikazen, da največ ptaj^ke golazai lazi po vaseh, kjer on opravlja svojo slnzbo Od postnega oskrbniStva v Ptaja od!«6no zahtevamo. da svojega aslažbenca primerno podačL katere dolžaosti spadajo v njegov delokrog in katere ne; dragače poskrfcmo mj, da se rau ohladi Bjegova prevro6a !jabezen do piujskega Iskarjota in ga mine veselje biti aiegov ageat. 0 dragih neredih v poštnpm dostavljaaja sedaj Se mclčimo, pač pa povemr-, da bomo odslej pazao zasledovaii delovanje omenienega poStnega sela. Radenci. Tatje vlomili so v noči od 28. na 29. m. m. v hiSo obč. predstojnika v Radenc.b, g. Aat. Djv»aka ter odnesli obleke jn perila v vredaosti 100 kron. Nekaj obleke in perila ter posteljao opravo so pustili. Razmetali so tadi ca drobno vsa aradaa pisma, koliko cd teh je izgiailo 3e se dosedaj na BDore dcgnafi. Na pot vzeli so Se ea vrč viaa ter pri V. Razlagu, poleg c. kr. žendar- merijske postaje. par kckoši. Ropali so tudi na večih krajih v Rihtaroveih ter na poti pri Lovro Križamča odaeHli raznovrstao obleko in perilo. Ž;leti bi biio, da pristojne oblasti obraejo nekolikc več pozornosti aevarni tatmski dražbi. Iz Radinc. «D. ber zaslužek* poaaja v zadaji štev. ptajskega kresala aek «v»e dobro želeč rojak> kmetora iz crmoške, križcvske in rsdinske okolice, ki bi se hoteli pečati z baraatijo radinske slatine. »Prav hzaležna kapčija se jim pcnaja ia kar ofz noč bi obcgateli« Papočasi «ro|ak» iz koraad.'>evega brlcga! Z barr.atijo radinske slatine se \e že dosti kmetov pečalo, povej nam koliko cd teh si je od te baraatije kaj shasnilo? Msslimo da aobea. Pač pa je prišio vež kmetov, ki so se delj časa 8 tem <haziranjem pečali* aa — boben; zvozili so slatiao, zapravili posestva in spravili v nesreSo cele družine. Ali hočež, da ¦govorimo jasneje? Mi kmetje nismo tako zabiti, da bi ti šli aa iimaaiee. čeravno aam pišeš cele člaake o ti veliki dobroti. Ta «lep za^lažek* privcgčimo tebi in tTOiJm pristaSera. — Muropoii^ki. Iz Hajdine pri Ptnjn se nam pise sledeče: Prcsimo, da blagovolite notieo «Hajdiaa pri Ptaja» v štev. 13. «Slovenskega Gospodgrja» resniei na Ijabo v tcliko popraviti, da je zabodenega a<5enca v korjferenčno sobo odvedel in mu cadi rano obvezal on dotni g. nadačitelj. Pri tem posla pa sta mu pomagali omeojena ačiteijica in njegcva soproga doaaiaioš ina potrebaa obvezils. Sv. Urban pri Ptuju. V nufti od 28, do 29. suSca t. 1. so adrll f&atalini v zaprt hiev posestnika Fraaca Horvata v Desleacih in so hoteli natepsti hlapca Alojzija Seaekoviča. Na niegovo vpitje je prihitel ujegov gospodar, katerega je eden aapadalcev dregail z aožem v čeljudt ia ga se potem hotel z maclcm po giavi vdariti. Zaradi tega se bodo zagovarjali pri c. kr. sodaiji. Šestdeset let gospodar V sredo po beli nedelji, dne 2. apr. 1845 je žeaia Jožef Karba iz Šalinee Bevesto Ano spremil pred oltar v cerkvi v Ljutomeru ter z&Sel gogpodariti na rojstaem doma nevestiBem v Babincih, kjer gospodari samostalao kot vdovtc še danes. Dne 2. apnla letos je tcraj aastopil Sestdeseto leto svojega gospodarjenja. V Bjegovo hiSo zahaja ves čas svojega obstaska »Slovenski Gospodar« in želi izrednemu jabilanta: Ša maoga leta! Iz celjske okolice. Av^triisko državljanstvo je dobil grajšeak aa Višegrada g. Kurt Mayer pl. Kaaov. V Vojniku bo predaval v nedeljo, dne 10. aprila popcldae po večemicah v sloven. ljadski šoli kraetijski potov. ačitelj Goričaa o predmeta: Zakaj propada kmetijjitvo ia kaj Bam je storiti. Konjice. Ob novi poti aa Črešaice mimo Sv. Aae stoje kažipotae tabie s samoBemSkimi aapisi. To }e že skrajaa brezobziraost Bapraai izkljačao sloveaskim prebivalcem v konjiškem okraja. Ali so morebi neraSki Bapisi za tisti poi ducata posiliaemcev v trgu ? Proč torej z pemSkimi napisi! Materiua ljubezen in srčnost Dae 21. marca pogorela J8 hisa J. Wei.sbaehprja v Spodajib Šlurraovcih, ko g^spodarja ni bilo doma. GospodiBja je s tregaBJoai svojcga življeaja rešila izpod goreee^a tramovja svojo majhao hčerko. Mati in hči &ta se tako hado opekli, da ležita sedaj obe v ptajski bolaiSnici. Umrl je aa Vranskera v soboto, dae 2 aprila postiljoa iz Št. Petra v Savm. doiiBi Pfcter Doraik. Dae 26. marca ga je poštni koBj s kopitom udaril po glavi, mu prebil čelo iB po osemdBevnih strašaih bolečiaah, prevideo s sv. zakrameBti, |e izdihail svojo dašo. Vransko. NaS okraj itna po aradai Statistiki 99-4 % Sloveacev ia 06 % Nemcev, vkljab temu moramo imeti pri Hodišča vedao po eaega aeraSkega adjunkta. Komaj smo se izaebili — Nemca EaglischR, že so nam poslali — Nemca JaBnya. Mi bi sicer proti Bemškim aradaikom ne imeli bogve kaj, če bi zaah sloveBski, če bi bili z Ijadstvom pri- jazai — in končBO če bi pustili politiko čisto v mira. — Za sedaj na Bavedfmo aikakih dejstev, ker apamo, da so prizadeti naš mig- Ijaj razameli  Iz Laškega. Takai&aja delaiska pivovaraa je stdaj že skoro preastrr jila avcjo tovarno in cddaje maogo boijše pivo kakcr pr«j. Jako lepo in ukuKno je predelaaa tadi dražbeca pivBica. Obžaiovanja vredno je le. da Slov^nci — ia sicer tadi tovarniski uslužbeaci — raje zahajajo v Bemske gostilfle, kakor v prijazao pivaico. — Potrsbna bi bila metla! — Naše s(diš6e ima sloveaskega predstojnika, davčni arad pa neaifikega, — a vendar ima davčai urad pravilea dvojezičea sapis, dcčira dela samonemski na sodiSču sramoto Sloveacera. Ali res ai mogočs cdpraviti nczakonitosti ? Svinjske knge v brežiškem okraju ni ia veadar se m smejo že več tedaov aairi iz tega glavar.Htva lzvaževati sviaje. V tej z»devi se je obrail aas deželai poslaaec g J. Žičkar že pred eaim mssceia aa cesarskega aamestBika, aaj se prepoved izvaževaaja odpravi. Te dai je dobii cd ees. kr. BRmeitaiie obvestilr, da se bo v kratketn to zgodilo. A oae obdiBe, za kitere bi bilo to aevarao, da se v nje iz Hrvatskega avažajo okažeue sviajo, ostaaejo izvzete od te polajšave. Koliko Skode so že morali trpeti Bsši kmetje vsled BekaterJh breavestnih Ijadij, ki atshotapiiajo bolaae hrsratske sviflje na Šta"{ersko! Bolezea se prikaže še le v nekaterih tedaib, ko so svinje že v Trsta ali Ba Tirolskem; potera pa imajo vsi kmetje celega glavarstva tcliko škode! Loka pri Zidanemmostn. V pokoj {e 8topil 1. marca Fr. G a m s e k, c kr. paStar. VSa hvala ma za njegovo doigoletao ia zvesto slažbovaaje. Za poStarico je nastavljerja gdč. Mira S m o I e. Srečke videmske loterije za stavbo Sobkega pošlopja se Se dobijo po 1 kroni. Srečksnj*: se bo vršilo 31. decembra 1904. Artiče pri Brežicah. Čadite se! Na velikoaočai poaedeijek smo pili tu izvrstea mošt. Jak. Kramžer, vinogradaik v ArBovem selu, shraail je v jeseni 6rno grczdj*? ter ga iztisnil pred 14 daevi. Dobil je pribiižao četrtiako vedra izboraega mbsta. To je gotovo zaaraeaie, da v BaSem kraja rase zdravo grozdje ter se \z ajega prideljuje izvrstaa kapljica! Nai cesar se |e dne 5 aprila pripelial v Opatijo, kjer je cbiskal oadi bivajočega Svedskega kralja ib kraljico. Še isti dan je zopet odpotoval aa Danaj. Južaa železaica, po k&teri se je cesar vozil, je bila močao zastražeaa po orcžaikih Eo je vozil cesarjev vlak skozi Maribor, Bi bil vsakeoiu dovoijeB  vhod aa kolodvor. Glede cenitve škod, povzročeBih pri vojaskih vajah aa polja, je odredilo miaistrstvo za deželao brambo z ukazom z dae 3. febr. t. 1., št. 746, aai se k ceaitvi zovejo kot ceailci boljži posestaiki, v prvi vrsti aeodvisai, v dobrih razmerah živeči mcžje. Ti Baj bodo zlasti iz občia, ki Be meje Beposredao Ba oae kraje, kjer se je storila Skcda. Pri tej priliki opczarjamo, da se mora vsaka pri vojaških vajah povzročeBa Skoda aemadoma prijaviti, aajbolje poveljaiku dotičnega krdela; dobro je obvestiti takoj tadi župaastvo, oziroma okrajao glavarstvo, posebao če je škoda velika. Najnovejše vesti z Balkana. Ruski iB avstni^ki poslaaik sta Tarčiji izročila bovo aoto, v kateri nsiodločaejSe poaavljata svojo zahtevo glede preosBovitve makedonskega orožBištva ia glede fitevila častaikov in podčaslBikov, ki jih mora Tarčija sprejeti v orožaisko službo. S sporazumljeBjem avstrijskega poslaaištva v Carigrada je naSe vojao miaifitrstvo. tudi Je poslaio oklic aa ve6 častnikov, ki so se svoj čas rglasili za vstop v makedoasko orožaistvo, da brzojavao aaznaBijo, ako pod določeBimi pcgoji p^estopijo v  slažbo. Potem bo vojno ministvo izbralo par častnikov, ki takcj odrinejo n& Balkan, da bodo 20. t. mes. že v Solunu. Ti vstcpijo v makedousko žandarmerijo, kjer dobe pcsebno uniformo. V svoji novi službi bodo urili orožnike, a vodstvo nad orožniki obdrže turški častmki. Zahvala in poziv. Družbi sv. Cirila in Metoda je založnica Ciril in Metodovih vži~ galic, tvrdka g. Ivan Perdan v Ljubljani ravnokar izrocila znatno svoto iOOO E kot dobiček od prodaje vžigalic H.aia tvrdki Perdanovi in vsem cdjemalcem in pospeSevateljem prometa z nadimi narcdnimi vžigajicami! Eer pa ima družba sv. C'rila in Metoda vedno več izdatkov za svnje šole in mora iste še razširjati in izpopoinjevati, in ker promet z vžigalicami se daieko ni zadostno razvit (posebno ne po Stajerskih in koroSkih pokrajinah), pozivlja vse slovenske trgovce, gostilničarje in sploh slovensko občinstvo, da naj kupujeio Ciril in Metodove vžigalice in s tem podpirajo slovensko 8olstvo. Vžigalice se merijo z najboljšimi izdelki te vrste. Tudi narodni ponos zshteva, da ne zanemarimo kupovati slovenskega izdelka. Najnovejše o vojni. Petrcgrad 5. aprila. Neki dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Liaojanga: Ker so Rusi ponudili visoke cene, jim Kitajci pripravljajo vse potrebno v mestu in na deže!i. Iz Šanghaja do8ia angleSka poročila, d,i si Rusi v Mandžuriji s silo nabavlj&jo živil, so popolnoma izmUJjena. Kilajei radi prodajajo svojo živino in izpraznujejo svoja stanovanja ruskini četam. V Inkavu pa čaka 11 trgovskih parnikov na blago. Carjev namestnik dovoljuje izvoz blaga le v nepristranska pristaniSCa in 3e tja le, ako se vloži pri rusko-kitajski banki tolika vsota, kolikor je vredno blago. Ko dojde ladja v nepristransko pri*taniSče, se kavcija vrne. Zdravstveno stanie v Liaojangu in v drugth tabcriSčih je zeio ugodnc. Tokio, 5. aprila. Ru?Ve konjeniške atraže stoje, kakor se poroča iz Japomke, od TakuSana do reke Jalu. Rusi zasedajo višine ob rečnem obrežju s topnistvom, napravljajo med Antungom in Kienkiengcm nakope in vtrdbe, toda v teh vtrdbah puSčajo le maio topov. — Pri Antungu stoji 30.000 Rusov. Bržkcne so si Rusi izbrali ta krsj za podlago 8vo|e armade, ki naj brani prehod cez Ja!u. Rmi se vedno spoprijemajo z japonskimi prednjimi stražami. Vse kaže, da se bo bila v antunški okolici velika bitka. Petrograd, 6 aprila. General Kuropatkin je brzojavil carju: General Kačalinsk mi je naznanil, da je bilo 4. t. m. ob reki Jalu vse mirno. Samo na otoku Matačo ja bila majhna bitka med ruskimi prostavoljci in japonsko predstražo pri Vidžu. Rusi niso imeli nobene zgube. Japonci imajo 6 rartvih. število ranjenih je neznano. CerltLrene strari Mili daroTi za družbo vednega češčenja: Sv. Pavel pri Preboldu 52 K, av. Mariin Msgdalena v Mariboru 20 K, Sv. Peter na Mfdv. selu 20 E, Stoperce 24 K 20 v, Sirje 10 E, Cma gora 20 E, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 37 K, Sv. Kunigunda na Poh. 18 K 20 v, Zreče 50 E, Sv. Peter pri Mar. 60 K, Sv. Marjeta na Pesnici 55 E 28 v, stolaa cerkev v Mariboru 39 E, Vuhred 8 E, Sv. Jakob v Dolu 43 K 40 v, Crnko Anton 2 K, Podsreda 19 E 50 v, Vransko 20 E, Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. obhajali bodo sv. misijon od 10. do 17. dne t. mes. Vodili ga bodo čc. oo. jezuitje iz Ljubljane. Društvena poročlla. ,Zvezin' pomožni odbor za Štajersko •ma v četrtek dne 14. apr ob 10 uri pred- poldan sejo v Narodnem domu v Mariboru. Odborniki in povabljenci naj pridejo gotovo. Predavanje v Mariborn. Slcvence iz Maribora in okolice opozarjamo na predavanje, katero priredi »Slovan. čitalnica« v soboto, dne 9. apriia ob 8. zveCer v mali dvortni Narcdnega doma. Predaval bo gosp. ravnatel H Scbreiner: «Otro8ke igre kot vzgojno sredstvo.» Bralno in pevsko društvo ,Maribor'. Edor žf\i pristopiti k druSttu, naj se oglasi v Narodnem domu, pri hišnem slugi, kateri sprejema tudi članarino. Odbor. Ljutomerska podružnica štajerske c. kr. kmetijske družbe vabi svoja ude k zborov&Dju, ki ga sklicuje aa nedelio, dne 10. aprila ob pol 9. uri dopol. v prcsiorih g. Kukovčeve restavracije v Ljutomeru, pri katerem bode predaval potov. učitelj g. Bele o trtoreii fa zboljšanju naSih travnikov. Pričakujemo, da ncbedea ud podružnice ne šzostane ter skrbi za to, da 8e tudi drugi pridejo. Pripomnimo 8e, da bo g. Bele riragi dan t. j. v pondeljek ob 9. uri dopolud. predavai pri Mali Nedelji in v turek 12. t. mes. ob istem času na Cvenu. Dijaški knhinji v Ptnjn so v zadnjem četrtlstiu biagovohli darovati p. n. dobrotniki: Posojilnica v Makolah 50, LendovSek, duhov. svetcval6c in župnik v Makolah 10, okrajni odbcr v Ormožši 20, Janžekovič Vsd, kaj:lan v Št. Lenartu , dr. Schmiermaul v Rajhenburgu 10, igralci v ptujski čitalnici 130, zopet isti igralci 5, okr. zastop v Ptuju 400, igralci v ptujski čita!nici 140, E">ser v JurSincih 2, PosojiJnica v Bfežicab 10, igralci v ptujski Citalaici 164, pu odvetaik.u gosp. dr. Horvatu 10, Šket Martin, župnik v pok. (za pisanko) 5 in Posojilniea v Ptuju 200 kron. Mesečno so darovali p. n. jjospodje: Osebgan po 2, dr. Komljaneo po 2, Toplak 1, Havelka 1, Kopič 1, dr. Bruroen po 2, Pinterič 1, dr. Stubee 1. o. Peter Žirovnik po 2; Cilecšek po 2 in Štepic po 2 krcni. — Vsem imenovanim blagim p. n. darovateliem prisrčni »Bog plati!' Sv. Jnrij ob juž. žel. Preteklo nedeijo, dne 27. suSea je bilo tukaj občinstvu nazoanjeno, da se bc po' veCernicah v prostoršh katol. bralnega dražtva vržilo jako zanimivo, precej obsirno poučno predavanje o napredneifl kmetijstvu ter o veliki koristi in potrebi siožaega zadružnega življenia. Nade>ali smo se seveda, da bodo ti mali, tesnJ pro&tori natlačeno polni pouka želinega občinstva. Pa kako smo bili presenečeni, ko smo videli v svojo veliko žalost, da so 3e ti, že itak tako raali in tesni prostori, biii več;noma prazni. Zaradi tega se to zanimivo p.edavanje niti vrSiti ni moclo, ker golim stenam se navadno ne govori. Človek bi si pač lahko mi3lil, da so naSi ljudje že vsi toliko brihtni, poučeni in razutnni, da že pa<5 nobenega pouka več ne potrebuiejo. Pa žalibcg, o tem pač dvomimo, da bi bila resnica, ker se pač na vseh krajih in koncih vidi in pozna poinanjkanje ludi najpotrebnejS.h vednosti. Kaj pomaga tožiti in jadikovati čez slabe čase, če si pa sami teh žalostnih razmer ne skuSamo zboljSati ter si ne prizadevamo kakor vsi drugi stanovi za potrebni pouk in izobrazbo ter za krepko jednotno stanovsko organizacijo, katere smo pa^ mi knietje najbolj notrebni. Podružaica sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj je od vis. namestaije potrjena. Ustanovni skod se bode vrSil na belo nedeljo, dne 10. aprila ob 4 uri pop. v gcstilni g. Fr. Gufek na VrtovSekovem s sledečim vsporedom: 1. pozdrav sklicatelja, 2. volitev odbcra, 3. govor, 4. vpjsavanje udov, 5. slučainosti. Zavedni narodnjaki in prijatelji sloven. mladine se uljudno vabijo, da pridejo k temu za kozjanski okraj velepomerabnemu zborovanju kolikor mogoče v velikem Stevilu. Društvena naznanila. Kmetijska ladruga pri Hali Nedelji z okolioo vabi svoje nde v drugo na redni občni zbor dne 17. aprila t. 1. po rani sv. maši v zadružno poslopje s pripombo, da se bode tokrat volilo in sklepalo pri vsakem iteviln došlih ndov in sieer n» podlagi običajnega vzporeda. Za načelstvo: Fr. Kocbek, načelnik, Ignacij Kosi, Ujnik, Slov. pevsko društvo v Ljatomern priredi na belo nedeljo veselico v gostilni g. Iv. Vaupotič« v Ljutomeru s sledečim vzporedom: a) Tambaranje. b) Petje moškega in mešanega zbora. c) Gledališki igri: 1. Zakleta soba pri zlati goski. 2. Doktor Hribar. Začetek ob 7. uri zveter. Vstopnina: I. 1 K, II. 60 v, III 20 v. Ker je čisti dobodek uamenjen za dobrodelni namen, prosi odbor mnogobrojne udeležbe. Kmetijsko bralno društvo Bočna . onovi predstavo igre nLurška pastarica*1 v nedeljo, dne 10. apr. t. j. na belo nedeljo ob 4. uri popol. v gostilni Ivaua Purnat v BoSni. Žalski odsek nCeljskega Sokola" priredi s prijaznim sodelovanjein žalskih diletantov v nedeljo, dne 10. aprila 1904 v dvorani g. Hodnik« v Žalcu gledališko predstavo nDeseti brat", narodna igra s petjem. Zažetek ob 7. uri zvežer. V Šoštanju prirede dne 10. aprila t. 1. igralci sloven. gledališča in operni tenorist Orželski z dovoljenjem uprave slov. gledališča gledališki večer v Šoštanju s sledečim vzporedom: Koncert, poje g. Orželski; Brieos: rRdeči talar", II. dejanje; Tolstoj: nVstajenjeu, III. in V. dejanje. Društvo ,,Domovina" v Gradcu priredi v nedoljo, dne 24. aprila v dvorani BPri divjaku" (Zum wilden Mann) Jakominigasse št. 8 veselico s petjem, taruburanjem, gledal. predstavo, srečolovom ia Saljivo pošto. Začetek točno ob 4. uri popol. Vstopnina pred prodajo 40 v, pri blagajni 60 v. Vzpored: 1. Tamburanje domsčega zbora. 2. Pevske točke: rLjubezen in pomlad", BNa planine!", flZa dom med bojni grom!8. Naatop četvorice pritlikavih solistov, (poiejo nekaj narodrjih pesmi.) 4. Gledališka igra: rZamnjeni vlik". (Igra se začne točno ob 6. uri.) 5. Sre6olov. 6. Pevske tofcke: BPred slofesom'1, nKje dom je moj ?", rLepa naša domovina", rEno devo le bom ljabil". 7. Prosta zabara in šaljiva pošta. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz drufflli fera^jcr. Vanadinm je silnu redka kovina. Ako se tej kovini primeša bakra, se da uispraviti iz te zmesi zelo tanka žica. Kilogram vanadija stane dandanes 6500 E. Dragocene drsalke. Rasija je dežela, kjer se je mogoče vedno zabavati z drsalkami. Drsalke iz zlata in srebra, ki povprečno stanejo 2000 mark, tam niso nič nenavadnega. Moogt cdlični drsalci, ki s tem 8e niso zadovoljni, &i okrasijo drsalke §e z dragocenimi kameni. Eneginja Romaucova, ki je pred 20 leti igrala na ruskem dvoru veliko vlogo, je imela zlafc in i dijamaati okraSene drsalke, ki so bile vredne do 70.000 mark. Ša dražje pa so bile drsalke nekega uda kraljevske rodoviae. Na vsaki drsalki |e bil napravljen iz dijademov, safirov in rubinov kraljevski grb. Njih vrednost se je cenila na 100000 rubljev. Ša dragocRnejše ao pa drsaike, katere ima soproga nekega slavnega ruskega diplomata, in ki so bogato posejane s smaragdi, kajti cenijo se na 250000 K. Železniške traCnice iz usnja to je najnovejsi izum Amerikancev, katere so postavili v promet. Odpadki usnja se zmeljejo na drcbno ter stisnejo v posebnem stroju. Ta snov 83 tako stisne, da je komaj možno žebelj prebiti skozi njo. Take tračnice so trpežnejse nego železne ali pa lesene. Prej nego so stavili te usnjate tračnice v promet, so jih dv'e ieti poskušali ter so se prepričali, da niso bile v tem času ni malo poškodovane. Nesebičen pisatelj. Skladatelj Piron je sedel pri prvi predstavi svoje komične opere »Himere« v gledalisču zraven nekega neznauega gospoda, ki je vedno govoril: »Moj Bog, kaka neumnost! Kateri osel je to spisal?« — »Ta osel sem jaz«, }e odgovoril Ijubeznivo Piron, >samo prosim vas, da ne govorHe tako glasno! Mcrda so tukaj bedaki, ki se jim bo opera dopadia« QospodarsSie drol>etnlee. Nekaj črtic o rezitvi. Spisal Zdolski. PriSla je ljuba in zaželjenn potnlad, v kateri je oživela cela narava. Tako je vse oživelo po naSih goricah, kjer se prav pridno obdeluje žlahtna vinska trta. Pa Bogu bodi potoženo, da pri rezitvi na3i vinorejci mnogo grešijo, posebno pri amerikanskih nasadih, kakor se |e pisec teh vrstic 3am prepričal v Koziem in kozjanskem okraju. Videl je mnoge nepravilne rezitve. Ni čuda potdm, da novi trs ne uspeva po vinorejčevi želji. Nekateri neveSčaki reiejo silno neokrotno, tako, da se le trs podivja, namestu da bi te v pravilnosti odgojeval za rodovitnost. Nekateri reiejo namrefi tako-Ie: odzgorajsnje rozge režejo za reznike, srednje za čepe in spodnje za napnenec (locenj ali Sparon), pa Se te rozge si vzamejo z enoletnega lesa, ki ima malo rodovitnosti v sebi ali pa nič. To je torej nepravilna rez, s katero se trs uničaje in nepravilno odgojjje. Bodite pozorni vinorejci! Podam vam tukaj kratek nauk in popis o rezitvi, kako da trs lahko odgojujete na pravilno rast iu rodovitnost. Cas rezitve je, prej ko je, boljSe je. Na rodovitnost se reže na dveletnem lesu, ne na enem, kar naSi vinorejci kaj radi delajo. Po 1—2 očesa se reie oa čep in to je najbolj spodnja rozga, ki je pripravna za pomlajenje; draga srednja in mocna rozga na 3—4 ofii za reznik in najbolj zgornja pa za locenj ali Sparon na 8—12 očes. To je pravilna rez, ne pa ona, ki sem jo v začetkn spisa omenil. Ear ae pa tiče rezitve v drugem letu po sajenju na suho ali zatično cepljenje trsa, opomnim, da se reže le samo na dvoje oči in vse rosne koreninice, ki iz cepljenega mesta poženejo, naj se odstranijo. V tretjem letu pa se lahko reže na prave reznike 3—4 ofii. Na trsu, ki je na močni podlagi in ima več mladik, lahko režemo že po en čep in en reznik. Seveda se vzamejo nižje mladike za take reznike in pa takSne, ki so rodovite na lanskem lesu. Večinoma tako se naj tudi trs reže na zeleno cepljen in že v tretjem letu, ako je močan, se lahko reže na kratke locnje ali Sparone brez vse skrbi, Naj zadostuje toliko pojasnilo o rezitvi in kar Se je več treba, se lahko skrbni viničar sam pouči iz knjige: »Viničarjev kažipot«, td jo je spisal naS marljivi potovalni učitelj Ivan Bele, in bi |o moral imoti vsaki, količkaj razumni viničar. Torej prav toplo jo priporočam vsem skrbnim vinorejcem, naj si jo omislijo in po njej ravnajo. Dobi se pri g. Dragotinu Hribarju v Celju za 65 vin. 8 poStnino vred. Dragi vinorejci, držite se tega kratkega navodila, gotovo vam ne bode žal in Ijubi Bog vam bo blagoslovil vaš tr stotisočerno.