gamazna Številka 4t c.

FMtoo ieK, račun. €011(0 corrente con ta posta.
NR
mL ci
Izhaja line I. in 15. vsakega meseca. — Uredništvo in uprav-nlSivo v (iorkl. Via C. 1'avctll 0. Ilska Narodna Tiskarna, l/dajateli in odgovorili urednik J'ran-ce Podbr&lč.
Cena oglasom: 1 milimeter visofino v filrlul enega stolpa i.. .HO /.a liKovshe rolilanic- Hančiia obvestila, poslana, o-Hiiirlniie., vabila, naznanil:! Itd.. vMika vrnla II..- Celolcl-II.I lllliofllillll 0<lt> I. /u liiii/.Mmnlvo Cl t i.
h
GORICA, dno oktobra 1922
Pred stoli Hoje iosli - ivoj mfiioil zdaj Ki.
/UMETNIK 1 -
V SE-ZA VEKO, \ C
V5t ZA NA.R01?, M/OBOP0 IN NAPRfcf>GKr!
kulturni delavec 111
I /'/' //
it. 7.

em narodnim veIlčia«tvorBTi„ ®oI©fi>ras<[flEinra 2ira lk.©sinrafflitlinr&J> sHanranm anu jrBuIl£&<tMinrap flucDfl tlm, kf mislijo, dl® fiIso prlss ©leteti, poMaaffaJaa Sss ©r©l<e lwsiI<ežm«osfll CmIc rnsa polcB. pravice so pridržane, razen pravice jeziti se ali prilepiti nad eno izmed sukenj svojo blagorodno glavo.)	Glej 2. stran.
Pred Vellčanslvora."
K sliki na 1. strani. -v
Klanjamo sc, veliČastvo, naše vse si, naš idol, vse smo dali ti bogastvi^1*-posadili na p/estol. Izza tebe solnce vžhajW,1'' mrko čelo ti strm}1, ti govori, hlapec lajn',' ' , slepe tvoie so oči.1 Saj smo ti pokorili bili', včeraj, danes, vnuki čas, V kar si rekel, smo storili, tvoja misel je ukaz. Stara geslu smo zagnali, mir in .slogu nas redi, ' pili, jedli smo in spuli, kot učiš apostol ti. Zlut *>rogrum nam dola križe, društev vseh jc tisoč slo, ko ic ura eni bliže, pu potočimo solzo:
Revolucije brezplodne iu brezploden je denar, če ga banke novodobne, niso trujen gospodar. Kaj umetnost, kaj kultura, žre denar avtomobil, n| za pesem srečna urn, čo ni umetnik lačen bil. In m]adina zlata nuša pridno hodi našo gaz, slepo ubira pota naša, išče sreče srečni čas,
Svet se sumovoljno krej.a, g*%e. ustavi naš vzdihtjft)\a' z« tfoBbča slaoša^eta hranimtf^*^fea)t>felučuj«. i" KlantfHfo se Veličanstvo, ' -HfiSf le na tfij saj mi tvoje smo bogifotvo, naše prnh je tvojih nog:"' V Dl-vel I detUtfi: Alc/obtl"'1 'Hoi\r riaiMPri Not.
Gorica, I. oktobra 1922. Pravijo, da se lo Grkom v Mali Aziji nekaj zgodilo. V kolikor smo se mogli informirali, gre lu za mato pomoto, kakršnih se jo v evropski i/otiiiki vse polno zgodilo. Tako je danes Grkom kot tistemu, ki je prišel hudo pijan domov, pa Je zašel v na* počno kamrico. Postelja je bila sicer mehka, u njen pravi gospodar se je prekmalu zbudil. U umi I je dolAl eno in letel pri vratih ven. Tudi Grlu so lAIi m vojni znuigc pijani in, zato ni čuda, da so po zgledu drugih zašli v napačno kamrico in prav
prijeten je tli nekaj-časa turški divun j turški tobak iudl\ dokldr So ga sama tu dili in ne tudi »študali^. Toda »šnolunje je prišlo prekmutu in *Šnuftot>uk« je a tako hud, da jih Je kar vrglo z mesta. l>n vijo, da so "šli iz Mule Azile 'mnogohitre\ kot se Je glasilo povelje za umik, iz sunu ga veselja, da izidejo pravo kamrico. | gloltoke hvaležnosti za dobro jtostrezh za časa bivanja, So pustili Grki Tur kot celo svoje generale, kl itak niso za id\ Tuirki pa so zažgati Smirno, da oditomon Jo brezposelnim v Turčiji. J*a rečite, čc i Turčija res modenut država s socialnin reformami.
Jlni pravijo, da Im Grk priletel v ur, naglem skoka z vso svojo težo na Anulci ki četti ob DardUnClah in da je nevurm da ta pade v nu)rjc. Nekateri se celo m pravijo jo. da M gasili ta požar na Ho l l;un Kako sc jlni 'bo to posrečilo, ni znano. /i. dlsii da gasljv samo s škrdpilnicami za n li vanje CVettč, ati pa uporabljajo p<'trol in bencin za gašenje. Smo pač morim Hno pa je dobro. Evropa ima vedno (hm dela in to Je silrut ražvesetjivo, da so i dobnu vprušanja vedno na vrsti, da ob mirovnih pogajanj, fd je že d<A&) v lepšem cvetu, nc propade. t
Da tudi Grčiju ne bo propadla noji) Ije priča itovest, Id smo jo slišali zadu dni. Ta pa se glasi takxAe: Po morju jc v žila ladija-ljudi in blago. Kar naenkrat i nastane vihar, tak in tolikšen, da so vsi v veliki
ŽENIN JAKOB.
Burka v enem dejanju.
Soba V gostiln* pri »Zlati goskU. OSEBE: Gospodinja Ana, krčmarlca. Mlčka, njena dekla: Jakob, hlapec.
Mlhaliko, prekupčevalec z živino. Beračlca Meta.
L PRIZOR.
Hlapec Jakob, ki liodl nekoliko šepasto.
..Jakob (pride v sobo z metlo v roki, da bi po-nnitdl .ln zagleda na mizi rokavice): To so roka-vlcd.našc-gosplce Mlienke! (Jih vzame v roke In ogleUuie.) O kako lepel Toda, kaj hočem? Milcn-ka nI zame. Ne, nc! (Poskusi nastaviti rokavice na.iroko.) MoJe roko so tako okorne in 2ul|ave! Kaj' hočem? To nt zame! (Jih ogleduje.) Premagaj se^./akob, to ftl zate! Kar na mizo Jih denl, da jlU 'morda nc umažeš In te gospica Milcnka nc oStele. (Jih dene na mizo.) Mllenka nI zame, a dekla Micka gleda za mano In to ml daje misliti... EJI tSe prime za uho In sc smeje.)
IL PRIZOR.
Prejšnji In beračlca Mcla.
•,. Beračlca Meta (vstopi v sobo): Svoje rokavic« sem tu pozabila.
Jakob (vzame v roko rokavice): Ali so te rokavice vaše?
Beračlca Meta: Da, te so moje! Dala ml jih Je gospa poštarjeva. Bog jej poplačaj 1
Jakob (zagnavšl JI rokavice v obraz In stresajoč roko): Pluj, smrad I Saj se ml Je zdelo, da smrdijo po Meti. Orda babura, kaj pa puščaš ta jsmrad tukaj? Roke ml bodo smrdele do sod-njega" dne!
Beračlca Meta. Kaj pa prljcmljcš moje rokavice v rolje, tesjo neumno?! Sc takih nimaš! Tudi Mlclka nI tako neumna nc, da bi vzela takega zarobljenca! (Odide.)
Jakob: Molčiš?
Beračlca Mola (za odrom): Ni tako neumna Mlclka, ne!
Jairob: (zase:) Ta bi ml znala res še kal >zjtddtfrtj|«. (Za njo): O Meta, le dobra bodite, saj nisem Imel slabega namena! (Za so:) 0 ljuba
Meta! o zlata Metlka, le Micike mi na »zacopraj«! (Začne pometati.) Ta grdoba vtika v vse reči svoj Jezik!
IIL PRJZOR.
Prejšnji in gospodinja Ana, krčmarica. . Gospodinja Asa (vstopi s pismom v roki): Jakob, tu imaš pismo, ncsl Jc v nabiralno skrl-nllcol
Gospodinja Aaa: Prosim, takoj. (Odide.)
Mlhaljko: Ta Je zares lepa! Cfm bolj |e t vek neumen, tem bolj lili v sv.' zakoh. Takt norca treba ozdraviti. Res, neumna Je naSa p slava, ki dovoljuje vsem, da se smejo ženili. Ka naj laki norci redijo in vzgajajo otroke? (Vsta in ogleduje podobe ipo stenah.)
Gospodinj Ana (vrnlvšl so z vinom:)
Jakob: To pa, lo! Hitro, hitro. (Odloži metlo.) slm, poslužllc sc, g. Mlhaljko! (Začne
pospn
Gospodinja Ana: Čakaj, da najdem šc en papirček, da nc umažeš pisma. (Poišče papirček, dene pismo vanj In odda oboje Jakobu). Pa pusti Mlclko v kulilnjl v miru, ker se ne sme motiti! Dela Je dosti.
Jakob. Saj jaz nič nc motim, Ic tako rad kaj poonegavlm, da gre delo bolj naprej.
Gospodinja Ana: Ali veš kje Je skrinjica?
Jakob: Tam, kjer tehtajo seno. Ne bojte se. Jo že najdem!
Gospodinja Ana: Pojdi, pojdi, teslo! Tam pri
ijatl po sobi.)
MHialjko: ZcJcn scml (Nalijc vina'in pije.)
V. PRIZOR.
Prejšnja In Jakob. Gospodinja Aaa (nasproti Jakobu, ki pravi vstopi s pismom v roki): Zakaj pa nisi nabiralna pisma?
Jakob: Skrinja nI odprta. Mibajlo: Ha, ha, ha! Ta Je pa res lepa! Gospotfinja Ana: Ti si pravi norec! Jakob: Zakaj? Saj sem poskusil odprell.
Andrcjčkovlh ob zidu je tista rumenkasta skrinji- se ne da!
Jakob: Saj pravim tudi jaz tako! Bog poma- , Gospodinja Teslo.neumno! .(Mu •
gaj, saj nisem bil samo enkrat pri Andrcjčkovlh.	plsmo, ,z r,okc) V,d'te> f- Mlhaliko, kako jc Ne bojte.se, pismo bom dal samemu staremu An.-™"*?iem p™v,,°' ,da človek polrpci
drejčku v roke. Stari Andrcjček jc zanesljiva o-	vos0 (0dldc s pkmom ,z sobeJ seba! Mlhaljko: (ki se vsede) Ha, ha! Pa kaj i
Gospodinj« Ana: Nc Andrcjčku, neumnež,	l,odn n,c v Sol°' da s' tako neumen? ampak v skrinjico Je vrzi! Bog pomagaj! Jakob: Hodil, liodll, pa še kako! Te nove
Jakob: Dobro, dobro, saj pravim tudi Jaz ta-	,c pa n,so 23 človek zgubi v njlli vse veu ko! Prav gotovo! (Odide.) "to sc nisem nič navadil. (Prime za melloJ Gospodinja Atoa: Bog pomagaj, ta jc pa res Mlhaljko: Ka| t! ni ugajalo v šoli?
neumni Jakob, ki nI za drugega, ko »pucatl« črev-IJe. (Pospravlja po sobi.)
Prejšnja
IV^RIJ
bf trgov
Jakob: Prej me |c mati vedno klicala Jak ko sem prišel v šolo, pa sem postal hitro <k nik. Drugega nI bilo ko: Orlžnlk k tabli, tlrli beri, Orlžnlk piši, Orlžnlk pod mizo, Orlžnlk zna nič, čeprav sem znal. Zato pa se nisem
IZOR PPgovec Mlhaljko.
Mlhaljko: Dober dan. tcospodln|a Anica, kam	navadil, ker nisem Imel veselja
sle pa poslali Jakoba? Saj |e ves zamišljen!	Mlhaljko: Saj Je Orlžnlk tvoj priimek!
Gospodinjil A„a: Odkar si le zabil v glavo,	Jakob: A to ml ne ugaja!
da JcJ.cn'"-nobeno rabo.	Mlhaljko: Pa kaj slišim sedalo tehl. da
Mlhaljko: Pa Jc res Miclku tako neumna?	minljA ožcnlU?
SaJ L^lfA-a-Tr1 (?ie), * , „ „	J-kob (p<)ča8,>: Nc vem, ne vem! Vsak
so dandanes prince"' ^ ^ ^ ^ ^^ ^J"	-d h kraj,, Potrebo hI rc>
bi ml žena včasih kaj-zašila, belega Mlhaljko: Pa kako boš živci?
Jakob: Saj Živim sedalf
Prinesite ml, prosim, polič vlpavca, g. Ana, ako vam Jc všeč.
olj ki>t ilalijarisko državno ludijo. Kuj to riti? SiMimntjo se, da inutjo rui ladiji več ubojev limon. Vržejo jih v morje. Tinta ihar se še vedno rte poleže. Tu se spomni , da imajo na ladiji Žida, vržejo tudi tega morje. Vihar se tudi to pot ne poteze. Tu a zagledajo mi ladiji Grka. Popadejo ga vržejo v vodo. Tedaj pa je vituir pone al in voda se je umirila. Ko pride ladija lizu brega, zagledajo mor mi rji soma. V jate jo ga in mu preponi jo trebuh Kaj z.u> ledajo? Grku. ki le sedel na zalmju in rodajat Židu limone. Pravijo, da ie de-1 škorpijonov za enega modrasa in de et Židov za enega Grka. Tedaj jih ne motriti konec, Če tudi so daleč leteli. To so ar od, ki hodi v politiki na dveh nogah, o so s pomočjo V eni ze los a zlahka dofrili nogo zemlje, so jo hoteli še več. Spodili Venizelosa in so poklicali Konstantina. Konstantinom so tepe ni, zda i zopet pri uvlju Venizeh>s svoje kovčege, da se po ■ne. llogve, če..jih lw nutgel rešiti. Vsega /lavo nejZdaj Grki res ne vedo, ali je fm hoditi po eni ali po dveh nogah. Konec 'i pa $e ne bo.
Kaj pa drugje? V nemški Avstriji Je osebno lepo. Tam je lahko vsak milijo* ar, a še vedno ni potrelni, da bi se preob •del dof/rega. Pravijo, du botlo začele se evropske države ptfsnemali to HuanC o,politiko. Italija se lrudi, da ne bo udnja.
Naša notranja $>litika, je kol srajca ■ijsrečnejšega človeka. Vedno iščejo člo-'ka, ki bi naredil red in mir v. državi, a ga najdejo, vidijo, du ta srajce nima.
Tudi socialisti se čudno pripravila jo na ženitovanje sodeUfvanja. Neveste že, neveste, a ženinu ni nikjer. Pravijo, du so fašisti tisti, ki imajo srajco srečnega človeku. Morda se bo res zgodilo, du t tuli ju o-bleče po končuni lenuhu revoluciji, ki se danes vrši, lašistovsko srajco. Da fašisti srajco imajo, to vemo. tudi dolgu je dovolj; ne verno pa, če ima kako tlritgo hibo vojaških in otroških srajc in če lx> Italija sreč na v nji.
Pravijo tudi, da naša avtonomija visi na niti kot Danioklejev meč. Ce p tule, bo padla na glavo ravno tistim, ki Io najmanj marajo. I:ni mislijo, da se tto tuiša dežela, če ne bo imela avtonomije čez noč spre menila v čisto itulijanstui. Vse so ze /roiz kusili, pa nobcitu »žuvImi« nič iu■ pomaga. Skodu za »arenijem, ko pa /e bolan le listi, ki ji/t predpisuje. Kdor nas ne more preba viti, naj pije •fruncložefvaserpa bo bolje. To mu svetuje
Cak na palci.
ItOllRA KRITIKA.
• No kosihkI režiser, kako srni igial pl. Telička?«
»Prav dobro. Takega telička /e dolg" nismo imeli!« HOl.llA IN $PORT.
7.iil |>rijM>vcdujc: »Vjel sem bolho, pa se mi je smilila in je nisem umoril. Kaj naredim. Odprem uro iu jo /aprem pod šipo. Drugi dan pogin lani ,kaj dela bolim, (ilej ga šincnta, sedi na kazalcu za se» kunde in se vozi kot na »ringclšpilu«.
Novo pesem.
Nak naročnik nam je poslal sledečo pesem, ki jo z veseljem prlobčujemo. ker je aktualna.
Naš Štefan je k vojakom vzet, du se nauči po la.^ko klet, zdaj pa je. odlok pri&ou, Štefan bo domu ostou. <"."r« flokč je deu zu trak, makaronov pa na drat, o ko bi bili za to znali tisti, ki so jih ravnali, bi jih bili zamašili, na druf ne bi se nataknili; zu nas je bilo to veselo, flašistom se je luido zdelo
£ ti k u se itiorrtjo odpreti vrata vseli;yoJaSnl< , koder blvujo noll fnntje -vojokl. čuk lioče n«Se lnnle »nbavtill In Jlli držali pri dobri volji. Vsak naS fanl-vojak naj čila čukalZalo morojo poskrbeli slarlSI, bruUe, sestre, fanlje-lovarlfil in dekleta.
iu: Sedaj sl sani, jK>tciu l»o jedla It. oje »kk-de lucji žena!
Jakob: A ka) bo Jedla! Take osebe snc|o za egn tlča.
Mihaljko: Hnš videl. Jakob, koliko II bo snela! , Jakob (počasi): Micika ne. Micika ne! t;tyfaUJko: Boš videl. Jakob, koliko ti bo sne , da doš moral Se stradati.
Jakob: Jc razlika! Nate gosi na dvorišču cjo kot sam peklenšček, tista zlata goska nad iŠIrni vrali pa oe |e nikoli nič! (Sc smele.)
Mihaljko: Tista ni živa! i Jfkofc: C, saj vcml Pravim samo, da je raz-kat
Mihaljko: Slišim pa. da te Micika nič kaj ne lara, ($e smeje,)
Jakob: Ker jo šuntajo drugi! Tista beračita leta mora imeti povsod svoj jezik. Pravijo, da na ta babura »coprali«. (Plomela.)
Mihaljko: Pojdi, pojdi, Jakob, ti nc znaš. ne naši	j
Jakob: Znam, znam, pa so jeziki vmes!
Mihaljko: Vidiš, to je tako-le: Ko stopi žen-ka v zakon, jc kakor miška, ki jo vjamc mačka, ato mora biti zvil in premeten ko mačka, kdor oče stopiti v zakon!
I Jakob: Ho. ko sem bil šc majhen, sem več M&i vlovil ko naš maček. &c sedaj, jo ulovim nn tk, ako hočete.
Mihaljko: Miško že. pa Micike ne! Zalo sl rrveč naroden I Veš kaj Jakob, jaz hoče in dane* Micikn samo govorili. (Vstane in gre po iia-protnl strani v kuhinjo.)
Jakob (pomenkujoč): Oospod Miiialjko! Pro-im. rccitc eno dobro besedo zame. Za liter tk>-rega vipavca dain tudi laz lahko.
MlboUko: Bom videl! (Odide.)
Jakob (pometajoč): Kaj mi pa manjka? IV-arja Jc res malo, n kaj za to? Slaba jc taka 7im-bt, ki gleda samo itu denar. Konja pogledajo na obe, meni ni treba, ker imam', hvala Doku, do-rc zobe iu nepremagljiv želodec. Kaj pa vidim a mh.i? (Gleda vino. ki ga jc Mihaljko pustil.)
Si bi bilo, ko bi si jaz namočil nekoliko kljun? rc k .piizi govoreč na glas proti vratom): Pro-Im, jtfšpod' Mmaliko, Ic bodite Sc nekoliko časa
pil Mlcikll l e sedaj ne hodile sem! (Nalile v ko-ZuU'c iu ogleduje vino pojoč:)
Nikdar ne bom pozabil očeta svojega, ki me je zmeraj vabil: Moj sin, ic pil pojval Rn starček Jc bil. k'jc vilice rad pil: lin gia/ek ga je spraznil, jc drugega nalil. (Zadnjo kitico poje naglo, skoraj bolj govoreč ko pok>č. Potenj izpije brž vino in teče k metli, da bi pometal dalje. V tem Ircnolku stopi Mihaljko.)
Mihaljko: Nič ne bo. Jakob!
Jakob: Kaj je rekla?
Mihaljko: Rekla Jc, da si pijanec in (n (ka-žoč na mizo) da si izpil vinu.
Jakob (ki se praska po glavi): Oprostite, gospod Mihaljko, nisem mislil, da ste laku natančni. Hotel sem le počistiti steklcnico.
Mihaljko: Jakob, alkohol jc tvoja nesreča.
Jakob: Saj jaz ne maram za alkohol; rajši pijem vino in žganje.
Mihaljko: Jakob, ti si pijanec S teboj ne bo nikoli ni£!
Jakob (resno): O gospod, le počasi! Ko bi bil jaz kak kapitalist, bi tekale vse punce v procesijah za mano! Vsaki dan bi dobil celo kopo pisem. s katerimi bi me snubile: »Jakob srčkanl. Jakob zlati, budi moj I Nntr. mislim |>o noči m po dnevi. Zate Aivlm in umrlem!«
Mihaljko: Pojdi, pojdi! Tako si misliš Ic ti! Nerodnega pijanca ne mara nobena.
Jakob: llejl Tudi če hodi le po eni nogi in Čc gleda Ic z enim očesom, da jc le kapitalist, pa gre^ do vse za njim.
Mihaljko: Pa bodi šc II kapitalist.
Jakob: Naučite me »coprali«! (Str smeje.)
Mihaljko (SnicJA se): Kaj ne znaš? To je najmanjša slvar!
Jakob (debelo gledaje): Kako to?
Mihaljko: Jakob, denarja dobiš prav lahko ko peska in trave, ako sc hudiča ne bojjš.
Jakob: Ali ste ga tudi vi dobili že kdaj na ta način?
Mihaljko: Jaz se hudiča bojim!
Jakob: Prnklelo! Jaz se pa .nobenega hudiča uc bojim. Po noči sc mi Jc približala spaka, pa se nisem bali (Stiska pesti.)
Mlhaliko: To ni šc dovolj!
Jakob: Pa povejte, kaj naj šc storim? Samo da nc bo kaj hudega, veste, laz sc ne maram zameriti g. župniku.
Mihaljko: Potem uc opraviš nič! Tisti, ki hoče, da mu prinese hudič denarja, sc mora o polnoči z lastno krvjo podpisati, da bo hudičev !n da ho hudič njegov na večne čase.
Jakob (premišljujoč): Na-a! (Sc popraska po glavi.) Hudič nc bo moj in jaz tudi nc njegov, lega pa nc! Nc, ne, nc! Denar naj prinese hudič sem, čc more. (Sc začne ohrčaati.) Men« nc bo cvrl v peklu. Naj sc gre Milit hudič In njegov denar! (Se sincjc.)
Mihaljko: Saj scin te prašal, čc se bojiš l.u-diča?
Jakob: Ne, teka pa ni ! Jaz nisem rekel, da l>o hudič mo|. ampak da bo Micika moja. (Se obr::ča obotavljajoč sc.) Denar naj prinese sem, če jnore. Micika ho moja, Micika. ne hudič! (Sc frraska po glavi smejoč sc.)
VL PRIZOR.
Prešnja In dekla Micika.
Micika (ki prileti od nasprotne strani, ko -e Jakob obrača): Kakšno sramoto mi dela ta človek! (Zagrabi metlo Iu trešči Jakoba po hrbtu.) Jaz ti bom |H)kazala. grdoba!
Mihaljko: Jakob, to jc prva šola sv. zakona! Ha, ha, ha!
Micika: Spravi se iz sobe. pa lw>m sama po-mela! (IJdari v drugič.)
Jakob (ki se praska po glavi in teče iz sob« ): O jej, o jej. Micika, bodi dobra! O je|. o jo|! 1 ,ij nisem imel slabega namena!
Micika (ki teče z metlo za njim) Jaz ti 1» m dala hudiča v risu! (Za odrom sc slišijo šc udarci z metlo.)
Mihaljko: Ha. ha. ha!
(Zavesa pade.)
Dr. rtflrfif.
Davčni mlini meljejo, zlate plove sleljejo —
UKC
Kdo jc, ki t«>-le državo pelje, moder, ki take si moke narncljc. Saj to le osebna je dohodarina; da si nauieljcjo zlatega vina, so našcKa krnela, obrtnika vzeli, •n na vrh mlinčka lepo so na deli, kot grozdja so zrelega vanj ga nasuli, in stroji državni so naglo zarjuli in vedno Še novih ljudi se vanj meče, iz stroja pa teče zlato jim blesteče, !cako te oči jim vse željne gorijo, icak6 sc obrazi veselo držijo:
»Saj naše blagajne še vedno so bolne, a zdaj bodo zdrave, do vrha prejK>lne.«
Naš kmet in obrtnik na zlate cekine obupana zreta, a nihče ne zine,
ker tisti, ki melje trdi: »Sem država, jc ljudstvo država tai misel ni prava.«
A eno naj čuk jim na palci zagode, četudi gotov je, po misli ne bode:
»Ko kmet sei izčrpan na zemljo jo zgrudi, sc mora zgruditi država vam tudi.«
Čuk na pulti.
Sveti Birokrat.
Ko je naš rodoljubni Malcdcto prestal ali presedel isvojo kazen, je skušal prido-Iriti nazaj svojo izgubljeno dobro ime. ()-pustil je pijančevanje opustil vsak. katerikoli najsižebmli stik z razgralači ki motilci javnega miru iu skušal živeti le za svojo iružlno. Prevzel jc zastopstvo goriške podružnice slavne nemške -tvrdkc »Ituinpe-rdax« in ker inu jc ta kŠcft mnogo nesel, ie postaj naš lnla^i Malcdcto kmalu l*>gatt in kar je poslcdica tcvra tudi obče spoštovan, priljubljen. Donulareii itd. Talko jc preživel naš Mnlcddto med navijanjem zmetl, prisluškovanjem tajinstvciiih melo-dij in obdam od olrfaktvv čarobnih dišav par mesecev, dokler si ni do dobrega na« tKilVnil svoje blagajne iu se naveličal <ena ti|-«:--ilJa. Nekega r-ndcpolr^irn večera, ko
se je prvič po znanem (incidentu z kraijc-virn stražnikom, zopet dranil v gostilno, so mu svcrtxmrfi njegovi prijatelji, do naj poskusi vendar nekoHko sreče tia političnem polju. Njih mamljiva obeftanja. da bo postal kovalir. oko že ne komentator ali pa celo senator, zavest, da bo nekaj napravil za svmfi narod, in še mnopo takih (lepili stvari - vse to ga jc tako ganilo, da je sklenil kandridirarti za župana v nekem kraju naše ljubljene Nebeške JuKjc. In zgodilo sc je. da ije postal Malcdoto sin-
(fclCO.
V obče je znano, da je vprašanje vufl-ne škode dandanes za naše (ljudstvo najin nI j alkitualhio. Ja\ a no je. da je pot do odškodnine, Iknižev pot za naše ljudstvo, znano jc, da živi stotine ljudi že par let po naiizakotncjših pisarnah nsi račun vojne ško'je. ki je še ni in kdor čin »Obnovo
(»miške« mu bo še marsikaj di ziuiin).
Ko jc torej naš Malcdcto poslal J pan, se je z vso vnemo, vrgel na 4o. v nj gcvvi občani še neobdelano polje 'vojne škodnine. Prvo, kar jc storil 'v ta uiaiiRj je (rilo, da si ie i>reskrbd vse dukieli: iiinogo&teviJnc okrožnice, ki iiciismbJh-i obdelujejo ta prcdine*. Toda, kur <m> zdeli vsi dekreti, odloki, navedbe in oho nicc, 'njegovemu zdnavcnui domačemu zuinu. tak«) nekako v protislovju m jasni, se Je naš siudaco osebno pobija sivotl Rijn in stopil pred voleodUtincy..i sinoda, b katerem je sodil MiiJcdi-tik, mora InU kuk miircstcrski iMHltuiuik, iu poviirašal kako iii kaj.
Ministerski p<xltiljnikJ 1x1 sm zelo «1 lwo plačilni in iiMjriidoi bilo zato tudi dnin informirani v vseh še tako špičaslili r. de vali.
»Mm« je rekel, »stvar nI preveč r. moitaiin! Vi ste torej žuinmi neke oIhLIih-osvobojenih Ikrajev?«
»I>a, ckscolciica, gospod iiiuunUh • prJkloiii Malcdcto.
»In VI bi radi odškodnino za '.kik: katero so utirpcle Javne naprave v Vj ol>6iiu? Mm!«
»Iti rud!« rečo naš sindaco in m-boji. da uc bo nič. toda »noč sc jc iikm kajti gospod ekscclcnou, državni ihkIIi •lik, je med tem časom rizpil kozarce v« mi se nekako sumljivo odkašUal. kakoi bi se pripravljal na kak slavnostni govi
»Glejte,«' jc pričel, »VI so mor; predvsem strogo držati okrožnice ko ralnega civilnega komisarjaita za Jnkjv Benečijo z dne 10. aprifci št. 921-2000 l ficio Nono, kateri jc bli priobččn v »O.s* vatore Triestino« dne tega In te«a i» številko to in to. Tu Vam je jasno \m dano, da morate najprvo škodo, kat<*n vaša občina utrpela, le naznaniti. In sit sc mora napraviti naznantfo v trdi i/.v dih, ,ka4ori se morajo pravilno razde!* na 'kategorije /in v zavitke, skUjjno pred žiti udi poslarta priporočeno okirajnciiiii i vilncinu komisariaitu. Komisarja* Jih hm takoj pregledati in vrniti prfzadeinu bil s primernim poukom, ako niso naznani napravljena v redu. Civilni komisar* bodo potem pošiljali pravilna naznani deželnemu genpralifemu civilnemu potk misarjatu, kri jih mora zbrali skupaj predložiti generalnemu Civilnemu krni sarjatu v Trstu.«
»In koliko časa mislite, gospod eksa lenca. da bo trajala ta pot?« ga prek« Malcdcto.
»O, to ne bo trajalo dolgo! Dve l< največ, ako ne pride med tem časom Iu Jiov dekret!« Zopet ga jc hold naš vc-st sindao prekiniti, toda gospod minister : ni pustil.
*Ko .je procedura z naznanilom km čana,« nadaljuje, »se mora napraviti /'>(» tri prošnje z vsemi potrebnimi prilogu in podatki, kategorijami in za/šittoi. l'n šitfp sc zopot naslovi na okrajni aivartin ki mišarjat, kateri mora. ko dobi proSnio roke. preiskati njihovo pravdlnost. n«* ovemtudlno napraviti ugotovitve, ki sc n "de nntrebne.
NEVARNA IORA.
Neki ošaben gospod je prišel k.briv«	»Kako da sc Vi niste bali me briti?«
sedel, potegnil samokres iz žepa in	»Ker bi me VI tak ne bili mogli ustre-
iteval, da naj ga obrije, toda tako, da	|j(j «
ne bo urezal, če ga ureže, ga bo na	»Zakaj ne?«
SBrWecViz strahu zbežal iz briv.	»Ce bi Vas bil urezal. bi Vam bil
e, bril pa je tujca pomočnik njegov.
naglo prerezal še vrat...
ril ga je srečno do konca ip ga ni Vre* Tujec je pobledel in se ni več šalil
Tujec je spravil samokres in plačal na '»k način, in. Razvil pa sc je ta-le razgovor:
Kaj Je novel«?
Pravijo, da v Prvačani jalko napreduje imajo oelo učitelja, po dolgem času vendar ctiflcrat naučili. pretckllo ne-o so že pVcsuli takoavuni. RaAi jamski
Pravilo, da na Krnu ne bodo napraivilii lovoda, ampak da jc župan na Liibušnji el /nalog okrog spomeililka nastaviti pce, da sc strefla vjame. kalkor se je '.lovcem iz Drežinicc ooisrcčMo na (a in enkralt luno *vfloviti. Pravijo, da Ikobarridslkn mesaitil proda-mtfso vseli delov živinskega telesa še no po 10 lir kg., po drugih večjih me-
stih so pa tako predrzni, da zaračunjajo še celo zadnji del skoraj dnlko drago.
Pravilo, da se ne IhkIo izkoriščale vodne sile reke Soče. Iker ie ponudili ing. Uhlir vso preostalo električno nioč svoje kobarldske centrale, katera bo memda zadostovala za celo zasedeno ozemlje in še en del sosedne Benečije.
Pravijo, da je cestni odbor ToUmiiiski popolnoma odbil prošnjo »r. Brenčič-a za podelitev državljanskih pravte v Julijski Beračiji s pripombo, da tozadevne* prošnjo lalfto ugodmo reši edino le društvo ozir. zaivod, -kjer sam zavzema kalko mesto v odboru, in pa da se ostali strinjajo z istim predlotrom.
Pravijo, da ivstopa v ^likamski trio .slovenske Julije Butik - Spacap;wi - Čargo kot četrti zaianri goriškii »pitor« INjpis Mat.
Pravijo, da je postali na počitnicah Skodndkov Furman tako suh', da ga gosp. Spazzapan zaivida.
Pravijo, da je g. Bančrič iv Livfku del puško v koruzo, zato je pa nasta>viil zainko pred l«Šo.
Pravilo, da je Lnvšlki (xlbor za delitev občinskega zemljišča Sel na počitnice v TrŠco pod Matajur.
Pravijo, da imajo v Solkanu novega škofa. Da je to res lahko vprašate Albin-co, ona je vže bila hi rmana. Kedo pride sedaj? Mogoče Cuk na palci, ker še ni bil pri birmi.	s
Pravijo, da Zorn v Solkanu zbira nov pevski zlx>r. ki nastopi v nedeljo jhkI Fa-rovžein pri ]>evovalni tekmi. *
Pravijo, da je Vuga zlomil kopito od puške, ker je streljal zajca, če je to res
vprašajte Solkanske jugre, od 28.ga jc gotovo kdo videl.
Pravijo, da so solkanske čeče rievo-Šljive |M>dgorski 111, ker imajo več starih polni za ženi lev kot one. Mogoče je pri polnil obratno?
Pravijo, da Nlbrant hodi na postajo vprašat po vagonih in ker ne zna sloven-i ski, vpraša italijanski: »Sinjor lupehalo že henlu kuel bohon.«
Pravijo, da sc solkanski fanll radi vozijo z fjakerji, a ko jc treba plačati, nimajo s čem, toliko v pojasnilo vsim fjaker« jem, da pazijo koga vozijo.
Pravijo, da Pavla iz S. pole največ palačink v Julijski Krajini. To jc grda laž, poje J111 samo II. še en ducat in so .samo 2r> cm dolge. Kaj sc ljudje vsega ne zmisli jo.
Pravijo, tla so v Solkanu obesili talie-le, ki predpisujejo 6 km na uro, zato pozor turisti, ki polni Jcle skozi Solkan, da ht nc imeli z županstvom kakšnih neprilik.
Pravijo, da sc pndmelška fara poseh-uo odlikuje po ženski modi, katere načelo je: -Krilo dolgo 20 cm od tal,« kar pa je marsikatero ilovško posebno pa še klav-žarsko dekle napačno razumelo, ter dalo napraviti krilo skoraj 20 cm nad koleno.
Pravijo, da je slricu Pridu v Soči zdravnik prepovedal alkohol in tobak. Od takrat slric Prida nič več ne kadi — od spredaj, pri vinu sc pa dosledno drži nazaj.
Pravijo, da ceslni mojster Kovačič pridno meri cesto na 2agi. -
Pravijo, da se ustanovi v Tolminu društvo za razlskavanje in odkrivanje ženske lepote. Priglasilo sc je že veliko tolminskih strokovnjakov.
Pravijo, da je rekel neki godec Iz Trebič, da bo zarubil hlače in klobuke tistim Povircein, ki so ga najeli za godljo, pa "»n niso nič plačali.
Pravijo, da se prodaja v Kazljah sir ix) 40 lir kilo, ki je potemtakem najizvrst-nejši na celem svetu.
Pravijo, da so bili nekoč v Divači brez župnika; izjavili pa so, da potrebujejo kravjega črednika in ne žeipnika.
Pravijo in obžalujejo v Solkanu, da gredo občinske finance vedno bolj nizdol odkar je stopilo mlajšinstvo na mesto sta-rejšinstva. Za 2. oktobra občina ne more postaviti slavoloka, ker ima važnejše potrebe: nov klobuk za podžupana, ki živi le ljudskem blagru in en stot soli za okrep-čilo pri napornih občinskih sejali.
Pravijo, da bi bilo želeti, da bi »čuk« IM>kukal v Idrijo in bi povedal v prihodnji Številki, kaj vse pravijo tamkaj.
Pravijo, da v Postojni imajo nekateri »Čuka« jako radi, medlem ko se ga drugi boje, da bi nc »zakvakal« reči. ki bi zanihale nc samo Postojnčanc, ampak tudi druge.
!>ravijo, da si jc Marička Zanetova v Potoku iz žalosti za odhajajočimi fanti dala ostrici lase. Ali je res, nc vemo, po? slali smo posebnega poročevalca.
ajlzdatnejša reklama je v Cule vi. Pozor, trgovci!
.. Učitelj. <l„ M 01J
vm ■ .......... .	.....•
Pravijo, dm so dobil« dekleti na tu je ncruoču očiet: »Oča, le hilru uinrlte, »Veseli in. Saksidu ie od 12 let naprej pravico, da svajča naj naša..	h	C1 v ™f» P'J™"*WSC Precej dnliro n
se po noči izprehajajo. To smo izvedeli 2ensk Se naj blu danili. Zvina jc lila "čem, le olike ne razumejo. „umri.f" iz «otovlh poročil.	lačna in je zečiela riikaL .Na, Mleta naj- mene .v«, 80J.P. Miilclj. nii llc JJ.
Pravijo, da je bil Krajnikov pes tako K|ajStam. k so ze u.nrt. zdaj naj grem pa £*roci morajffteMp.-dojnenc vci„,J nesramno predrzen, da jc Sabadinavo Po ^ ivin0 |110trat. .Strašnu Jc Udu, če jc v"n'"' priznati jnorajo, da sen jlu |lr po slckeL Bil jc pa tako starino neroden. sam pr 5,5.. Zvina naj dala meril. •Mg" J J0«- J"? «•»!•» "&Mh ka d* Jj je čisto novo obleko vso raztrgal; /,;)u j«. očiet loku ricku: »Oča, zdtfj tnuo. v' rf " f • » rno" *ObOko prikloniti ker Je ta tcpcc pozabil odpeli knofe. nilVl „ v. i(,lo k ,vi„. „aic svajčo, pa Jo prl»Uytt:.D|LWft>
v dobro držite, dc vam z niok nc pade In 1*	Učile I, p. uu
kal uc užge Cc b' med leni cajlam umrl. P™"' v*>°. 0 »«aj«il oliki, latama] pakar ami svnjčo »pihale..	SS^^STdK^rt'^ *
Strašim jc blu Jože žalastn. ko »o «	.d« »«P.
umrl. l'o pogilcb ga naj ,„uoglu dama dr- ">">'k- '» »	Pr'kl"!!'l"
žat. Splet jc Su nc rajžo s cajlo knuošno. r.vn„Xp k.tehef nSdk v" ' * " Ccz mjajo je pršu 5c nejkaj Miku in prec JJJJJ0 ^ **,e,,,:t "ouk * zečicu predajat vse suorlc rti. lam v Ka- kateliet pokliče: ,No Janezek
.....nlski c......1 sc drži in popravile slaro vcj a^fo nadzorniku, kuj j,- Hm
raofco. Kedr Ik. dodajlov, 1»> žc splcl kaj, £j r).kr|. kcr je aj.,,,, in v ^ povajdou.	žu zapeljala?
------.——————'—•» Janezek se dvigne in pni
nf, im.-ci.ptii	odgovori: »Glavo U bom siri,
I O RIA.L1 1U	zornik« In se prikloni.
Resničen dogodek.	. ,p0 irebuhu se bil« plazila
Pokojni zdravnik Jczurum je bil nadzornik« In «e prikloni, splošno poznan kol dober človek, zlasti .Hudič te bo vzel. gospod n«<|j napram delavcem, ler jc zlmg tega ludi nik« — in sc zopet globoko prikloni marsikrat prejel od svojih klijcnlov kak »Dobro, Dobro,« ga prekine dar. Nekoč pride k njemu Istrski vino- zornik le vaedi se Janezek, saj sem rcjcc, da ga zdravnik preišče, kar jc tudi prlčan, da si o oIHČl dobro poučen, storil. Izročil jc kmelu recept za želod.	" .CTOr.M..u
čnc praške, ter mu ukazal zavžiti v žlici	ASIKONUM:
vr«lc tri praške na dan. svojo vodo na. Izjavlja z matematično natančni točiti v kako [Hisodo, ter mu jo v o.-anih da sc nahaja med zemljo in soliiceiu dneh prinesli. Kmet jc ubogal natančno incl. ki jc pa lahko tUdI drugod. I/jji zdravnikov ukaz. Po osmih dnevih se navajen rta najtančnejša časovna dol vrne zopet k njemu, nesoč pod pazduho vanJa do I'100 sek. da sc 1» prehud majhen sodček. Zdravnik si jc takoj do. „|, 21, 20', lahko pa tudi 15' pozneje », mislil, da mu je kmet vina prinesel in ker rcč „(, >/45 ^ po po dvcii dllevj jc imel ljudi v ambulanci m hotel, da sc a „„.„, tedm, te 8% ^ za to zna. »1 am, tam nasproti stanujem ,zJavIj ^ ^ ko|nc|
V drugcin nadstropju, Ija nesite,« mu je „• _ .	.m. .......
Stmpiliarjcv Juožc jc biu nlešu rcSJc- šepnil zdravnik. In ko jc po končanem "^a, lanao pa ova an tri al, p ta In rajto in driiee take rči predajet kc poslu prišel domov, jc vprašal soprojjo, , ' *
najkam nc Vipavsku. SrieCrai seje čez če jc dobro vino prinesel kmet v sodčku. ,,x "Javlja, da Je kometov rep mali mjajo prerinu. Tist možje, k Imajo piiScIc Žena s« jc prezirljivo posedala in dc. "Sno Premočrten, v slučaju, da ne l,| ze klabflkam, so an cajt gledal cajcle, k ga iala:	prcccj zaknvUen.
je Juože nesu sbo. pa so ga spiistl. Lir jc »Tvoje norčije u««njaj pri tvojem izjavlja, aa nastopa, konici voli precaj zasIGžu. je biu jaku veseu. Al jaku P°s'u v ambulanci in nc doma.«	pojavom padanja meteorov. dn pa pai
se je ustraSu, ku je stuuq>u v domačo 5i5o l^r Jczurum je brzo natočil kozarec meleorov nima nič opraviti s kmneu Oča so bli sami dama, pa bovni Nc nagla ,cr x namrdnil videč, da je kmet osem da sploh ni treba, da U se iiicteuri ma jim jc slabu pršlu. Juože jc biu vs iz dni svoJ° vodo v sodCck toiiL	zovaB-
sjabc. »Kaj Cm počet? K' b' vsaj ženske	KOZEL.	Izjavlja, da nastop kometa pm-
prSIc z njiv, poklicat jih ne muorem it, k Na boinein miliu so se znašli štirie ve, no. maKnetlCna ta elektnčin so toku djatoi Jest se kar bojim, de njab zastopnikTovTafnihAn^ct Frin» ^ z gotovosti,, sklepal umrli. Ranku slabi sem zdite,« jc cajhnou coz. Italijan in Nemce. Vsak od njili sc i""™51' ako nI niH	0 k',ksn™ 1
Juože. In rajs so oča zcčijcl umirat Juože je bahal, da jc najvstrajnejši i;lede po. ,nCncm 111 magnetičnem motinjn. jc biu vs zmajSan. Naj vajdu, al' b' Ju po guma in trpežnosti. In ker ni hotel eden Slednjič izjavlja, da občimlvo gaspuda ali b' molu al' kaj. Jezstana. svaj- drugemu verjeti našli malo smrdljivo ,,obe,1e slutnje o kometu in da jc čo bo trajba pržgat ze zadno uro,« jc ze- in okužno kolilio. kjer je bil zaprt cn tritJesct let Študirati astroiiuniijii. stuokou in zečieu lajdlce po omarah pre. kozel. Stavili so, da tistemu pripade naj. Jl' 'nogcl spoznati komet kol gledavat, pa naj nobene svajče najdu. Oh, večja vstrajnost, kateri bo največ časa nezanesljivega kantooista in d^i slo koku je tu hdu, če naj žensk dama, tc vajo, s kozlom v tem smradu zaprt. Prvi je šel g°ve lastnosti popolnoma tava v temi kej so svajče spravlene, tiste ta žegnane.« v kolibo Italijan, ki pa je v desetih ininu.	»Jurij s /niši
Potlej se je pa najkaj domislu: Oča, le po- tah pobegnil ven. Nato so poslali Anglc.	I7VIB QMPAril:
trpite, pa še nkar ne umrite, grem k sosaj z*> k" je prestal četrt ure. Francoz pa je M .	* ,	' . .
davm ano svaičo nc pusado iskat de nc vstrajal cclo pol ure. Zadnji jc bil tedaj . ,Nclca	» P«« *
buoste toku umrl kuko kakšen nejovernk. Nemcc. Komaj pa jc preteklo pet minut, m ,er Ka prosila fctvbe proti |wlcll<| Juože hitra tjače k sosajdam in prav: to sc ie ČU1 obupen ropot po vratih. Tc. kcrii' Smrdijo: Ker špecjar ni ninil rlf Dajte nam ano svajčo posuodt, bodo naš kil 50 J*'1 urn0 odpreti, toda z odprtimi '-aloifl j**nade. pravi lezno k o£a umrl, daile hitro, sc medi.« Pa so m jo J*?1' <i"-'ic euddi, ko so videli. ,la je mesto Kak» sto smešni, man hočete, da | dal. Ko je damu prtieku, je prce svajčo Ncmca — kozel ven pobegnil.	nogq lepo dišale, le pomislile «xl I
užgau. pa jo držgu ned očietam, ki jc že	OLIKANI JANliZlIK.	rastejo?
kumaj dihou. Al svajča je bla vojnu blagu. Nekdaj pride šolski nadzornik v ne	VPRAŠANJI:
k sc hitro znfica. Oča so počas umiral, ko zunanjo vas v šolo. da bi tam p„„k »Oče.« pravi silAo .zadnjič s svajča je pa hitro gorajla. (Bau se jc,jlc nadzoroval: po končanem pouku reče tal, da «ba pri glatvi smrdi Kje P
RibnKan Urban.
bo prajd pogorajla kukr pa oča umrl). Zc- nadzornik učitelju:
potem usta?«
Ko'sc je na oia6'n žr»polirtla pre-iskaVa, pošljejo dofajnl cdvilnf komisarji! dotične prošnjo ("v trojnem izvodu) ž vsemi prilogami deželnemu gpu. civ. ptnlko-uasarjatu. r , .
DežeJui gen. aiv. podkx>oiisarj;ift odpravi prošnje, potem ko je ugotovil njihovo prar/ilnost' «v formnkicm Iu upravnem oziru, ha Vzpostavit ven« urad (Ufficio per le rioostruzioni) arti na tehnično sekcijo, ki (je po kraju'pristojna.«
Malodoto ije sedel, ali bolje rečeno ter žal v naslonjaču in se potil. Brlsad si )e i* 4 z čeda iu obupaio vrtali z očmi — njegov želodec iu niogcl prenašata take hrane. Toda gospod i>0(Uajndk tega nI opazil. On je jahal v dovotih nebesih svojega »Scliim-mul-na« in nadaljeval: »»(ilejte, pa pnuvnjA, da smo birokrati! Te prošnje »rejo /vendar po sviotfi oaravnejšo i»otl k cilju. Vzposta-vitveni urad ;Ai tehnična sekcija pregleda spise s tehničnega stališča. opravi potrebne ugotovitve, izdela porodilo z razlogi! tor izraža svoje mnenje lKXli»i gledč značaja Iu količine škode, bodisi giledč u-porabe fcroškov. Vzpostavitvenl urad odprem! nato s tem ponočritom fvse spise na deželni gcaieralmi civilni podkomisarjat, kj | jih ik>iK>šije z eventualnimi svojimi opazkami generalnemu civ. koniisarjartu. Slednji jih odpreun na iianisbifitvu za osvobo-jene kiralje, w> tem ko jc izdali svoje mnenje o njih rvišji uradnik civilnega ženlja. Z dekretom zakfladniiga miirislersbva. v spo-razumu z ornim miiiisberstiva za osvolx»-jene kraje, potem ko jc izdal svoje muc*
■	skrbi za poviračilo is vole. ki jc ImOo. i>otro-tšena za delo, za kaitcro je predvldlono i*>-■vračnlo vojne škode.« — MaJcdeto sc je fz/vfljaJ v smrtnih krčih. Toda mož se je Izaiveckd po kaj je prišel! v sverfi Rim, vc-[ del je, da pričakuje njegova občina bočen
■	odgovor. Zato jc s sapo umirajočega vpra :§all: »AJli mislite, da bomo dobili denar
pred dvajsetimi kiti?« »Ah. pojte, no« <k1-govori gospod dkjsceknca. »mnogo prej! Upam, da bo v iteku petnajstih let že vse rešeno!« — AAi je gosp. Malcdota zadela kap ali mu Ije po tem odgovoru odlegllo, bomO čilli pozneje.
Na vipavski železnici.
Zadnjič sc je hotel neki gospod pe* Ijati po vipavski žclezniei v Ajdovščino. Bil pa jc nekoliko prehlajen, to se mu je poznalo na govoru. Ko pride na goriško postajo, tja, kjer za žive in mrtve znajo samo laško, mu uradnik ni hotel dati listka. Dejal je: »Vi sc ne smete peljati z vipavsko.«
»Zakaj pa ne.«
»Ker iinate nahod in je nevarnost, da kihnite.«
»Kdo jc norec Vi ali jaz, ali sc Vam meša?«
»Kar hočete; toda zadnjič se nam je že ponovno zgodilo, da je nekdo kihnil i nje vlak ravno pri Dornbcrgu skočil iz tira.«
Fotograf Jcrkič pa jc v vipavskem »kofcmalnu« še drugo povedal: »To še ni nič«, jc dejal. Jaz sein oni dan skočil iz vlaka, letel naprej in fotografiral vlak med tem ko jc peljal mimo, od spredaj. Zadnji vagon sem še vjel, da sem sc pe* Ijal naprej.«
Turek čisti Malo Azijo.
Daleč za morjem, kjer solncc nam vzhaja, čudo za čudom sc danes dogaja. Grk na široko odprl jc bil žrelo, mesto za mestom jc vanje letelo. Zakon narave tako nam veleva, požri le kar moreš, čc preveč, si reva. Sk variš želodec, gnoja sc nasujc daleč čez gla^o, Grk tega ne čujc. Sčipljc ga v čevah, jc sila velika, vendar le žre še in kliče zdravnika. Prišel jc Turek zdravnik na plešišče, brž se zaklel je: počediin gnojišče.
Malo nerodno jc Grku res bilo, malo preveč sc domov jc mudilo. Ta ali oni jc grlo pomočil, hitro jc zadnji pozdrav šc naročil. In tako Grk jc brez mest, apetita-, a ta dva vraga zdaj Turka morita. Azije dosti ni, hoče čez vodo, bogve, če starci pustili ga bodo. Ali pokličejo zdaj zanj zdravnika, da mu zašije res usta velika.
<5c mene to miku.
Čuk na palci.
Nlkdo naj ne zamudi naroČiti se na knjige wGorISke matice" pri domaČem poverjeniku. ZA 4. LIRE dobite TRI krasne knjige: Koledar za leto 1923. Zabavno knjižico in SIrahove bukve. Koledarju bo priložena kot posebna Šklca zemljevida julijske pokrajine v slov. Jeziku.
, ^ ^ ; J	. .. __
»Ah«!« MzijiU, »zadnjič u me, am« pak, če te dobim enkrat, ko bom pijan, ti pokažem narodno delo. Koga si p* mislil?«
»Mene,« je trdil pni
»Mene,« je dejal drugi.
' »Tudi vidva se vriniti med trop že> lita,« sem dejal žalostno. Cak na palci mora pomnožiti strani. Toliko Je grehov med pristaši vseh struj in programov, a vsi hočete viseti na tablici«
Ni miru. Nekdo me sreča:
»Slišite, čemu ste me zadnjič kari. kirati?«
»Mi Vas? AH se Vam mcia?«
»Pri polni zavesti sem. Slutite, mene, in tako?.. m Solze so bn skoraj vrele po Hcu.
»Moj Bog. pomislite, da ima človek ■U karikat brade?«
»To je res. AH Vi nc veste. da je inožno, da mi zraste najbujnejia brada. Dvakrat na teden se moram britij«
»VI niste politik.«
»Saj nc veste. Vsi, ki igrajo z menoj v kavarni, pravijo, da pomhjus ne« oporečen politični talent. WiNano*o in
ituri brado, a Vi nimate
Sčckovo delo. verjemite im. o tako lučjo, da vsi strmijo. Žc gre v naši politiki, a nekaj manjka, pranga duha namreč.
»Skoda za Vas. da ginc vaš talent neopazen.«
»Pustimo to. Pride čas. Toda povej« te mi. koga predstavlja tisti Ode z dežni«
OfoJ,
prejojl
Ojoiprejoi! - Kaj pa seje
»Koga neki? Mcae.« »A tako? Oprostite. Veste. C^ na palci bi motal biti fet. Id bi se nikogar nc dotaknil, edo nobenega stanu, gibati bi sc moral v nevtralni coai. biti bi n» nI...«
Bežal sem. frčal sem, kričal sem; sklenil sem, da nc bom risal več ljudi, ampak živali. Toda tndi tu bo te&oča. Cc narišemo kameleona, bodo prizadeti
_ politiki, če nariSemo kravo, bodo budi
==========^^	Pijanci. Če narišemo svinjo, bodo udarje-
»Ce ga tu pa tam izpijem četrt za ni kv«ntačj. če narišemo metulja, bodo TiV^rjf kaj p* jc to!«	kričale lahkoživke in lahkoživci. čc nas
»A takooo?« sc nam razjasni »O« "šemo gosko, bodo kričale debde *ospi>
pimliic. mm —-vedeli, da ste tudi Vi ^ vsaka žival ima svoj pomen in Sovek
med tistimi. Mbodbjič, prihodnjič, to ^ takoj izpozna.
pot mimn miB na Vas.«	Risali bomo rastline. Tu bo pa zopet
»Kaj? Prihodnjič? Vedno sem med P^tep. Vsakdo bo hotel biti EEja. nihče nihjM AE	spoštovan narodni tck>h* nihčc	Ojoj. prejoi. Ostane
tedaj samo še rudninstvo. o tem sc pa Vsemu —M P^ "»ime, rasen z *
Dnpč
zapisal, da jc nekdo
ralno vodo.
Sreča

P"

»Kako pa »Saj mc ic povsod vlačite. Ali mi« stte. da sc človek res ne sme od počiti. Ko Vas še na sretn ni bilo.
ij od svet int,
kot
Cak res ni mislil, da je toliko Iju« lahko očitajo lenobo. Vsi pridete vrsto.
Dva me dobita v kavarni, ravno sta i drln-»Adnt. pri mej duši!«
VILJEM TELL V SMIRI.
Inšpicijent: Gospod ravnatdj. tret* je dejanje že prične in mi še nimaaao jas bolka za prizor, ko ustreli Tel jdbofco z dečkove glave, ou Ravnatelj: Naj nastopi prvi Majer de (slab igralec) pa bo občinstvo nametalo toliko jabolk, da jih bo dovolj in še prt* več.
boš ODLIČNO SORODSTVO.
Orožnik jc vjd berača na ccstL Orožnik: »Kdo ste Vi?«
Berač: »Nečak princa Albrehta.«
Orožnik: »Vi me hočete imeti za norčav
Berač. »Niti zdaleka ne. Stvar jc ta* le. Gostilničar »pri princu Albrehtu« jc namreč moj stric.«
ORAUA KOtAl
Dolgo. spredolKo sem odlašal s tem pismom. Na moje ženitno ponudl>o se le oglasilo toliko deklet, da spočetku še šteti nisem znal tako daleč, da bi M vse preštel Znamenje, da le še mnogo deklet in da In se prav vse rade omožile, posebno, če U -niti ne vfuka za fotografijo. Moraš si misliti, kako je Mo brez lotografije težko #2 bran. Zakaj popadlo je nazadnje tudi me ne, da bi rad imel mlado. Vraga, sem dejal. ta ki je zelo bogata, ni mlada. '/.alo se mi ti zdiš najmlujša, ker imaš naUtžem ceh dve avstrijski kroni. Moj /log, pomisli! Zadnjič sem videl enega, ki je prodajal u sočake po liri. Koliko naj dotam za dve kroni. Pol fižola. Dolgo sem razmišljal in sem sklenil, da prodam tvifjo h ranil tu) knjižico za papir za fi&mbone zavijuti. Na Dunaju je tudi tak popir drag. Izračunil sem, da dobim mnttgo več kot če bi dvignil dve kroni. Za ta denar podkupim natakar ja v restavraciji, da smem pobirati zarnii-ške in čike, ki leže po tleh. Cike so zame, zajfiaške nesem v Švico in jih prodam iu du. Dobim par vinarjev. Vrnem se v Avstrijo, zamenjam vinarje in dobim že lep denar. Kupim steklenico vina. Vino popi; jem, steklenico prodam v Sviti in vinarje zopet zamenjam. Tako delam toliko časa, da postanem avstrijski milijonar. Tedaj se napi je m in zuspim. Sanjam, da živim v letu 1914. Milijon imam v žepu. Grem naglo in kupim grad z vsem vred. Potem se zbudim in grad na Dunaju je moj. To se pravi, danes še ni moj, a ko izvršim svoj načrt, bo gotovo moj. Tedaj ti pa zopet pišem.
Bodi mi zvesta kot jaz teln ves A 13»';iJ*.	Janez.
IpILIČEN KRAJ.
Turist: Opišite tni nekoliko to idilično pokrajino.
Vodnik, Prav rad. Poglejte, v do* lini stoji mlin, tam jc lani mlinar svojo ženo ubil, tnm v cerkvi se je parkrat vnel ogenj, enkrat so okradli tabarna> kclj, v gozdu za vasjo so spomladi ustre* lili nekega lovca, v gostilni, ki jo vidite ob cesti, je bil pred par tedni ubit hlapec s stolom. — Več nc morete Zahtevati!
SREČEN SLUČAJ.
Na peronu male postaje so pribili tablico z napisom: »Pljuvati po peronu je strogo prepovedano. Prestooek sc k«* znujc z petimi lirami.« Pa pride nekdo, ki kadi pipo, hodi pa pljune, pljunek pa prileti postajenačelniku ravno na suk<= njo. Ta sc bbrnc in reče: »Sreča, da niste pljunili na peron, pet lir bi bili plačali.«
Po Prešernu spesnil C.nk. Pleša sije, laku vpije: težko jc /. državo že, prej neznane mi pod^uiM-f{lo(iajo podplate že.
Ti si tista
suha glista,
ki ne da po noči mir,
ki po glavi
onega v i,
dela le pretep, špetir.
Nič ne prašaš,
se obnašaš,
kot pijane o polnoči,
koder hodiš,
ogenj voziš,
že pred tabo vse sinrdi.
K meni pridi, saj ne vidi
drug te kot Giolitti sum, sem še stisni in zavrisni, iz Src6 tc rad imam!
Nos mi vzdigni,
s palco migni,
naj še vladam kratek čas;
meni brca
okrog srca,
po kosteh me stresa mraz.
V hram poglejte, pa povejte, črne srajce, čc res ni. da denarja sc vladarja me premalo.šc dr/i.
Še dve krizi, da na mizi bo cekinov milijon, pa fašisti vi ste tisti,
ki naj zlezete nn tron.
Le šc malo bi sc dalo
še počakati z meno, saj bom priden, ves neviden, uho bom zaprl, oko.
Kur počnete, sami veste,
jaz.bom hlapec skoz iti skoz, ko spodite
- mc -- pazite, da si nc pobijem nos.
Miha in Luka
Miha. liuii dej an dolu dan, Luka,
laka. I (uli. ga dej, 110, Miha!
Miha. Ihiga cajta se že nisva bidla.
J.uka. Saj sc ni biu za iikanir pr kazat. Kuslc je lila dan za dnini, de sni mislu, de Im> Kiuajn patup.
Miha. Ilejn, tuste jc resnična. Naša Marjana je šla na aj/.r|»ou, iki je pršla makra kal meŠ nazaj.
Luka. Sebi, zdej morje vso bal)e našit krila dhajst ccntiinctrav ad tal.
Mihu. Tuslc sa prav pametna naredil. A hiš, de me jc biu sram jet k Imžji služb.
Luku. Kaku pa zdej ane skrbi tista ahiika. Vse dekleta Jch moraje štukal. Ci hoda dabile padobnu blagu? Jest prabin, ne nkodr ne. Narbujš, de vse nardije tkr.i kot fttcFucava Mnrička. Kar je biu spud prekratka, je pa zgarc spustila, dc se je bi-dev ašpctl.
Miha. ficjn. ta jc pa malce debela.
Luka. Pa gledat licj bo šov, če mene na brjarneš.
Miha. Hej n, se t rad brjamem. TI bom pa še jest ana lina pabidav. Un dan jc da» hiv naš fajmostr anigavga Matička, ka rad šnops pije. Kot ana krava sc je gu-gav dainov. »Beln,« mu je djau "fajmoštr, »Matičk, pabej incn, zakl tikaj šnopsa pl-ješ, tebe bo tu šc pad zeinle ncslu!« Matičk pa na tu: »Bejšte, bejšfc, gaspud, jest moreni šnai« pit, če čem bit pr zdrabju.« — »Kaku pa je tuste,« ga je pabarav faj-mošter. »Hejn, tkule,« jc djav Matičk, ka sa maje pluča že čest gin!« — »JojžcŠ,« je djau fajmoštr, »glih zatu be na smev pit, če su taje pluča gin. TI jeli boš čest frderbav.« — »Aprastitc,« jc djau Matičk, »tega pa jest na zastopm. ?ic bi s tc m" prahl, de sc Še madras oliran za hečna. čc se ga dene u špirit, zakej I)' sc pa inaje pluča nc?«
Luka. Dahra s' je zmislu, čc je bila resnična, t' moram častitat.
Miha. KeJ lx>š nejč častitav! Častita j rajš goriškrn flašlstom, k' besida držlje. Prabje. tla na hoda pažgal, pa pažgcjc.
l.aka. Ikijn, sej je Slalicjncam pa vol, de pažgcjc.
Miha. Kasna nauumast t' pa raji pa glaj?
Luka. Na lastna ušesa sin slišu. Dele v kavarn »Starapratika« 11 (iaric. Sa bli fovšen, dc h' Ircfn ki dasegn, če n! n
v neh društvu. Rajš hej vse vkop hudič ra začuli javkanjc in jok ženske. Sli so gle- 1» za plsinoiiošo. prtljaga" idi že tn vzame.	dat, kaj Je. Dobili so žensko, ki Je ostala mesece na po5tnciorMJ|tlu, ter čaka na
Muha, Na Kavar tku grdu!	na mestu v Adamovi, oziroma,Evini obleki odrešenje — pisiiMaušc,J Toda tak >11-
Luka. Oabarini, kot sm sllšu. Al ml- in tožila svoj« nesrečo; Bila i,C pijana, pa sclcnca« se še ijli^llvri- da bi za tako sK, de sc jest..na. pulitka čest neč na za. jo je ncznancc slckcl, odnesel obleko in ji mastno plačo odrejalo; j 10 lir mesečuu t0 stoprn.	pustil samo čevlje In nogavice. Položaj, v službo sprejel. Utjjiio ^roit^k^.Juiaiuu do-
Miha. Jest samu tu biin, de na bom katerem sc ie dama nahajala, ni bil ravno brc lu usiniljcnc.#ajn?rit4'nčj, Ko s«.jim jc nkul bcč pbslušav tjstga, ka bo jemu beli. rajski, zakaj v raju jo Ml navzoč samo A- namreč položila neka revna ženica, da s« ka gofla; tistga brnim tli jeinlt. ka Jeina dam. tu pa se Je nabralo Ijtidl. Menda so jI tatovi: edino pjo Imetje,fl,kokoši pobrali, vcsejlo da dila, če tud' ita more vsega nar- naSli za Evo figovo pero v obliki par ko- je povcIjilDuodgovoril: irOndo imeli vsul dll, kar lic patrcbval. Pr mej duš, de čem sov obleke in so Jo peljali izkazal orožni- iluliro j uho,' si zavil brkje, še. zasftknll.ua videt, komu bran drujkrat zaupav.	kom. Uaje Je Imela žo štirideset let in služI peli okoli sebe pa šel k vsem vragom!
UiItn. Ta Je praba besida! Cc sc adn v j,jK;r zgled vsem • pijankam, če hočejo sv. KRIŽ PRI TRSTU, še l>el sbit ad sanic IJubczn da daiiiavinc. l,ii, tirane neprostovoljno'' v. prvotni raj, ki ' ' T^aj smo dosegli rekord v usdiuiav-čc pa nI za nas kmete, mu borna laka pa- pn baje v moderni dolil nI prijeten.	Ijanlu raznih kulturnih društev In kro4-
bldal, de lio Sov kol ana.paljta mačku. - k ,,v(> Vamrkralko, poročilo pretckfc-
Milia. Men sc mudi,, moreni Jet nu	lcdiw	F
dila; muj pub jc šov k sovdatam. L Uu-	Dopisi. V	<>U j&ltlk rje fc vr«i v ito-
*/ P ir	IZ SV. IVANA PRI TRSTU.	stilni	A* Pev-
• " ""•'' "' _ K«r jc res. pač jo res. tifcaišnjo dni- skcgn	P«*? vaje *
- .. .1 »V«» življenje dolnje res s črtno poro. vrWo Pfl	p«»iw"1 flod V.«|iAvoin
Vesti, cvutl. ah, kot umnima v decembru. Orga- K, Kado, V.,tr»ck .W.Inftyitay.Mpvske-/•zaostale krone, sc de ustanovila itoaja Upi - d«. «. d..c.„ shodi. satan-iffe^aL®9^^' uicnjukiica ki splačujc ponajb^m k,a- ki predavan*, napred* vedno višji in J-	'
Zli dll sicer 30UU kron za Jiro. — Olirniti višji, kmalu bode prekašal ven društva Iz IW.W<UWpm K-sc le bonteo ravnatelja**,.	«Ullne i" bližnje okolice, da še cc*>i/. Tr-	dru-
Času primerno. lVavijo. da Je Šolala *«• »»lani je vedno v družbi niadlh na- ^ "'f *;"	^
izumil lak telefon, kateni 1» sprejemal lu dcbiidnih. Ob nedeljah In praznikih pa ka- fi« *»->™»V	'
Oddajal samo italijanski glas. Vlada misli <l«r se srinCece na jasnem smeje, stečejo W se W,^l-.WUWVM,a«ni la na-baje ta telefon -vi>diull 1» ccii Ji.ltNk. "« vrt. na prostor, kjer »c kroglje trbu.	u*>ra*. vsi,kc*»arli , proda* svoja
Krajini.	ca jo. — IJrušiivciil iiipalani dovolj Srni -»rtesa.
Uganka. Nek lini. itednk, jc prinesel	izvacinši — dvorano, so pa preJ-RENCE.	\
sledečo uguiiko: »Kje se godiki rmjvečjc bolnuvcsclc «iu»te In prifrknjene Neki norec Jc žalil Italijansko za-kozloriJeV« .ter opomnil, da sc Imena nc- Puščobe. — Dramatični odsek leži na smrt stavo, .zato smo dobili obisk varuhov Siilccrv objavijo v prihodnji številki. Pa Wa" "il mrtvužki posM« z motnimi brez- državo. Bilo je samo>30 črnlirsrajcL.Nc da gilui, v prihodnji številki je stida ircStev Praznimi očmi; pevnivodlc Je spitaiuira 10 bl nadlcgovall koga, srfšli.v Čitalnico, kjer uganke: »V Julijsjkq Krajim. s sledečo o- P01®*0 «>'veliki suši. Šport, no, diha diha, 50 »' saino. nekoUko zakurili. Ce so vzeli nombo: ker se ni računHo na tolka Stavi- 1oda njegova sai>a Jo neplodna. — Citaliri- ''rl tcm ko|kurivo omare in knjige, sc nt
lo ncšllccv, se bo natiaiila posebna knUga m ozjrjknližnico pa ie vciiiost zajjbala v> f"1?"10 e".d,H1' sa' •*>„,lKR'd ,nauCni ,Kl z vsomi limoni rešileov. Stpla 1» mdiko Prav sladki sen; zaman vpijajo ki vspod- ^rlmrov Nemcev, kot jih sainl hnenujejo vezana 15 tir.	bujajo po časopisih, potrebno bl Wo brtje	bi,<> 23 Bve,lobo Korkoto dobro
IJiMijčganje v Miran ali nov »Espe- *>"»lanov« kak zavod zf. glnhciemc!^kub|lcn0. so smol| <«njegasci celo gn-ranto.« Joškov pououjčgcj uonuo z MMijdm R«»!ino Jc, da so razmere, v kalerih sc S|B- Pa me"ia ",,so da,M da",°Kn;' v lionjčm, k'^c ucnjčm. da sc nc pruon- 'ul',uJarno ncpopisljivo strupene za vsaki ^cciii priliko imcU Kcncr^lne vaje. Po Jčga k' gram na uotmo po uonoo. - Taito 'mifrti «ib. »oda 1» ovinkih bi že ški. P0".naMi' <*>,	1da
nu. naj (afeSf^Soi ^ svalba- ,Ko * Prihajala svatba iz cer-' IZ SAK.SIDA PRI DftRNBERGU. se ivadi, znajo AKrcnci dobro uonjčgat , — par<iwi, 'z sk"lnia. ker cerkve še Tvoja zadnja novica »Saksld. jc Konec strank. Odonda iz Šempetra je !,i™am".	Pr»ei tarnaU: Joj meni, naša meščpne Jako prijetno iznaiadila.
vpil od samega veselja, ko je vidci fašista, V 9	^ planemo na cesto: Kaj Ga», komur &st! Strinjamo sc na
ki jc nesel komunistično zastavo Zdaj nc J ,1	l)udi<; !K,žii' nam i« kaMl 060 stranl- ~ Zal ie Pa vsem- da bila
bo več strank, niti prepirov Seveda sc iiv. ~~ oni krlčač- vsi gospodje so Izgu- novica popolna, pozabil si marsikaj, pokaj takega godi le na postaj'i kjer morajo	— da i'1' morejo Uauie pod roko sebno jc velike važnosti, da Jc tvojega opa-železnlčarjl nositi rdeče zastave voditi in še z godl>o od zadaj.	zovavca in še nekaj njegovih in naših in-Pozor! Ker so bile -informacijo name Se se nismo odalinili od presenečenja Umnih prijateljev takoj „ po 3. kimoven naslovljene, v Londanski »Times, z dne Je pa ncld mali možiček ob cesti tamal vslcd prevelikega uživanja soka iz našili 16. avgusta jiedostatnc, obljubljam ponov- P°,n vinskih dull°v: Joj, joj. Hlače sem iz- vinogradov in vslcd zavisU; do nesposobno IOjOOO Ur nagrade .onemu, ki mi pove gubi,1- Nas 'e b»o sram iti tja pogledat — nosb na5'b zapravljivccv jn njjh voditelja kje sc nahaja moja dolga sestra, baronica ,mslc£' da 1= brez hlač. Pa je v istem hi, obiskala svetovno^nana gospa Griža, ka-Luise, ki je ubežala dne 22 jdija t 1 s pu P)anila nanj svoja zakonska polovica in ^režejo z vso eleganco f, borovniče-f rancilom Cenetovim, ki je po poklicu Ka ^^ z Pes'"1' obkladati vpijoč: Ti fr- vim ^l01" P» kamarailčnim .Bajštrom. malavar. Bojč sta so obrnila v Kurdistan da,naM' žniderček. si izgubil zaslužek do- W>. dn°vi Ji po noči. Predragi, bati se hude Ker mi je mnogo na,tem, da.dobim svojo delamb in. hlače, kdo bo plačal lastni- za™crc i". S |em,velike nesreče od., sestro in žnjo svojo ilagajno, ponovno ku? T1 Kr,iol,;l- in 'voj poklic, ter ga je rl- stroge postrcžljivosti, da bl niti srfievke iic naprošam vsakega, ki bi kaj vedel o nju- nlla prcd seboi opolekajočega se domov. Pomagale več, zato tmirav. lepo prosim, da nem begu, da ml nemudoma sporoči Našemu bivšemu Oberglavarju je Bog «™>re»	svojo, izy<)!)enkot. ako 10
Baron Fritz _ Ušie ari Kobilah moiBanc ^^ v "-enutku, ko jc šlo za žc ,1naJ-P«""« kpt,«smi|jeno sestro tsaron rntz usv pr, Kobilah. od)oSj(ev ZKra(lbc ^ v |s„ sap| |n ur| proti veliki nagradi.^"-_
Dogodek iz raia Vendar sc jc to zgo- jc podpisal za eno sapio. Hip pozneje — Mailnv tir nr.l nr^fi H.vi oTT
dilo pred par dne«. Baje je rcsoijno. a na za dve. kakor sm<7 jih pred iinell. Pošt-	skoval iCaMenTzroČZ1bilT.no Cuk na palci nI bil zraverl Blizu severnega no izprešano (Ekspresno) vodstvo nam Jc čUc? OidSs Z	p •
kolodvora so pozno ,r.ve&r nekega, veče- Izclncalo podeliti poštno u(ib)ralnioo Ui tor-	z rty ,. - C,ik	'
Pavliftjr na morju.
V letu 1767 sem sc ukrcal v nekem angleškem ineslii. ki ga nikoli nisem /naI izgovoriti, na ladijo. Na ladiji je I > 111 > slo |oim)V in 1600 mož. Potovali smo v južno Ameriko. To |H)t se Jc pripetila mala, a zelo verjetna doRodbica. Ko smo prišli že v bližino Amerike, sc je ladja naenkrat sire sla in zadela ob neko stvar. Mislili smo, da je skala. Ko smo pa zinerlli globino vode. smo videli, da Je morje še 500 klafter glo-l>oko: čudno se nam je zdelo, ko se Je krmilo odlomilo in so se nam jambori razleteli v treske. Dva je bilo vrglo celo čez krov. Nekega ubogega dečka je bilo /a-Kitalo1 rtajman J dvmfr ijilljl daleč od ladijo proč, predtio je v vodo padcll l.e srečen slučaj mu Je rešil življenje. Ko Je letel |h> zraku. jc zagrabil neko raco za iioko in tako je padal le počasi v vodo. V vodi p« je .se« del na raco iu čakal, da smo ga rešili..
Kmalu se Je pojasnil vzrok trčilve la-dije. Velik morski som je bil zaspal na vodi. Temu vragu nI bilo i>o vel ji, da smo ga prebudili Iz spanja, udaril je z repom po krovu iu nam vse polomil. Sidro Je |N>padel In vlekel ladijo za seboj, kamor se mu je ravifo Ijeibilo.
Bogve, kam bi nas bil vlekel, če bi sc veriga pri sidru ne bila pretrgala. Tako je izgubil som ladijo, mi pa sidro.
Ko smottfce čez šest mesecev vračali v Evropo, smo našli soma mrtvega plavali na vodi. 1)11 je pol milje dolg. Potegnili smo ga na ladijo In ga preparati. V njegovi glavi smo našli naše sidro In kos verige. ^Vesto. da smo bili zelo veseli.
Sc lepša pa se mi jo bila zgodila iic-Ikoč ob sredozemskem morju. Komaj sem bil všel veliki nevarnosti. Nekega poletnega pojK)ldneva sem se kopal v morju, kar sem i/acnkrat z^lcdal ogromno ribo. ki jc z odprtim žrelom plavala naravnost nasproti meni. Videl sem, da me bo i>ožr(a. Kaj mi jc storiti? Naredil sein se čisto majhnega. stisnil sem roke k telesu in noge skupaj, tako sem plaval gladko skozi rib;;: usta in grlo naravnost v želodec. Morete si misliti, da mi je bilo spočetka temaj Pa ker ie bilo dovolj prostora, sem se že pris vadil. Po stiskanju želodca pa sem spoznal, da riba ni nič ka] zadovoljna s to hrano. A nič nI-pomagalo. Jaz sem vganjal v želodcu razne burke, skakal sem in plesal, tla je biki' veselje.
Najbolj pa jc ribo vznemirilo, da sem začel plesati polko, kar jc bilo mogoče. Riba se je dvignila in se |H>knzali iz vode. Tu ho jo zagledali ribiči in so jo napadli. Umorili so jo in potegnili na krov ladije. Bili so Italijani. Zdaj so se glasno prepirali, kako naj jo bolj uspešno razparajo. Bik) me jc strah,'kaj bo« z mano?* Lahko me z nožem ranijo aH tudi umorijo. Stisnil sem sc čisto v sredo želodca. Ko sem dobil le malo zraka, sem zavpij iz vsega grla. Morete si misliti, kakšen je bil strah in začudenje, ko so me zaČuli iz ribjega žclodca in so me videli primarširati na dan.
Ko sem sc okrepčal, sem planil v morje. da se operem in sem plaval na breg. kjer me je še vedno čakala obleka. V ribjem želodcu sem bil ccH dve uri in pol.
NoSlm funt ono vojakom kliče »Čuk mi ,u,r ci* krepki ./iog z vat ni U in pa Srečno svidenji' p„ I I mesecih!« Ve* dily. dragi fantje, th, C.uk Vas ne pozabi. Pišite, kako vam tekne »pustakutu« Saj času bodefe imeli dovolj na razpolago Cuk bo rud prlobčevul vuku pismu. Mi vsi In t nami vuki znanci, prijatelji, start in mladi, dekleta in fantje, bomo radi či-tali raka pisma. Od starišev. znancev in prijateljev pa odločno zahtevajte, da
vam pošljejo »Čuka*, s katerim sc bo? dete zabavali in kratkočasili. Cuk je f uri' lom ' vojakom neobhodno potreben, da jih v Časih žalosti, trpljenju in misli na dom in na svojce raz.\eseli, razvedri in pozabavat '/.atorei: V.-ink slovenski vojak naj čita »£uka«. Čuku se morajo odpreti vratu vseh italijanskih vojašnic, koder bivajo naki fantje. i'uidj*;»vojukl, zahtevajte od svojcev, da vam naroče *>("'.t i k u«.
Mii)
preje: Hedžet & Koritnik, Gorica Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice.
Trgovina m<iiinf.il(tuntrua l> Uij.i, .ptui.i!llclil
IU)/1,lil I	perila!' v«'potrH»Sfin"'M N|| IW |f||)
!"llU '	neveste. ltaltor tudi z... birmam.-	l,a «1™™ '
P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi in v mestu.
Šivalni stroji nemSkib fovarcn n<ijbol|šif> vrst, 10 let garancije po najnižjih conah.
J. Šuligoj, Gosp. ulica 19, Gorica POZOR NA STARO TVRDKO!!
Gostilna „Pri belem zajcu"
v GORICI, nunska ulica
Shajališče okoličanov in meščanov.
Za obilen obisk se priporoča
Jos. Molar
ijgirestavrater
Postrežba s svežimi domačimi mrzlimi in gorkimi jedili ter z izvrstnim vipavccin, briccm, teranom in zelencem, o o o
Na razpolago je tudi blev za-konje in shrambo koles.
nunska ulica.
Josip Kerševani
mehanik In puikir
v Gorici, Stolni trg 9, desno.
Zaloga raznih Šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pnSk in samokresov, ter vse posameznih delov, spurlnjočili v mehanično iu puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen
pouk v umetnem vezanju in krpanju. l^iHlna delavnic* ln popravljalni««, Ktolnl trg it, MT Ponlhlnnjo in lakirala » ,ukl barvi.
l*rlporo£aui VHakraiu Original Mundlou llvulno »troje, ker no tiujholj mmichIJIvI, za te Janinim I 5 let.
3
G. TEMIL
-	GOBICA
VI* GIOSUE CBRDUCCI ŠT. 1
-	- - -(nasproti Itlonlu)- - - -
brusar in notar
-	prodaja tudi toaletne predmete. -
V dalavalel srn namcičenl delavci »peclallatl za omenjena dela kakor tndl za popravljanje Vseh operacijskih predmetov itd.
Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, Ikarij, brivnih nožev, najelegantnejlih žepnih nožev, bergamskih osel, sploh vseh rezil — Brusi brivne in žepne nože. Unije, mesarske —in knjig oveike ter vse druge nože in rezih.	.
Mr Za izvršena dela jamči
UGANKA..
Sc vozi prvi sam r ognjenem vozi, kopita konjska nič nc peketajo, čeprav vsi konji divje cepetajo, n on nc »peče sc pri vsej tej grozi.
>c drugi ptič. ki piše v verzih, v pro'/i, otroci, stari dobro ga poznajo in za poredneža ga vsi imajo, d« K" uganeš, v to ti Bog pomozil
Cc združiš ti oba. dobiš trgovca, ki znan jc od Dcvina gor do Bovca, kolesa, stroje ima on v zalogi,
ki vozijo in šivajo brez muk. Da mučil sc nc boš pri tej nalogi, povem rešitev ti: Elija Čuk.
Gorica - Piazza Cavour (Stolni trg) št 9 (levo)
NAZNANILO. . ^
Podpisani si nsoiaill, uljtlduo naznaniti si. občinstvu tolminskem iu kn-bariškcira (fcr.nia. da sem odnrl uri Sv. Luciji
VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA. -
desk. tiramo« itd. — Za <>l>llcii obisk se priporočani, zagotavljale ločno w»lrežho 7. nivili iml cenami
udaril Alohli Slamlč. (riovet.
TOUlMMIUlIllIMr
via dogaha ojfcshs^r—^o Kjer bila prej jc ulica DOfana. atoji v Cvrtcl vl$4M>vh ttnlnlje, kjer atranaka pot v Kassaucrcn zavije, pod ommnnjtl številko dobro xnana gottllna Vrinili. Vfna v njej izbrana, kdor le prestopi prag, po ceni pije • iz Kraške in Vipavske domačij« In pa od tam, kjer Brda aO prostrana. ICdor ima na preturi opravilo, pa l>odi priča, toicnec, tožite I j, vsak po razpravi stopi na ]umHov	m
saj Kari Prinčič blizu jc gostitelj.'..'. .Vodnik če ima fe cel sod v naslovi, v stri dobro atranki vsaj kvartin njegovi.
GOSTILNA V
- losip in Pavla Kamenšfiek -
t Gorici, na Komo it 8
streže z izbomlm belim brlikim, vipavskim h črnim vinom — Kuhinja domača — Gorici jedila ob vsakem času na razpolago — Snaga vzorna — Prenočiiče za lujce — Sobe in postelje snažne.
ZblrilltCi rllitn li hrtu h h utfli Hbii
Restavracija ,rri zlatea Iclui'
▼ GOBICI, Pred nadškofljo It 7.
Shajališče meščanov in okoličanov. Toči nsjboljii Črna In bela vina In pivo. — Isbornm kuhinja. -Sobe za prenočili Snaga u zorna. Postajališče auto-mobilov, ki vozijo v Bovec, Cerkno, Tolmin, Idrijo. Za obilen obisk bo priporoča Uajd) VMa, restarraler.
Pozor I
Pozor I
,,Gostilna pri d«eb konjičkih-'
VELIKA ZALOGA MAMIFAKTURE ™ novo otvorjena gostilna z dobro do-
mačo kuhinjo. Toči dobra domača vipavska, istrska vina ter kraški teran. -
RUGER VENUTI
Corso G. Verdi IS GORICA Corso G. Verdi IS
Bogata zaloga volne domače in inozemske, tkanine, bomba-« ževine za gospode in gospe, velika zaloga platna, perila vsake vrste. Svila, žamet, perkal, batist, šifbn, kceton itd. Tepibi, linoleutrt, preproge, zavese lana. Volna in žima in perje za štramace, splob vse blago za neveste.	—
Hlev za konic z dobro postrežbo.
Ivanka Cubej.
Gorica. Tržaška cesta.
Cene zelo ugodne I
Cene zelo ugodne T
Največja manufaktura utrgovlna v Gorici.
I V A N K A C I N
Gorica, Via Carlo Favcttl 6. (nasproti »Goriške Straže«) Izdeluje orjrlje, harmonike, klavirju, |x>-pravjja, uglasuje. V zalogi Ima različne karmonijc, klavirje, violine, strune, tudi prebrane harmonije in klavirje. Oddaja :-:	tudi na obroke.