Poi-tnina plačan* ▼ gotcnM, Cena Ut- lir DEMOKRACIJA Leto IX. - Stev. 41 Trst - Gorica 14. oktobra 1955 •pedi*. la abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anaatasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. II. CE1NA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Trst in Reka Veliko se bere in sliši o nevarnosti, ki jo za tržaško Inko predstavlja reška konkurenca. Trst — pri stanišče brez lastnega nacionalnega zaledja — je vezan na tranzitni promet zalednih držav IAv-, strije, Češkoslovaške, eventualno Madžarske in del južne Nemčije),, katere se za svoj prekomorski u-voz in izvoz poslužujejo pač poti, ki je zanje ugodnejša, to se pravi predvsem cenejša in hitrejša. V o-kviru svojega nacionalnega ozemlja posamezna država s primernimi ukrepi lahko uravnava dotok blagovnega prometa iz zaledja v posamezna pristanišča in obratno z raznimi ukrepi, med katerimi igra jo železniške tarife najvažnejšo vlogo. V pritegovanju mednarodnega tranzitnega prometa pa je u-činkovitost takšnih notranjih ukrepov dločilno pogojena s tem, kaj napravijo in kako delajo druge države, ki skušajo v poštev prihajajoči tuji promet pritegniti v svoja pristanišča. Država lahko ureja svoje lastne prevozne in druge tarife kakor hoče, lahko ustvarja med svojimi pristanišči takšno ali drugačno porazdelitev, toda tujega tranzita ne bo, če ne bo tranzit' preko njenih pristanišč cenejši od tranzita preko prristanišč tuje dr zave, s katero mora konkurirati. V mednarodnem prometu je namreč svobodno tekmovanje še vedno na prvem mestu, še veliko bolj kot v mednarodni trgovini. Ce gledamo s tega vidika na razvoj tujega tranzita skozi Reko, moramo priznati, da Trst izgublja bi tko. Naraščanje avstrijskega tranzita, ki tradicionalno in naravno pripada' tržaškemu pristanišču, skozi reško pristanišče, nas mora navdati s škrbjc. Medtem ko je lete 1938 šlo skozi Reko 36.400 ton av strijskega blaga, je ravriatelj »Transjuga« na nedavni konferenci v Grazu izjavil, da je avstrijski tranzit skozi Reko znašal v prvih devetih mesecih tekočega leta 212 tisoč ton, medtem ko je znašal v celem lanskem letu samo 83 tisoč tOn, leta 1953 pa celo samo 35.000 ton. Celokupni promet Reke pa je daleč presegel predvojne viške. Številke so zgovorne, saj kažejo, da se je avstrijski tranzit skozi reško pristanišče v zadnjih treh letih vsako leto skoro potrojil. Zastopniki Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Švice, ki se bodo sredi prihodnjega meseca zbrali v Londonu na konferenco d tržaškem pristanišču, ne bodo mogli mimo tega dejstva. Količine sicer še niso takšne, da bi tržaški špediterji in pomorci zaradi tega morali obupavati, toda razvoj, njegova smer in posebno še hitrost naraščanja avstrijskega tranzita skozi reško pristanišče jasno nakazujejo, kaj lahko pričakuje Trst od bodočnosti, če se proti temu kaj ne ukrene. Zato bo na bližnji londonski kon ferenci glavna dolžnost delegatov, ki bodo zastopali koristi našega mesta, da store vse, kar je le mogoče, da pridobe tržaškemu pristanišču naklonjenost tujih odjemalcev. Brez velike občutljivosti za razne sentimentalne probleme je treba urediti poslovanje tržaškega pristanišča tako, da bodo zaledne države zadovoljne. Brez tega bo Trst prenehal biti veliko pristanišče. V tem je usodni pomen bližnjih odločitev. Zaradi tega moramo še posebej obžalovati, da v italijanski delegaciji za to konferenco, katero bodo sestavili na diplo matski ravni, ne bo zdstopnikov tržaškega gospodarstva. Kakor slišimo bodo tržaški predstavniki pritegnjeni samo kot posvetovalni organi. Koliko bodo njihove besede upoštevane, bodo pokazali rezultati. Z naše strani bi le radi opozorili na eno dejstvo, o katerem se doelej, vsaj v javnosti, ni glasno razpravljalo. Železniške tarife za prevoz tujega blaga iz Avstrije v Trst ali na Reko so skaro enake. Urejuje jih po seben mednarodni dogovor. Te torej niso vzrok za nesorazmerno naraščanje avstrijskega tranzita skozi reško luko. Važnejši je problem prekladalnih in raznih pristaniških manipulacij, ki so na Reki cenejše kot v Trstu. Tudi to se da urediti ker so tržaška Javna skladišča (Magazzini Generali), ki so pri tem najmerodajnejša, itak javna last, Najtežji in najodločilnejši pa zna biti tretji problem, in to je sam način plačila, kakor tudi rok p la čila raznih, stroškov prevoza skozi tržaško pristanišče. Ze nekajkrat je bilo poudarjeno, da je treba tujim državam omogočiti, da večji del stroškov za manipulacijo svojega blaga v tržaškem pristanišču in za prevoz po italijanskih železnicah ■ (Nadaljevanje na 2. strani) Francoske težave v Afriki .Francija preživlja že nekaj ted nov težko politično krizo. Izzvali so jo predvsem dogodki v Severni Afriki. Tam ima Francija dve pokrajini, Alžir in Maroko, v katerih je prišlo do hudih neredov, ki se nikakor ne marajo pomiriti. Kot smo že pred tedni omenili, tanki in letala gverilce lahko premagajo, toda uničiti jih .ne morejo. Za njihovo odpravo je potrebna ureditev, ki bi zadovoljila večino pre bivalstva, tako da bi jim le-to odreklo podporo. Dokler pa to ni doseženo, se lahko vrsti kazenska ekspedicija za ekspedicijo, toda namesto enega uničenega gnezda odpora zrasteta dve novi. Francoska vlada je dosegla s predstavniki maroških strank sporazum o ureditvi maroškega vpra sanja. Qd tega je preteklo že precej tednov, toda razen odstopa maroškega sultana Ben Arafe, kstereje bilo zelo težko izsiliti, so vsa druga določila ostala več ali manj načrtu in na papirju. Domačini seveda s tem niso zadovoljni in njihovo razpoloženje je samo voda na uporniški mlin. Francoska vlada, kateri načeljuje ministrski pred sednik Faure, je bila sama dolgo negotovosti, kaj naj ukrene. Ne. francoski strani namreč glede tegu vprašanja ni enotnosti. Kolonialisti in — kakor pravijo — posebno vojaški krogi, ze upirajo popuščanju, med samimi francoskimi naseljenci v Severni Afriki sta se iz kristalizirali dve nasprotni skupini: ena za reforme, druga za poli tiko trde roke. Celo med belimi so nasprotja tako huda, da zavzamejo obračunavanja tu in tam obliko atentatov. Nič čudnega torej; da je vlada v takšnem vzdušju precej dolgo oklevala. Maroko Preteklo soboto pa se je zadeva končno premaknila. Vkljub raznim prigovarjanjem in grožnjam, naj odstopi od svojega načrta reform, je Faure le tvegal parlamentarno debato o alžirskem in maroškem vprašanju. V noči od petka na soboto je bila zaključena debata o Maroku. Ob znani negotovosti in muhavosti francoskih političnih strank je bila vlada sama verjetno prijetno presenečena, ko je videla, da je za načrt reform v maroškem protektoratu glasovalo 477 poslancev, proti pa samo 140. Redkokdaj je v zadnjih letih kakšna francoska vlada dosegla o tako važnem vprašanju tako veliko večino. Resolucijo, ki je dobila to večino so predlagali socialisti, vlada pa se je obvezala, da io bo izvedla. Resolucija vsebuje kritiko dosedanjega zadržanja vlade, ki ni takoj izvedla kompromisnega sporazuma, doseženega na konferenci z Maročani v Aix les Bainsu, in zahteva, da je treba takoj imenovati kronski svet, ki naj nadomesti odstopivše-ga sultana Ben Arafa, kakor tudi reprezentativno vlado. Tako so zdaj končno določene smernice bodoče francoske politike v Maroku, ki bodo temeljila na i-skanju sporazuma in sodelovanja, ne pa na uporabi ali celo zlorabi ile. V zahodnih prestolnicah so ta sklep francoskega parlamenta sprejeli z zadoščenjem na znanje. Posebno London, ki je že zdavnaj spoznal, da je stari kolonialni politiki odzvonilo, pozdravlja novo francosko zadržanje. Alžir Francoska vlada je tako srečno izplavala iz maroške krize, za katero pa je takoj sledila debata •> Alžiru. Ta primer pa je v toliko težji, ker ie Franci>» že davno proglasila Alžir za del matičnega francoskega ozemlja, to je za francosko pokrajino, Francozi jim pravi jo »departementi«. Zato je veliko težje tej pokrajini priznati enako samostojnost, kot so jo priznali Maroku in Tunisu, kjer je bila in je Francija samo nekakšen protektor. Francozi so v Alžiru napravili veliko, zelo veliko za gospodarski razvoj dežele. V njej živi mnogo francoskih kolonialistov. Nihče tega ne zanika, niti domačini. Toda na drugi strani so Berbere* in A-rgbci le prepričani, da je to njihova zemlja in zahtevajo samoupravo, skrajnejši celo popolno suverenost in neodvisnost. Za vzpostavitev reda v tej deželi je francoska vlada mobilizirala celo rezerviste. Toda Francozom se ne ljubi hoditi iz varne Francije pred nože fanatičnih Arabcev. V mobiliziranih e-dinicah, ki so čakale za prevoz v Severno Afriko, j.e prišlo v Roue- nu do krvavih uporov, pač več kot očiten dokaz, da francosko prebivalstvo n« soglasno v priznavanju potrebe po obrambi kolonialnih pravic z vsemi sredstvi in celo z žrtvovanjem lastnih življenj. Vsi ti činitelji vplivajo na zadržanje vlade, upoštevati pa jih morata tudi francoski parlament in francoske javno mnenje. Razprava o Alžiru pa je še v teku in nekateri znaki kažejo, da u-tegne resno ogrožati sedanjo francosko vlado. Na vsak način bodo prihodnji dnevi odločilni in bližnja prihodnost nam morda hreni še marsikatero presenečennje, zlasti še, ker se Francozi sami zavedajo dale-ko-sežnosti svojih sklepov. Spomiiica slovenihih županov Tržoikvgi ozimlji Plenum slovenskih županov i-n občinskih svetovalcev Tržaškega o-zemlja je na predsednika vlade Se-gnija naslovil spomenico o izvajanju Spomenice o soglasju in Posebnega statuta, kakor jih je določil londonski sporazum. Spomenica, katero je podpisalo 71 slovenskih predstavnikov, vsebuje pritožbe, da po preteku celega leta od podpisa londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954, še sedaj ni objavljeno besedilo spora ■ zuma v italijanskem Uradnem listu. S tem je očitno, da hočejo nekateri krogi zmanjšati Memorandumu ono pravno vrednost, ki jo ima. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo na merodajnem mestu čim prej storili svojo dolžnost. PISMA IZ W A SHINGTON A Pot socialnega napredka 3. Izobilje za vse in za vsakogar O »moči izobilja« je govoril Reu ther tudi pred poljedelskim odborom poslanske zbornice ameriškega kongresa. V tem svojem govoru se je pa dotaknil stvari, ki je posebno na srcu senatorju Hum-preyu iz Minesote. To je razmerje med industrijskim delavstvom in ameriškim kmetijstvom. Poljedelski odbor pod predsednišlvom Ha rolda Cooleya je že pred letom dni izjavi), da obžaluje vsako smer pri izvrševanju poljedelskega načrta, ki bi skušala ločiti koristi poljedelcev in potrošnega prebivalstva velikih mest. Njihove koristi so istovetne, so neločljive. Naloga Reutherja je bila, da pred uradnim forumom izjavlja kot odgovorni zastopnik delavstva ista načele. Bodočnost ameriškega poljedelca in meščanov je neločljiva. Brez blaginje središč ni kmetskega blagostanja. To je čista nemar-ksistična govorica. To je duh čiste solidaristične socialne filozofije. »Mi nismo nasprotni' kmetovalcem. 2elimo biti njihovi sodelavci! 2elimo sodelovati z njimi kot svobodnjaki, želimo v Ameriki vsakemu: delavcu, farmarju, poslov- nemu človeku in obrtniku, da napreduje, da bo njegovo jutrišnje življenje boljše.« To je izjavil predsednik CIO pred poljedelskim odborom. Ce padejo kmetovalčevi dohodki naraščala bo nezaposlenost z vsemi svojimi posledicami. Reuther je Pred ženevsko konferenco Štiri velesile se marljivo pripravljajo na ženevsko konferenco, ki bo konec tega meseca. V okvir teh priprav spada med drugim obisk zahodnonemškega in vzhodnonerrr škega odposlanstva v Moskvi. Z Zahodno Nemčijo je Kremelj navezal diplomatske stike- in v zameno izpušča še ' žive nemške vojne ujetnike. Vzhodni Nemčiji pa je pred vsem svetom obljubil in pokazal, da bo njeno komunistično vlado še nadalje podpiral. Moskva namerava -torej v Nemčiji igrati na dve karti in bo trenutno vztrajala na tem, da mora Nemčija o-stati razdeljena. Nemško zedinjenje pa naj bi v glavnem spadalo v pristojnost neposrednih pogajanj med obema Nemčijama. Zahodni trije ministri so na to odgovorili s svojo newyorško izjavo, v kateri so rekli, da mora v okviru načrta za evropsko varnost nemško zedinjenje imeti popolno prednost. Obe strani zastopata torej v tem glavnem vprašanju nasprotni sta- Peronove slabosti Sodobni diktatorji, ki se pustč proslavljati in častiti kot nekdanji rimski imperatorji, toda brez senatov, kateri bi jim lahko v brk povedali, kar jim gre, so na oblasti pravi primer vsestranske popolnosti. Tako j-ih vsaj opisuje propaganda. Toda komaj padejo, se že razkrijejo vse mogoče slabosti. S prav redkimi izjemami izkoriščajo svoj položaj za lagodno življenje, grabljenje denarja in uživanje vsega tega, kar omogoča samo velika oblast. Takoj ko je padel -Peron, so nekateri rekli, da mu je za pravo diktatorsko slavo manjkalo troje: mogočen bunker, usodna žena in grmada, na kateri bi zgorel. -Pri tem so seveda mislili -na Hitlerja, njegovo Evo Braun, njun samomor In sežig. Toda vsaj prva dva pogoja so nato odkrili tudi pri Peronu. V Buenos Airesu si je dal zgraditi trden bunker, katerega so odprli šele z močnimi kisikovimi ya-rilniki. V njem so našli precejšnjo, zalogo hrane, skrivne izhode, poskrbljeno je bilo za umetnno zračenje itd. Usodna žena njegovih zadnjih dni- ni bila morda njegova oboževana in svetniško čaščena pokojna soproga Evita, temveč komaj šest najstletna licejka, za katero še ved no ni jasno, ali so bila njegova čustva do nje samo očetovska ali pa’ je imel tudi druge račune, v kolikor j ih ni morda že izvedel. Dejstvo je, da ji je pisal še potem, ko so njegova pisma že kontroliral', da ie v njih poln nežnosti, da jo je obsul z dragulji in oblekami, ji preskrbel razkošno stanovanje, itd. V zadnjem pismu se je z. vso nežnos1-jo zanim 1 celo za njenega psička. Poleg stotih oblek, desetin čelad za vožnjo z motornimi kolesi, stotin parov čevljev in sploh vsega, kar je v diktature uvedel že Goe-ring, je Peron odlično poskrbel tudi za svojo emigracijo. Kakor poročajo, je v Švici naloženih 164 milijonov dolarjev, katere je redno prenesel v tujino z odobritvijo argentinske Narodne banke. Do smrti bo torej lahko bogato živel, in če mu bodo kot edina strast o-stala mladoletna dekleta, motorna kolesa in majhni psički, potem res ne bo imel skrbi. Račun bodo pa plačevali ubogi »descamisadosi« delavci, za katere se je navidezno najbolj zavzemal. V argentinskem gospodarstvu, katerega je Peron popolnoma zavozil, bodo namreč o-ni nedvomno najbolj trpeli. To -bo vsega obsojanja vreden epilog Peronove , propagandistične socialne politike: ©n se bo v tujini valjal v obilju, argentinski delovni ljudje pa se -bodo doma borili s težavami in skrbmi, katerih tudi še tako dobra vlada ne bo mogla čudežno in hitro odpraviti. Prepričani smo lahko, da bomo podobna nesoglasja in podobno gni lobo odkrili tudi takrat, ko bodo padle razne druge diktature, katerih poglavarji se dičijo z dvorci mladimi ženami in psi. Samo potrpljenja je treba. lišči. Zahod zahteva zedinjenje Nemčije s svobodnimi volitvami pod mednarodnim nadzorstvom ter pristop Nemčije k atlantskemu zavezništvu. Sovjetska- zveza seveda tega ne mara sprejeti. Vsekakor bi pa o svojem sodelovanju pri a-tlantskem zavezništvu znova odločala nova skupna nemška vlada. Toda, če bi ta sklenila, da se a-tlantskemu zavezništvu, na katerega je Bonn že pristal, odpove, potem bi zahodne velesile morale svoje načrte o organizaciji evropske obrambe nanovo proučiti in jamstva, katera nudijo Sovjetski zvezi proti morebitnemu nemškemu napadu, bi ne prišla več v poštev. Takšen je torej položaj, za katerega je britanski ministrski predsednik Eden dejal, da ne obeta velikih uspehov. Eden meni, da bo bližnja ženevska konferenca zunanjih ministrov zelo težavna, trajala bo več tednov, nakar jo bodo najbrž morali odložiti, ne da bi dosegli, kaj otipljivega. Molotov, ki je v zadnji številki revije »Komunist« objavil značilno avtokritiko, s katero je priznal napake, ki jih je zagrešil v svojem govoru na februarskem zasedanju Vrhovnega sovjeta, je na sprejemu v čast kanadskega zunanjega ministra Pearsona izjavil, da ne namerava odstopiti in da bo prav gotovo odšel 25. oktobra v 2enevo, kjer bo vodil sovjetsko delegacijo. S tem je zanikal govorice, ki so krožile že nekaj časa. sicer vodilni (sici), izgube čut za odgovornost in namesto, da bi -bili čuvarji zakonitosti in humanosti, ;o sami kršijo. Zgodi se n. pr., da nekateri državljani'pritbžfjo" h* kabinet predsednika republike, ker se jim je zgodila krivica, ali pa, da kaj prosijo. In ko iz kabineta zahtevajo, naj jim krivico popravijo ali pomagajo prosilcu, tedaj ga kak mogotec krajevne oblasti pokliče na odgovor in ozmerja, da se je obrnil na višjo instanco. Tako mogotec običajno zaključi zadevo -z besedami: ,Jaz sem tvoj maršal, in če ti jaz ne bom pomagal, ti 'u-di tisti .tam zgoraj ne more poma ga-ti.”« Skoro neverjetno se. zdi, da je Tito napisal tako trde besede na račun svojih najzveslejših, kater' ga, kakor je videti, le z nevoljo poslušajo. ’Da ni morda že postal suženj svojih »federalov«, kakor je bil Mussolini v zadnjih letih svoje vlade? Tito graja komunista Ob zaključku preteklega tedna so zborovali beograjski komunisti. Zborovanja se je udeležil tudi -Mola Pijade in prisostvovali so mu zastopniki vseh glavnih jugoslovanskih mest. Tito se zborovanja ni udeležil, pač pa je poslal zborovalcem dolgo pismo, polno graje. V njem očita komunistom, da niso disciplinirani, da jim manjka občutek odgovornosti, da ob gospodarskih težavah razvijajo negativno kritikarstvo, da ne pazijo na dogajanje okrog sebe, da so brezbriž ni in mislijo, da je minil čas, ko so bili nosilci boja. za uresničenje socializma. »Komunisti se boje« — piše Tito — »da jim razni tipi, ki bi radi izkoristili demokracijo in -naš demokratični razvoj za svoje razdiralno delo, ne bi očitali in jih dolžili, da zavirajo demokratizaci jo itd.« Daleč so torej že prišle razmere, da celo komunisti občutijo pomanjkanje demokracije in se že boje računa, katerega bodo morali polagati! Poleg vsega tega očita Tito komunistom tudi pogosto nezakonit-'' in krivično postopannje. Tako piše: »Dogaja se, da tudi komunisti, in EisunhoiflEFiBio otmanje -Zdravstveno stanje predsednika Eisenhovverja, ki je vzbudilo takšno zaskrbljenost, se stolno izboljšuje. 2e preteklo soboto je sprejel podpredsednika Združenih držav, Nixona, ki ga je obvestil o delu, vlade v zadnjih dveh tednih. Bojazen, da bi zaradi predsednikove bolezni razna mednarodna vprašanja, v. katerih so zainteresirane tu di ZdTužene države, morala bi" postavljena na stran in čakati, se je torej izkazala- za neupravičeno. Tako ženevska konferenca, kakor tudi razna druga vprašanja bodo tekla svojo normalno pot. V torek sta se, prvič po predsednikovi bolezni, sestala Eisenhower in Dulles. 'Poleg tega važnega razgovora je imel predsednik Eisen hovver ta teden še več uradnih o-biskov, vendar bo še štiri do pet tednov ostal v vojaški -bolnici, kjer se zdravi, nakar se bo lahko preselil na svoje posestvo v Gettys-burgu. Na delo v Washington se bo predvidoma vrnil v začetku prihodnjega leta. n« Sv. oče o športu Preteklo nedeljo je sv. oče slovesnosti, katero so priredili njemu na čast voditelji italijanskega športnega središča, spregovoril o športu. Dejal je, da je treba šport razširiti -tudi med manj premožno mladino. Opozoril pa je, da telesno urjenje ne sme biti samemu sebi namen, temveč mora biti usmerjeno k umskemu in nravnemu izpo polnjevaniu posameznika. Odlike pravega športa naj bi bile lojalnost, pravičnost in zmernost. Obsojanja vredno pa je trgovsko izkoriščanje in pretirano oboževanje Športa in njegovih prvakov. naštel vse poljedelske ukrepe ameriške zakonodaje, ki jih je ameriško organizirano delavstvo jpodpi-ralo in z njimi solidariziralo. Mei drugimi takimi ukrepi je naštet: določila za vzdrževanje poljedelskih cen, ukrepe za ohranitev zemlje, vprašanja kmetskih stanovanj, podeželsko elektrifikacijo in kme'-sk-i kredit. Povsem točno je Reutherjevo gledanje, da je celotno vprašanje poljedelskih cen in dohodkov far-marskih rodbin neločljivo povezano - vprašanjem, kako morejo A-meričani kot svoboden narod doseči in ohraniti polno zaposlitev delavstva in kako je mogoča polna proizvodnja, ki ustvarja dobrine, potrebne za ugodno življenje. Ameriški kmetovalec je največji odjemalec jeklenih proizvodov, je največji uporabnik petrolejskih proizvodov. Porabi na leto 24 m*-lijonov avtomobilskih pnevmatik. Ameriško gospodarstvo še ni sposobno, da ustvarja potrebno kupno silo, ki bi našla tržišča za izobilje, ki pa bi tako kupno silo lahko u-stvarilo. Ameriško delavstvo goji neomejeno vero v svobodno ameriško gospodarstvo. Nova revolucija sedanjosti je naslednja: Prvič v človeški zgodovini imamo dovolj orodja in dovolj znanja, da rešimo vprašanje -hrane in obleke, siromaštva in lakote. Sedaj smo na tem da rešimo ta vprašanja. Amerika mora biti pri tem vodilna sila, kajti Amerika je edina dežela nu svetu Z dediščino svobode ih Z vero v človeško dostojanstvo, fstdčasno pa je to dežela, ki razpolago s pri-rodnimi viri, tehničnim znanjem, dežela, ki more dokazati, 'da samo svoboden narod lahko sodeluje pri ustvarjanju in razdeljevanju izobilja. Svetovna borba med svobodo in -tnranijo, med demokracijo in komunizmom ne more biti izvojeva-na samo z orožjem. Svoboda bo premagalo- tiranijo njEt3K>aUJ3Ui' fronti, v borbi za človeški napredek, za človeško izboljšanje, za človeško dostojanstvo.... Bodočnost svobode ameriškega svobodnega gospodarstva ne pozna mejd. Ce bomo pogumni, če nas bo vodila zdrava pamet, da povežemo izobilje s potrebami ljudstva, vsega ljudstva, bo bodočnost naša. Kmetsko ljudstvo ima pravico do zaščite ln gospodarske pravičnosti, kajti- bodočnost kmete je neločljivo povezana z bodočnostjo vsega naroda v Ameriki. Kako temeljno se Tazlikuje tako solideristično gledanje delavskega voditelja z onim borbenim stališčem napram kmetijstvu, katero je zavzemala v stari Evropi stalno socialna demokracija. Obenem pa je tudi sijajni neuk, kako stališče napram kmetovalcem naj zavzema industrijsko delavstvo v našem -bodočem državnem življenju po osvoboditvi. Amerika je lahko v mnogem naša učiteljica, zato naj nam bo tudi v tem. Seveda bi bilo pogrešno misliti, da naj se združijo agrarne sile in delavstvo v eno fronto. Potrebna je diferenciacija. Poleg mogočne industrijske organizacije delavstva je potrebna organizacija poljedelskih koristi. Sele -tedaj bo medsebojni odnos mogel -biti harmoničen in plodovit, ako se bosta pogajali dve sili pojpolnoma enakopravni in v polni svoji organiziranosti. To pa danes še manjka v Zedinjenih državah. Agrarne koristi so še vedno razbite in nimajo enotnega zastopstva. II • 5. september, -Don dela. To ni samo praznik delavstva, vsi proize vajalni sloji, da, ves narod, od kapitalista pa do siromka, se udeležuje tega veličenstvenega praznika. Od 50 milijonov avtomobilov, kar jih ima Amerika — Sovjetska zveza ima samo en milijon, Kanada dva in Anglija štiri — jih je ta dan na avtomobilskih cestah Amerike pač veliko število. Vse je na izletu, vse na oddihu. Celo Ameriko povezuje tega dne eno Samo čustvo čudovite povezanosti, zasnovane na solidarističnem, ustvarjajočem delu. Na tisoče je ubitih tega dne v avtomobilskih nesrečah, pa to ni zapreka, da se ves narod raduje v tej orjaški tekmi človeške energije 5, september je velik praznik. Po letnem odmoru pa se — po -Dnevu dela nadaljuje izraba in uveljavljanje energij, ki ustvarja ogromne dobrine, ki se pa morajo podvojiti, potrojiti, podese-toriti, da bi se uresničil čisto ne-utopistični. stvarni, antikomurjistič-ni sen Walteria Reutherial BOGUM1L VOSNJAK VESTI z RIŠKEGA Priprauimo se h uoliluam Pretekli teden smo ’ poročali, da se bodo upravne volitve vrtite prihodnjo spomlad, iv sicer le meseca aprila. Vest je med našim Ijud-štvotn zbudila prfecejšnje zanima iljfe, iti faoreiiid reti tttdi dbbro razpoloženje, saj je od zadnjih splošnih upravnih volitev, ki so sc vršile junija 1951, minulo že precej časa. »Topot ne zaostanemo za uspehom, ki smo ga v preteklosti dosegli« se naši zavedni demokratje bodrijo in komaj čakajo, da nastopimo. Hkrati si tudi zaupajo marsikatero tajnost, ki jim daje up, da se tudi prihodnjega’ aprila izkažemo vredne nositelje in širit el je po štene demokratične misli in čiste narodne zavednosti. Res, da bi nam topot novolistar-ji radi prestrigli račune in pobasa 11 naše -glasove y prid Tito-komu-nt s tič ne stvari, toda mi se novih komunističnih sopotnikov ne boji-, mo in nastopili -bomo tako odločno in samozavestno, kakor v preteklosti, Odločno za vse naše pravice m odločno tudi za čisto resnico slo venske narodne edinosti in napredka po smereh in izročilu naših dedov. Zato je zaman misliti, da bomo mirno prenašali kako zapeljevanje našega človeka pod to ali ono krinko, iz enega ali drugega skritega in prikritega vzroka! Kdor zagovarja komunizem iz kakršnih koli nagibov ali tudi samo iz osebnih koristi, in Titov komunistični režim, četudi samo posredno podpira, je sovražnik demokracije,- vere in slovenske narodne zavednosti! Demokratje smo samb za jasne pojme in ideje, za odkrito politiko in proti zasebnim koristim tega a-li onega izmed nas samih ter tega ali onega iz vrst slovenske skupnosti. Nam je za častno javno uveljavljanje naše skupnosti, ki pa mora prav zaradi tega nastopati vedno pošteno in odkrito. Na položaju, v katerem živi slovenska. manjšina v Italiji, to je v detiibkiančni državi zahodnega u-stroje, ki mu je svoboda človeka kategorični imperativ njegovega obstoja in napredka, ni moči nihati še proti -drugemu ustroju kolektivističnega komunizma, kjer pred stavlja človek le številko v množici brezpravnih, se moremo nujno opredeliti za zahodni sistem demokracije, ker le ta odgovarja našemu načinu življenja in stremljenja k napredku! Z matično državo nas seveda veže krvno in duševno sorodstvo, ki prav pri značajnih narodih iin skupinah nikoli ne ugasne. Zato so take vezi nepretrgljive in povsem razumljive od strani vseh, ki mislijo pošteno. V Italiji pd smo dolžni -vztndjati na zahtevi, da nas zaščiti prav po načinu in vrsti zahodne demokra- cije, ki sloni na listini človečanskih pravic in svoboščin! V ostalem pa smo kot demokrat-je ^ odločnem, toda poštenem nasprotju a vsakim diktatorskim si-fitehioth šli pdizkilšJim tir si S, takimi sistemi in poizkusi za nobeno ceno ne spustimo šiiti v morebitna pogajanja za kakb političho mirno sožitje, ker nismo niti koristolovci, niti pristaši kake »polžke jeguljaste politike! Visok primanjkljaj v Ssvodnjata Pretekli teden je zasedal sovo-denjski občinski svet in razpravljal o občinskem proračunu za prihodnje leto ter ga tudi odobril, čeravno predvideva visok primanjkljaj v znesku 3,465.0001ir. -Dohodkov je namreč predvidenih 13 mi mijonov 836 tisoč lir, izdatkov pa kar 17 milijonov 511 tisoč -lir. Za kritje primanjkljaja bodo pro sili za državno posojilo, toda posojilo bodo morali občani odplačevati. Bolje bi bilo zahtevati, naj -primanjkljaj krije vlada sama po vzgledu goriške občine, ki stalno trka v Rimu na blagajne in doseže sto in dve sto milijonsko pomoč na leto, poleg tega, da ima še izredne dohodke od prostega pasu (zona franca) v višini do najmanj tSb tirtilijdnov -lih na leto. Sovodenjski občinski- svet je sklenil znižati davek na živino in raje povišati družirlski davek nekaterim bogatfejšiih občanom. Pri tem nam sili na dan vprašanje: Ali do sedaj niso v Sovodnjah pobirali družinski davek po zakoniti najugodnejši lestvici občine, in zakaj ne?! Sum, da je šlo za privilegirane izjeme, prihaja sam na dan, če pomislimo na politično zadržanje nekaterih »bogatejših« domačinov! V postavkah novih stroškov st > tudi dve novi: popravilo občinskega in šolskih poslopij v znesku 300.000 li.r ter javna ura v zvoniku za 90.000 lir ki jo bo postavil . podjetnik Peresin iz Moše. In ker si nekateri zasebniki lastijo gozdič pri Soči, imenovan »bošketo«, so na; seji sklenili .združiti drva iz tega gozdiče. Kaj pa proti omenjenim zasebnikom, ali ne bo ugotavljanja kake škode, in zakaj ne? Končno so na seji potrdili še dovoljenje goriški tvrdki »Goriziena« za avtomobilsko službo v občini. £ S Trgatev v Brdih Pomudil sem se le za par kratkih ur v naših prekrasnih sadja in Irozdja bogatih Brdih. Povsod fantje z brentami ia lepa dekleta s koši po vinogradih, ob trtah pod težo sladkega rumenega in zelenega gl-ozdja upognjenih. Šaljivi po-goVbri ih tflŠme tibrhhe pešHii! Matere doma hitijo pripravljat boljše kosilo, očetje pa vsi prevzeti bd skrbnega in naglega dela. v kleti, okoli čebrov, mastilnih mlinč kov, stiskalnic in sodov. In veselo klokotanje mošta v sodih! Brici tostran državne meje, zlasti v gorlških Brdih so s trgatviio letos zadovoljni. Njihov trud ni bil zaman in tudi toča je enkrat gri-zanesla. .Zato je veselje doma bolj čis o, ■bolj obilno. Otročiči z jerbaščki po vinogradih, okoli starejših, kot da bi se hoteli z njimi kosati ali pa jim dajati videz nebeškega raja na zemlji. Spomnil sem sc svojih otroških let, ko sem bil tudi sam tam v Brdih in »pomagal« ob trgatvi. Takrat so -grozdje mastili v čebrih z golimi nogami. Okoli polnoči so, mastenje zaključili in poučili zad njo južino. ki so jo zalili z žganjem! BRIC Vladni ukrepi in parlament Povišku davka na motorno olje, kavo in sol ne sme slediti povišek cen Trst in Reka ^Nadaljevanje s 1. strani) plačajo v blagu, ne pa z devizami. Vprašanje roka teh plačil pa je o-stalo, vsaj doslej, v glavnem nedotaknjeno, čeprav je to vate n, po vrstnem redu četrti element uspešne konkurenčne sposobnosti Trsta. Par d iti pred prihodom delegacije reškega pristanišča smo se namreč mudili v Grazu, In tamkajšnji gospodarstveniki so naim priznali da jih k reškemu pristanišču posebno privlačijo dolgi roki, na, katere jim reSke pristaniške ustanove kreditirajo manipulativne in prevozne stroške. Šest db osem ros-secev, in to zd vsote, katerih ne bi zmoglo skoro nobeno zasebno podjetje, niso pri tem nobena redkost. To je vatna okoliščina, v kateri Se znajdejo zasebni podjetniki enega pristanišča v konkurenci z drugim pristaniščem, ki je kolektivna, drtavna last. Tudi če se dste ostalo zadovoljivo uredi, če bo Trst imel dovolj ladij in dovolj rednih prog, če bo vse prav tako poceni kot na Reki, ostane ta problem še vedno odprt. Zasebni špediterji ga ne morejo rešiti. Gre za prevelike vsote in tudi za riziko, kateremu se ne morejo izpostaviti. Tu je potreben javni poseg, brez katerega ne bo mogla biti izenačena konkurenčna sposobnost zasebno-gospodarskega Trsta s komunistično urejeno Reko Vsekakor gre za značilno posebnost sedanje pristaniške konkurence na Jadranu, katero je treba v polni meri upoštevati. r * # Vlada se je te dni odločila za povišek davka raznim vrstam motornega olja, kavi in soli, ker mora pač rtajti okoli trideset milijard lir, s katerimi ugoditi zahtevam javnih uslužbencev, profesorjev, u-člteljtev, železničarjev, poštarjev in dhigih, ki hočejo, da se jim povišajo plače. Prvi so seveda dvignili glavo tisti, ki se s kavo najbolj okoriščajo, to je kavarnarj.i, in grozijo, s poviškom kar betih lir na ceiii ža skbaelifcO fehiže. Proti temu namenu se j'e Že dvignil glas pristojne oblasti, ki je iz^ JaVilS, da je Však nameravan po-višfek cen na drobno rieutemeljen, zlasti kar se tiče kave v skodelicah, ker se je že dolgo tega cene skodelici dvignila za pet lir in se ni več '.znižala, ko je letos enkrat cena kave na mednarodnem trgu padla za kakih 30 do 40 odstotkov. Sedanji vledni povišek davka na kavo pa bi znašal komaj za 50 do 70 stotink lire na skodelico. To pomeni, da je vsak povišek neupravičen in finančni krogi izjavljajo, da bodo takoj zvišali davke kava.r-narjem in seveda tudi trgovcem, čim bi oni dvignili ceno na debelo in ,na drobno. Tobak ne bo podražil, železnica tudi ne! Finančni minister pa je z omenjenimi poviški davka našel komaj okoli petindvajset milijard lir, s katerimi ugoditi zahtevam javnih uslužbencev. Treba je najti še najmanj pet milijard lir. V zvezi s item so pristojni krogi, da odpravi-jo psihozo, ki je z zadnjimi finančnimi tilorepi nastala, zanikali trditev, da -bo vlada podražila tobak in želeinice, ih sam ministrski predsednik Segni je izjavil, da utegne vlada najti vire dohodkov, ki naj zadostijo potrebam, drugod. Finanč ni minister Andreotti pa je povedal, da bodo nove vire dohodkov Iskali predvsem na polju pravičnega obdavčevanja raznih dobičkarjev, ki so svoje resnične dohodke prikrili in s tem oškodili državne finance. Kljub tem izjavnih pa ni. izključeno, di bodo verjetho poVišail takso na ntotorha Vozila. Zakon o pristojnosti vojaških sodišč Ta teden je poslanska zbornica začela razpravljati o novem zakonu glede pristojnosti vojaških sodišč, o katerem smo nekaj že pisali. t>anes potrjujemo, da so mnenja in želje poslancev v tem oziru zelo ločena, ker so eni za Vladni osnutek zakona, drugi pa proti njemu. Vlada je namreč s svojim predlogom pristojnost vojaških sodišč precej omejila in jim v glavnem ■priznala pristojnost za sojenje v vojski ne več službujočih državljanov v zadevah špijonaže in veleizdajstva ter oboroženega nastopa proti državi, poleg točno določenih zločinov čisto vojaškega značaja, ki jih službujoči vojaki zagrešijo. Drugi pa so mnenja, da je treba priznati vojaškim sodiščem samo pristojnost .za sojenje službujočih vojakov v samih vojaških izadevah. Razpravljanje o navedenem zakonu se je vsekakor začelo precej živahno in izid glasovanja bo lah- ko presenetljiv, ker so proti vladnemu predlogu tudi mnogi poslanci, vladni pristaši. Po končani razpravi o pristojno sti vojaških sodišč pride takoj na vrsto , volilni zakon, o čemer smo poročali pretekli teden, za nijim pa še zakon • kmetijških pogodbah, o katerem smo svojčas že tudi poročali. da so se na besedilo zakona zfedinile vse štiri vladne stranke, in sicer na temelju dogovora, da bbdO Imele pogodbe večletno ve-ijfevnost ter da bo odpoved pogodbe dovoljena samo iz pravičnega razloga (giusta causa) in proti primerni odškodnini! Imertbvatijfe ustavnega sodišča V kratkem pa bosta poslanska zbornica in senat morala imenovati pet sodnikov za ustavno sodišče, in tu bodo poslanci in senatorji v glavnem ločeni v dva tabora: v levičarje in proti levičarjem. Ustavno sodišče tvori petnajst sodnikov: pet jih imenuje predsednik republike, pet poslanska zbornica in senat in še pet pa predstavniki najvišjega rednega in upravnega sodišča, to je kasecijsko sodišče in državni svet. O' važnosti tega sodišča, ki bo med drugim pristojno soditi tudi v zadevah ustavnosti zakonov, pristojnosti državnih in deželnih oblasti ter v obtožbah proti predsedniku države in proii ministrom, glasom ustavnega določila, bomo poročali ob pravem času. v Števerjanu V nedeljo 16. t. m- ob štirih popoldne bo slovesna otvoritev občinskega doma v Števerjanu. Ta dom so, kakor zhano, nedavno od tfega zašbdai*. ohožhiki ih financer ji. (Zdaj so tem zgradili poseben dom ih občina lahko preseli svoje urade v lastni dom, ki šo si ge Ste-verjanci z velikim požrtvovanjem nekoč zgradili. Po otvoritveni slovesnosti se občinski svet zbere na Tedno sejo, katere glavna točka j,e razpravljanje o proračunu za prihodnje upravno leto. Kdor je proti režimu je proti Jugoslaviji KRMIN Na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta :e bilo govora o napeljavi elektrike in vodovoda v nekatere kraje krminske občine. Sklenili so .napeljati elektriko v Subid, Nova jo In Plešivo, vodovod pa še v Pradis povrhu. V zvezi z videmskim dogovorom giede osebnega obmejnega prometu in inalegh .trgovanja sfe s strani jtl-gošlovariškiH oBlašti Uganjajo pfefe-Cfej čudhe ih tbdi ttbvšečne stvari. Tako posetnike z italijanske strani ni • prehodnem bloku navadno temeljito pregledajo tudi po žepih in ne dovolijo nesti v Titovino niti najmannjše količine blaga, če ne gre za dnevno hrano. Zato morajo vsi, ki gredo v Titovino, to blago pustiti na bloku in ga ob povratku zopet dvigniti. 'Zgodilo sc je tudi, da niso pustili čez blok niti pisma v zaprti zalep ki,. namenjenega neki tamkajšnji ustanovi. To j. predstav- i.a.o -e r.-djU,,., t... . . k.s.tev svobodnega dopisovanja s priznano u-stanovo! Kaj pa so obmejni stražniki mislili, da najdejo v pismu? Ce je dovoljeno dopisovati po pošti, mora biti dovoljeno tudi osebno izročanje pošte! Našim ljudem, obiskovalcem svojcev onstran meje je seveda tako ravnanje od strani Titovih stražnikov neljubo, ker bi radi obiskovali svojce veselega srca in v sproščenem razpoloženju. Tako pa se spričo omenjenega ravnanja protestni glasovi vedno bolj širijo, zlasti ko so posestniki ob povratku zopet podvrženi temeljitemu osebnemu pregledu. Na bloku morajo zavreči vse blago, za katero ne morejo dokazati, da so ga kupili s tistimi borirni tri sto. dinarji, ki jih videmski sporazum dovoljuje prenašati čez mejo, odnosno, da so na kaki jugoslovanski banki in ne pri zasebnikih zamenjali lire za dinarje. Na bankah zahtevajo po več ko dve liri za en dinar, medtem ko velja dinar na mednarodnem trgu od 65 do 70 lirskih stotink! Kjer onstran meje banke ni, se razume, da posetniki tistih krajev ne morejo niti lir menjati! Zdaj so Titovi aktivisti onstran meje, spričo nezadovoljstva, ki ga je tako ravnanje tudi med tamkajšnjim ljudstvom zbudilo, jeli sklicevati večerna zborovanja, to je pra ve mitinge, kjer ima besedo le aktivist sam, ki ne dovoli ugovorov, šli pa. ki kakega predrzneža zapi •Ste (da ga potem policija kliče na odgovor) ali pa ga na licu mesta ozmerja z izdajalcem Jugoslavije! Tako je neki tak aktivist pred dnevi na nekem takem sestanku vpil in rohnel, da predstavlja vsak glas proti Tito-komunističnemu režimu blatenje Jugoslavije, te,r da so vsi, ki prihajajo iz Italije in režim tako ali drugače kritizirajo, pravi sovražniki Jugoslavije, skupaj 7. onimi Jugoslovani, ki jih po-slušaio in jim celo pritrjujejo. 'S tega mesta smo stalno zatrjevali, da istovetijo Tito in njegovi komunisti- Jugoslavijo s svojim režimom prav tako, kot je nekoč IZ SLOVENITE ŽIVINOREJA PROPADA Medtem ko so se ostale države v Zahodni Evropi skoro vse povzpele nad predvojno stanje v živinoreji, je današnja Jugoslavija še daleč od predvojnega stanja. Dosegla ni niti stanja, ki gai je imela po prvi svetovni vojni! Leta 1921 je prišlo namreč na vsakih 100 prebivalcev 50 glav goveda, lani pa kb-maj 31! In to stanje se še slabša, saj je zadnja štiri leta padlo za 3 enote. Res je siefer, da se je prebivalstvo številčno povečalo, a ne V sorazmerju, ki bi to stanje lahko 'i pravičilo! NEZGODE NA DELU !Po podatkih zdravstvene statistike Slovenije se je v zadnjih štirih letih ponesrečilo 39.500 delavcev na leto ali 130 delavcev na dah. Od teh nesreč je bilo vsako leto 105 smrtnih primerov. Večina nesreč je nastalo zaradi nezmožnosti in pomanjkanje Izurjenosti delavcev ter zaradi prekrškov delovne discipline. POMANJKANJE SADJA? Na splošno je letošnja jesen prinesla obilo sadja tudi v Sloveniji. Prav tako je bilo tudi zadosti zelenjave, povrtnine in, sploh vseh poljskih pridelkov. Kljub temu so pa trgovine s sadjem in zelenjavo tako slabo založene, da je le malo tistih srečnih gospodinj po mestih in večjih središčih, ki pridejo do teh pridelkov. Ze na vse zgodaj čakajo gospodinje pred temi trgovinami v upanju, da bodo kaj dobile. Tako počasi nastajajo dolg: repi nestrpnih gospodinj, ki bi rade vsaj sedaj v jeseni postregle svojim družinam s svežim sadjem. Zakaj taka slaba preskrba s sad- jem sedaj, ko je sadja povsod do volj? Je to samo potrošniška mrzlica, ki sili ljudi, da se čimprej iznebijo tistih par dinarjev, katerim ne zaupajo dosti več, ali tudi po-marijkanje vsakfe osnovne gospodarski z.lhoŽndstt današnjih socia lističnih trgovinskih podjetij? Verjetno je eno in drugo, če ne še celo malo sabotaže. MEDNARODNA RAZSTAVA VIN V LJUBLJANI Na mednarodni razstavi vin, ki je bila zaključena 11. septembra V Ljubljani, so slovenska vina dosegla odlične uspehe. Slovenski raz-Stavljalci so odnesli prve nagrade in sklenili so dobre kupčije S tujimi klijoči. Te kupčije znašajo nad milijardo dve sto dinarjev. ZAMENJAVA BANKOVCEV Zadnje čase se širijo vesti, da bo denar zamenjan in razvrednoten. ■Zaradi teh razburljivih vesti se jte moral oglasiti sam podpredsednik jugoslovanske vlade, Kardelj, ki je ljudstvo pomiril ali vsaj skušal pomiriti z izjavo, da bo sicer denar -zamenjam, a ne razvrednoten. Kot pravi Kardelj, bodo postopoma Vzeti iz prometa papirnate bankovce za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 dinarjev in jih zamenjali s kovanim denarjem iste vrednosti. Pozneje bodo prišli na vrsto tudi bankovci po 100, 500 in 1000 dinarjev. Ljudje se pa kljub temu razburjajo in bojč, da bodo zopet zgubili svoje skromne, težko prislužene prihranke. Pač dobro vedo, koliko veljajo zagotovila raznih predsednikov in podpredsednikov. PROIZVODNJA PREMOGA Predvidevajo, da bodo do konca tega leta izkopali v Jugoslaviji 14 milijonov 840 tisoč ton premoga. Kljub tako izraziti porasti proi vodnje premoga, ga je še vedno premalo celo za domačo uporabo, tako da o izvozu ne more biti niti govora, ali pa bodo Jugoslovani prikrajšani rta račun izvoza. NOVE ELEKTRARNE V Šoštanju gradč veliko termo elektrarno, ki bo izkoriščala velenjski lignit. V Vuhredu ob Dravi grade pa moderno hidrocentralo. Ti dve e-lektrarni bosta največji v Sloveni ji. Predvidevajo, da bosta začeli o-bratovati že v dveh ali treh letih. MOJSTRSKA SOLA NA JESENICAH Na Jesenicah 'so letos otvorili mojstrsko šolo z metalurškim ih kovinarskim oddelkom. Prijavilo se je nad sto delavcev, sprejeli so jih pa le 60 zaradi pomanjkanja prostora. V glavnem so se prijavili starejši delavci - mojstri, ki pa nimajo predpisane izobrazbe. ZAGREBŠKI VELESEJEM Te dni so v Zagrebu otvorili mednarodni velesejem, na katerem sodeluje 18 tujih držav, med katerimi tudi ZDA 'in Sovjetska zveza. Mussolini Istovetil Italijo s svojo fašistično vladavino! Morda sfe jdgosioVanskirh Oblastem videmski dogovor več ne do-pade in ne bi ga radi Izvajali. To so morali vedeti' že vnaprej, da i-ma ljudstvo oči, ušesa in srce!... Da ne bodo imeli nevšečnosti ir da ne bodo poslušali nasprotnih glasov naj sporazum izvajajo pošteno in človečansko, saj bodo na tak način le pridobili na ugledu in hkrati zadovoljili svoje ljudstvo in posetnike iz Italije. Naj dovolijo prosto gibanje s prepustnico tudi svojemu ljudstvu, ki želi tostran meje. Zadržanje in ravnanje Titovih oblasti pa se zrcali tudi v sledečem podatku: v nedeljo 9. t. m. je odšlo iz Italije v Jugoslavijo 1862 oseb, iz Jugoslavije pa je prišlo y Italijo komaj 187 Jugoslovanov!... Krojni tečaj ERRE-VI 'Krojni tečaj se bo vršil stalno v Gorici v ulici Alviano št. 6 v slovenščini. Vpisovanje bo od 17. do 20. oktobra od 19. do 20. ure. Istotam se dobijo tudi vsa potrebna tozadevna pojasnila. Pouk se bo pričel takoj, ko se bo prijavilo zadostno število učenk in se bo vršil, po želji, dopoldne, popoldne ali pa tudi zvečer. Istočasno in istotam se sprejme-o prijave za dopolnilni tečaj, katerega se lahko udeležijo vse one učenke, ki so izpolnile prvi tečaj. Imamo nove knjige za prvi in drugi tečaj. - Vljudno vabljene! SOGISLNil VPRaŠ8HJa Očetovstvo in mat. nezakonskih Komisija za notranje zadeve pri poslanski zbornici je te dni odobrila novi osnutek zakona glede očetovstva in materinstva nezakonskih otrok. Osnutek zakona, ki ga bosta poslanska zbornica in senat verjetno odobrila, določa, da se v vseh listinah,, zadevajočih nezakonske o-sebe, Izpusti , navedba .očetovstva in materinstva, razen V bnlH;'kf’ se bodo nanašale na pravice in dolžnosti, izvirajoče iz položaja zakonskega otroka ter rojstva (sfato lfe-gittimo e filiaziione). Ce bi namreč otrok ali starši rabili listino v dokaz očetovstva odnosno materinstva, tedaj se v listini morajo navesti tudi ti podatki. Listine, ki ne bodo prikazale o-četovstva in materinstva, bodo vendar morale vsebovati podatke glede časa in kraja rojstva. S tem zakonom mislijo odpraviti poniževalni položaj nezakonskih o-trok državljanov, ki so zaradi tega svojega nezakonskega stanja često izpostavljeni žaljivkam od strani neolikancev in hudobnežev. Prvotno so mislili dati vsakemu nezakonskemu otroku kako namišljeno očetovstvo odnosno materinstvo, pa se je izkazalo, da bi tako ravnanje lahko dalo povod hudim sporom in pravdam, ker če bi na primer zapisali, da je kdo sin Matije Gmaj-narja, bi se lahko res našel kak Matija Gmajnar na svetu, ki bi seveda upravičeno proti taki beležki ugovarjal in zahteval zadoščenje! 25 IN 27 LET STARA MLADfeNI- CA želita spoznanja zaradi ženitve z dekletoma, pripravljenima preseliti se v Združene ameriške države. — Ponudbe poslati na: upravo lista pod značko »2HN'ITBA«. Tovarni pohištva Tel. 32 KRMIN Copmons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 - Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo ŽIVALI NISO OKRUTNE ■ ■ napredek u kirurgiji srca O človeku, ki je nečloveški, pravimo, da je bestialen, živinski. Takih ljudi je zmetala vojna in revo lucijžt na. površje .vse preveč. Se sto in sto , stoletij bo o njihovih kr volognpstih pričala nepristranska zgodovina. Živali pa krivično razžalimo, če jim očitamo bestialnost. Bestia je latinska beseda, in kako je nastala, nam dokazujejo ščuva-nja živali v rimski areni. Lucij Kornelij Sulla je prvi dopuščal, da se je nekaj sto levov pred rimskimi množicami med seboj poklalo. Sulla je bil prvi, ki je pred žvali postavil človeka. Le z golim bičem oboroženi »bestiariji« so bili obsojeni, da jih, leviv medvedi in panterji raztržejo v amfiteatru. Tem krvavim igram je prisostvovalo nad deset tisoč krvi željnih Rimljanov. Številne krščanske mučence so zmetali izstradanim živalim. Rimski cesar Galerij Maksi-mijan je izvežbal medvede, da so obsojence žrli pri živem telesu. To so bile strahotne okrutnosti. Nad niimi so se opajale rimske množice. Ne poznamo razvoja iz bestialnosti v humanost. Grozotne borbe divjadi med seboj nastajajo le, če jih človek požene v. sceno. Ce bi med živalmi vladala totalna vojna, bi se že davno obojestransko iztrebile. Zakaj volk ne napada svojega brata? Zakaj se tigri med seboj ne mesarijo in požirajo? Zakaj močnejši šibkejšega ne preganja? Vse te živali se zavedajo svoje vrstno-sti in se izogibajo druga druge. Življenje , poteka več ali manj po podedovanih lastnostih. Pojanja in medsebojne borbe potekajo po določenih naravnih obredih in pri tem so smrtni slučaji le zelo redki. Premagani jelen beži prav tako kot premagani lev, ki se zateče na varno. Zmagovalec mu ne sledi. Res je, da mnoge živali z vsemi silami branijo svoje lastno ozemlje proti pripadnikom lastne vrste. Kei pa ima vaskdo svoje lastno okrož je, ne jjfihaja do medsebojnih prepirov. " Lev se ne more hraniti s travo. Potrebuje meso. Da si ga pa preskrbi, je prisiljen, da pobije zebro ali- antilopo. Ce se mu posreči naskok, pbbije žrtev z enim samim udarfcetn. Vse mesojede živali morajo ubijati. Le mrhovinarji so izjema. Živali svojih žrtev ne trpinčijo in niso okrutne. 'Kako pa je z dihurjem, ki se je vtihotapil v kokošnjak? Kako naj razumemo, da je riš poklal kar šest ovc lp požrl samo možgane in drobovje? Taki množični pokoli pa se vršijo samo na domačih živalih ki jjh je znatno laže podvreči ko* živali divjine. Tam, kjer je človek ravnotežje narave premaknil, se roparice navzamejo novih navad. Tudi tako imenovani ljudožrci med levi in tigri so postali taki šele zaradi sprememb svojega okolja, ki jih je izvršil človek. Mesojede živali niso nič bolj napadalne od rastlinojedih. Najnevarnejši živali .v Afriki sta na primer bivol in nosorog. Oba rastlinojedca sta smrtna sovražnika vsakega vznemirjevalca in zato ga tudi preganjata. Tudi sloni postopajo tako. Všl trije pa branijo samo svoje lastno območje, in to temeljito In z orjaškimi močmi, kakoi-so delali njihovi predniki že mili-johe let. Mnoge živali pa je moderno strelno otožje poučilo, da je pamet neje se človeku izogniti. Na področjih, kjer je do sedaj vladala ■veledlVjad ih kamor je prodrla ci awmuni»iiiiiiiiiiniiiniiiijiitiiiiiiiiHiiiii!iitmtiiiii!iMiiiiimimHiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimniiniii POD ČRTO S f A V A adniških seveda tu ne štejemo!). Tu gre 'za napačno psiho Joško sklepanje, da bo »čreda« sle -litike. Mirni razvoj pri opravljanju vseh deviznih in zunanjetrgovskih predpisov naj bi po teh zamislih pospešujoče vplival na izvoz. S tem. pa bi morali neizogibno na pot razvrednotenje dinerja in jugoslovan sko veljavo bi morali postaviti na njeno stvarno vrednost.« Dva zvona, kater' je počen? To je tudi edini komentar. Končno so dijaki prejeli sklepni obračun o svoji »vrednosti«. Včasih smo rekli o sposobnosti, ker se takrat ni toliko vrednotilo znanj« tvarine, marveč sposobnost uporabljati znanje, ki si ga je dijak nabral, ali bolje prisvojil iz knjig in predavunj šolnikov. Včasih se je torej bolj cenilo to, kar je dj.ak od znanja posedoval, t. j. kar jc v svojem duhu vskladiščil, kakoi ono, čes."r se je za skušnjo naguli1. Naj bo vrednotenje kakršno koli; dijaki in stsr'i so se za kratek čas oddahnili. Toda nemir in negotovost sta se umaknila iz dijaških misli samo za kratek čas, kajti pra” kmalu bodo zopet tu ocene, one iz prvega tromesečja. Ravnotežje med starši in otroci bo zopet razmajano in v družini bo zopet vladal nemir in vzburkanost. Nič novega! To se ponavlja odkar imamo svojo šolo. Toda, joj, vsakdo mora priznati, da je gover o naši šoli evfemističen, kajti svoje šole sploh nimamo. Zavode, ki so ji/h odprli zavezniki, siceT tolerirajo, kdaj bodo uzakonjeni, pa je izven naše volje in moči. To sta nje naše šole nikakor ne doprina-ša k mirnosti profesorjev, dijakov in staršev, ker vse vklepa v nenehno negotovost. Sicer pa ni današnja šola naša niti po svojem načrtu, niti po svojem duhu. Šolske načrte obrekujejo tudi itelijan ski sodržavljani; tembolj smo z njimi nezadovoljni mi, katerim šola maliči našega duha. Dolgo že nam obljubljajo zakon za naše šole, to da še niti enkrat nismo slišali, da bi naše šolnike povabili na posve o tem zakonu. Skratka, krojijo nam obleko, ne da bi nam vzeli mere Zaradi skoposti nam bo obleka pre' pretesna kot ohlapna, kaj še, da b' bila »prav po meri«. Tudi ta goto vost ni take vrste, da bi pomirjala profesorje, dijake in njih starše. Pa še nekaj je, kar mora vzdrževati duševno vzburkanost pri vseh, ki imajo posla s šolo. Solniški kadri se vsako leto izpreminjajo in izpreminjajo se tako, da v desetih letih še nimamo homogenega šoi-niškega kadra, ki bi lahko .utrdil značaj šoli in ki bi ji ustvaril neko tradicijo, bi jo oživljal in ji dajal duha. Za nameček je skoro ce loten šolniški kader nestrokoven, in ne dovolj poklicno pripravljen. T'. velja za Gorico, uvaja pa se tudi v Trstu, kjer formalnosti odTivajo najboljše poklicne moči na stranske tire ali celo na cesto. Kdo se še čudi, če so dijaki in starši ne-zaupni do šole? Pomanjkanje zaupanja pa zopet moti duševno ve drino. Celo desetletje živimo v tem negativnem razvoju naše šole; kdo bi nam zameril, če že celo desetletje narašča naša šolska nevroza! Vzroki šolske nevroze so tudi v družini. V tej zvezi moramo upoštevati predvsem stopnjo naobra-ženosti naših družin, da bomo laž"' uganili, odkod izhaja in kako narašča v njih živčnost. Ne smemo postavljati prav na konec naših razmišljevanj socialnih okoliščin ter bede in razvrata, ki iz njih izhajajo. Niti ne smemo prezreti borbe za obstoj, ki jo ponavadi bije družinski poglavar. Opažamo, da prav zaradi te borbe dandanes ne sledi otrokovemu študiju oče, marveč mati, ki je bolj podvržena nevrotičnim reakcijam in je manj sposobna za avtokontrolo ter je zaradi tega vedno pripravljena sejati v družini nemir in strah. Za nameček je njeno čustveno življenj? navadno bolezensko navezano na nje.ne otroke in kaj rada vidi krivico tam, kjer je zgolj pravičnost. Ne smemo pozabiti, da odtehta njeno večjo popustljivost do otrok največkrat neka samoljubno za po padena prizadevnost. V takem okolišu bohotno uspevajo nejrazličnej-še nevroze, med njimi seveda tud šolska, ki jo pospešujejo velikanski odstotki negativnih šolskih o-cen. Visok odstotek negativnih šol skih ocen bi lahko tolmačili s padanjem povprečne duševne ravni doraščajočih in mladine sploh. Ven dar je verjetno, da je vzrok v po manjkljivi organizaciji šole. Uspešnost poslednje lahko ocenjujemo s številom dijekov ki so dosegli »zrelost«, pa. čeprav so le uborno in površno opremljeni z znanjem. Dokončen sklep v tem pogledu bi lahko bil zelo neugoden tudi ze šolnike, kadar jemljemo v poštev n. pr. veliko število dijakov, ki niso usposobljeni koncem leta, ki pa jih usposobijo v jesenskem roku. Nihče ne more verjeti, da bi se za-vrnjenci ob koncu šolskega leta tekom počitnic naučili vse to, ker so med letom zamudili ali zanemaril'. Nehote se vsiljuje misel, da hočejo šolniki dokazati svojo visoko u-sposobljenost s čim večjim številom padlih dijakov, kajti ni mogoče verjeti, da bi bili šolniki zarad* svojega duševnega občutka odvi- snosti sovražno razpoloženi proti onim, ki jim dajejo vsakdanji kruh. Vsekakor so jesenski popravni izpiti pomota, ki vse počitnice neti nemir in živčno razdvojenost v družini in poganja dijakovo nevrotično reaktivnost do bolezenskih meji. V začetku šolskega leta so dijaki in starši še nekam mirni, a ta mir ne more trajati dolgo, kajti že se rfajavljajo ocene prvega tromesečja. Odslej .bodo dijaki podvrženi še večjim naporom, ki jih kmalu opeharijo za počitek in za vsa ko razvedrilo: vse jih bo odslej prevzela skrb za študij. Nekateri se bodo vrgli v tekmovanje za čim. boljše rede, drugi pa bodo zapadali strahu, da svojega dela ne zmorejo-in da se bodo slabo odrezali. Niti pri prvih, niti pri drugih pa ne bo-delo načrtno in smotrno, marveč bo trpelo zaradi kaotičnega hlastanja po knjigah v edini želji zagotoviti si uspeh. Pa čeprav dijakovo delo n.i načrtno in smotrno, bi vendai od strani profesorjev zaslužilo popolno oporo. Povečini pa modern šolniki ne spodbujajo .teh teženj dijakov in ne usmerjajo ter ureja jo prekomerne izrabe mladostnih sil, ampak jih celo zavajajo in u-bijajo z grožnjami o oceni, kar povzroči v dijakovem duhu še večjo zmedo Neizrecno zlo je, da je premnogo dijakov prepričanih, da mlati prazno slamo, ker so primorani učiti se celo kopico predmetov, o katerih so prepričani, da’ so z? praktično življenje povsem nepotrebni. Da mnogi šolniki ne' sodelujejo z dijaki kakor bi bilo potrebno, in sicer, da bi jih spodbujali, da bi jim vzbujali zaupanje v same sebe, da bi omiljevali nemir, negotovost in razdvojenosti, 'ki jih tlačijo, dokazuje dejstvo, da so t; šolniki prekomerno oleseneli v dodeljevanju slabih redov. Solnik im. na razpolago za ocenjevanje dijaka deset redov, toda uporablja posebno pridno prvih šest in še od teh predvsem spodnjo' polovico. tem redom pa dodaja še črtico (k? pomeni »manj«) ali pa druži po dva (n. pr. 3-4, 4-5 itd.), da tembolj dokaže nezmotljivost svoje o-cene. Tak način ocenjevanja kaže nedvomno na sovražnost; ki se ne oziira na to, koliko gorja f)ovzroč.i dijaku, kateremu vceplja manj vrednostni kompleks, mu vzbuja občutek krivičnosti in ga sili v zamerljivost in maščevalnost. Koliko skrbi povzroči staršem, ko }im' skali družinski mir. Tak način ocenjevanja ne računa s tem, da pre-mnogokrat posega v usodo posameznika in tudi vse družinske skupnosti. S takim početjem se u-stvarja in vzdržuje nevrotično stanje depresivnege tipa ali 'Celo razdraženosti, ki v mnogih slučajih vodi do usodnih reakcij. Doslej manjkajo znanstveni dokazi, da bi se šolska nevroza nadaljevala preko dobe šolskih klopi, vendar je težko zaniketi, da bi živčna razvratnost, ki se • je začele v šolskih, klopeh, to je v dobi najaktivnejšega telesnega in duševnega razvoja, ne vplivala ne osebnost dijaka in ga ne bi obremenjevala za vse življenje. Vsekakor je šolsko življenje izvor nemira, ki spodjeda duševno zdravje in ostane izhodišče duševnih neurevnove šenosti. Gorje pa, kjer naleti n<> že po naravi ošibljeno ali okvarjeno duševnost. • * v Lahko dodamo, da se neugodne posledice kažejo tudi izven šolskega življenja, saj zajamejo duševno življenje staršev in v naših raz merah ljudstva, vplivajo na gmotno stanje družin ter usodno odločajo o življenjskih poteh. — nt. DAROVI: Ga.M. M. iz Nabrežine daruje SDD 1.000 lir v spomin pokojne Vide Berardi roj: Koželj ter 1.000 lir v spomin na prvo obletnico smrti moža V. M. V spomin pok. ing. Antona Gašperšiča darujeta g. Alojz Zege in I. Tomažič po 1.000 lir' za Slov. prosvetno matico. Prisrčne hvala! Odgovorni urednik: Prof, Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu MIZ B rl I | Kmetovalci T podjetnih! a Deske smrekove, macesnov« in trditi letov, trame In por* kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlala Sonnlno, a 4