139. Stroilka.
t Llodllail, i ponideOBR, zi. jnnlja 1915.
XLVIII. (elo.

.Slovenski Narod" veljt v Llnbljanl na dom dostavljen:                             v upravniltvu prejtoun:
«k> kto naprtj . • • . K 24-P« l«t« m • • • . . 12--c«*rt l*tt     *       •   •   •   •    0   9"—
ćelo Itto nsprcj • , . • K 22°— polltta . • • • - # U*— četrt ^to      •       •   •   •   •     '   J5t
Dop!s1 na) se frankira'o. Rokopisi se n« mftjo. gy«nHtv i Kultova »lica ŠL ft (w pcttilčja Icvoj iiUla« ^t H
IiMafa vaak !•■ svacar izTx«mftl nedelja ln prazaik«.
Interati vtljijo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat pa 14 vin., za trikrat ali  vcčkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru,
UptavniMvu naj se pošiljajo luročnine, rcklamadje, inscrati Lt(L,
im je administrativne stvari
———   liiftiM Ma^Oka val|a !• vlaar)av.   ——-
lb pfaBMM naročil« br«c istodobne vposlatve narefnin« M aa Mita. -*«r*tea ttstinaM ftalafaa at Sa.
.Slovenski Narod" Telia po posti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej     •   K  25'—
pol leta       „         „     .   *    •  13"—
četit leta     .         m     .   .    .    6'SO
na mesec    «        •     »   «    •    2*10
za NtaAjo;
ćelo leto naprej        .   .   .   K H>—
za Ameriko i« vu dnifft «W1sie>* ceJo Itto napraj   ,   .   •   .   1C IL**
Vprašanjem plede Inseratov se nai priloži za odgovor dooUnio« aii w«k. Uaravoistvo (spodaj, dvorlSče levo), Bnallava «M«a at 5, toUiaa fe WtL
Via v pri Lvovu.
GFODSKA    CRTA    PREBITA.
Duna], 20. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 20. junija ob 10. dopoldne;
Rusi so na ćeli fronti vrženi iz pozicije na \Vereczyci ter se od da-oes 3. ure zjutraj povsodi umikaio.
URADNO   POROCILO   O   VELIKI ZMAGI   ZAVEZNIŠKIH   CET   PRI MAGIEROWU   LN  GRODKU.
Dunaj, 20. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko  bojišče.
Nadalievanie krepke ofenzive združenih armad je doseglo včeraj v bitki pri Magierowu in Grodeku novo popolno zmago nad sovražnimi armadami.
Po forciraniu Sana in zopetnem zavofevanju Przemvsla ie uspeh združenih armad izsifil v prebija (ni bltkf med Lubaczowsko in zgornjim Dnjestrom dne 15. iunija nadalinie um i kan je sovražnika, ki je bil med-tem s pritegnitvijo številnih ojačenj, posta! zopet krepak za boj. Sovraž-nik se te takrat z velikimi izgubami umaknil v vzhodnji in severo-vzhod-nji smeri.
V nasledniih dneh je najvišje rusko armad no vodstvo zbralo še enkrat ostanke poraženih armad v varstvo gališkeea glavnega mesta in da bi naše prodiranje končno ustavilo v pozicijah Wereczyce, ki ie po terenu moćna ln dobro pripravljena.
Po budem boju je naval Ju naških združenih armad tuđi to pot oma jal ćelo rusko fronto.
te v popoidanskih u ran je bila sovražna pozicija v napadalnem prostoru armade generalnega polkovni-ka Mackensena pri Magierowem prebita. Sovražnik se je začel umi-kati proti Rawi Ruski in Zotkiewu, dočim se je ob Wereczycl še srdito ustavljal.
Ponoći so deli armade Boehm-Ermolii jurišali na sovražne pozicije ob obeh straneh ceste v Lvov. Ob-enem so drugi kori te armade vdrll povsod v sovražno glavno pozicijo.
Od 8. zjutraj se Rusi na ćeli bojni fronti umikajo, tako proti Lvovu, kaor tuđi na sever in na Jug od nje-ga. Združene  armade iih preganjajo.
Zopet je prišlo zmagovalcu v roke na tisoče vjetnikov in mnogo vojnega materijala.
Na zgornjem Dnjestru je začel sovražnik zapuščati svoje pozicije. Na fronti armade Pflanzer je bil na več krajih napad ponovljen, a vedno z velikim! izgubami odbit.
Namestnik načelnika  generalnega štaba vi. Hofer, fml.
ZMAGOVITA ARMADA MACKEN-SEN JE  VRGLA    RUSE   ZA  VELIKO  CESTO  ZOLKIEW - RAWA RUSKA.
Berolin, 20. junija. (Kor. urad.) Uradno porocajo:
Armade generalobersta Mackensena so vzele grodsko pozicijo.
Na pričetku včerajšnjega dne so pričele nemške čete in pa zbor fml. Arza z napadom na moćno okopane sovražne crte.
Po trdovratnem boju so bili po-poldne sovražni jarki, nahajajoći se skoro povsocfi v več ziporednih vr-stah na 35 kilometrov dolgi fronti se-verno od Janowa do Hute • Obedya-
ske, južno - zapadno od Rawe  Ruske, v naskoku zavzeti.
Z\ f^čer je bil vržen sovražnik vse za , diko cesto 2olkiew - Rawa Ruska.
Pod pritiskom tega poraza se je sovražnik.na katerega trdo pritiskajo avstro - ogrske čete. danes ponoći tuđi iz sosednje pozicije, med Grod-kom in dnjestrskiml močvirji umakniL
Med dniestrskimi močvirji in iz-livom reke Stryi ie opustil sovražnik južni breg reke Dniestra.
Vrhovno armadno vodstvo.
POZICIJA   ZA   POZICIJO    RUSKE
OBRAMBNE      CRTE      PADA.    —
GRODEK,    KOM4RNO,     LLANOV
OSVOJENI.
Dunaj, 19. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko   bojišče.
Bitka v Galiciji se nadaljuje. V naskoku proti nepretrgano zvezani obrambni poziciji Rusov ob VVere-czyci in severno od nje so zavzele čete zavezniških armad pozicijo za pozicijo.
Grodek in Komarno sta osvo-jena.
Na severai fronti smo očistili južni breg Tanewa od sovražnika in zasedli Ulanow po Ijutem boju.
Južno od gorenjega Dnjestra napad zavezniških čet napreduje. — Vzhodnja skupina armade Pflanzer je nove težke napade Rusov zopet krvavo odbila.
Namestnik  načelnika  generalnega štaba pl. Hofer, fml.
SOBOTNO  NEMŠKO  URADNO
POROCILO O POLOŽAJU NA
SEVERNEM BOJIŠCU.
Berolin, 19. junija. (Koresp. ur.) Uradno razgla^ajo:
Ruski napadi pri Šavlih, ob Da-vvini in v odseku Szlawanta so bili odbiti.
Južno - zapadno od Kalvarije je bila vas Wolkowizna v naskoku za-vzeta.
Rusi so bili zapadno od Sana vrženi do crte Zapuščie - Ulanow, vzhodno od tod pa čez crto Tanew-Pauczka.
Napadamo pozicijo Grodek.
Med močvirji ob Dnjestru in Sa-nom se nahajajoči Rusi so bili napa-deni in potisnjeni proti severu.
Napadi se nadaljujejo.
Vrhovno armadno vodstvo. *
POLOŽAJ  NA   SEVERNEM POLJSKE M.
Berolin, -0. junija (Kor. uraj.) Uradno razglašajo:
Odbili smo ruske napada na Szawle in Augustow.
Lastni šunki manjšlh oddelkov so povzročili osvojiitev sov raznih prednjih pozicij pri Budin, Przvsil-kih ln Kalezil vzhodno od ceste Przasznysz-Mysczynlce.
Južno od Piliće so zavzele čete generalobersta Woyrscha v zadnjih dneb več sovražnih sprednjih pozicij.
Vrhovno armadno vodstvo.
NA POHODU PROTI LVOVU.
Zadnja oorambna crta ruskega gospodstva v Lvovu pada: naše zmagovite armade podirajo z jekle-
nimi udarci ogromno grodsko barijero: čete generala Bolima so zavzele Grodek in Komarno ter vrgle Ruse iz njihovih pozicij ob reki \Vereczy-ci, oJtokom groJskih ribnikov in barja, ki se izliva v Dnjester. Ruske sile so od včeraj 3. ure zjutraj na urniku in se vale na Lvov nazah pač prepričane, da jt tuđi ta emporii ruske vlade v Oalciji že toliko kakor izgubljen. Dalje proti severu prodira armacia Mackcnsen ter bo skon* prekoračila crto Marol - Miasto-Ra\va Ruska - Magierow - Janow, medtem ko čisti armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda ozcmlje med Ta-ne\vom in Sanom ter potiska ruske Čete polagoma preko Tanc\va, one-mogočujoč tako vsako eventualno presenečenje za naš, proti Lvovu prodirajoči centrum.
Oniagala je končno tuđi ruska ofenziva ob gorenjem Dnjestru. Rusi se pričenjajo umikati in Linsinge-nova armada jim sledi za petami.
Tako se pomikaio zavezniške armade v vedno ožjem polkrogu vedno Mižje Lvovu, katerega padec bo venčal najgrandiioznejšo ofenzivo vseh vojn in vseh časov.
Rusija   napov ediije   veliko bitko pri Grodeku.
rJaag, 21. iunija. (Kor. urad.) I?euter:ev urad nazanja iz Petrogra-da veliko odločilno bitko pri Grodeku ki bo tako velikaška, da se lah-ko vse dosedanje bitke smatra za boje predstraž.
Ruska pomirievalna poročila v fran-coskem časopisju.
Iz Zeneve porocajo z dne 19. ju-niia: Iz Petrograda so Rusi poslali franeoskemu časopisju sledeča po-mirjevalna poročila, pri katerih se bere lahko med vrsticami pripavo na morebitni neuspeh: Nemška strategija si je kot čili postavila Lvov, ki ga namerava s severa kakor z juga obkoliti. Avstrijske in nemške armade so pri tem zaposlene. Bliža se zadnji napor in dosedanji veliki boji v Galiciji so Ie nekaki boj predstraž v primeri k strašni bitki, ki se bo sedaj vršila. Javno mnenje v Petro-gradu popolnoma zaupa v izid te ve-likanske bitke.
KAKO   SE   TOLA2IJO NASPROT-NiKI  NAD   RUSKIMI  PORAZI.
Casopisje v sovražnih državah je dolgo zamolčevalo uspehe zavezniških armad, toda padla je ena ruska pozicija za drugo, padel je Prze-nivsl, zmagoviti zavezniki se bližajo Lvovu in sovražno casopisje je moralo rado ali nerado povedati svoji javnosti vsaj deloma resnico. Ob-enem pa so začeli v Franciji. Angliji in posebno pridno tuđi v Italiji iskati razne argumente in utemeljitve, ki bi naj ublažili v javnosti konsterni-rujoči vtisk ruskih porazov. In voja-ški učenjaki entente so se kmalu združili v svojih nazorih: avstrijske in nemške zmage spioh nišo nikake zmage, ruski porazi spioh nišo porazi! Zakaj? »Temps« pravi, da je si-cer res, da se Rusi umikajo, toda to je Ie posledica trenutne premoći av-strijsko-nemške artiljerije. Rusi bodo kmalu svoje topništvo retablirali in potem: gorje zaveznikom- Res je mogoce, da se polastijo avstrijske in nemške čete med tem ćele Galicije, toda to ni pozitiven uspeh, temveč to je Ie markiranje uspeha. Kar je glavna: ruska armada ni poražena in ima še kolosalne rezerve, zavezniki pa postajajo vedno slabejši. Zato bodo Rusi Galicijo »z lahkoto« zopet zavzeli. »Matin« tolaži svoje čitatelje z izrekom ruskega vrhov-nega poveljnika Nikolaja Nikolajevi-ča, ki je te dni dejal belgijskemu špe-cijalnem odposlancu generalu de Wittu: »Umikanje ruskih armad v Gaiiciu je brez pomena, saj smo se
leta 1812. umaknili ćelo do Moskve. Ce gremo nazaj. storinKj to Ie radi tega, da borno sli še bolj naprej. Bo-dite popolnoma mirni.« Navzlic vsem tem tolažilnim besedam se pa javnost v sovražnih državah Ie ne da pomiriti. Casopisje se je v ten deže-lah že preveo diskretiralo in besede ne inorejo izbrisati dejanj. Zato so se zatekli italijanski listi k nekoliko drugačni taktiki. »11 Resto del Carli-no« dokazuje italijanski javnosti ta-korekoč s številkami, da avstrijsko-nemške zmoge nišo pravzaprav ni-česar drugega, kakor — prve stop-nje do popolnega poraza. Zavezniške čete lezejo sedaj takorekoč na visoko lestvico, s katere bodo padle v prepad. Ta-le grandijozen račun je napisal >^Resto«: Lvov spioh ni v ne-varnosti. Ona mala pridobitev terena v Galiciji je brez važnosti za od-ločitev. Nemci in Avstrijci so izgubili od konca aprila po 10.0CK) mož na dan in Še več. Med 17. in 20. majem so znašale njihove izgube po več 10.000 na dan. Primanikuje jim kava-leriie, 5 divizij je bilo ob Dnjestru uničenih. Število njihove pehote se je v teku gališke ofenzive zmanjsalo za eno četrtino, da, za eno tretino, ako vštejemo onih 50.000 mož, ki so jib Rusi zajeli. Artiljerija je sicer naj-manj izgubila, toda brez konj in brez municije tuđi ona ne more ničesar več doseći.« Končni poraz zavezni-kov se zdi torej »Restu« siguren.
Argumenti avstrijskih in nem-ških čet nišo pisani s peresom, temveč z orožjem. In v tem je utemeljena končno ona razlika med našimi nazori in nazori vojaških učeniakov entemnih držav. ki se je z nobenimi besedami ne da premostiti.
Naloga Angliie: Nemce ubiti.
London, 17. junija. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik londonske »Times^ razpravlja o položaju, ki je nastal vsled nemško - avstrijske akcije v Galiciji in piše: Rusi še ene petine svojega moštva nišo spravili na bojice. Tuđi če bi Galicijo začasno izgubili, ne bodo armade centralnih držav zadosti moćne za resen vpad na Rusko, ker tak vpad zahteva po številu velikansko premoć. Misli na
rusko umikanje in ponesrečenje pre-bitja sovražne linije v Flandriji ter poročila z galipolskili bojišč naj ne vznemirjajo preveč ljudi. Naša naloga je, Nemce ubiti. Rončna zmaga. nam je gotova.
Avstrijska in ruska uradna poročila v Londonu.
London, 19. iunija. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik lista »Morning-post<- obžaluje, da pridejo berolinska in dunaiska uradna vojna poročila en dan preje v London kakor ruska. So-vražniki so prvi, potem je nemogo-če preprečiti, da njihova poročila, ki so se izkazala kot bistveno pravilna, ne bi napravila na občinstvo vtisa.
DROBNE   VESTI   IZ   RUSIJE.
Smrt  štirih   ruskih  generalov.
Iz Curina porocajo z dne 18. junija: -Novoje Vremja<' ima včerai privatna mrtvaška naznanila o štirih ruskih generalih: Sacharova, Sai-zewa, Krata in Lopuchina.
Zbiranje čet ob švedski meji.
»Hamburger Fremdenblatt« po-roča iz Stockholma: Potniki iz Finske porocajo o zbiranju večjih ruskih čet na Finskem in ob švedski meji.
Ruski notranji minister odsiopil.
Petrograd, 19. junija. Ruski notranji minister Maklakov je demisi-joniral. Za upravitelja ministrstva je imenovan Serbašev.
Ruska industrija.
Petrograd, 18. junija. (Kor. ur.) >Rječ« priobčuje z zadovoljstvom sklep trgovskega kongresa, da je ne-obhodno potrebno reformiranje ce-lotne industrije za vojne svrhe po nemskem vzorcu. Obžalovati je Ie, da se je ta sklep storil sele sedaj, po desetmesečni vojni.
Monopol  na kavo v Rusiji.
Pariz, 18. junija. (Koresp. urad.) Kakor poroča »Temps«, namerava ruski finančni minister vpeljati monopol na kavo, katerega donesek se je proračunal na leto na 20 miljonov rubljev.
Naše križarhe in torpedovke
zopet ob italijanski oboli.
NOVA   USPEŠNA   AKCIJA   NAŠEGA   BRODOVJA OB ITALIJANSKI OBALI.
Diinaj, 19. junija. Uradno razglašajo:
Dne 17. in 18. iunija je izvršilo več naših križark in torpednih jednot ogledni obhod ob italijanski obali od državne meje do Fano.   Pri tem so
s topovskim ognjem poškodovale semafor ske postaje ob izlivu Taglia-menta in pri Pesari ter železniške mostove Čez reke Metanio in Arzila pri Rimini; tuđi so potopile neki italijanski parnik, rešivši njegovo po-sadko.
Vse naše ladje so se vrnile ne-poškodovane.
Brodovno poveljstvo.
Z  LAflKOTO  ODBITI   ITALIJANSKI NAPADI PRI PLAV AH, RON-KIH IN TR2ICU.
Dunaj, 20. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo.
Italijansko   bojišče.
Po lahkem odbitju slabejšlh ita-lijanskih napadov pri Plavah, Ronklh ln Tržiču, je tudl včerai na fronti ob Soči nastal zooet mir. Tuđi na koro- 1
ški meji strelja   sovražna   artiljerija brez uspeha na naše utrdbe.
Pri svojem, vsaj z eno brigado Izvršenem in, kakor znano, povsod odbitem napadu na naše postojanke vzhodno doline Fassa, je imel sovražnik znatne izgube. Samo pred eno oporno točko je bilo naštetih 175 italijanskih trupel.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.           j
•   •   •      .■>:■■■'u
VSOBOTO JE VLADAL NA ITALIJANSKI     FRONTI     RELATIVNI MIR.
Dunaj, 19. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:                             ^
Italijansko bojišče:        ''
Ob fronti na Soči in ob koroški meli je nastal po zadnjih brezuspe-Šnih, z velikimi Izgubaml združenih napadih Italiianov mir, katerega pre-rušujejo Ie posamezne praske in na nekaterih mestih topovski ogenj.
Neki, včerai popoldne pri Plavah od sovražnika izvršen napad smo s topovskim ognjem že v kali zatrli.
Ob tirolski meji so bili italijanski oddelkl, kl so skušali prodreti proti gorskim prelazom vzhodno od doline Fassa, povsod odbiti , >   ^
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKOLT, d.ic 21. junija  i*i5.
139  št«v.
Sovražnlk Je ustavil brezuspešne napade na pfanoti Folgaria in Lava-rone.
V maloštevilnih »određenih« kra-jih ob raeji mučHo Itali]ani ljudstvo i tem, da iemlielo tale In izdajajo brutalne nasilne odredbe.
Namestnik načelnika  generainega štaba pl. H 6 f e r, fml.
•     »     •                 w^
Strahovit boj pri  Plav ah.
Dunaj, 20. junija. (Koresp. urad.) Vojni časnikarski stan:
O zadnjih bojih pri plavskem prehodu se je izvedelo za naslednjc podrobnosti:
Italijani so več dni obstreljevali naše pozicije s 100 topovi. Nato je udarila 3. italijanska divizija. Naša pehota je pustila z neomajno mir-nostjo sovražnika, da se ji je popol-noma približal, nato pa ga je pričela strahovito obstreljevati.
Italijani, med katerimi se je na-hajalo mnogo vojakov, ki so se bo-jevali že v Tripolitaniji, pa navzlic velikim izgubam nišo odnehali prodirati. V diviem boju, v katerem so se posluževali vojaki puškinih kopit, lopat. kamenja, nožev, da ćelo zob, so se ponesrečiti 3 sovražni naskoki. Ko je bila njihova odporna sila zlom-ffena, so se pričeli Italijani umikati, pustivši na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih.
Boji pri Toiminu in  Gorici.
Kopenhagen, 18. juni ja. (»Gr. Tagbl.«) Pariške vesti poročajo. da se vrše pri Toiminu in Gorici trdo-vratni boji. Avstrijci so Tolmin moč-no utrdili ter preprečajo italijanske poskuse, prekoračiti Sočo južno od tega kraja. Italijanski oddelki, ki so prispeli od Kormina in St. Lovrenca, so pričeli napadati avstrijske pozicije z juga sem.
Tolmin je pravcat!   Przemysl.
Berolinska »Morgenpost« javlja preko Lugana:
»Secolo« poroca: V Toiminu nas caka 30.000 svežih, izvrstno opremljenih braniteljev. Toda, se več vredne so tamkajšnje obrambne pozicije, katere so kar najmodernejše zgrajene. Vse je v železu in betonu, povsodi so podminirani jarki, žične z elektriko nrepojene ograje — skratka Tolmin je pravcati Prze-mysl. Toda Tolmin moramo vzeti in ga borno vzeli, ker le tako moremo zasesti Gorico in si zasigurati nemo-teno posest soškega ozemlja.
Radf franktirerjev je odredil vrhovni poveljnik odstranitev prebival-stva iz vojnega okoliša.
Na koroški mejl.
»Karntner Tagblatt« poroca s koroške meje: Dne 17. junija je stre-Ijala naša artiljerija skoro neprene-homa na italiianske pocizije, ki se nahajajo na italiianskih tleh (Kron-hofergraben). Naša pozicija na Plockenu je nedobitna. Od Wo!aj-skega jezera ničesar novega. V Mauthenu so pokopali prve tri padle vojake. Naše izgube so sploh jako maihne, izgube Italijanov pa zelo velike. V zgornji Ziljski dolini je sli-šati grmenje topov, prebivalstvo pa je popolnoma mirno in prepričano, da sovražnik naših obmejnih pozicij nik-dar ne bo predrl.
Na?3   težka artiljerija na koroških gorah.
Reuter poroca, da so Avstrijci namestili svojo težko artiljerijo tako, da lahko obstreliujeio vse na visokih obmejnih koroških gorah se nahaia-joče italijanske pozicije. Artiljerijski boji trajajo dan in noč.
Skupno delovanie zavezniških momaric v Adrijl.
Pariz, 20. junija. (Kor. urad.) Moro ari ško minrstrstvo poroča urad-no: Francosko in anglesko brodovje V Sredozemskem morju deluje skupno z italijanskim brodovjem, kar do-voljuje uspešnejše nadzorovanje v Adriii. Ladje zaveznikov iščejo tuđi zaloge petroleja nemških podmorskih čolnov v Sredozemskem morju, da bi jih uničili
Novi italijanski podmorski čolni.
Iz L u g a n a poročajo, da dobi italijanska mornarica nove podmorske čolne, ki so tako mali, da jih bo-do imele vojne ladje na krovu.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Italijansko časopisje lovi Še ved-no z veliko vnemo »avstrijske in nemške vohune« ter priobčuje vsak dan sezname sumljivih ljudih. Sum-Ijiv pa je vsak, ki ima nemško ime ali pa kake zveze z nemškim člove-kom.
Listi razširjajo tuđi razne smeš-ne vesti o stanju avstrijske armade ter o naših generalih — vesti, ki se nahajajo v najostrejŠem nasprotstvu z vsebino samih italijanskih uradnih vojnih poročil. NajnovejŠa senzacija je ta, da so prevzeli vrhovno povelj-
stvo na italijanski fronti raporedo-ma že trije najsposobnejši avstrijski generali, katere pa so morali odsta-viti. Prvi je bii Conrad - Hotzendorf sam, drugi gen. Dankl, tretji general Rohr. Sedaj so poklicali — Hinden-burga.
Italijanska socijalistična stranka je pričela agitacijo za vojni davek, ki bi ga naj plačevali izključno le pre-možni sloji.
V  Rim je prispel bivši rimski župan Nathan, ki se je ob izbruhu vojne nahajal v Ameriki.
Orožniki so zasedli vilo Falco-nieri v Frascati pri Rimu, last nem-škega cesarja, Čes\ da se skrivajo v njei — Avstrijci.
Italija je poklicala za 15. t. m. že svojo tretjo vojaško kategorijo pod orožje, ljudi, ki so popolnoma neizvežbani.
V  Genuo, Aosto in v Vercelli so pripelali  velike   transporte    ranjen-cev iz bojev na Krnu.
V  nasprotju z blebetanjem italijanskih listov o »žalostnem   stanju« avstrijskih čet objavlja senata Pel-lerano, ki se je mudil na fronti, čla-nek, v katerem priznava, da je »sovražnik  močan  in strašen«.  Prema-gala   da ga bo le boljša strategija in večja hrabrost.
Francoski trdniavski topovi za Italijo.
Švicarski listi javljalo, da so spravili Francozi većino težkih topov iz trdnjav v departementa Hau-tes Alpes v Italijo.
Bližnji vojni cilji Italije.
Dunajska »Zeit« prijavlja slede-čc poročilo iz Lugana: Znani italijanski vojaški pisatelj polkovnik Barone pravi v svojem popisu o do-sedanjem poteku italijanske vojne, da si mora italijanska armada z za-sedenjem gotovih važnih točk zago-toviti hrbet proti napadom iz Trenti-na in iz Tirolov, iz Cadova in iz Koroške. predno bo mogla razviti svoje mase in začeti ofenzivo v velikem slogu. To delo se izvršuje s pripra-vami in zbiranjem znatnih sil v ozad-ju na takih tockah, da bo napad v hrbet nemogoc. Pri rešitvi te naloge, ća se je artiljerija dobro obnesla. Pred odločilnimi bitkami ob Soči se mora izvršiti še druga akcija. Za uspeh ofenzive je potrebno, da mo-rajo Italijani obvlaćati vse operacijske linije; le tako morejo razviti velike mase. Prva teh linij je pri Pon-tebi; čuva jo kompleks utrdb, ki se najbolje imenuje zavarovano polje okrog Trbiža in ki jo v ožjem smislu zapirajo naborjetske utrdbe. Dalje, na jugu pontebske linije, je več čest, a vmes je triglavsko pogorje in ni tam dovolj možnosti, da bi se mogle razviti italijanske mase. To ozemlje, to je, doline gornjega Tagliamenta do Trbiža in utrdbe okrog Trbiža, moralo Italijani dobiti prej v roke, predno zamorejo razširiti invazijski prostor tako, da se bo mogla začeti velika bitka. To pojasnjuje tuđi, za-kai avstrijska armada svoje pozicije tako mogočno brani. »Zeit« končuje svoje poročilo z dostavkom, da proglasa polkovnik Barone kot apsurdno misel. da naj se Italija nmeji na zavojevanie tisteea ozemlja, ki ga je pri pogajanjih zahtevala.
Dogovori med nasprotnikl.
Rimska >Agenzia Nazionale« trdi, da pozna bistvene točke dogovora, ki ga je ^klenila Italija z Angli-jo, Francijo in Rusijo. Glede jadrian-skega morja in vzhodnega dela Sre-dozemskega morja, zlasti tuđi glede srbskega izhoda na Adrijansko mor-je so po zatrdilu navedenega vira sklenieni natančni dogovori. Glede drugih vprašanj, zlasti glede Male Azije, pa določa dogovor samo obveznost, da se bodo imenovane države zmenile primerno uspehu vojne.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Avstrijski    ietalcl    nad    Crno goro.
Iz Cetinja poročajo z dne \S. junija: Po crnogorskih poročilih se je pojavil neki avstro-ogrski aeroplan nad Podgorico, drugemu glavnemu mestu Crne gore, ter vrgcl več bomb.
Šef srbskega   generalštaba zbolel.
Bukarešta, 19. junija. .»Grazer Tagbl.«) Iz Niša poročajo: Šef srbskega generalštaba, vojvoda Putnik, je opasno zbolel.
SRBI V ALBANUL
Beroiin, 19. junija. Po ansleških
poročilih nadaljujeja srbske čete svoje prodiranje v ćeli Albaniji. Za-vzele so Clbasan, Tirano ter obkoli-le Drač, ki je pred padcem. V Scvcr-rri Albaniji kooperirajo Srbi in Crnogorci. V Elbasanu in Tirani }c vpe-ljana srbska civilna naprava. Tuđi Skader je opasno ogroien. Srbi so izgubili v dosadanhh boiih balo le 200 mož.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI rRONTL
Đ#roJin, 20. junija. (Kor. urad.) Uradno razgla^ajo:
Severno od kanala La Bassea in sevemo od Arrasa smo več »o-vražnOi delnib naptdov krvavo odbili.
V  Cbampagnl smo sestrelili neki   francoski   oddelelc, ki je pri Per-thesu   razstrelil   mine In nas potem napadel.
V   \ogez\h Francozl    ljuto    ob* 5treljuiejo Miinster.
Ponovni francoski napadi v dolini Fecht so ostali brezuspe^ni.
Vrbovno armadno vodstvo.
NEMSKE   ČETE   SO    RAZRUŠILE UTROBO    EMBERMENIL.
Beroiin, 19. junija. (Koresp. ur.) Uradr?o razjjla^ajo:
Sevemo od kanala La Đassee smo brez truda odbili neki sngleški napad.
Več franeoskih napadov na visino Lorette se je razbilo.
V Argonih smo odbili več kra-jevnih sovražnih napadov v bajonet-nem boju.
Severo • vzhodno od Luncvilla smo nenaćoma napadli utrjeni kraj Emhermenil in sa zavzeli. Po raz-rušitvi franeoskih obranibnih naprav so se naše čete vrnile v svoje stare pozicije.
Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko uradno poročflo.
Pariz, 17. junija. Popoldansko poroč. V Vogezih *o na^ naši nar-reJ-ki spravili v popolno posest visin, ki obvladajo dolino Fecht severno od Steinabriicka in Metzerala. Južno od tod smo istotako pridobili na tleh med obema deloma zgornje Fechte na višmah, ki ločijo dolino Fechte od doline Lauch. Na drugih frontah ni ničesar pripomniti včerajšnjemu ve-čemernu porocilu.
Poročilo feldmar$ala Frcncha.
London, 19. junija. (Kor. urad.) Feldmaršal French poroča: Br>ji v severnih in južnih delih naše fronte so se s sodelovanjem Francozov dne 16. junija nadaljevali. Vzhodno od Yperna je ostala ćela prva linija nemških strelskih jar kov v naših ro-kah. Protinapade smo z velikimi iz-gubami za sovražnika odbili. Drugo linijo sovražnih strelskih jarkov nismo mogli držati. Vzhodno od Fest-uberta smo pridobili malo na tleh. Sodeč po šte\ilu mrtvih Nemcev. ki so ležali po strelskih jarkih, je imela naša artiljerija z obstreljevanjem mnogo uspeha.
Najnovejši    angleški   seznam   Izgub.
London, 21. junija. (Kor. urad.) Najnovejši seznam izgub zkazuje 81 častnikov in 2576 mož.
Francoska kritika o počasnosti ope-racij.
Pariz, 18. junija. (Kor. ur.) Na Francoskem se razširja mnenje. da so operacije zaveznikov tako na zapadni fronti kakor ob Dardanelah prepočasne. Videlo bi se ft rado uspehe. Boji v strelskih jarkih in po-zicijska vojna pričeniata delati vo-jaške kritike franeoskega Časopisja že nervozne.
Angleška letala.
Pariz, 17. junija. (Kor. urad.) Po poročilih listov iz Londona se grade na Angleškem sedai velikanska ie-tala po vzorcu ruskih IetaL
Angle^ka municijska  industrija.
London, 18. junija. (Kor. urad.) »Dailv Ncws« poroča, da se je pričela razvijati v raznih delih dežele ćela vrsta municijskih mest. Mob'li-zacija industrijskega prebivalstva ima posledico, da so nekateri deli mesta popolnoma prazni, med tem, ko se vaši spreminjajo v gosto oblju-dena mesta.
Stroškl angleške armade.
London, 18. junija. (Kor. urad.) vMorningpost« piše v svojem uvod-nem članku: Stroški naše improvizirane armade so velikanski, armada nas velja več kakor vse armade, ki jih vzdržuje Nemčija in Avstro-Ogr-ska na vsch frontah. Vojaški kore-spondeTit »Timesa« prse: Vojaški glavni interesi vojne se koncentriralo na Galicijo. Od uspehov tamošnjih bojev je odvisen značaj vojne tuđi na drugih bojiščih za dolgc mesece. Ce se posreči Avstrijcem Ogrom in Nemćem, da vržejo rusko armado ii Oalicije, da jo prodro ali obkolijo in razkrope, potem ne moremo za to poletje računati na kako resno rusko ofenzivo. Težje bo potem pripraviti skupno delovanje Italije in Srbije t Rusijo. Ker je Nemčija opazila,   da
so njene obrambne pozicije na zapadu dovolj močne, da vzdrže napad »ovražnika ali pa ga vsaj zavlačuje-jo, in ker so italijanski napadi vsled težkoč v terenu scveda le ovirani in otežkočcni, napada sedaj Nemčija Rusijo in skuša z velikim; porazi ruske armade pospešiti razrušitev velike čveterozveze.
Novo gibanje med delavci premogo-kopov v Angliji.
Iz Haaga poročajo z dne 19. junija: Po porocilu nekega angleskega lista so izbruhnili zopet nemiri med premogokopnimi delavci v Južnem Walesu. Tamkaj organiziranih 160 tisoč delavcev je stavilo nove zahte-ve po precejŠniem zvišanju plač. Za-htevajo novo temeljno plačo. ki je za 50% visja od prejšnje. Nadalje za-htevajo novo minimalno plaćo, ki je za 10% višja od prejšnje. dalje ena-ko plačo za dnevno in nočno delo itd. Po angleških poročilih listov so te zahteve iako pretirane in ker so delavci odločeni vstrajati na teh za-htevah, je verojetno, da izbruhne velika stavka.
*
DELO    NEM^KTli    PODMORSKIH COLNOV.
London, 18. junija. (Kor. urad.) Mornarički korespondent »Timesa« piše: Dejstvo, da so nemški podmorski čolni od pričetka junija potopili 73 ladii, tvori čuden komentar k izjavi Churchilla v Dundeeju, da se je nevarnost podmorskih čolnov ome-jila v gotove meje.
Žrtve    podmorskih    čolnov    tekom enega meseca.
»Lokalanzeiger« poroča iz Gra-venshageja: Po gotovih podatkih neke inozemske zavarovalnice so uničili nemški podmorski čolni tekom enega meseca, to je od 15. maja do 15. junija: 52 angleških ladij z 51.714 tonami. 2 francoski ladji z 959 tona-mi, 4 ruske ladje s skupno 2714 tonami, 7 danskih s skupno 10.776 tonami, 5 švedskih s 6396 tonami, 6 norveških z 11.345 tonami in 1 por-tugiško s 623 tonami.
Potopitev   nemškeza   podmorskega čo!na.
London, 21. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča admiraliteta, je bil nemški podmorski čoln, čigar potopitev se je javila 25. marca, potopljen od angleške vojne ladje.
Dva nova slučaja zlorabe zastave po Angležih.
Beroiin, 19. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Kakor izvemo iz zanesljive strani, je napravil dne 14. mala dopoldne, kakih pet morskih mili od angleške vzhodnjc obali pri svetilniku Longsione neki pod norveško zastavo vozeči in z noT\Te-škimi narodnimi barvami opremljen angfleški parnik k sreči brezuspešen po5kus potopiti nek naš podmorski čoln. Poveljnik podmorskega čolna, ki je smatra] parnik za norveški in ga je pustil zato v miru, je videl v nekem angleskem listu, ki ga je dobi! na neki ladji. ki jo je drugi dan ustavil, da je bil dotični parnik last Anglije, ki je zastavo in narodne barve Norveške, najbrže za to, da bi si na nenevaren način pri-služil od angleške admiralite razpi-sano nagrado za potopitev nemških podmorskih čolnov. — Drugi, mnogo težji slučaj se je dogodil 10. t. m. Ta dan je poskusil tuđi neki parnik pri svetilniku Longstone pod švedsko zastavo in s švedskimi narodnimi barvami opremljen nek naš podmorski čoln potopiti in je podmorski čoln komaj ušel. S tem parnikom je sodcloval neki drugi parnik, ki ni imel nobene zastave in nobenih zna-kov, ter neki angleški torpedni ru-šilec. Ta parnik je bi! v službi angle-ške mornarice in naj bi najbrže slu-žil kot nekaka past za naš podmorski čoln. — To dokazuje, da se ne sramuje angleška m >rnarica vporab-ljati uradno priporočeno zlorabo ne-vtralnih zastav tuđi v vojne svrhe. Kako tezko oskoduie Anglija s tem postopanjem nevtralno plovbo, kot Čije zaščitnica se vedno postavlja, ni treba omeniti.
Beroiin, 18. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz Stockholma, da Angleži prej ko slej zlorablja]o ne-vtralne zastave. Nadalje izvemo iz poročila lista »Dagens Nyheter« iz Karlshamma, da je videl neki švedski mornar v Southshieldu neki angleški parnik, ki je bil ves v švedskih barvah.
Nov angleški sistem za zgradbo lađi).
Iz Haaga poročajo z dne 18. t. m.: »Dailv Chronicle« pravi v nekem Članku, da bo novi sistem zgradbe ladij, ki ga je irnašel Isherwoof, izborno služil v bodočem boju podmorskih čolnov. Sedaj se gradi 250 angleških trgovskih ladij z 1,670.000 tonami po tem sistemu. Posamezno-sti se ne morejo priobčiti. Ta sistem dela baje ladje odpornejše proti ne-varnostim morja in   posebno   proti
napadom podmorskih čolnov. Po tem sistemu zgrajene ladje »Belrid-ge<r, »Gulflight« in »Maricopol« so se vzdržale po torpediranju na površju. FJamik »San Winfrido«, ki je bil zgrajen po tem sistemu, je zadel ob začetku vojne ob neko mino, a se ni potopil. Sele ko je zadele ob tretjo mino, se je potopil. Dailv Chront-cle« pripominja, da je Nemčija že pred vojno svojo pozornost posvetila temu sistemu ter da je opremila ž njim štiri križarke, med temi tuđi »Breslau«, da je pa angleška admiraliteta do sedaj le malo storila, da bi to konstrukcijo izboljšala. V mor-nariških krngih se meni. da ima sistem Ishervvoofa veliko bodočnost.
Boj za Carigrad.
Tursko uradno poročilo.
Carigrad, 19. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Ob dardanelski fronti je uničila naša artiljerija pri Ari Burnu sovražne pozicije za strojne puške. Neki naš polk na desnem krilu je iztrgat sovražniku del njegovih jarkov ter jih zasedel. Od 14. junija uporablja sovražnik eksplozivne projektil^, ki razširjajo duseče pline.
Ranjen francoski general.
Rim, 21. junija. (Kor. urad.) *Gi-ornale d' Italia« poroča yl Kaire. da je bil general Damade pri izkrceval-nih operacijah ob Dardanelah ranjen. Bila sta mu odtrgana dva prsta desne roke in tuđi na hrbtu je bil ranjen,
Italijanske križarke pred Dardanelam).
Iz Lugana poročajo: Iz Tarenta je odplulo več italijanskih križark in manjših brzih ladij v Tenedos, kjer se bo italijansko brodovje pridružilo francosko - angleški flotilji, ki operi« ra pred Dardanelami.
Oporišče podmorskih čolnov v Ege|-skem morju.
Iz Aten poročajo z dne 17. junija: Tukajšnji časopisi poročajo, da je oporišče za v Egejskem morju operirajoče podmorske čolne Aivali, kjer so velike zaloge bencina in ži-veža. Napad na podmorske čolne je zato nemogoč, ker so o-drejene vse varnostne odredbe.
Zaplenjena grška jadrnlca.
Iz Zcneve javljajo: Po poročilih iz Kaire je bila neka grška jadrnica, ki je baje vozila bencin za nemške podmorske čolne v Turčiji, od neke angleške križarke v Sredozemskem morju zaplenjena in prepeljana v Aleksandrijo, kjer so moštvo internirali.
Italija in Turčija.
Iz Rotterdama poročajo z dfic 18. junija: >Daily Telegraph poroča iz Rima: V tukajšniih političnih kro-gih se razmotriva, če bi bilo ugodno, napovedati Turčiji vojno, da se napravi kortec mucnemu položaju. Po nadaljnem porocilu lista »Dailv Te-legrapha<r, zahteva »Idea nacionale«, da se Italija udeleži akcije ob Dardanelah.
Položaj v RomnnlJL
Novi ruski predlojrf   Romuniji.
\7 Budimpešte poročajo: Buka-reŠki listi javljajo, da je izročil ruski poslanik ministrskemu predsedniku Bratianu novo sporočilo ruske vlade. Vršila se bc najbrže nova ministrska konferenca. Bratianu je obiskal poslanike četvornega sporazuma.
Konference na romunskem   dvoru*
Iz Bukarešte poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel voditelja kon-servativnih demokratov Take Jone-sca vr daljši avdijenci. Nato je konfe-riral Jonescu z ministrskim predsed-nikom Bratianom. Kakor poročajo listi, se pripravlja fuzija Jonescovih demokratov s Filipescovo konser-vativno intervencijonistično skupino.
Rekonstrukcija romunskega kabineta?
»Deutsche Tageszeitung« belež! vest o rekonstrukciji romunskega kabineta.
Venizelosova zmaga na Grškem.
Kakor znano, je pri volitvah na Grškem zmagala stranka bivšega ministrskega predsednika Venizelo-sa. O vtisu, ki ga je ta zmaga napravila na Francoskem in v Italiji poročajo dunajski listi sledeče: Italijansko časopisje se na vso moč veseli zrna-ge grške akcijske stranke in diplo-matične skrbi zaradi severnega Epira so pozabljene. Casopisje zaupa Venizclosu, ker ga je že San Giulia-no imenoval moža, s katerim se da o državnih interesih govoriti z višje-ga staliSČa in ne samo s stališča krat-kovidnega egoizma. Italijansko fit-sopisje upa, da pomeni Venizelosova
i^y. 9t6?.
,5LO?CMđ!\j t*j\Kuir 9 an« ^i. junija isio.
tfiran a.
fmaga pri volitvah poraz ministrstva Gunaris tcr da bi pospešila spora-zumljenje Grškc z Bolgarsko ter provzročila, da bodo balkanske države stopile na stran Anglije, Fran-cije, Rusije in Italije. Francosko ča-sopisje proglasa Venizelosovo zma-go za velik dogodek. Kake bodo po-sledice te zmage, se sedaj še ne ve, bržčas pa se začno nova poga-janja.
Iz Aten poročajo: Zdaj je do-gnano, da je stranka Venizelosova pri volitvah dosegla 186 mandatov; vseh mandatov je 316. Venizelos za-hteva, naj se takoi skliče parlament in naj odstavi ministrstvo Gunaris, kar pa se zaradi bolezni kralja zdaj ne more takoj zgoditi. Venizelos pre-vzame kmalu vodstvo svoje stranke in pozneje ministrstvo. Kake name-ne ima glede stališča Grske v seda-nji vojni, ni znano: sodi se, da bo po-stopal previdno. Na 27. t. m. je skli-rana konferenca Venizelosove stranke, ki naj zavzame napram politiki Grške definitivno stališče.
STANJE GRŠKEGA KRALJA BREZUPNO?
Berolin, 20. junija. Listi javliajo: Francoska in italijanska poročila pravijo, da se je bolezen grškega kralja shujsala in da je njegovo stanje brezupno.
Fotovanje   bolgarskega  poslanika v Carigradu.
Carigrad, 17. junija. (Kor. urnd.) Oerent tukajšnjega bolgarskega po-slaništva, pooblaščeni minister Ko-lušev, je danes zjutraj odpotoval v Sofijo. Med njegovo odsotnostjo, ki bo po zatrdilu bolgarskih krogov trajala ie malo časa, bo prevzel generalni konzul Dobref, ki je bil pred kratkim z naslovom delegata prideljen bolgarskemu poslaništvu, posle    ^o-
sianištva,
m-           •
Položaj na Danskem.
Sredi svetovne vojne je mala, a bogata in srečna Danska izvršila globokosežno reformo: uvedla je splošno in enako volilno pravico tuđi za ženstvo. Zamogla je to storiti, ker je dansko ženstvo jako izobra-ženo, zavedno in samostojno. Povodom tega sklepa je bil v glavnem mestu obhod. katere^a se je udele-žilo nad 20.000 žensk. Zdaj se ie danski parlament tuđi izrekel za to, da bo podpiral vlado v njenem pri-zadevanju, ohraniti brezpogojno ne-vtralnost Danske. Konstatiralo se je, da so vse stranke soglasno za ohra-nitev nevtralnosti.
Nizozemsko   poslaništvo   pri   Vati* kanu.
Haag, 18. junija. (Kor. urad.) Prva zbornica je spreiela zakonski nacrt o ustanovitvi nizozemskega po-
slaništva pri Vatikanu.
•            *
*
NOVA   AMERISKA   NOTA   NEM-CIJI.
Wa$hington, 19. juniia. (Kor. ur.) Reuter poroča: Ameriški odgovor na remško noto glede potopitve ameri-ske ladje »Frve« bo prihodnje dri poslan v Berolin. Amerika odklanja nemsko stališče, da bi smela Nem-čija uničiti ameriško ladjo, ako vozi kontrebando, tuđi če je pripravljena plaćati odškodnino.
Preiskava zaradi »Lusitanije«.
London, 21. juniia. (Kor. urad.) Krmena seja uradne preiskovalne komisije o potopitvi »Lusitanije« se je vršila z izključitvijo javnosti.
Ameriška  trgovinska bilanca.
\Vashington. 18. junija. (Kor. u.) Kabinetni tajnik za trgovino Redfield ie poročal kabinetu, da je aktivna trgovinska bilanca Zedinjenih držav od avgusta 1914 do 26. maja 1915 dosegla brezprimerno visino 900 milijo-rov dolarjev. Depoziti hranilnic in hank države New York so kljub vojni y zadnjem letu narasli in so zna-šali v celem dve milijardi dolariev.
Pazveliaviienje zaplembe  »Marthe VVashington«.
VVashington, 17. junija. (Kor. u.) Kakor poročajo ameriški listi, je razveljavilo zvezno sodišče v Brook-iinu y prid Avstro - Amerikane proti avstrijskemu parniku »Martha Wa-shington« izdan ukaz o zaplenitvi. Varočilo je angleškim tožiteljem, naj Dcčakajo s svojimi zahtevami do konca vojne ter naj potem svoie za-hteve predlože avstrijskim sodi.Ščem.
Ualno zas?đ«nle
hrvatsKesa sabora
Sobotni seji je predsedoval topet dr. P. M a g d i ć. Prečitan je Nil dopis bana o cesarjevem odgovoru na vdanostno izjavo v prvi seji sabora. V dopisu je rečeno, da je ma-
nifestacija sabora cesarja toliko boli razveselila, ker je hrvatski narod tuđi v sedanjem velikem boju dokaza! svojo požrtvovalnost in svoje tradi-cijonalno junaštvo. Dalje je bila pre-čitana v hrvatskem jeziku spisana brzojavka feldmaršala nadvojvode Friderika, v kateri se slavi nepre-magljiva hrabrost hrvatskega voja-štva in se poudarja, da bo požrtvo-valnast hrvatskega naroda za vse čaše sijajen izgled vdanosti in zve-stobe prestola in domovini.
Na vrsto je prišla potem raz-prava o podaljšanju nagodbe z Ogr-sko. Poslanec Radić je podal protipredlog. Vsebina tega pr^tipred-loga je v zagrebških listih zaplenje-na. Paslanec P c r š i ć je stavil proti-rredlog, naj se razprava odstavi. Dalnje besedilo protipredloga je v listih zaplenjena. Poslanec Kriško v i ć je nasvetoval sprejetje predloga. Ban baron Skerlecz je priporočal istotako, naj se predlog sprejme. Medklici, ki so bili storjeni med banovim govorom, so v listih zaplenjeni. Poslanec P e r š i ć je ute-meljeval svoj protipredlog. Njegov govor je v listih ves zaplenjen. Poslanec Radić je interpeliral zaradi poročila tiskovnega urada o prvi seji sabora. Njegove navedbe so v listih zaplenjene. Prihodnja seja bo v sredo.
Dnevne vesti.
—  Cesar za primorske begunce.
Cesar ie daroval 5000 K za primrr-ske begunce.Kakor poroča korespon-denčni urad, je izročil to svoto in pa lastni prispevek 1000 K prestolona-slednik nadvojvoda Karol Franc Jo-žef osebno cesarskemu namestniku v Trstu.
—  Skupna mini«trska  konferenca. V petek se je vršila pod predsed-stvom barona Buriana skupna mini-strska konferenca, ki je razpravljala o raznih    gospodarskih  in  finančnih vprašanjih ter ukrenila tuđi vse potrebno ti nrovizoričen budget    pri-hednjega proračunskecea leta. Konferenca je trajcla od 10. dopoldne   do S. zvečer.
—  Odlikovanja   naših   moirrari-skih častnikov. Cesar je odliKoval za hrabro in uspešno   obnašanje    pred sovražnikom:   povelinika   »Novare s linijskega  kapitana  licrthvja  ter  le-talca Iinijskega  ladijskega poročnika Klasinga, ki je uničil sovražni zrakoplov >Citta di Ferrara«, z redom že-lezne krone 111. razreda z vojno dekoracijo, ter Iinijskega Iadijskega- po-ročnika Persicha, ki je padel 24. maja pred sovražnikom pri Benetkah, z vojnim zaslužnim križeem III. razreda z vojno dekoracijo.
—  Ljubljanski ohčinski svet ima
v sredo, dne 23. juniia ob 4. popoi-dne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Nazna-nila predsedstva in poročila o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hra-niinice glede jamstva mestne občine za preskrbninske pravice hranilnič-nih uradnikov in uslužbencev; o ra-čur.skem sklepu mest. zaklada za leto 1914, ubožnesja zaklada za leto 1914, zaklada meščanske imovine za leto 1914, ustanovnega zaklada za leto 1914 in amortizačnega zaklada mestnesra loterij>kega posojila za leto 1914; poroči'o o prizivu dr. M. Pirea kot kuratorja Josipa Streharja proti odlcku mestnega magistrata glede raznih zdravstvenih predpisov v hiši št. 2 na Tržaški cesti; o skle-piJi odbora za gospodarsko nadzor-stvo meščanske imovine glede po-delitve meščanskih podpor; o račun-skem sklepu mestne klavnice za leto 1914; o računu dobička in izgube ter o računu bilance mestnega po-jrrehnega zavoda za prvo pos1ovno dobo od 1. avgusta 1914 do 31. decembra 1914; o računskem sklepu mestne elektrarne in mestnega vodovoda za leto 1914; o prošnji Friderika Starka za odpis večie porabe vode v hisi Pražakova ulica st. 10; o prošnji Terezije Trtnikove za od-pis večie porabe vode v hiši Dalma-tinova ulica .št. 11. — Na dnevnom redu tajne seje so: Naznanila pred-sedstva in porocila o raznih pro-šnjah v personalnih zadevah mngi-stratnih uradnikov ter o neki prošnji za fijak^rske koncesije.
—  Zenain in dekletotn!     Poma-gajmo ubogim vojnim invalidom, ki več ne vidijo, ne slišijo   ali   nimajo n>k ali nog! V to svrho se nabira v vojnooskrbovalnem    uradu      stalen »zaklad za invalide^,    s katerim se bodo podpirali ti težko prizadeti voj-šČaki.     Tuđi me ženske hočemo pomagati blažiti usodo teh hrabrih voj-nikov; zato naj se ustvari    »ženski Icronskl zaklad«. Vsaka žena in vsa-ko dekle, brez ozira na sloj, naj podari eno krotio, s cimer je že pomogla dobri stvari.     Odbor za ta sklad prosi vse žene in dekleta    za    eno krono za vojnoinvalidni zaklad. Da-rila se sprejemajo s hvaležnostjo v vojno oikibovMlncm uradu (Kricgs-
fiirsorceamt, Wien, IX., Berggasse Nr. 16) in pri zakladu za invalide (In-validenfond, Wien, III., L6wengasse Nr. 47). V mnogih prodajalnah se prejemajo danla proti uradnim po-trdilom. — Za damski odbor: Grofica LilH Bellegarde-Pe-j a c 5 c v i c h. Grofica Nandina B e r c h t o 1 d. Baronica Anka B i e-n e r t h. Baronica Berta B o I f r a s. Baronica Olga B u r i a n. Princezi-nja Roza C r o y. Baronica Malvina Ferstel. Baronica Berta Ge-o r g i. Valerija pl. L a n d a u. Prin-cezinja Marija L o b k o \v i t z -Palffy. Princezinja Pavla Lob-k o w i t z - S c h o n b o r n. Helena Lobi. Jennv pl. S c h u b e r t -Soldern. Ana T h o r % c h. Grofica Gabnjela Thun - Lob-k o w i t z. Kneginja Marija W e i-k e r s h e i m. Ela VV e i 1. Berta \V e i s k i r c h n e r. Marija W i -k u 11 i 1. — Predstojnik voino-oskrbovalnega urada:  Lobi, fm!.
—  Praporščak   Mirko    B u r j a, Spodniešiškar, po  novem    letu    pri bojih  v Karpatih  zajet, se je  oglasil z dopisnico z dne 3. maja t. 1.:  »Bivam v Kn7aiinsku kot vjernik in sem zdrav. Poleg vojašnice,    kjer stanujem, teče reka Sir - Darja. Nekatere dnevTe je zelo vroce. F^rcbivalci me-sta so veoinoma    Kirkizi,    mohame-danci.     Nn^lov   F.  Burja.  nriconnier de    puerre,    Kazalinsk,    Turkestan, Russie.
—  Hrvatski emi^ra^ti in njih politična    agitacija.    Glasilo    hrvatske klerikalne    stranke     »Hrvatska«    je priobčifo č1anek, ki so ra poiinrisnili tuđi nekateri drugi časopisi. »Hrvat-«Wa^ pravi, da so nekateri Hrvat je v Rimu  ustanovili   »Hrvatski    odbor«, ki je deloval na to, da pridoni Itali-iane za srhske aspiracije. V tem odboru so bili najnrej dalmatinski    de-zelni pnslarec dr. Trumbić, urrdnik Šupilo in kinar Meštrović,   njim pa se  je  rozneie  pridružil    tuđi    bivši hrvatski deželn1' in državni ros'anec dr. Potočnjak. Šupilo je bil dvakrat v B-ordcauxu, kamor se ie preselila francoska vlada, potem  v Parizu, v Londonu, v Nišu    in v    Petrogradu, kjer je bil spreiet od cnrja v avdijen-c". Tudi bivši hrvački poslanec    dr. Hinkovi^ je bil v Rrmu in je notem itr»pi v Par'TU rarna nredavania.    V Parizu se je ustanovil poseben   odbor, kateremu sto'i na će1!! dr. Tnim-bić. Ta odhor je bil pri franeoskem "^•"nictnj    Ti^nar'ih    del      Pe'cn^sehi in pri ni«kem po^lnn^ki1  Tzvn!^skcm, Vatr^im" i> ;zroc:T nosr^re sr»ornenl-ce. O o-"l;cih, ki jih je izdal ta odhor, pr?vi  ^TTrvntska-.  da  je   čin  prave veleizdaje na naši monarhiji.
—    Na^orovarMe    JMrs^skesra
moria. Francosko mornarično ministrstvo raz^lj-sa, da deluje;o franco-slce in an^e^ke voine ludif <Vtipro 7 itab'jansk'mi. vsled česar jim je mocoče izdatno nad^orovati Jndrnn-sko morje. Ladje aliirancev iščejo pn-ebno petrolejske zaloge ncmškil1 r^odmorskih čolnov.
—  Tržaško namestništvo. Prezi-dii tnTnšV'ee:a namesmistva    uradnie zonet v Trstu.    Tuđi rainestnik    je tam in ie Ie čez noč v Sežani.
—  Okraino   sod?šče   v   Kanalu ima za sedaj svoj    sedež v Grosup-ijem na Poicnj^kcm.
—   Strojniki in kurjaci za kme-tijske stroie po pokliču. Pole«: akcij, ki jih je vojno ministrstvo dogovorno 7. mini^trstvom Z5 deželno bram-bo odmenilo v ta  nsmen,  da  se  za gotovo opravilo in izvrne vsa žetvena dela (dopusti za zetcv in priskrba oddrlkov delavcev za žetvena dela), je v pospešitev žrtvenih del odloč'lo tuđi to, da bo dalo ohčinam, posest-nikom in lastnikom mU'itilnih stroicv na razpob^o ?tro«n»Ke in kurfače za kmetiiske sfroje ro rok'icii, ki so v voja^ki  službi.  Strotnike  in  kurjače za kmetii>Ve stroje po pokliču ie od-nustiti z 20. iuni'em v tisle občine, v kafrrih  so nnzadnje    opravljali  svoj poklič, čr verietno dok^^ejo, da   so tevn pokliča. Prav tako ?e dati  do-PTi^te   Čr se zafasno    lahko    utrpe, liudrm. ki so strojniki ?n kurjaci za kmctiJskc 5trn"e po pokliču in dcKijo sedai    na podstavi    zakona o vojnih opravkih th dnjotvah no tov.irnnh  in pri   obratHi   a'i  oprnvHrrio   tndi   kakn drura voina dela. Te dopuste je dati strojnikom in kurlačem za kmetijske stroie r>o po^'l'V't c^o ^onca    srntrm. Dopi^ti *o    i>^«Jnčent    zn    politične okrax Padovitic?, Loj?atcc, Krani in Po.stoina. Osehe, ki ne onravliajo dotičnih del, morajo politična oWasb-a. o^iroma   občine   priiaviti   niih   nado-mestnim od-delkom,   ti jih pozvati k sebi ter vh kpmovati.
—  7e!ezni«ka veM. O rolnoči od 22. na 2X junija bodo vorili vlaki na nasledniih nroorah:  Maribor - Liub-Uuna brrovlnki 1, 2. 5 in 6;    osehni vlaki   31. 32. 33. 34. in 35:    Zidani most - Zn^rob osfhni vblvi 501. S02, 503. 504, 5rtS in 50^: C*  P**+cr - P^V?| brrovtak 1^05,    osehni vlaVi    1616, 1634 in 1671;    Jesenice - L:uH1ana osebni vlaki 1711, 1712, 1713, 1715,
1716, 1718, 1721 in 1724; Trbiž - Je-senlce osebni vlaki 1711, 1712, 1716 in 1717; Jesenice - Sv. Lucija - Tol-
min osebni vlaki 11, 12, 13, 15, 16 in 18; Gorica državni kolodvor - Trst državni kolodvor osenni vlaki 12, 13, 15. 16, 18, 20, 42 in 43. Na drugih, tukaj ne navedenih progah na Kranj-skem in Primorskem, se vrši do daljnje odredbe promet civilnih oseb, Če že ni u stavljen.
—  Varstvo avstrijskih interesov na Ruskein Poljskeni. One osebe na Kianjskem, ki so na Ruskem posest-niki a!i imaio denar pri ruskih ban-kah naložen, naj sporoče svoj nasio\' trgovski    in   obrtniški   zbornici   v Ljubljani.
—  Umri je v visoki staro?ti Vik-ror grof Lichtenberg, ori^inalen gospod,    ki    je imel v vseh    krogih mnogo prijateljev.
—  V L;uh!iani je umrla    posna Marija K n I e s a. Počivaj v miru!
Ukraden lOOOkronski hankovec. Neki vdoveli pos'jsmici iz I^odgorice pri Ljubljani je ukrndel do sedaj še neznan tat v času od 9. do 1.3. t. m. iz zaprte omare tisočkronski banko-vec. O tatu ni nobenega sledu.
Umri je po daljsi bolezni v Pred-Ip??u pri Radovljici j^ospod Toma/. Ž u .š t c r š i č, oskrbnik. Bil je dolgo-letni nnš 7.vest naročnik. Pogreb se vrsi jutri 22. t. m. Cenjcni rodbini naše srčno .sožalje!
Pri Žužemberk« so orožniki za-snčili dva ruska vjetnika, ki sta po-begnila iz taborišCa pri Ptuju.
Ponikva oh Ji!Žni železnici. Umri je 7. t. m. po dolgi n:učni bolezni veleposestnik g. Jožef Zidan-šek, p. d. Knez. Posegel je leno starost 80 let. Blagemu možu bodi zemljica lahka!
Ropars?<a tolpa.    Iz Bizeljskega
poročajo: 10. t. n:. proti poldrugi uri zjutraj je napadla kakih 10 mož moč-na ronarska tolpa kmeta Putriha iz Brezij. ga pobila na tla, tako, da ie bil napol, mrtev tcr mu vzela okrog 1000 kron. Na to se ie podala ropar-sl^a tolpa k posestniku Franu Baloni:, strahovala rodbino, ki je zbežala na podstrešie. ^ streli. razbila vso opravo in okna ter oćnesla okrog 3000 kron denaria. Ob po] 3. ponoći so se roparj odstrarili. Neki sosed je vse sli.ša!, a se ni upal v blizino.
Umri ie v Gradcu bivši ra\Tia-tclj trboveljskega rudnika Martin Tcrpotitz v 76. letu svoje starosti. Pokojnik, sin slovenske koroške rodbine, se svojega pokolenja ni za-vedal; njegovo življenje je bi!o Iep vzgied vztrajnosti in delavnosti: od navadnega rudiiiškecr-i paznika se je povznel co ravnatelja tako velikega podjetja kakor ie trboveljska družba. S^oi c?.s :e bil Terrotitz tuđi ob-čin?ki odbornik v Trbovljah in ie postsl pri odhodu v pokoj častni ob-čan Trboveljske občine.
Justifikacija. Vojno sodišče v Gradcu je kor preko sodišče obsodilo v Ptuju vojaka 17. pešpolka Valentina Sporerja radi ropa na smrt na ve-šalih tcr izklj učenje iz armade. Sporer je napadel v noči na 31. maj v družbi z nekim tovarišem pri Ro-goznict posestnika Markeža tcr mu V7cl 154 K, r.ikMn^to uro in več drugih drobnarii. Pristojni voiaški po-vcljnik je spremenil kazen obešenja v kazen ustreljenja. Obsojenemu Skorenu je preko sodišče v petek 1$. t. m. ob cn četrt na 4. popoldne sodbo razglnsilo, nakar ie bila kazen istega dne ob en četrt na 6. izvršena.
Razpuščena italifanska   društva.
Trža>ko cesarsko namestništvo je odredilo razpnst sledečih drustev: »Societa alpina delle Ohilie«, 5>So-cicta Oinastica triestina-, >v-\ssocia-ziaone triestina per 1* educazionc fi-sicase, »Lega dclgi insegnanti di Tri-estv<. »Atidnx pod'snco italiano«, «Circolo di coltura^«. ^Fascio jriova-nile friiilano^. »Club iciclistico popo-lar« vsi v Trstu. '»Societa d' abhelli-mento Progres^o per Ja citta di Gori-zia<?. »Ur.ione ginnastica jrorizinna«. »Unione dci docenti itaii.ini Gnrizia^ v Gorici. »Societa Ginnnstica Parcn-tina«, »Club nautico Parentino«, »As-sociarione itah'ara di benefizenza« v Poreču, »Circoln di lettura« v Vis-njanu in slcdniič šolsko društvo »Le-tra naz^onalc« in njene podružnice v Primorju. Glede te poslednje družbe pravi odlok ministrst^a za notranje stvari, na podlaci katerega je na-mestništvo odredilo razpu^t, da je ^družba razvijala delovanic rev.-rno za državo in da torej ni več odgovar-jala zahtevam zakonitrea obstanka«.
Split v temi, V Splitu so ustavili večerno in ponoćno mestno razsvet-IJavo s plinom. Kdor hočc zvečer na ulico, irora imeti leščerbo.
V Trnovcm se je pojavila neka dosedai še neznana dvonožna lisica in pri več strankah odnesla mlade purane, pišcance in zajce. Kakor so-diio. mora hiti z razmerami dobro znan. ker. ko je izvr^eval pri neki stranki svoj rokovniašk! posel, niti domnč pes ni ^alajal.'ki ie sicer zelo dober varuh. ^eleti bi bilo, da priđe ta »lisica« kmalu v past
Izgubil se iie pes. Včeraj popoldne je pri hotelu »Slon« ušel nekemu častniku sanitetni pes rumene barve s crnim hrbtom. Kdor bi ga našel, naj ga odda v hotelu »Tratnik«. Pes je bil namenjen za bojišče ter je bil brez pa^ie znamke.
1                                                                                                                                                                                          ------------------------------^
.    Rszns stuorl.
*  Bolezen grškega krpila. Bule-
tin, izdan dne 18. junija. pravi: Temperatura 38.7°. žila 102, dihanje 20. Kralj je prebil iniren elan.
*  Žito v Indiji. Angleški državni tajnik za Indiio je razglasi!, da se je Ietos v Indiji prideialo 10,300.000 ton pšenice in aa bo to roj n.ogoče izpe-ljati dva miHjona ton.
*  Gabriele d* Annunzio. Franci-jn. Angleška. Italija in Kusija pritis-kaio na Romuniio, da bi jo potegnili na svojo stran. Zdaj se poroča,    Ua pojde  Gabriele d* Annunzio  na  Ro-munsko.
*   1.610.000 vojnih vjetnikov    se nahaja po računih    berlinskih listov dne  14. junija  v Avstriii  in Nemčiji. Med vjetniki    je    1,240.000    Rusov. 2."5.000 Francozov, 24.000 Angležev, 4L0CK) Bclgijcev in 50.000 Srbov.
*  Prepovedan uvoz nemških fil-mov v Rusijo.    Iz Petrograda poročajo z dne  1S. junija: Uvoz kinema-tografičnih   filmov  nemskega   izvora je bil prepovedan, istotako uvoz raznih semen.
*  Proces proti niorilcu   Ja ure ja. Frankfurt. Zeitg.« poroča iz Pariza:
Prošnja za spustitev morilca Jaureja na svohodo, je bila vsled ugovora vdove Jaureja odkloniena. Vpraša-nje o duševnem stanju morilca še vedno ni rešeno.
*  Požari v    Hamburgu.    Zadnje čaše so izbruhnili v Hamburgu ste-vilni požari. Dne 19. junija je izbruh-nii požar v dveh, z ogliem napolnje-nih železniških zalogah, ki je uničil obe poslopji. Škoda ie velika. Policija sumi, da so požare zanetili sovražni vohuni.
*  Požar v vjetniškem taborišču na Štajerskem. Dne  16. junija je iz-bruhnil najbrže vsled   neprevidnosti v vjetniškem    taborišču    Rusov    v Knittelfeldu v neki novozgrajeni ba-raki za moštvo požar, ki je uničil po-slopje. Ogniegascem se je posrećilo, omeiiti požar na to barako.    Škoda znaša kakih 60.000 kron.
* Koze. Na Dunaju ?e uradno raz-glasa: Od 6. do 12. junija je obolelo 13 oseh na kozah na Dunaju. V Galiciji in Bukovini se je naznanilo od 6. do 12. t. m. 588 slučajev. V ostalih deželah se je pripetilo 40 slučajev koz in sicer v Gradcu 3, v Voitsch-bergu 2, v Koflachu 1, ostali slučaji se porazdele po drugih deželah.
*  Pegasti legar.    Na Dunaju se rarglaša: ^T času od 6.—12. juniia je bilo naznanjenih iz Galicije in Bukovine 218 slučajev pegastega legarja. V ostalih kronovinah sta se pripetilaJ dva slučaja v begunskih  taboriščih. Iz bolnic  in  koncentracijskih    tabo-rišč je bilo naznanjenih   90 slučajev pri vojaških osebah, vojnih vjetnikih in tujcih iz Galicije.
* Revoliicijonarno gibanje na Ruskem. >-Tidende« poroča iz Petrogra-da: Celotni železniški promet s pro-vincanii ob Baltiškem morju je zopet u^tavljen. V Revalu so se v petek vršile revoliiciionarne pocestne demonstracije, kjer so se vršili krvavi spopadi. 15 oseh je haje mrtivh. nad« 60 oseb pa ranjenih. Časopisje v Revalu ic prenehalo izhajati.
*   Prijet  defravdant.  Z  Dunaja poročajo: 45!ctni    privatni    uradnik Karei Stepniška, ki je na Škodo štajerskoga deželnega    kulturnega   inspektorata defravdira! 2000 K ter v družbi svoje  ljubice  dne     12.  junija nobeenil, je bil v nekem hotelu na Dunaju dne 17. junija aretiran.    Od 2000 K je imel pri sebi Ie še 210 K. Defravdanta in njegovo    ljubico   so oddali deželnemu sodišcu.
*  Padli Francozi nai se zažgo na holišču.     ^Petit Parisien« poroča vt Pariza: Zbornični odsek je iz zdravstvenih vzrokov odredil. naj se vrše pos'msi z zažiganjem   mrličev,   da; predlože eventualno zbornici zakonski nacrt,   po katerem naj se zažgo na bojiščih trupla pacllili. Ker so bili usnehi poskurov ugodni, bo odsek iz-delal tozadevno zakonsko   predlogo in jo nrediožil parlamentu.
*  Zasin:p!}enje vslec! zaužlvanja ril), Iz Konstance porečajo z dne 18. t. ni.: V tukajšnjem deškem seminar-ju so oboleli vsi gojenci po zauživa-nju rib iz Severnega moria.      Od 86 goiencev je upati, da jih okreva 84, dva gojenca pa sta umrla. Uvedla se je stroga preiskava, ki Ie dognala, da druge osebe, ki so tuđi zaužile iste ribe, nišo oholele. Vprašanje je torej, če sa crojenci res oboleli Ie vsled za-strupljenja z ribami.
*  Švica grozi.   Italijanska vlada je ustavila prevažanje živil čez itali-iansko ozemlje v Švico. Ker gorata Švica seveda nima sama dovolj žita in drugih poljskih pridelkov,   da M
Stran 4.
„SLOVtNSKi NAROD-, dne 21. junija  1915.
139. štev.
mogla izhajati, jo je ^talijanska pre-poved hudo zatfela. ^vica zdaj grozi, da bo iztirala vse italijanske državljane, ki žive na njeneni ozem-lju, če bi se z italijansko vlado ne mogla sporazumeti glede dovoza ži-vil. Teh Italijanov v Švici je nad 200.000.
* Skrivnostna zgodba. član znane ogrske grofovske roJovine Csa-ky je napravil ovadbo, da je več ze-lo odličnih oseb iz Budimpešte in iz province na rafiniran način ogoljuia-lo to rodbino za več kakor milijon kron. Iz Budimpešte poslan funkci-jonar je v Miškolcu dognal, da so v dotični zadevi kompetentni oblastve-ni organi bili v prijateljski zvezi z obdolženci. Za zdaj je sodišče zapečatilo premoženje osumljenih oseb. — To je vse, kar se o tem poroča; je ma!n in se to čudno skrivnostno.
*  Skrlvnostni požari v Londonu. Kakor znano,    se širijo po Londonu in po drugih anerleških mestih skriv-nostni    požari  ter  se  dolži  Nemce, da so povzrocitelji teh požarov. Se-daj se je pridružil ćeli vrsti takih požarov nov slučaj. V Regent Streetu v Londonu je izbruhnil velik požar v neki tovarni za gumi. Sele delovanju nad 100 požarnih bramb se je posrećilo ogenj tolikoj omejiti, da se po/ar ni razširil. Vendar je uničenih kakih 50.000 kg surovega gumija, $k<x!a je velikanska. O vzroku tega požara se ne ve nič gotovega.
*  Kolera. Iz Debreczina poročajo 18. jun.: V zadnjem času so se pojavili med ruskimi vjetniki iz Galicije opetovano slučaii kolere.     Dne 9. t. ni., takoj ko so dospeli senikaj ruski vjetniki, se je pojavilo več slučajev. Stevilo obolelih in umrlih je od dne do dne hitro naraščalo.   Izdale so se : vse potrebne odredbe, da se obvaru-je   civilno   prebivalstvo     Debreczina pred infekcijo. Ruski vjetniki so bili v skupinah po 1000 mož    internirani ter cepljeni proti koleri in legarju. — Iz Budimpešte poročajo:    Na    Ogr-skem se je priglasilo v času od 31. maja do (S. iuniiu  133 slučajev kolere z 51 slučaii smrtu
*  C — M — B.   Pri prodiranju zavezniških čet meseca maja v Galiciji so opazovali vojaki. kako poljski in rusinski krneti hite pisati na hisna vrata začetnice treh kraljev Gašper-ja, Mihe in Boltežarja — hisnih pa-tronov in varuhov, kar je bilo    pod ruske vlado iz neznaih vzrokov pre-povedano. Nemški vojaki, ki te navade ne noznajo. so začuđeno vpra-ševaH. kaj naj črke C — M — B po-meniio. Naši fantje so jim odgovorili r ćebrim in značilnim dovtipom: »O, kmetje pišejo imena galiških patro-nnv Č = Conrad Hotzendorf,   M = Mackensen in B  =  Boroević.«    Ti trije slavni vojskovodie so    postali res pravi varuhi in rešitelji Galicije.
*  Zantmiv poiav hotezni. Iz Ino-mosta    poročajo:    Profesor    Karol Maver, predstojnik psihijatrične klinike   inomeške univerzitete je pred-stavil znanstveni družbi zdravnikov nekega vojaka,   ki   je   po   mnenju zdravnikov iz strahu vsled eksplozije neke granate zaspal.     Vojak je iz Bosne ter so ga iz severnega boji.šča prepeljali najprvo v Bolcanj, pozneje pa v Inomost meseca marca. Nahaja se v vednem spanju, je jako suh ter ga morajo Ie umetno živiti.     Z ved-nim elektriziranjem se namerava ta pojav odstraniti. Doseglo se je s tem že močnejše poziranje.    Proti vbod-Ijajem s šivanko v nos. roke, konce prstov in posebno na hrbtu je ta speci vojak popolnoma neobčutljiv.
*  Vzgoja v Švici.   Ćelo v Švici, kier je prebivalstvo vendar na visoki stopnji omike, se je izkazalo   ob začetku sedanje vojne, da velika ve-čina ljudi ne zna politično misliti in da je v vseh   političnih   vprašanjih \ slabo podučeno. Ljudje nišo bili pod- ! učeni ne o pogojih švicarske svono- ! de in državne neodvisnosti, ne o te-meljih nevtralnosti, ne o dolžnostih, ki jim jih nalaga nevtralnost. Z ozi-rom na to je zdaj merodajna korporacija sklenila preskrbeti, da se  bo v soli izdatno gojil poduk o držav-Iianskih pravicah in dolžnostih. sploh da se bo skrbelo za izdatno politično I in zgodovinsko izobrazbo mladine in ! za temeljito    učenje vseh    treh,   v Švici domaćih jezikov. franeoskega, nemškega in italijanskega. ker samo temeljito    znanje    domaćih   jezikov premaza narodnostna   in plemenska nasprotja.
*  Izdatna obsodba. Na Dnnaju je bila 17. t. m. obravnava proti tvrdki Edvard Sachs & Co., čije lastnik sta neki Mihael Lichtenstern in    J. Zei-ger. Ta tvrdka kupčuje z mastio in je na Dunaju, v Ljubnu, v Gradcu, v Celovcu in v drugih krajih prodajala mast dražje. kakor je znašala tržna cena. Od decembra do marca je ved-no prodaiala  kilogram    masti   za  2 do 55 vinarjev nad najvišjo dunajsko tržno ceno. Sodišče je obsodilo Lich-tensterna    in Zeigerja    vsakegra   na 42.000 K oziroma vsakega na 14 dni !
:(za pora in ie proglasilo za    zapadlo v^P JflftSU feff \o je   oblast pri   te] i
tvrdki zaplenila. Te zaplenjene masti je J5.000 kilogramov in je vredna 150.000 K. Če se dasta obsojena dražilca zapreti, ju bo njiju početje veljalo lc 150.000 K, če pa ne bode-ta marala iti na ričet, ta bo draženje masti veljalo skupaj 234.000 kron. 234.000 kron — to pa res nišo mačje solze.
Sanašnj   list obsega 4 strani.
Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin   Kopitar.
Lastnina in tisk  »Narodne tiskarne«.
Meteorolosično porofllo.
Vlitaa n«4 mtiem 3M-2                Sredn I   craćal tlak   7S«  mm
-     °P"°-   meui     I-      Vetlovi        Nebo "^    vaB^a    t mm £Ž__________________
19.   2. pop.| 733 0       18 5 I si. ivrh.  |   nevlhta „  i 9.zv. , 7330      160    si   jzah    oblačno
20.  ■ 7. t\. ! 731 9      13 5   st. szah. i      dež
„   2. pop.! 732-2 !    16 0         ,.          oblačno
,,    9. zv.   733 8      141    si. sever
21.    7. zj.    734 4      13 5 si. vzsvzh del. jasno
Srednja temperatura sobote 16*6°, norm. 18*2. nedelje 145°, norm. 18 3 \ Padavina v 24 urah  15'6 \vm   in   10 4   mm
Prodajalec
1478        in učenec
se sprejrae takoj pri tvrdki
Jos. Ogorcutz, J(ovo mesto.
Sipretal
rtlalti in prođaielKe
zmožnt   siovenskega   in   nemŠkega   jezika, se   sprejmejo   takoi     Karei
Worsche,  manufaktura, Maribor«
1481
I&ie sa za takol
I liv. ii z verando
v blizini pošte«
Pcnudbe   na   upravništvo    »S ov. Naroda«.                                             1479
Zanesljii sloga
zmožen  obeh   deželnih  jezikov,   lahko je krojač,                   1474
■P se tako] ipre]me. "fH
Pojasnila v uprav. »SIov. Naroda«.
Koscvnl mojster
(Sttlckmeister) in            1473
krojač na dan
za civilno delo in uniforme,          J
:-:   se takoj sprejme.   s-i j
Kje,   pove uprav. »Slov. Naroda«.       [
[SANATORIUM • EMONA]
r                          • PORODNISNDCA
Yi LJUBLJANA komengkega ulica h V f/ SEF.zDR^/^PRrwu-DRFR DERGANC \
Potrti giuboke žalosti   naznanjamo  vsem  soroJnikum,   prijateljem     H
in znancem, da je naSa preljubljena soproga, oziroma mati, sestra in     H
teta, gv^pa                                                                                                 ■
Marlfa Koleša      i
posestnica                                 g
po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti,  dne 20. junija      B
mirno v Gospodu zaspala.                                                                                           K
Pogreu   predrage  rainice   bo  v  torek,  22.   t. m. ob   3. uri pop. iz      R
niše žalosti Cesarja Jos»pa   trg   št. ?.   (Mestni   dom)   na   pokapališče   k      ti&
Sv. Križu                                                                                                            K
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.      K
V Liubliani, dne 20. junija 1915                                                  H
Fran Koleba, soprog   —  Ivan,   Alfonz in Itadolf.  sinovi. — Ivan in      lp
Aloizi) ftibovec, brata — Franćlika Novall, Ivanka Slbovec, sestri.     K
M«*tal pogrebni uvod v Llubifani.                                                ■£
Tužnim srcem nazmnjamo vsem sorounikom, prijateljem in znan- % c<*m pre?au s=no vest, d;i ie iz srca ljubljeni boprog, oznoma naš oče, | staii oće, brat, str:c, svak in tast, gospod                                                       E
Tomaž Šušteršič
oskrbnik,
danes, dne 20. t. m   ob pol 4. uri zjutraj,   previđen s sv. zakramenti za umirajoće po doigi in težki bolezni,  mirno v Gospodu zasral.
Pogreb nenozabnega nam pokojnika bo 22. junija ob 10. uri dop. iz hiše žalosti na pokopaliSČe v Radovljici.                                                    |
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag | spomin.                                                                                                               i
V Predtrgu pri  Radovljici, dne 20. junija 1915.                     1
1485                                  Žalujoči ostali.     |
i
Zahvala.
Za vse mi prilikom smrti moje predrage in dobre soproge
Paule Tribuč roj. Zdešar
pismeno in usimeno izkazanc izraze sožalja, naklonjene vence in darila v dobrodelne namene, kakor tuđi za zadnje spremstvo, izrekam vsem sorod-nikom in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 21. junija 1915.
talnfoči soprog.
1486
■
Vsem sorodoikom, prijateljem in znancem nazoanjamo pretresujočo vest, da se je naš iskreno ljubljeni, dobri in nenadomestni oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, visoko-rodni gospod gospod
držeuni grof Uiktor LIchtenberg senior
gospod rodbinskoga fidojkomisa
včeraj, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer po dolgi makepolni bolezni, previđen s svetotajs tvi za umirajoče, mimo Bogu vdano od nas preselil v večnost.
Zemski ostanki nepozabnega se bodo dne 22. t. m. Ob 5. Uli popoldne V hiši Žalosti, Dolenjska cesta St. 4, svečano blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu, kjer se polože v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ več cerkvah.                                                      1488
V LJUBLJANI, dne 21. junij. 1915.
■«•-•1 in Viktor grete UofctralMrg, sinova TUlj flile roj. grdilo« LlekfMtlittrtl, Asa Trmma roj. jrvtiom U«fct«»fcwf, M9Of BcMmmi roj. frotlea Lloht—>Tp, Ma Mohorć roj. groliea Llehtea-to#Tff hčere. Mlvtaa Laaf roj. tprtHlcm Uckta«^«!^, c kr. majorja vdova, Atttomlfa Savaaegg roj. ■Tone« Mafctoafcarf, vdova po graSčakuf sestri. Trmm ▼!«©, Jsako Trava, ftlkard Scbaial, Ivaa MtliTĆ, zetje. MlhMi in V«ra TMie, Jaak«, I*ta»a in Taada Trasa, Sdttta, Ukard. Paironlla, Viktor
in AMoa Avaaala lohaii, vnuki in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Sprejme se mestno naobražena
gospodična
vešča deželnih jezikov k otrokom.  2e službujoče imajo prednost.             \w
Kje,  po.e upravn. »Slov. Naroda«, za   uniforme                  1472
se  takoj sprejme  proti dobri plači.
Naslov  v uprav.   »SIov.  Naroda«.
Popohioma
oprati stanovanje
z dvema sobamn, 3 posteljnmi in prostorom za ležišče za deklo s posteljnim perilom in kuhinjsko posodo vred sa ište za takoj. Želi se vrt pri hiši in blizina mesta. — Po-nudbe pod „Meblovano stanovanje 1470" na uprav. ,Slov. Naroda".          147q
f^V^^amatm^v^Pli         1483 dobro obranjeno, gjEfig^  se  proda. Ljubljana,    Selenburcfova    ulica št. 6, II. nađstropje, levo.
iičeta   službe   kot   natakarice   v cnestu ali sa   đoželi  brez  plače,
Hanne Hočevar, Trbovlje !,         Retje št. 48.
14S2
Sprejstie se takoj      1476
11 ^ Uf šm!    VOJĐIIuu
V mešano trgovino.  Prednost imajo
taki  z nekaj  razredi srednje   sole ozir,
ako so zmožni tuđi Demščine.
1TTM.TB ZUBG
trgovec    v    Semiču,    Belokrajina. Stalna stranka ig^"" išče
stanovanje
5 do 6  prostornih   sob v lepi   Iegi na deželi ali na obrobju Ljubljane.
Ponudbe naj se pošljejo ekspresno (znamka   40   vin.)   na    upravn.    »SIov.
Naroda«   pod   „Stanovanje /1484".
1484
IMtSLEZNATO VINOSKiNOi
| lekarmrja PICCOLI-jd t
I         vLjLibijani         fl
¥sebuj* /tovetfšrto
at  ir.rcžino lelezd.
W  karjspri sličnih vimb ma/okdqj.
1 steklenica 2 kroni.  "
Bzurjena              1457
prodafalka
papirnate stroke ter
ucenka
se tako] sprelmete
pri tvrdki
fr jt, Wwi Mestni Ka, li.
porcdn©5ti
Sramežljive kratkočasnice.
Izdal
Tinček Hudoklin.
Cena 1K, i posto 1 K 10.
Narodna knjigama
v Ljubljani.      I
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem      wE3
žalostno ve^t, da je 13. t. m  naša ljubljena hči, sebtra, svakinja in teta,      BBB
gospodična                                                                                                                       K^
po kratki,  a mučni   bolezni,  previđena s svetotajstvi   mirno v Gospodu      g^-
zaspala.                                                                                                      jfc
Pogreb  vršil  se  je 15. t. m. v Mozirju   na tamošnje pokopališče.     S^>
Pokojnico rriporočamo v molitev in blag spomin.                               P>«
Mozirje-Ljublj ana, 21. junija 1915-                                          p^
Žalujoči ostali.         ^
14Q0                                     Brez posebnega obvestil.i.                                            |JPp-