Stev. 260. Posamezna številka stane 1 Din. V mm v peieK Me 16. noveMra 1521 Leto LL Naročnina ggm za državo SHSa do preklica: i) po pošti mesečno Oia 14 k dostavljen j na dom mesečno . „ 12 ca inozemstvoi mesečno Din 23 e Sobotna Izdaja: — » Jugoslaviji.....Oin 20 f mozematvn .. . , , „ 40 mm o slovesno obljubili izboljšanje plač uradnikom, izdelal se je zakon, ki polovico tega ie izpolnjuje, kar se je obetalo, zdaj pa iride minister in požre uradništvu še 50 >dstotkov od tega, kar jim zakon dovoljuje Kaj se torej godi z našim krvavo za-luženim denarjem? Požrejo ga; požre ga brezvestna banda, ki izsesava celo državo n ki bi morala mesto na javnih vplivnih nestih sedeti za zamreženimi okni v Glavači, da je kaj pravico v Jugoslaviji. Naše ljudstvo ve, pri čem da je. Ono si Svoje misli in bo enkrat to kompanijo dobro izplačalo. Treba le, da se zave še poslednji slovenski inteligent. »Bratje« bodo za to že sami temeljito poskrbeli. Potem bo pa tudi res slehern človek pri nas uvidel, kaj bi mi Slovenci sami lahko naredili za Slovenijo s 500 milijoni dinarjev, ki jih zdaj v Belgradu pogoltnejo — vračajo nam pa zanje gnilo sol in plesniv tobak iz Jave, za katerega so dobili od Holandcev težke provizije. Kdor pa je Še neumen, lahko ob ples-nivem tobaku prede dalje sanje o »integralnem jugoslovenstvu«, dokler ne bo integralno do koze nag. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Poslanci nemškega kluba so imeli danes sejo, na kateri so razpravljali o svojem nadaljnem zadržanju. Kakor je bilo pričakovati, niso sklenili, da bodo šli v opozicijo. Zanimivo pa je bilo poročilo poslancev Neunerja in Schauerja, ki sta poročala klubu o svoji agitaciji, ki sta jo vršila med parlamentarnimi počitnicami na Štajerskem, kjer sta predvsem v Mariboru, Ptuju in po Dravski dolini priredila celo vrsto zaupnih sestankov. Kakor smo zvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, sta poslanca na teh zaupnih sestankih predvsem zagovarjala podpiranje Pašičeve vlade s strani nemškega kluba. Razlog za to podpiranje je, da se prepreči avtonomija Slovenije. Nemci se morajo z vsemi silami boriti proti temu, da Slovenci ne zmagajo z avtonomijo Raditega morajo Nemci še nadalje s svojimi glasovi podpirati radikalno vlado, ki jim je obljubila, da bo izvršila razdelitev Slovenije na dve oblasti, ker bi na ta način Nemci prišli do večje veljave v mariborski oblasti. Ta razdelitev naj bi bila Nemcem obenem nekaka koncesija za izgubo Žombolje. Kakor se nam je zatrjevalo, so Nemci sprejeli ponudbo štajerskih radikalov, da pri eventualnih volitvah v oblastne skupščine nastopijo s skupno listo. VAŽNI USPEHI NAŠIH POSLANCEV. - KORUPCIJSKI FOND ZA PAŠIČA. MEDICINSKA IN TEOLOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI OSTANETA. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes razpravljala o finančnem zakonu za leto 1923-24. Člani opozicije so stavili spreminjevalne predloge in so z mnogimi tudi uspeli. Poslanec Žebot je stavil naslednji predlog: Eksistenčni minimum naj se zviša na 15.000 dinarjev; pri dohodnini naj se preuredi skala v prilog malih in srednjih davkoplačevalcev; izvoli naj se parlamentarni odbor za pregled državnih podjetij in za kontrolo ravnanja z reparacijskim fondom; 20 odstotni boni naj se izplačajo ali pa zaračunijo pri plačevanju davkov; davek na poslovni promet naj se ne iztirjava od kmetov, ki prodajajo domače proizvode; občin, zdravnike v Prekmurju naj plača država; črta naj se člen 83 o ukinitvi teološke in medicinske fakultete v Ljubljani; delavci naj se v slučajih kužne bolezni brezplačno zdravijo v bolnišnicah; pogodba o podržavlje-nju Južne železnice naj se predloži v pretres parlamentu; v sodišče za invalide naj se določijo zastopniki invalidov; 12 odstotne zamudne obresti na davke naj se znižajo na 6 odstotkov itd. Nekatere predloge je minister sprejel, o drugih se bo razpravljalo v plenumu finančnega odbora. Daljša debata se je razvila pri členu 24, ki določa zopet nov tajni dispozicijski fond za ministrskega predsednika v znesku dva in pol milijona zlatih dinarjev. Opozicija je ta fond označila kot Pašicevo civilno listo. Pri glasovanju o tem je glasovalo 5 članov za, 5 pa proti. Na ta način je vladni predlog propadel. Zgodil se je pa čisto neparlamentarni slučaj, da se je priznala pravica glasovanja tudi predsedniku sekcije. Ta je seveda glasoval za in Pašlčeva civilna hsfa je bila sprejeta s 6 proti 5 glasovom. Glede izplačila 20 odstotnih bonov je minister izjavil, da nima kritja za to. Izgovarjal se je, da je bivši finančni minister demokrat Veljkovic zakrivil, da se ti boni niso izplačali. Ta denar je prečanom direktno ukraden. Živahna razprava se je razvila o členu 83, s katerim se ukinjata medicinska in teološka fakulteta v Ljubljani. Poslanec Ž e-b o t je stavil konkreten predlog, da se ta člen črta. Po daljši debati je bil ta predlog sprejet. Značilno je, da je Pucljev zemljo-radnik glasoval proti Žebotovemu pred- loSu- ... ... Na predlog opozicije so se za ministrstvo za zunanje zadeve znižali izredni krediti za 8 milijonov dinarjev. — Eksistenčni minimum se je zvišal na 3500 Din. Na predlog poslanca Ž e b o t a se je črtal predlog o nagradah davčnim uradnikom, ki bi predpisali in dodelili posameznikom čim več davkov. Istotako je bil na na Žebotov predlog črtan člen, ki je nekim občinam z nad 10.000 prebivalcev prepovedoval pobirati trošarino in doklade. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za promet in o materialni^ izdatkih za univerze in muzeje. Zanimivo je, da je sekcija bila zelo darežljiva napram univerzi v Belgradu, razmeroma dobro razpoložena tudi za zagrebško univerzo, za ljubljansko pa zelo malo. Tako se je zgodilo, da so za prvi dve univerzi bili sprejeti znatni izboljški, za slovensko univerzo pa so poleg onih kreditov, ki so vsled črtanja člena 83 finančnega zakona brezpogojno potrebni, odobreni razmeroma zelo mali krediti. Celo za takoimenovano ljudsko univerzo v Belgradu, se je sestavil nov kredit v znesku 100.000 dinarjev. Zanimivo je bilo, kako malo je zahtevala ljubljanska univerza n. pr. za pisarniške in manipula-cijske stroške, niti desetino tega ne, kar sta zahtevali belgrajska in zagrebška, ki sta dobili po 150.000 dinarjev, ljubljanska univerza pa samo 13.000 dinarjev. Za zgled navajamo še sledeče: Pravna fakulteta v Belgradu je imela v proračunu za nabavo knjig določenih 13.000 dinarjev. Sprejel pa je bil amandement na 100.000 dinarjev, dočim se je za ljubljansko pravno fakulteto določilo vsega skupaj samo 50.000 dinarjev. Poleg tega se je za belgrajsko glavno knjižnico dovolilo še pol milijona dinarjev. Sekcija je po daljši burni debati sprejela poleg v proračunu določenih kreditov še sledeča povišanja za ljubljansko univerzo: kurjava in razsvetljava od 200 na 215 tisoč dinariev, tehnični fakulteti 300.000 dinarjev, državna podpora za ekskurzije 30 tisoč dinarjev (mesto zahtevanih 80.000), državni zavod za meteorologijo in geodma-miko od 10 na 50 tisoč dinarjev. Za medicinsko fakulteto je sprejet kredit 250.000 dinarjev mesto zahtevanih 283.000. Podpora za naučna potovanja 30:000; društvo za zgradbo poslopja za tehnično fakulteto je dobilo celoten znesek, ki ga je zahtevalo; državna (licejska) knjižnica od 180.000 na 170.000 dinarjev. Ker sekcija ni sprejela vseh važnih ainandementov, jih je posl. Vesenjak že sedaj najavil za plenum finančnega odbora. Zanimivo je, da sekcija ni hotela sprejeti poviškov, katere je finančni minister obljubil deputaciii ljubljanske univerze. Kakor glede univerze je bilo v glavnem tudi glede muzeja. Odobrili so se v proračunu določeni zneski, poleg tega še za Zu-paničev etnografski muzej 60.000 dinarjev. Za mariborski muzej in za muzejsko društvo ni bilo mogoče doseči nobene pod- pore, Jutri pridejo na vrsto gimnazije, Debata o regulacifah rek in melioracija!!. USPEHI POSLANCA DR. KULOVCA. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je danes razpravljala o generalni direkciji za vode. Referenti so najprej podali obširne ekspozeje o delu v. tem oddelku. Poročilo so razdelili na tri oddelke in sicer 1. poročilo o delu v plovnih rekah in kanalih, 2. o regulaciji ne-plovnih rek in hudournikov in 3. o melioracijah. Glede plovnih rek so poudarjali, da se je njihovo delo omejilo samo na to, da so ohranili, kar obstoja. Zlasti so skrbeli, da so ostale reke plovne in so očistili okoli 500 km rečnih strug. Glede regulacije rek in hudournikov so dejali, da so v prvi vrsti pripravljali načrte za dela, ki jih bodo izvršili v bodočem letu. Glavno delo pa je vršila direkcija na melioracijah zemlje s tem, da izdeluje načrte za izsuševanje velikih kompleksov zemlje, ki so prava močvirja. Ponekod se je začelo tudi z delom in sicer na ta način, da se ustanavljajo vodne zadruge. Načrti so že gotovi za izsuševanje v Srbiji, Hercegovini in Vojvcdini. Referent je izjavil, da so vsi načrti za izsuševa-njo cerkniškega jezera gotovi in da bodo spomladi začeli z delom. Vodna zadruga je ustanovljena v Zgornji Šiški in ji država prispeva k stroškom. Enaka zadruga je v Dolnji Lendavi. Pripravljajo so načrti za Ptujsko polje, Pragersko in druge kraje. Referenti so poročali tudi o vodovodih. V Sloveniji sta projektirana vodovoda Višnji gora, Osolnik in Martinjak. Dalje so poročali o regulaciji hudournikov. Z delom bodo začeli v Sloveniji pri Bloščici, Gradašci in pri par manjših hudournikih. Poslanec dr. Kulovec je poudarjal, da mora biti dovolj kreditov za to, da se vse dosedanje zgradbe, kanali in regulacije ohranijo v dobrem stanju. Na razpolago morajo biti potrebni krediti za to, da se ljudstvo v onih krajih, kjer ni vode, preskrbi z dobro vodo. Druga dela naj se vrše polagoma, kolikor dovoljujejo razpoložljivi krediti. Nato so pričeli razpravljati o posameznih kreditih. Posamezne točke so se zelo zvišale: postavka za podporo vodnim zadrugam od 4 na 11 miljonov, podpora privatnim kanalizacijam od 1 na 11 miljonov, dovolil se je 1 miljon za proučevanje plovne zveze s Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem. Vsi zneski generalne di-rekcije za vode so bili proračunani na 27 miljonov 186.000 dinarjev. Precejšnji po-viški so bili sprejeti za Srbijo, Bosno m Hercegovino, Dalmacijo in Hrvatsko (2 miljona 200.000 tisoč Din). Pri obravnavanju kreditov za Slovenijo je poslanec dr.' Kulovec zahteval znatno povišanje kreditov za regulacijo rek, hudournikov in za melioracije. Nekatere postavke so se zvišale in sicer: potni in ogledni stroški za terenska dela na 50 tisoč, potnine na 15.000. Za regulacije hudournikov je zahteval minimalno vsoto 910.000 dinarjev, kot. je predlagala direkcija v Ljubljani. Zvišali pa so to postavko samo od 400 na 600 tisoč dinarjev. Sprejet jo bil predlog dr. Kulovca, da se krediti za poljedelske melioracije zvišajo od 200 na 400 tisoč dinarjev. Dolga debata se je razvila pri postavki za regulacijo rek v Sloveniji. Dr. Kulovec je zahteval, da se določi potrebna vsota za regulacijo Save pri Gameljnih, kjer Sava ogroža ljubljanski vodovod. Predlog je bil sprejet in je kot prvi obrok ustavljenih 500.000 dinarjev. Z deli se prične spo mladi. Sicer je bila postavka za regulacijo rek zvišana samo še za 50.000 dinarjev, kljub temu, da je dr. Kulovec zahteval povišanje tudi za druge kraje v Sloveniji. Na ugovore dr. Kulovc aso izjavili referenti, da imajo v splošnih kreditih večje vsote na razpolago, ki jih bodo porabili v te svrhe. Dr. Kulovec je zahteval zvišanje kreditov za vodovode, posebno za Dobrepo-Ije—Žužemberk, za napravo vistern in na-pajališč. Ker so referenti izjavljali, da imajo v splošnih kreditih dovolj denarja, sekcija tega predloga ni sprejela, sprejela pa je predlog, da se morajo dati iz splošnih postavk potrebne vsote v ta namen. Dovolil se je kredit 10 tisoč dinarjev za meteorologijo postajo v Sloveniji iz splošnih kreditov. Tudi iz lega je razvidno, da smo v Sloveniji zelo prikrajšani. Sekcija je nato predla na razpravo o rezervnih kreditih, ki vnašajo 120 milijonov. Bili so sprejeti. S tem je tretja sekcija končala svojo nalogo. Jutri bo predsednik sestavil zapisnik, vsaka opozicionalna skupina pa bo podala svoje oddvojeno mišljenje. Predsednik Nešič, ki je obenem Dredsednik finančnega odbora, je zahteval, la se že v soboto začne generalna debata v plenumu finančnega odbora, četudi ne bi prva sekcija končala z delom. Ker je opozicija ugovarjala, se bo pričela generalna debata v plenumu finančnega odbora v ponedeljek dopoldne. Skrivnostna Pašičeva bolezen. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Dasiravno se Je Pasieeva bolezen po vesteh iz njegove bližine znatno zboljsala, vendar danes še ni prišel v predsedstvo vlade. Ta njegova bolezen — kakšna je, ne ve nihče — je vse državne posle potisnila v ozadje. Po svoji stari navadi zahteva Pašič, da on sam odloča o vsaki stvari in tako je sedaj vse delo ostalo. Raditega je danes predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič obiskal Pašiča na njegovem stanovanju in mu sporočil željo ministrov, da se naj takoj skliče seja vlade. Sklenila sta, da se seja vrši jutri. Če Pašič ne bi mogel priti v predsedstvo vlade, se bo seja vršila v njegovem stanovanju. ANGLIJA PROTI FRANCIJI. Pariz, 15. nov. (Izv.) Angleški poslanik lord Crewe je izjavil ministrskemu predsedniku Poincareu, da angleška vlada separatističnega pokreta v Nemčiji ne bo podpirala, in ga je opozoril na pravne posledice, ki utegnejo nastati iz podpiranja tega pokreta, če bi se kak del Nemčije od Nemčije odcepil. S tem bi bila versajska mirovna pogodba uničena. ANGLIJA NIMA NIC PROTI POVRATKU VILJEMA. Pariz, 15. nov. (Izv.) Angleška vlada Je dala vedeti francoski vladi, da angleška vlada nima nič proti povratku bivšega nemškega prestolonaslednika v Nemčijo in tudi ne proti povratku bivšega cesarja. CEHOSLOVASKA NEVTRALNA. Praga, 15. nov. (Izv.) Poslanec Patzelt fe interpeliral dr. Beneša, kaj bi ukrenila češkoslovaška vlada v slučaju povratka bivšega nemškega cesarjeviča v Nemčijo. Dr. Beneš je odgovoril, da smatra češka vlada to zadevo za notranjo zadevo nemške vlade in da češka vlada ne pripravlja nobene vojaške akcije. PORIJHRSKI PROBLEM. Pariz, 15. nov. (Izv.) Poincare, vojni minister Maginot in finančni minister de Lasterye so se posvetovali o finančnem položaju v Poruhrju, zlasti glede uvedbe novega denarja. PliOTI KOMUNISTOM V NEMČIJI. Berlin, 15. nov. (Izv.) Policijske poizvedbe v Kottbusu so dognale, da so v zadnjem času komunisti pričeli po vsi Nemčiji obsežno akcijo, da izzovejo državni prevrat. 15 oseb so zaprli. RENTNA MARKA. Berlin, 15. nov. (Izv.) Vlada je določila vrednost rentne marke na 600 milijard papirnatih mark. REPARACIJSKO VPRAŠANJE. Pariz, 15. nov. (Izv.) >Ind6pendence Belge« poroča, da bi se strokovnjaki za določitev plačilne možnosti Nemčije imeli ba-vlti s sledečimi vprašanji: 1. Dajatve v na-biri, 2. daljši moratorij za Nemčijo, 3. saniranje nemških financ in 4. določitev plačilne možnosti. POLJSKA IN AVSTRIJA. Varšava, 15. nov. (Izv.) Poljska vlada je odobrila pogodbo z Avstrijo glede razsodišča. Samstolria Romelja v Kmetijski cfružfii. Isti dan, ko so se poslanci SLS bojevali v odseku finančnega odbora za podpore Kmetijski družbi in njenim ustanovam in to z uspehom, se je Pucelj s svojo ožjo gardo ovekovečil s tem, da je z brahijalno silo vrgel tajnika Kmetijske družbe iz njegove pisarne, potem, ko se njegovi zvesti v ^sejk Kmetijske družbe, katero je sklicalo tajništvo Samostojne Kmetijske stranke in je na njo povabilo samo odbornike Kmetijske družbe — somišljenike iz Kranjske, ki so kratkomalo od občnegu zbora izvoljenega I. podpredsednika popolnoma nezakonito odstavili in poverili posle drugemu podpredsedniku. Da je ves ta fin popolnoma neveljaven, je jasno vsakomur, kdor pozna pravila Kmetijske družbe. Neveljavno je tndi sklicanje občnega zbora, neveljavna vsaka odredba g. Pipana. Neveljavna je tudi vsaka kupčija, ki bi jo utegnil sklenili Pucljev pro-težiranec g. Viljem Rohrman, ki je zanje osebno odgovoren. To povdarjamo izrecno in pristavljamo, da upravna oblast, kolikor vemo, zavzema glede te neveljavnosti isto stališče kakor mi. Samostojnim bo nasilje, ki so ga započeli, težje likvidirati, kakor so ga vprizorili zapeljani od ljudi, ki zasledujejo s svojimi nasveti le koristi svojega žepa. Po iniciativi prvega podpredsednika Kmetijske družbe so se pred časom uvedla med SKS in SLS pogajanja za depolitizacijo Kmetijske družbe. To namero je SKS prvotno »toplo« pozdravila. Ko pa je SLS, da se izogne strankarskim boiem v tej korporaciji, ponudila proporc, tedaj je SKS misleč, da ima zaenkrat morda šo večino delegatov na Kranjskem, to ponudbo kratkomalo odklonila in zahtevala celo, da se ji tudi še zanaprej zagotovi sedanje posestno stanje. SKS pozablja popolnoma, da je sokriva Pirčevih manipulacij, o katerih smo izza Pirčeve smrti obzirno molčali. Tn vendar še danes ni gotovo, ako ne bo morala družba plačati ogromno carinsko kazen, skoraj enega mi-Ijona dinarjev in utrpela veliko zgubo pri znani emajlirani posodi. Zastopniki SKS v glavnem odboru so hoteli prvotno celo, da naj bi Kmetijska družba kratkomalo prevzela nase vse, kar je zagrešil pokojni Pire. Le odločnemu odporu štajerskih zastopnikov se jo zahvaliti, da so obvarovali Kmetijsko družbo velikanske škode. Govorilo se ie celo, da ie imela SKS korist od znanih manipulacij. Vendar se nam zdi to skoraj nemogoče. Režim, ki ga hočejo vpeljati Pucljevi pristaši, se bo zrušil tako hitro, kakor se je pojavil. Za neumnosti, ki jih delajo glavni odborniki Kmetijske družbe izvoljeni na Kranjskem, bodo pač ti sami morali prevzeti moralno in materi -jelno odgovornost. Zato bodo poskrbeli zastopniki K. Z. iz Štajerske, ki so g. Pipanu tako prirastli k srcu, da jih niti k sejam ne vabi, pač zato, da Samostojni lahko sami medseboj uganjajo burke. Zfior zaunniVnv SLS v Murski Soboti. Murska Sobota, 12. nov. 1923. Včerajšnji zbor zaupnikov SLS je prinesel vsem iskrenim pristašem naše stvari v Prekmurju najlepše zadoščenje. Zbor je bil polnoštevilen in prišli so nanj ljudje po 7 ur daleč — peš seveda — a kar je glavno: zbor je preveval duh tolike zavednosti in zvestobe, tolike odločnosti in pripravljenosti do žrtev, da je radostno presenetil'celo domače ljudi. Saj ne smemo pozabiti, da so bili Prekmurci stoletja izpostavljeni vplivom koruptnih mažarskih političnih metod in da so se tudi v novi domovini razni ko-ruptni politični elementi vrgii s pravo strastjo uprav na Prekmurje. Kljub vsemu temu je Prekmurec v politiki izbral pot poštenja in načel s tako varnostjo in odločnostjo, da mora biti našo inteligenco po mestih, ki se lovi za gmotnimi interesi in prodaja vsakomur, ki ima moč v rokah, dvakrat sram. Svojo voljo in svoje zahteve so Prekmurci na zboru zaupnikov SLS izrazili v naslednjih resolucijah, ki so bile vse enoglasno sprejete: 1. Zbor sprejema kot svoje vse resolucije zaupniškega zbora v Ljubljani dne 5. novembra 1923; 2. resolucije, tičoče se lokalnih zahtev; 3. vlada se poziva, da se pobriga za Slovence, ki so ostali še pod mažarsko oblastjo (okolu 10.000 duš v okraju St. Gottharda ali Monoštra), da dobijo one manjšinske pravice, ki jih vživajo pri nas Madžari; 4. izraža zaupanje stranki; 5. SLS naj gre v Belgrad in se tam bori za naše pravice; Radičevo zapečno politiko in radikalne mešetarije zbor najodločneje obsoja; 6. prekmursko ljudstvo hoče vstrajati s SLS v boju za avtonomijo, pa naj traja ta boj tudi dolga desetletja; prekmursko ljudstvo noče umreti ne narodno ne gospodarsko; 7. zemlja od veleposestev naj se dodeli tudi siromašnim Madžarom, ker tako zahtevajo prava krščanska načela, na katerih sloni SLS in socialna pravičnost; 8. odobruje se ukinjenje meščanske šole, da se ustvarijo potrebni pogoji za razvoj gimnazije v M. Soboli in se reši meščanska šola v D. Lendavi. Naznanilo, da postane s 1. decembrom I. 1. apostolski administrator v Prekmurju mariborski škof dr. Andrej Karlin, so zborovalci pozdravili z viharnim, prisrčnim odobravanjem ter se manifestacije kar niso hotele poleči. Tako je Prekmurje pokazalo svelu svoj pošteni obraz in osramotilo vse svoje kle-vetnike in politične zalezovalce. "f Radikali nas prodajajo. Današnje vesli iz Belgrada nad odkrivajo zopet novo lopovščino radikalnega režima: Vlada hoče razkosati Slovenijo v prid Štajerskim Nemcem, ki se boje avtonomne Slovenije in zato dajo svoje glasovo Pašicu na razpolago. Tako barantajo Velesrbi za naše narodne koristi z Velenemci, V rapallski pogodbi so izvršili tako barantijo na naš račun z Lahi. Kljub temu so naši »jugoslovenski« nacijonalisti navdušeni za ta čedni režim in njegovo nositelje, ki jih slavijo kot največje j Jugoslovene«. -f Zakaj ui denarja za uradnike? Odgovor: Zato ker je radikalna večina v finančnem odboru 15. t. m. dovolila ministrskemu predsedniku Pašiču 2,500.000 Z L A TI R dinarjev dispozicijskega (z drugimi besedami: korupcijskega) fonda. To je denar, za katerega bi živelo na stotine uradniških družini -f Nemčija je nehala plačevati naši vladi reparacije. Zato pa jih plačujemo -mi. + Županska zveza, podružnica za so< ni okraj Novo mesto ln Trbovlje, je n; občnem zboru dne 12. t. m. soglasno spr& jela tele resolucije: 1. Podružnica Župan ske zveze v Novem mestu, ki zastopa 1 občin, ponovno glasno protestira proti ku luku in izjavlja, da se bo proti izvedbi ku luka uprla z vsemi zakonito dovoljenim sredstvi. 2. Poziva Gradbeno direkcijo u Slovenijo v Ljubljani, naj takoj razpiše vo litve v okrajne cestne odbore. 3. Podru: niča Županske zveze se enoglasno pridru žuje sklepom občnega zbora Županske zve ze za Slovenijo. Ne sme biti občina, ki b ne naročila glasila Žup. zveze »Občinski uprava«. 4. Novomeška podružnica se pr družuje resolucijam, ki so bile sprejet) na občnem zboru Ž. z. v Celju, ki se tič«j( šolstva. 5. Jugoslovanskemu klubu, poseb no pa ta okraj zastopajočemu poslancu g dr. K u 1 o v c u se izreče za njegov nastop posebno v finančnem odboru priznanje ii zaupnica. + Vidovdanska nsfava in avtonomija »Jutro« nam očita, da smo proti resnicn avtonomiji, češ da poslanca dr. Kulovec ii dr. Hohnjec ugovarjata parcelaciji Slove nije in s tem zavlačujeta uredbo samo uprave, kakor jo daje vidovdanska nstava Mi se zaenkrat ne moremo spuščati v raz pravo o vrednosti take - avtonomijo«, ka kor jo predvideva vidovdanska ustava, p< kateri je vsak veliki župan navaden pan dur svojega ministra, ampak hočemo po vedati za vzgled, kako mislijo o taki »vi dovdanski avtonomiji« Slovaki. V Brati slavi je rekel na nekem shodu slovaški vo ditelj Hlinka: »Pravijo, da smo dobili razdelitvijo na oblasti« mi Slovaki tisti avtonomijo, ki jo nam bila obljubljena ' Pittsburgu. To je laž. Vsled razdelitve ni »oblasti« smo izgubili še tisto pravice, k so iih imeli komitati na Ogrskem. V ma žarskih komltatih smo n. pr. lahko skle nili, da ne bomo plačali davkov. Dane pa zastopniki slovaškega na roda v novih »oblastnih« skup ščin ah ne morejo ničesar dru gega napraviti, kakor da ki maj o na vse, kar v Pragi uka žejo. Veliki župan ni izvoljen, ampal imenovan; on ni odgovoren ljudstvi ampak vladi, ali je to demokrati ja, al je to avtonomija? Zato mi ne bomo miro vali prej, dokler Slovaška ne bo imeli svojega parlamenta, svojega šol stva, svojih postav in svoje uprave. — Prav popolnoma isto, kar velja gled »vidovdanske« avtonomije za Slovaško, vej Ija tudi za Slovenijo. Kjer se začne, vlad' na kontrola in vladna komanda, tam s< avtonomija neha. Vidovdanska ustava p: je od začetka do konca ena sama veliki vladna in policajska kontrola. Sraka s pavovim perjem, »Narod so začeli udarci, ki jih je dobil od nas rapallski polemiki močno skeleti. Da s ohladi, je sinoči priobčil uvodnik, v kate rem skuša revščino svojega politične g a naprednjaštva istovetiti s kultur n i m delom mož svobodoljubne smer Skriva se za Prešerna, Stritarja, Jurčič* Tavčarja, Cankarja in Župančiča, češ ali j to tudi samo fraza in šport, kar so ti ustv£ rili? Gotovo, da ni. Toda, »Narode«, v to a stito družbo ti ne spadaš! Kar so ti možj ustvarili, so ustvarili iz slovenskeg u a r o d a in zanj in ni jim bilo nili n kraj pameti, da bi hoteli kraj svoja dela i; ročiii pozabi na ljubo srbski politični heg< moniji, kar bi, če bi se strinjali z današnjiil »Narodom«, pač morali. Kako si sploh up »Narod« sklicevati se na slovensko kulturi Marceli e Tinayre: Legenda o Ducciju in Orsetti, (Konec.) >0, sveti Frančišek, pomagaj mi, po-roagaj mil« Satanova moč je nenadoma od-lehala. Duccio je stopil na svobodna tla in 'Ogledal nad sabo zvezde na čisto črnem lebu. Obšla ga je vrtoglavica. Omahnil je in ?o onesvestil. VIII. Ali je bila to smrt ali le težak se? Du-Sa, skoro odtrgana od telesa, je poslušala, "•esar uho ni slišalo: lahno pozvanjanje. Duccio je spregledal. Ležal je na goličavi, ki se je kopala v nebeški modrini. Po kratki travi pa je skakal sokol in zvončkal z *vončkom, ki mu je visel na vratu. Ta ptič se je povsem brez strahu približal ležečemu človeku in se postavil mu na roko, tako, da ga je Duccio ves zavzet pozdravil po frančiškanski navadi: O, sokol, brat moj, odkod si priletel? Kdo te je poslal k tako nesrečnemu grešniku?« Ptič je zaplahutal s krili in ves radosten zaklieal: »Potrpi, potrpi, brat moj! Tu imaš čašo vode in kruha za sedem dni! Pij in jej po svoji mili volji Da hvali z menoj vred Stvarnik« !c Duccio je odvrnil: »češčeno bodi Njegovo ime!« 1 Zelo nežne roke so ga nenadoma dvignile. Bitje, ki mu je ponudilo čašo, je bolj sličilo živali kot človeku. Obraz so ji pokrivali dolgi pajčevinasti lasje, njeno lice, nagubano kot zemlja, pa jo bilo pravcati izraz smrti. Oblečena je bila v nekako vrečo, prepasano z vrvjo, spod nje pa so molele gole noge, tenke kot trtni koli. »Kdo si, dobrotnica neznana?« jo je vprašal Duccio, »in kako se imenuje ta kraj?« »Ti ni znana, brat moj, dolina Secchi-ette, ki pripada valombreškim menihom? Tu živim, da bi s solzami oprala svoje grehe in samotarim kot puščavniki v koči, ki sem jo sama zgradila. Dobri ljudje mi vsako nedeljo prinesejo kruha, ki ga prinosi-lec postavi na skalo, jaz pa sem med tem skrita. Ze dolgo, dolgo nisem videla ne moškega, ne ženske, in ves čas se razgovarjam samo z Bogom in s tem sokolom. Ta dobri ptič te je našel ležati v nezavesti. Obvestil me je po svoje in me poklical, naj mu sledim. .. Dovoli, da ti umijem tvoje rane in da nanje položim zelene lističe, ki bodo ustavili tok krvi. Vstani! Ničesar zlega ti ne storim. Rada lečlm bolne in ranjence, kakor sem jih že v onih davnih časih, ko sem bila še Rvetna ženska.« Duccio se ie spustil snokornici v naročaj. »O. svetnica,« jo dejal, »že takrat si opravljala dela usmiljenja, ko si bila še v svetu ?« >Da, smilili so se mi ubogi bolniki, ker sem čutila, kako črna in grda je moja duša, ki so jo oskrunili grehi. Moje življenje je bilo sramotno in moja lepota je bila posoda propadlosti. Vedi. brat moj: ta ženska, ki je zdaj pri tebi, je mnogo, mnogo blodila, predno je našla pravo pot k Bogu!« »In jaz!« jc vzkliknil Duccio, »o jaz! Jaz sem imel tako lepo mladost, posvečeno Bogu. Ah, sveta kapelica frančiškanov, kjer sem vsak dan in vsako noč toliko premolil! Nič več te ne bom videl! Radi neke ženske sem zapustil meniško celico in meniško haljo; nikdar jc nisem našel, sam pa sem postal brezbožnež, bogokletnež, razuzdanec in morilec!^ Spokornica pa se je materinsko sklonila nadenj in mu z roko pokazala prekrasno dolino pod njima, ter pristavila: »Brat moj! Te pokrajine niso vredne moje oči, ki so toliko grešile. Ti si živel v onem času v Verni pri frančiškanih in gotovo ti je znana zgodba o ženski, ki so jo pobožni bratje našli nekega jutra, ranjeno in onesveščeno v gozdu, prav tako, kot sem našla jaz tebe. Jaz sem ona nesrečnica, ki je slovela pod imenom Orsetto. Bila sem ničvrednica! 0 kako sram me je, da so imeli takrat z mano usmiljenje sveti možje, a še večja sramota, du sem s Drecrešnimi pogledi objela enega izmed njih, ki sem p njem strastno zahrepenela. Nastavila sei so mu nekoč pri neki proccsiji; takrat sei zmešala božjo in človeško ljubezen. Nadal ne življenje moje je bilo strašno. Končr sem vse svoje imetje razdelila med ubog in sem raznesla vest, da sem šla čez morjf v resnici pa sem se podala semkaj v to s< moto, da bi posnemala spokorno življenj svete Magdalene, ki sem jo, ah, žal, nekd jx>snemala tudi v njeni grešnosti. Zdaj v diš, brat moj, da sva prišla po različnih p' tih, ti in jaz, do istega skupnega cilja — q spoznanja, da je naša naloga: neskončfl ljubiti Boga! In ker je naju Stvarnik zdi združil, in ker je nama dopustil, da še v diva to sveto pokrajino, se mu moram ® hvaliti za izredno milost; hvaliva ga z vsei stvarstvom vred .. .< Duccio je padel na zemljo! Dolgo je t ko ležal. Ko je vstal, je Orsette že izgini in solnce je "arobno obsevalo vernski s mostan... IX. Spokornik je živel v skalovju. V bliži njegove celice je šumljal potoček, kjer j po vejevju ob bregu prepevali ptički. Nji je često govoril Duccio, in niso se ga l>a čeprav jo imel globoko vdrto oči in dol| brado. Oblečen je bil v platneno vrečo, so mu jo podarili valombreški menihi, p' pasan je bil z močno vrvjo in v roki je noi brevir. Za hrano mu ie zadoščal kos krut Se to kulturo, če slovenstvo sploh negira in piše, da je nedopustna izpozaba, ako se kdo danes imenuje Slovenca?! Kaj bi porekel na tako i z p o z a b o in na tako resnično sramotno »jugoslovanstvo« en Prešeren, en Cankar in en dr. Tavčar? Razen tega so bili vsi tj možje kot pristni sinovi slovenskega naroda v najnotranjejših globinah svoje duše globoko verni, o čemer glasno pričajo njih dela. Politično naprednjaštvo si jih torej v tej zvezi, kakor je to storil »Narod«, čisto po krivici lasti. — Kar tiče strankarske zagrizenosti, ki jo očita >Nnrod« nam, je adresa pač zgrešena. Strankarsko zagrizenost so med nami sejali liberalci, ko so bili na vrhuncu svoje moči in če jim postaja danes neprijetno, ako jih kdo imenuje po pravem imenu, ko to ime ne pomenja takorekoč ničesar več, naj se spomnijo ua Sasj, ko je bila beseda »klerikalec* v njihovih ustih najgrše, kar so komu mogli reči. -f Rapaliska pogodba. Zagrebški listi poročajo, da je besedilu rapallsko pogodbe dodejan tudi zemljevid kot sestavni del pogodbe, kjer so zarisane meje. Na karti zarisane meje pa se ne vjeinajo z onimi v besedilu. Besedilo govori v naš prilog, karta pa določa za Italijo ugodno meje. Karte niso pregledali nili naši delegati niti naša vlada ... + Kuluk. Zagrebški listi poročajo, kafro so delali kuluk v Bihaču v Bosni. Meščani so sklenili, da ne bodo plačali odkupnine, ampak da pojdejo sami na delo. Na določeni dan se je zbralo 18 oseb pred okrožnim načelstvom s krampi in z lopatami, za njihovo nadzorstvo pa je bilo določenih tudi 18 osebi To je gospodarstvo! kršč. zveze. Dolgo je trajalo, da se je tudi SKSZ času primerno preosnovala in poživila tako, da bo mogla uspešno vršiti svojo nalogo kot centrala naših prosvetnih organizacij. Prevažno podlago za to je ustvaril včerajšnji občni zbor. Udeležba je bila velika: 62 društev je bilo zastopanih s pooblaščenimi delegati, dalje mariborska zveza (dr. Jcraj), celjsko okrožje (Krošl), Orlovska in Orliška Podzveza, g. knezoškof in stolni kapitelj, Slomškova zveza, Krekova mladina, Kamniško okrožje itd. — Vodil je zborovanje poslevodeči podpreds. dr. Jos. P u n t a r. Poleg običajnih točk dnevnega reda je občni zbor, deloma po živahni debati sprejel važne predloge odbora glede spremembe pravil za zvezo in društva. Tudi drugi predlogi, zadevajoči poslovanje, revizije društev, organizacij, prosvetnih okrožij itd. so bili z malimi spremembami enodušno sprejeti. V kolikor pa ni bilo mogoče sprejeti sprememb, za katere zahtevajo stara pravila navzočnost % delegatov, je sklical g. podpredsenik drug občni zbor, ki se vrši v četrtek 29. t. m. v pisarni zveze (Vzajemna posojilnica poleg Uniona) z nalogo, da pravomočno odobri, kar je že včerajšnji občni zbor sklenil. Poročila odbornikov objavi v celoti Vestnik SKSZ. Zveza ima na Kranjskem včlanjenih 216 prosvetnih društev, na Štajerskem pa v mariborski zvezi 151. Skoro vsa ta društva imajo tudi knjižnice, dramatične, pevske (telovadne), ženske i, dr. odseke. Poročila je občni zbor odobril in dovolil vsem gg. odbornikom absolutorij. Tudi delavni načrt za 1. 1923-24 (J. Hafner) so delegati navdušeno odobrili. Pri volitvi so bili izvoljeni gg.; dr. Jakob Mohorič za predsednika, v odbor: katehet A. Ažman, prof. M. Bajuk, prof. dr. Capuder, avsk. Dokler Zv., prof. dr. I. Do- koreninice in pa želodi. Potočna voda mu je tešila žejo, trda skala mu je pa služila za posteljo. Tako je živel, mučeč svoje telo in nikoli več ni videl spokornice, ki je prebivala sto korakov globlje v podobni votlini. Leta so potekala, ne da bi jih štel in že močno star je bil, ko je napočila ura njegove rešitve in ko je zaklical: »Dobrodošla, moja sestra — smrt k Spomin na njegove zločine ga je zasledoval celo v zadnjih trenotkih. Ko je pa ležal že v smrtnih bojih, se mu je sanjalo to-le: videl jo angela s sedmerimi plamenečimi peroti, ki je držal v roki zlato tehtnico. Na prvi skodelici je ležala težka svinčena kepa, na drugi pa je bila čašica Čiste vode. Obe skodelici sta bili v ravnovesju. Duccio je spoznal, po božjem razodet-iu, da pomeni črna svinčena kepa njegovo ?rdo življenje, čista voda pa solze, ki jih je zanj prelila Orsetta. In je izdihnil, lahno, da še ni vedel ob katerem času; bilo jo ob eni po polnoči. V isti noči pa je v svoji kočici umrla ludi spo-kornlca. Volombreški menihi so — ker jih ie o tem obvestil sokol — oba trupla pokopali v isti jami. Tako sta se obadva združila v istem grobu, obadva, ki sta blodila drug radi drugega in ki sta konečno rešena pri-po tako različnih potih do svetniške popolnosti in večnega zveličan ja. Tako se ie zvršila legenda o Ducciju in Orsetti. lene, kaplan J, Hafner, katehet Pintar J, bibliotekar dr. Jos. Puntar, prof. dr. L. Sušnik, komisar N. Volikonja; za namestnike gg.: tajnik M. Kranjc (Maribor), vikar Krošl (Celje), misij. Ocepek (Groblje), kat. Žmavc (Trbovlje); za revizorje gg.: kanonik dr. Kimovec, prof. dr. Mazovec I., bančni uradnik Vekoslav Vrtovec. Nadaljnje razgovore o notranjih zadevah organizacije je vodil novi predsednik g. dr. Mohorič, bi jo skoro peturno zborovanje zaključil s pozivom na delo po novem načrtu. — Vsem občinam. Županska zveza za Slovenijo opozarja vse občine, da jo bilo na občnem zboru v Celju sklenjeno, da začne zopet izhajati samostojen, strokovni list: »Občinska Uprava«. V ta namen prosimo župane in odbornike, da takoj izvrše za kar so naprošeni v okrožnici. Vsak dan nam bolj dokazuje, da smemo pričakovati uspehov le od samopomoči. — Okrajna kmetska zveza v Novem mestu ima prihodnjo sejo v pondeljek 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu SLS v Novem mestu (tiskarna Krajec). — Ker je ta seja izredne važnosti, vabimo odbornike O. K. Z. in načelnike krajevnih K. Z., da pridejo gotovo. —Amnestija. Vojaškim beguncem so odpuščene kazni, katere so zakrivili v času od 8. junija 1922 pa do 21. oktobra 1923, če se do 21. januarja 1924 prostovoljno vrnejo k svojim komandam ali pa se v to svrho javijo vojaški ali civilni oblasti. Prizadeti, kakor njih svojci se nujno opozarjajo na to amnestijo. — Iz učiteljskih krogov. Nekateri učitelji so tudi v šolskem letu 1922-23 poučevali v ponavljalni šoli kmetijstvo v posebnih urah. Meseca maja 1923 so predložili izkaze, da dobe primerno zakonito nagrado. Te pa še do danes ni. Kje je? Kdo zadržuje rešitev? Ali za ubogega učitelja »nema pare«? Zima je tu. Nove plače še od nikoder! Zaslužene nagrade se tudi ne izplačujejo. Res; veselje ima potem človek do vestnega službovanja! »Prizadeti.« — Cerkveno pravo. Dekanat juridične fakulteto obvešča tem potom vse cenjene naročnike na knjigo »Cerkveno p r a -v o«, dr. Rado Kušeja, ki jo dosedaj še niso prejeli, da pričakuje v najkrajšem času zopet večje število vezanih izvodov iz knjigoveznice in da bodo vsa dosedanja naročila gotovo izvršena še tekom t. m. Nova naročila naj se priglase po čast. župnih uradih pristojnemu o r d i n a r i a t u. Izvrševala se bodo po časovnem redu prijav, dokler na sebi mala naklada ne bo izčrpana. — Kdo je Pribičevič? Iz belgrajske »Republike«: Šel sem s svojimi prijatelji po Mihajlovi ulici. Naenkrat vsi uljudno pozdravijo nekega neznanega mi gospoda. »Kdo je to?« — vprašam prijatelje. »No, kaj misliš, kdo da je?« — »Profesor!« — »O, mnogo več, mnogo več!« — »Minister!« — »O, mnogo več, mnogo več!« — »Knez!« — »Da, knežjega rodu je, pa se s tem ne ponaša.« — »Potem pa res ne vem, kdo in kaj bi bil. Kralja, poznam, a ta ni kralj.« — »Kaj kralj — on je lav, lav iz Like!« — Velik razbojniški uapad v Slavoniji. V soboto 10 t. m. jo 10 s puškami in bajoneti oboženih tolovajev vdrlo v gozdarski dom grofa Eltza v Tompojeveih pri Vukovaru. Napadli so upravitelja Franca P i r k m a j e r j a , brata ptujskega okrajnega glavarja, ki jc s svojo rodbino bil ravno pri večerji. Ustrelili so 1'irkmajer-ja, uakar se je vnela prava bitka. Prihitela sta namreč svak inž. Harsch in višji logar, da branita upraviteljevo rodbino in blagajno. Pri tem je bila soproga Pirkma-jerjeva težko ranjena, istotako Harsch in višji logar, ki se bori s smrtjo. Razbojniki so blagajno naložili na voz, ker so pa prihiteli kmetje, je niso mogli odpeljati, ampak so zbežali. Zdaj jih iščejo eole Številne orožniške patrulje. — Belgradu na uvaževanjo! Te dni smo čitali, da je neki zlikovec v Belgradu neki dami polil kožuh z vilriolom, a ta kožuh da je bil vreden 40.000 K. V Ljubljani je neka dama izgubila ovratnico, ki je bila vredna nad milijon. Pomislimo, s kolikimi sredstvi morajo razpolagati ljudje, ki nosijo na sebi taka premoženja, premoženja, s katerimi bi se leta preživljale cele družine, ki danes stradajo in prezebajo ter žive neprimerno slabše nego pes kakega bančnega ravnatelja. Gospodje v Belgradu — dajte, zagrabite tukaj! Uvedite 50 odstotno oddajo vrednosti od vseh dragocenih luksusnih predmetov: draguljev, kožuhov, hišne oprave itd., a davek na luksusne avtomobile podvojite in potrojite. Potem vam ne bo treba uradništva, invalidov in drugih bednikov, ki so odvisni od države, znova ogoljufati za njihove nade. — Umrl je v Bršljiuu pri Novem mestu g. France S i f r o r, umirovljeni železniški skladiščnik, posestnik in trgovec v starosti 89 let. Pokojnik je bil znan prijeten družabnik in izobren pevec-basist Celih 30 let se je udeleževal v kapiteljski cerkvi v Novem inestu cerk- venega petja ob nedeljah, praznikih in posebnih svečanostih. Pri tem ga ni oviralo slabo vreme ali slaba pot iz BrSljina v Novo mesto. Bil je mož pravega gorenjskega kmetskega značaja. N. v m. p.! — Uboj. V nedeljo 11. L m. so pili fantje iz vasi Cegelnica in Potočnavas v gostilni I. Kastelca v Bršljlnu pri Novem mestu. Vinjeni so se začeli prepirati in nastal je tepež. Alojzij Vrček, 28 letni mladenič, sin poštenih sta-rišev iz Cegelnice, jih je miril ter se je hotel podati domov. Nenadoma ga udari neki Glavifc iz Potočnevasi, znan pretepač, z ročico tako sil no po tilniku, da se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo, kjer pa je kmalu na to umrl. V sredo dopoldne se je vršil njegov pogreb. Velika udeležba sprevoda je pričala o priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival med sovaščani in je bil izraz sočutja, ki ga imajo vsi z nesrečno rodbino, ki jim je bil odvzet njih dobri sin na tako silovit način in ki naj jim bo v tolažbo. — Kat. slov. izobraževalno društvo v St. Jurju pri Grosupljem priredi v nedeljo, 18. t m. po sv. maši ob 10. uri dopoldne in ob pol 3. popoldne gledališko predstavo »Na dan sodbe«. — Promocija. Prihodnji pondeljek dne 19. t. ni. promovira na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Arh iz Češnjice v Bohinju. — Podeljena je župnija Črni vrh nad Polh. gradcem ond. žup. uprav. Maksimilijanu S t a u o v n i k u, ki je bil včeraj, dne 15. novembra, nanjo umeščen. — Nesrečen bančni ravnatelj. Ravnatelj srednjeevropske >Landerbanke« na Dunaju dr. Murad Agiman je pred par leti izgubil edino dete na ta način, da ga je zmečkalo dvigalo. Njegova žena je kmalu nato od žalost umrla. Pred par tedni je dr. Agiman poročil sestro svoje žene. Z njo se je 13. t. m. v lovskem vozu peljal ua izprehed. Konji so se spiašili, voz se je razbil, dr. Agimanova žena je ostala na mestu mrtva, dr. Agiman pa je dobil težke poškodbe. — Dražba dvornega perila. Po ra-sulu so ostale na dunajskem dvoru velike zaloge perila, posebno namiznega in posteljnega. Velik del teh zalog so že dobili razni državni zavodi, posebno bolnišnice. Ostalo prodajo sedaj na dražbi. — Proti zakotnemu pieašlvu občinskih uradnikov. Hrvatska pokrajinska uprava jo izdala naredbo, s katero ostro prepoveduje občinskim uradnikom, da bi se pečali z zakotnim pisaš tvoru. Vso staro naredbe, ki tej prepovedi nasprotujejo, se razveljavljajo. Kršitelji prepovedi sc kaznujejo z odpustom iz službe. — Pouk za manjnsdarjene otroke v Zasnrbu. . Poklicani zagrebški krogi nameravajo za manj nadarjene otroke uvesti poseben pouk. Sedaj jo 10 takih otrok. Učitelji bodo dobivali za pouk teh otrok poleg redne plače Se posebne nagrade, — Tuji konzuli r Zagreba. Vlada je izdala eksekvaturo italijanskemu konzulu v Zagrebu Romanu Lodi F6 iu častnemu konzulu za Nizozemsko Milovoju Crnadku, istotako v Zagrebu. — Ubeglo kaznenko Ano Fužinski so aretirali orožniki na Jezerskem, ko je nameravala čez mejo v Avstrijo in se tam izdajala pod tujim imenom. sSedaj, ko sem se dositega najedla belega kruha in sladke kave,t je rekla, >grem pa zopet pokoro delat.« — Bazne itesrore. V Ojstriškem vrhu jo zmečkal gonilni jermen krožne žago Žagarju Jožefu Br zovarju levo roko lako, da so ga morali prepeljati v bolnico v Celje. — Delavcu Lud. Pušniku je odtrgala krožna žaga na Tomasijervi žagi v Ribnici na Pohorju fri prste na desni roki. Oddali so ga v bolnico v Maribor. — Pri granitni in lesni industriji v Oplotuici je zmečkal težak kamen delavcu Matiji Obrne desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — Pri kopanju kamna je padla pri gradbi železnico Murska Sobota—Ormož delavcu Štefanu Paniču na desno nogo plast gramoza in mu zlomila kost v stegnu. Odpeljali so ga v Ormož v bolnico. — V tovarni za usnje Franca VVoschinag-v Šoštanju sta se ponesrečila delavca Ivan Mez-nar ln France Dren. Prvemu je zmečkal stroj prste na levi, drugi pa se jc težko obrezal po desni roki. — Tatvine in vlomi. V Dojancih je bilo ukradeno pri posesluici Cveti Jurjovifovi več obleke, perila hi platna v skupni vrednosti 16.000 K. —• Neznan goljuf je izvabil od 10 letne Justine KraljiS iz Potokov 400 K vreden dežnik in od 18 letnega Vladimira Pogačnika ua Javorniku 380 K denarja. Slepar jo mlad, čedno oblečen dečko, ki se jo po-tikel dalj časa brez dela po Gorenjskem. — Izgnan je iz policijskega okoliša mariborskega po enoletni ječi zaradi tatvine Ivan 2olič, doma iz Zagreba. — Kaji Turkovičevi v gradu Novo Celje je bilo ukradenih iz bisernega nakita 03 biserov v vred-oosti 100.000 K. — V Šmiholu pri Žužemberku je vlomila skozi podstrešje v hišo posestnika Matija Krbide nevarna tatica Marija Erbida in mu odnesla iz skrinjo 1200 K denarja, 50 jajc in več kosov suhega mesa. ____ š Duhovniško vesti. Lavantinska častna kanonika sta postala gg. Jožef C e r j a k , dekan in mestni župnik v Slov. Bistrici ter Mar-tin Meško, zlatomašnik in župnik na Kapeli pri Radencih. Konzistorijalnim svetovalcem je imenovan bogoslovni profesor g. dr. Franc Kovačič v Mariboru, duhovnim svetovalcem pa gg. dekani oziroma župniki: Jožef J a n ž e k o v i č pri sv. Leuariu v Slov. Goricah, Martin Medved v Braslovčah, dr. Valentin M 6 rti v Marenbergu, Anton Novak v Gornjemgradu in Anton Stergar v Mariboru. š župnijo Stranico v konjiški dekaniji je dobil g. Ivan Atelšek, kaplan pri Veliki-Ne-deljt. š Graditev nove državne ceste št Uj—Marija Snežna je poverjena Stavbni družbi v Ljubljani. Z delom se prične prihodnjo pomlad. Za zgradnjo te prepotrebne ceste so »i pridobili največ zaslug poslanci Jugoslovanskega kluba. š Umrl je 13. t. m. M. Kern, ravnatelj mariborske klavnice. š Koneo »Pohorskega strahu«. 2e od pre«i vrata sem se je potikal po pohorskih gozdovih' neki Germež ter se pečal s tatvino in tihotapstvom. Nazadnje je postal že prava nadloga za celo Pohorje, ker ga nI skoro kmeta v okolici Brezna, kateremu ue bi kaj ukradel. Orožniki so mu bili že dolgo časa za petami, toda vedno, se jim je srečno izmuznil. Pred kratkim pa se je posrečilo povsem slučajno odkriti njegovo skrivališče. Pred par dnevi se je odpravilo krdelo orožnikov in lovcev na lov za Germe-žem ter so ga obkolili v njegovi luknji. Brani! se je nekaj časa s streli Iz vojaške puške, s katerimi pa ni napravil med oblegovalcl nobene škode, pač pa so ti začeli na njega streljati ter so ga ranili v stegno. Ker je videl, da se ne more braniti, si je sam končal življenje s krogljo iz samokresa. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni bor« zi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 300-307.50 Din, ječmen 250 Din, oves 220 Din, koruza 230—240 Din, fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 500 Din, št, 1 497.50 Din, otrobi 125-130 Din. Tendenca slaba. — Na zagrebški blagovni borzi pa notirajo sledeče cene: pšenična moka št 0 525 Din, pšenica 320 Din, koruza 220 Din, oves 220 Din. Tendenca nespremenjena. g Odpust inozemcev iz jugoslovanskih obratov. Listi poročajo iz Belgrada: Trgovsko ministrstvo je izdalo naredbo, na podlagi katere morajo vsi jugoslovanski obrati v kratkem času javiti imena vseh nameščencev, ki niso rojeni ua ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. V naredbi se nalaga obratom, da morajo odpustiti vse inozemske nastavljence, katerim ne dovoljuje trgovsko ministrstvo zaposlitve. Ministrstvo bo dalo posameznim obratom namesto odpuščenih strokovnjakov tuje narodnosti domače strokovnjake, odpuščeni lujerodri bodo pa smeli v slučajih, če se ne more izvršiti odpustitev takoj radi motenja obrata, ostati še toliko časa na svojem mestu, dokler inozemec od ministrstva na razpolago stavljenega strokovnjaka poučuje. g Letošnja žetev v Vojvodini. Povprečni donos letošnje žetve v Vojvodini je znašal pri hektarju: pšenice 9.67 met. stotov, rži 8.40 meterskih stotov, ovsa 8.14, koruze 12.20 met. stotov. Skupno produkcijo koruze računajo na 11,268.314 met stotov. g Izkaz Narodno banke. Po najnovejšem izkazu Narodne banke z dne 8. t. m. je znašala metalna podlaga 445.3 milijonov dinarjev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu porast za 0.4 milijona. Istočasno so je povečal tudi obtok bankovcev za 34.4 milijona na 5917.2 milijona dinarjev. BORZA. Zagreb, 15. nov. (Izv.) PeSta 0.45—0.4S, Italija 3.79—3.82, London 383—384, Ne\vyork 87.50 -87.75, dolar 86.25—86.75, Pariz 4.80—1.83, Praga 2,58 do 2.55, Dunaj 0.1230—0.1235, Curih 15.10—15.45. Curih, 15. nov. (Izv-.) Pešta 0.0305, Italija 24.45, London 24.82. Nowyork 572.00, Pariz 30.00, Praga 16.50, Dunaj 0.008025, n.-a. K 0.008025, Sofija 4.75, Belgrad 6.55. _ novice. lj Bogati ljudje. Soproga ravnatelja ' Trboveljske premogokop. dražbe« S k u -bica, je zgubila včeraj dopoldne okoli 11. uro na poti od hiše št. 19 na Miklošičevi cesti kakih 50 korakov ob strani jetnišnice ovratno verižico s 96 biseri iu 2 briljantoma, vredno milijone. Gospa razpisuje najditelju 50.000 K nagrade. Najditelj naj odda dragoceni predmet na policijski direkciji, kjer bo dobil nagrado takoj izplačano. Morebiti ga najde kakšen državni uradnik, kateremu že vnaprej čestitamo. lj Društvo vpokojencev južne železnico naznanja svojim člauom ,da je umrl član gospod Martin Ošaben, nadsprevodnik juž. žeL v pok. Pogreb se vrši danes ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Jenkova ulica št. 4. Člani društva se vabijo, da se pogreba v obilnem številu udeleže. — Predsedstvo. lj Draga stanovanja. Riunione Adriatica di Sicurta — danes: Jadranska zavarovalna družba je zgradila v Bethovnovi ulici hišo. kjer oddaja sedaj stauovanja. Tako stanovanje, obstoječe iz štirih sob s pritiklinami, stane nekaj čez 14.000 kron na mesec. V petih letih bo znašala najemnina milijon kron, torej vsoto, s katero bi si najemnik kaj lahko zgradil lastno hišo. In kdo si lahko danes privošči tako drago stanovanje? Javen nameščenec gotovo ne! lj Drnfnhni klub kat star. ima odborovo sejo dne 17. t. m. ob 8. zvečer v prostorih akad. starešinstva. Zadnja seja pred občnim zborom« Seje naj se ndelože tudi gg. računski pregledniki in načelniki odsekov. — Predsednik. .Vorn pnrlufjalka — ljutomerski moši od danes naprej v gostilni spri Mraku«, Rimska cesta 4. lj Mladinski dnm Kodoljevo. V nedeljo, dno 18. t m. ob 5. popoldne se bo vprlzorila velika historična drama: »Venancij« tz časa preganjanja kristjanov. Drama se je uprizorila le po različnih odrih ter bo gotovo ugajala vsem poeetnlkom. Med odmori igra domača godba. lj V risalni dvorani držamih učiteljišč bodo ležali na ogled v nedeljo ,dne 18. i m. od 9. do pol 11 in v pondeljek, dne 19. t m. od 11. do pol 12. vsi ovitki z okraski, ki so jih izdelali gojenci in gojenke začetkom tekočega šolskega leta. Razstava je interna; vabljeni pa so prizadeti, zlasti starši gojencev in gojenk. lj Mestna ženska realna gimnazija r Ljnblja-fti. šolska predstava »Povodni mož« so vrši v torek, dne 20. t m. ob četrt na pet popoldne. Prijavljene šole dobe vstopnice v soboto, dne 17. t m. od 10. do 12. v licejskem poslopju v pritličju pri g. Grošljevi, ostale vstopnice se dobe v nedeljo pri dnevni blagajni opernega gledališča. IJ Lačen pek? Pekovski vajenec Ivan Luknar te bil obtožen, da je ukradel svojemu mojstru Jos. Mežnariču 1400 K denarja. Fant je tatvino sicer priznal in je rekel, da je kradel zato, ker je bil lačen. Tega mu seveda niso verjeli, pač pa je bil fant gotovo zapeljan od družbe in je pohajal po krivih potih. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Prosveta. pr Na simfoničnem koncerta, katerega prire-tfi godba Dravske divizijske oblasti v pondeljek, dne 19. t. m. je stavljena kot druga točka bogatega sporeda Schumannova simfonija v C-duru. Schu-mann, za Beethovnom brez dvoma eden najbolj nadarjenih nemških komponistov, je živel v Nemčiji ter je bil izredno plodovit skladatelj. Samo v letu 1840. je napisal 188 najrazličnejših pesmi in več drugih del. Simfonija v C-duru je bila izvršena spomladi leta 1846. ter se je prvič izvajala 5. novembra 1846 v Lipskem, pod taktirko slavnega 'Mendelssohna. Splošno se smatra kot najdovrše-nejše delo in Schumann sam so izraža o njej sledeče: »Veliko truda me je stalo, marsikatero noč sem jI frtvoval, več odlomkov B—6 krat predelal, a sedaj sem z njo popolnoma zadovoljen.« V njej nam predstavlja skladatelj zmago genija nad temnimi sovražnimi močmi. Simfonija ima štiri dele tn sicer: 1. Sostenuto assai, 2. Scherzo, 8. Adaggio espressi-vo, 4 Allegro molto vivace. Po sestavi sporeda obeta ta koncert izreden užitek. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Svetilnik na morjn življenja. Ta knjižica namenjena doraščajoči mladini, kateri hoče biti voditeljica, svetovalka in nekak angelj varih v letih razvoja, je izšla te dni v drugi, izboljšani izdaji. Prvi številni nalog je razmeroma v kratkem času docela pošel — znamenje, da je avtor A. čadež pravo zadel, ko je sestavil v 20. odlomkih najpo- -trebnejša opozorila in zlate nasvete mladosbiim, ki zapuščajo ljudsko šolo. Kaže jim, kam kreniti na razpotju, kako se ogniti goljufivim vabam, kakšen je in mora biti prijatelj, v čem je pravo junaštvo, kolike važnosti je delavnost, kako praznovati nedelje, koliko in kje so nevarui trnki, v katerih organizacijah se najde prava izobrazba in varna za-slomba itd. — Boljšega in koristnejšega darila učencem ob slovesu ne more dati ne katehet, ne župnik, ne učitelj, ne vzgojitelj, kakor če postreže s to knjižico, ki ima obliko mašne knjižice, ker ima v II. delu tudi najpotrebnejše molitve: mašne, spovedne, obhajilne in druge. Lepo vezan izvod stane 15 Din, po pošti 75 par več. Naroča se v prodajalni K. T. D. (preje Ničman) v Ljubljani. Cerkven! vestnik. c Kongregacija za učiteljice in kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: V soboto, dne 17. t m. ob pol sedmih je sv. maša zadušnjca za rajne članice v kongregacijski kapeli. Vestnik S. K. S. Z. Ime zveze SKSZ je izpremenil občni zbor v »Prosvetna zvezac. Pri naslovu treba napisati na-natančen naslov (Ljudski dom, ali Vzajemna posojilnica po selitvi). Seja norega odbora zveze bo danes (petek) zvečer v Jugoslovanski lisicami I. nadstr. (posvetovalnica) ob 8 zvečer. Gotovo naj pridejo vsi novoizvoljeni gg. odborniki, da sa bo odbor konstituiral. Izreden občni zbor SKSZ je sklical včeraj g. podpredsednik zaradi pravomočne odobritve spremembe pravil za četrtek 29. t m. v pisarni zveze v Vzajemni posojilnici v Ljubljani. Natančnejše obvestilo sledi pravočasno. Znake in danske izkaznice hitro naročite, da ne bomo plačevali visokih obresti! Tajništvo SKSZ. Učiteljski vestnik. Zborovanje Slomškove zveze za Ljubljano se vrfii v petek, dne 16. t m. ob pol šestih zvečer v šentjakobski dekliški šoli, II. n. Predava msgr. V. Steska o »Zgodovini Ljubljane«. Udeležba je za člane obvezna. Vabljeni tudi okoličani. Podružnica Slomškove zveze za ljubljansko okolico zboruje v četrtek, dne 22. t. m. ob 2. popoldne v soli v Mostah. Dnevni red: I. Nova podružnična pravila II. Občni zbor. 1. Nagovor. 2. Poročila odbornikov. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. Udeležba je za vse člane in članice obvezna. — Vinko Rupret, t. č. predsednik. Dijaški vestnik. d Akademska miri], kongregacija. Novoirvo ljeni konzult ima svojo prvo redno sejo danes ot 2. popoldne v sobi g. presesa v Marjanišču. Pro sim vse tovariše, da se seje gotovo in točno udefo že. — Prefekt. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 30S m n. m. vlfi. Ca s o potovali a barometer v mm termometer v C L'«lbruui. dilerenea v 0 Nebo, vetrov faOftvini v na 14.11. 21 b 12-1 0-2 dež 17-7 15./11 7 h 726-8 10-9 0-2 megla J. z. 15 11. >4 h 726-1 12*2 0-2 dež. OTel Krakovo-Trnovo. Danes ob pol 8. se vrši v dvorani, Kolezijska ul. 1, fantovski sestanek s predavanjem. — Bog živil Turistika in šport. SK Hermes priredi dne 17. t. m. zvečer v restavraciji sBellevuec čajanko z raznovrstnim sporedom. Vstop samo proti vabilu brez vstopnine. Vabila so še na razpolago pri blagajniku. RleScefebelo perilo dobi gospodinja brez truda le z Zlatorog-milom! Radi svojo dobre kakovosti niti naj-manje ue škoduje perilu! IVAN ln JOSIP BRAVEC javljava svojim sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naša nepozabljena mama Neža Bravee roj. BRANISEU danes, previdena s sv. zakramenti, ob 12. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnc bo v petek, dne 16. novembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Ložu na domače pokopališče. Lož, 14. novembra 1923. cnne lesene od petroleja in stroj-.«?UU>I- nega olja kopu je družba »ZORA«, z. o. z. Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 33. 7234 Izvežbano strojepisko zmožno »lov. stenografije, sprejme veletrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod 'Strojepiska 7297« °a upravo lista. Lesorezbarja za FINA DELA IŠČE »JAVOR« d. d. preje Mizarska zadruga, ZAGREB Strossmayerova ulica 10. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB zmožnega tudi samostojnega vodstva VODNE ŽAGE, izučenega v prejemanja in nakupu lesa, IŠČE za takoj LESNA TRGOVINA. — Pogoji; samec nad 40 let, trezen tn zanesljiv ter kmečkega stanu. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »TRAJNA SLUŽBA 7312«-■SHBaBBiSaBaBaHBBHBISBBBBa Služba orpnfsta in obč. tU inika 'e razpisana v Poljanah pri IdjUlna Toplicah. Ima novo stanovanje z vrtom, 2 sobi, klet in kuhinja. Mesečno dobi 2000 K. Iraa lepo priliko za otvoritev male trgovine in trafika mu jc zasigurana. V poštev pridejo le popolnoma zanesljive osebe, ki so zmožne slovenskega in nemškega jezika in če mogoče profesionisti. — Župni urad Poljane, pošta Toplice pri Novem mestu. Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka A. ŠARABON V LJUBLJANI. Uradnik išče primernega posla za popoldanske ure. Pismene ponudbe se prosi do 24. t. m. pod šifro «500 D« aa upravo lista. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, stric in svak, gospod Martin Ošaben nadsprevodnik v pok. v sredo, 14. novembra, ob 4. popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv, zakramenti v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v petek. 16. novembra, ob 3. popoldne iz Jenkove ulice 16 na pokopališče pri Sv. Križu. — Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 15. novembra 1923. IVAN, HENRIK, EDVARD, sinovi, MICI, MILKA, hčeri ter ostali sorodniki. Zahvala. Povodom smrti naše nepozabne soproge ln mame, gospe Terezije Omerza roj. Pečnik izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem za ustmene in pismene izraze sočutja in za poklonjeno prekrasno cvetje. — Posebna zahvala gg, pevcem in godbi za ganljive žalostinke, prostov. gas. društvu Krško in Sevnica za častno spremstvo, zastopnikom uradov, učiteljstvu, kakor tudi vsem za mnogoštovilno spremstvo naše drage pokojnice k večnemu počitku. Krško, dne 24. novembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Povodom smrti nepozabnega sina, nečaka itd. Antona škerlavaja Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k večnemu počitku, najiskrenejšo zahvalo. —* Posebna zahvala za venec, častno stražo, spremstvo in nagrobni govor Or. Ju. Na., ravnateljstvu in uradništvu Jadranske banke za vencc in spremstvo, pevskemu društvu «Zvon« za pretresujoče žalostinke, g. Škerlavaj, uradniku na glavnem kolodvoru, za ginjeni govor ob grobu; dalje gg. zdravnikom zi požrtvovalno lečenje, častitim sestram v bolnici za človekoljubno postrežbo in prečastiti duhovščini za tolažilo. — Hvala vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja in za izražena sožalja. OpCin« - Ljubljana, Wo1fova ulica 12, dne 14. novembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. IŠČEM proti nagradi manjši trgovski LOKAL za februar 1924. — Ponudbe pod: »Februar 7209« na upravo »Slovenca*. vagonov 6 vagonov repe na upravo pod šifro: .KROMPIR« 7288 Naprodaj 5 letna kobila (za vožnjo in tek), razni VOZOVI, KOČIJ. SEDLA itd. — JANEZ ZORMAN, Sp. Šiška, Celovška cesta Št. 91. 7298 kraste, iišaje odstraniuje pri človeku ln živalih NaKoimazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 7 Dm. pri TRNKOC1, lekarna Ljubljana, Slovenija. PRODAM ali ZAMENJAM 1 ali 2 pletilna STROJA v dobrem stanju. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 7286. „Diamalt* Fabrikat. Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Ednord Dolanec. Zagreto. Strossmayerova 10. — Brzojavni naslov: Diamalt, Zagreb. Pozor! Čuvajte so potvoreb bodisi v prabbtUi tekočini. — Zahtevajte samo originalni Diamalt. Enonadstropna hiš; s hlevom in vrtom ter mlekarji orodje naprodaj. Naslov v uprav «Slovenca« pod številko 7299, FIŽOL vsako množino kupi Fran PogaSfii Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36, Omara s predali in nastavkom ter mizna SVETILKA na prodaj. Kolodvorska ulica 11, pritlič Ali že veš rtovlco? 0 dobiš pri . Oitiliovic nasl. R. Soss, Ljubljana Mestni trg 10. POZOR! POZOR USTANOVI.JENA LETA 1869. TVRDKA ne industrije Ljubljana — Lingarjeva - Medena ulica in Pred škofijo priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kakor SUKNU, ŠEVIJOTU za površnike in raglane, KAMGARNU sa obleke in modne hlače, DOUBLE-štofu za zimske suknjiče in površnike. Solidna posirežbai Ztuzane cen«! Ugod.cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov DVA PARNA STROJA po 100 konjskih moči znamke «Hock« TRIJE PARNI KOTLI znamke «Hock« in «Tischbein«, dva p< 45 ma in eden po 90 m2 kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodaje le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon, Gornji predmeti se lahko ogledajo do dne 15. decembra 1923 v TOVARNI CEMENTA, Zidani most. Cene po sporazumu! 7301 Cene po sporazumu) «E9aSISBB99^riaBBBIB(aaaOBB(S!2BBBBBRSBaBBaaBBBBBBBBBBBaBBB«l STIH TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LIUBLIANI ZVONARNA ustanovljena leta 1767., dobavlja prizna« no prvovrstne bronaste ZVONOVE čistili glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Zahtevajte cenik! nnBBBBBBBB^nBnBBBBBBOBSI Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani Jugoslovanska tiskarna v Liubliani