leto LXXIII, st. 31 Pottataa platna » (otovtaL - Oto PMtgafeUf bu Preis • Cena L 2 Uradni* t v« aprav* ujubUaua, Kopitar)«™ t r«tefoa B-«l-tt-M klautu taroAnlna B Ul - C»t ra*. Ljubljana IMM M naroinlm« ta 10.CM u laaerat* UklJuAnc ta ■topetve aa aclaat I* lulljn la InoaaaatTsi OP1 & A. MIlanu. Rokoptaov a« vrafiamo. SLOVENEC FEBRUAR • 1945 PETEK na Schwungvolle deutsche Gegenstosse an der Ostfront Feindliche Frontaufspnltungsversuche in Ostprcussen scheiterten Fcindliche Angriffsvorbcrcitungen an der Roer-Front dauern nn Erfolgreiche ortliche Kampfe in Mittelitalien Aus dem Fiihrerhauptciuartier, 8. Februar. Das Oberkommanao der Wehr-macht gibt bckannt: Im Wcstteil von Budapest kampft die Besatzung mit grosser Tapferkeit vveiter gegen die feindliche Obermacht Nordlich der W e s t-B e s k i d e n wurdc der zvvischen Saybusch und P 1 e s s erneut angi-eifcnde Feind nach onfanglichein Geliindcgevviiin abge-wehrt Bei Steinau, Glogau und O d e r e c k vvarfen Gegenangnffe die Sowjets in mehreren Abschnitten zuriick. Uin kleine Briickcnkople des Feindes an der Oder zvvischen Fur-stenberg und Kiistrin wird hellig gekampft. Die Besatzungen v. Schnei-d c in ii h 1 und P os en hieit fortgesctz-tcn sovvjetischen Angriffen stand. Im Raum von Pyritz und Arnsvvahle fingen unsere Truppen die angreifen-den Bolschevvisten auf, befreiten in schvvungvollem Gegenstoss mehrere verloren gegangene Ortscbaften und schossen dabei 30 feindliche Panzer ab. Siidwestlich Graudenz vvarfen Grcnadiere den Gegne* aus einer Ein-bruchsstelle und fiigten ihm erhcbliche Verluste zu. Gegen die Nogat-Front und gegen Elbing griff der Feind lieftig an. Verbande der Luftvvaffe und Seestreitkrafte unterstiitzten vvirkungs-voll den schveren aber erfolgrcichcn Abvvehrkampf der tapfcren Besatzung von Elbing. In Ostprcussen lag gestern der Schwerpnnkt der Schlacht zvvischen W o r m d i 11 und Heilsberg sowie bei Kreuzburg. Die crnenten Ver-suehe des Gegners, unsere Front auf-zuspalten, scheiterten nn dem hart-niickigen VViderstand unserer Truppen. lin Samland vvurde eine uin Thfer-senberg stehende feindliche Knmpf-gruppc eingesehlossen und vernichtet. Die Bolschewistcn verloren bei deu schvveren Kiimpfen in Ostprcussen gestern 52 Panzer und 72 Geschiitze. ln Kurland bcsciligten unsere Truppen siidostlich Libau einen Briik-kenkopf der Sowjets iiber die Barta Im Wcstcn dauern die feindlichen Angriffsvorbercitungcn vor unserer Poročila z vzhodnega bojišča Roer-Front an. Vorfiihlendc Stoss-truppes vvurden vernichtet, Ansam-mlungen durch zusammengefasstes Ar-tilleriefcuer wirksam bekampft. Nach einem brtlichen Einbruch der Amerikaner nordlich der U r f t-Talsperre stellte ein Gegcnungriff von Panzer-grenadieren die Lagcn vvicder her. In der Schncc-Eifel konnte der Feind nach heftigen Gefechten seinen Einbruch etwns ervveitern. Die Angriffe der 3. amerikanisehen Arinee an der deutsch-lnxemburgischen Grenze blieben im zusammengcfassten Feuer aller Waffen vcrlustreich liegen. Einzelne Briickenkopf c, die der Feind iiber die O ure hattc bilden konnen, vvurden von unseren Truppen im Gegenangriff zerschlagen. Auch bei und nordwestlich Echternach vvarfen sie den Gegner unter hohen Verlusten vvieder auf das Siidufer der Sauer zuriick u. schnitten dabei eine schwii-chere Kampfgrnppe ab. Bei Remich an der Mosel sind erneut heftige Kiimpfe mit angrcifenden feindlichen Batailloncn im Gange. Im Saarbriickenkopf zvvLschen For-bach und Saargemund ist die ge-samte Hauptkampflinie bis auf unbe-deutende Itestc wicder in unserer IlancL Ein starkerer nachtlicher Angriff an der Nordostfront von Si Nazaire brarh in unserem Abvvehrfeucr zusam-men. In Mittelitalien kam es auch gestern beiderseits des Serchio zu ort-lichen Kampfen, in deren Verlauf_ unsere Grcnadiere den Feind aus einigvn Einbruchsstellen zuriickwarfen. Nordamer. Tcrrorflieger griffen am gestrigen Tage Wicn an. Britische Verbiinde vvarfen Bomben auf Orfe im vvcstlichen Reichsgebiet. Nacht-lichc Angriffe der Briten richteten sich gegeu Magdcburg und erneut gegen Orte im vvestdeutschen Raum. Luft-vcrteidigungskriifte brachten 33 anglo-ainerikanische Flugzeuge, in der Mehr-zahl vicrinotorige Bomber, zum Ab-sturz. Berlin, 8. februarja. Mednarodni poročevalski urad javlja: Na obeli straneh Frankfurta ob Odri tor severno od Ku-strina se bijejo ogorčeni boji za manjša krajevna mostišča, ki so jih ustvarili boljševiki v preteklih dvoli dneh z nenavadno visokimi izgubami na zahodnem obrežju Odro. Nemško čete so kljub žilavemu sovražnemu odporu očistile nekatere odseke. Posebno težki eo bili boji na zahodnem robu Kustrina, čigar posadka jo ponovno odbila osredotočene napade Sovjetski pritisk v smeri proti Stetti-nu jo naletel ob Pyritzi in Arnswaldu na zagrizen nemški odpor, pri čomer so bili zaustavljeni boljševiki v težkih hišnih bojih. Pri Deutscb-Kroni so napadle nemške čete neko močno sovjetsko bojno skupino e severa in juga ter jo obkolilo. V severnem delu mesta Poznanja se je nemška posadka uspešno upirala. V silnih obrambnih bojih za vzhodno Prusijo so nemške čete tudi včeraj obdržale svoje postojanke. S protinapadi so uničile 48 oklepnikov ter vrgle nazaj vdrle boljševiške skupine. Severno od Konigsberga so bataljoni nemško ljudske vojsko popolnoma uničile ostanke sovjetskih sil, ki so bili obkoljeni za glavno nemško Črto. V teh t>ojih so zaplenile aH uničilo nemške čete 61 navadnih in vodnih avtomobilov ameriškega izdelka. Med zahodnimi Beskidi in gornjesle-zijskim industrijskim področjem eo izvedli Sovjeti severno od Bielitza z močnimi oklepniškimi silami probojni po- kus. Spočetka so dosegli globlji vdor, nato pa so jih nemški oddelki 6 silnimi protinapadi s severa in juga stisnili na ozek prostor. Napadalci so utrpeli visoke izgubo in so se morali zopet uma.uiiti. Rezervni oddelki so zopet pognali na/aj posamezno oklepniko, ki so prodrli skozi nemške črto. Med Ratiborjem in Vrali-slavo so bili boji na mostišču ob Odri zahodno od Briega brezpomembni. Tu eo Sovjeti zavarovali svoj južni bok ler napadali proti zahodu, ne da bi dosogli omembo vreden uspeh. Po več močnih protisunkih nemških grenadirjev so prešli boljševiki v obrambo. Vzhodno od Llegnltža so nemški oddelki razdvojili in odstranili sovjetsko mostišče pri Mallschu. Pri Steinau so bili izpostavljeni Sovjeti navalu oklepniških nemških bojnih skupin ter so morali umakniti svoje hojiSJo. V bližini Glogaua bo očistilo nemško čete neko gozdno ozemlje ter uničilo ostanke razpršenih oddelkov. Severno od GrOnberga jo očistila nemška bojna skupina zahodno obrežje Odre. Južno od Nizkih Tater nn Slovaškem so postali boji slovitejši ob cesti od Lu-čeneca proti Zvolenu ter v gorah na obeh straneh doline, potem ko so boljševiki dovedli svežo sile. V dolini Luče-nec« so napadLi Sovjeti z dvema strel skima divizijama, vendar so se mora!i zaradi križnega ognja številnih nemških odporniških gnezd zopet umakniti. Severno od doline so nemško čete s treh strani navalilo nn poro Polana ter očistile stare postojanke vdrlih sovjetekih skupin. Besfialnost sovjetskih vojakov nima meja: Sovjet. grozodejstva na nemškem vzhoda Zsnosni nemški protisunki na vzhodnem ■ ■ RVV bojišču Sovražni poskusi zu razbitje bojišča v Vzhodni Prusiji so se izjalovili Na bojišču ob Roerju se nadaljujejo sovražne priprave za napad Uspešni krajevni boji v srednji Italiji Fuhrerjev glavni stan, 8. febr. DNB Vrhovno poveljstvo oborož. sil javlja: V zapadnem demu Bndimpešte sc bori posadka nadalje z veliko hrabrostjo proti sovražni nndmoči. Severno od zapadnih B e s k i d o v smo med Saybuschom in Pščino po pričetnih uspehih odbili ponovno napadajočega sovražnika. Pri Steinau, Glogau in Odcrecku smo vrgli s protinapadi Sovjete na več odsekih nozaj. Za majhna sovražna mostišča ob Odri med F ii r s t e n b c r-gom in Kiistrinom sc silno borimo. Posadki Schneidemiihla in Poznanja sta vzdržali nadaljnje sovjetske napade. Na področju P y -ritza in Arnsvralda so prestregle naše čete napadajoče boljševike, osvobodile z zanosnim protisunkom več izgubljenih krajev ter uničile pri tem 30 sovražnih oklepnikov. Jugozapadno od G r u d z i a d z a so vrgli grenadirji nasprotnika iz nekega vdornega mfsta ter mu prizadejali občutne izgube. Sovražnik jc silovito napadel na bojišču ob N o g a t u ter pri EI b i n g u. Oddelki letalstva in pomorske sile so učinkovito podpirale težki, toda uspešni obrambni boj hrabre posadke Elbinga. V vzhodni Prusiji je bilo včeraj težišče bitke med Worm dittoni in Heilsbergom ter pri Kreuzburg u. Ponovni nasprotni poskusi, razbiti naše bojišče, so se izjalovili ob trdovratnem odporu naših čet. V Samland u je bila pri^Thiersenbergu obkoljena in uničena neka sovražna bojna skupina. Boljševiki so izgubili včeraj v težkih bojih v vzhodni Prusiji 52 oklepnikov in 72 topov. V Kurlandiji so odstranile naše čete jugovzhodno od Liepaje neko sovjetsko mostišče preko B a r t e. Na z a p a d n se nadaljujejo so-vražne priprave za napad pred našim bojiščem ob Roer j u. Naprej tipajoče napadalne skupine smo uničili, zbira lišča pa smo uspešno obstreljevali ; osredotočenim topniškim ognjem. Po nekem krajevnem vdoru Amerikancev severno od dolinske zapore U r f t n so oklepniški grenadirji s protinapadom zopet vzpostavili položaj. V S c h n e c - E i f e 1 n je sovraž' po silnih spopadih nekoliko razširil svoj vdor. Napadi tretje severnoameriške armade ob nemško-luksem-burški meji so se zrušili v osredo točenem ognjn vsega orožja ter /. visokimi izgubami za nasprotnika. Naše čete so s protinapadom razbile posamezna mostišča, ki jih jc ustvaril sovražnik preko O u r e. Tudi pri in se vernozapadno od Ec h ter nacli a so vrgle nasprotnika z visokimi izgubami zopet nazaj na južno obrežje Sauer-j a ter odrezale pri tem neko šibkejšo bojno skupino. Pri R c m i c h u ob M o s e I i so ponovno v teku silni boji z nnpndajočimi sovražnimi bataljoni. Nn mostišču ob Saari incd For-b a c h o m in S a a r g e m ii n d o m je vsa glavna bojna črta razen _ nepomembnih ostankov zopet v naših rokah. Močnejši nočni napad na severno-vzhodnem bojišču St. Nazaira se je zrnšil v našem obrambnem ognju. V srednji Italiji je prišlo tudi včeraj na obeh straneh S e r c h i a do krajevnih bojev, med katerimi so vrgli naši grenadirji sovražnika iz nekaterih vdornih mest. Severnoameriški strahovalni letalci so napadli včeraj Dunaj. Britanski oddelki so vrgli bombe na kraje v zapadni Nemčiji. Ponoči so napadli Britanci Magdeburg ter ponovno kraje v zapadni Nemčiji. Zračno-obrambne sile so sestrelile 33 anglo-ameriških letal, povečini štirimotorne bcmbnikc. Berlin. 8 febr. Vrhovno poveljstvo nemško vojske in pristojna oblastva nemškega Redcha so dobila iz zasedenih nemških vzhodnih pokrajin nešteto overovljenih in strogo preizkušenih poročil očividcev o grozodejstvih sovjetskih čet nad civilnim prebivalstvom. Doslej tega gladiva niso hoteli objaviti. Sedaj pa je to že mogoče, ker se je velik del begunskih kolon umaknil na varno za nemške črte. Vsok primer potrjujejo preizkušene in s prisego potrjene izpovedi prič, deloma pa tudi fotografije. Pregled celotnega gradivo nam nudi f-liko neusmiljenega uuičevanja r, katerim hoče pretvorili boljševizem Nemčijo v puščavo brez ljudi. Nemške žensko posiljujejo ter jih nato z otroki in starčki skupaj ubijejo, da bi nn ta način biološko uničili nemški nairod. Moške mučijo in trpinčijo, a jih zopet puste pri življenju, da bi jih kot delovne sužnjo odvlekli v Sovjetsko zvezo. Koder so nemško bojišče ni moglo braneče postaviti pred nemški narod, so prekosili boljševiki vsa priča kovani ja ia vse slutnje. Na ta grozodejstva bo narodni socializem neumorno opozarjal umirajoči meščansko-lilieraini svet. Iz poročil, ki obsegajo žo 9 zvezkov, so doslej objavili naslednje ugotovitve: Švicarska državljanka Erika Hovvald Stuoki, ki se je izkazala s švicarskim pot-r;m listom, je izpovedal« nasledijo: >Pred kakimi 50 leti 30 so naselili moji starši, ko so prišli iz Švice, v Lu-pushorstu ter prevzeli tamkaj mlekarno. Moj tast Hovvald jo bil prav tako Švicar (moja mati je bila Nemka). Moji sorodniki žive v Bernu in St. Galliiu. Eden mojih stricev je poslaniški svetnik dr. Stucki v švicarskem zunanjem ministrstvu. 0 boljševiških grozodejstvih smo mnogo slišali, vendar tega nismo verjeli. Spričo ledenega mraza in snežnih viharjev nismo hoteli oditi iz naše vasi ter smo ostali v njej z nekaterimi ostalimi nemškimi rodbinami. Kot zunanji znak naše švicarske pripadnosti smo nabili na vežna vrata listino o švicarskem državljanstvu. Prav tako so pričali naši potni listi, da smo Švicarji. '26. januarja 1945. sta stopila okrog Nov klic poljske begunske vlade Stockholm, 8. fobr. Po poročilu »New York T i mesa c se je poljska begunska vlada ob koncu preteklega tedna ponovno obrnila na ameriško iin britansko vlado iu ju prosila, naj posredujeta, da bi Sovjeti prenehali z aretacijami, de-portacijami in ostalimi strahovalni mi nastopi na poljskih ozemljih, ki so jih zasedli. To je že drugi poziv poljske begunske vlade v enem mesecu. Poročilo opozarja, da dela sovjetska tajna policija s pomočjo novih krajevnih poljskih ko-muTiističniJi organizacij, da bi izvedla likvidacije. Številna posebna sodišča že poslujejo, ustanovili so pa tudi koncentracijska taborišča, v katera so zaprli člame poljske domovinske armade iin podtalnega pokrela. njegovem mnenju Poljsko, potem potrjuje to domnevo, da mu je Stalin pri zadnjem potovanju v Moskvo obljubil obširno kritje proii vsakovrstnim ugovorom. Istočasno kaže, da je Berut popolnoma gotovo prepričan, da ne bo nihče pripravil Stalina do kake kompromisne rešitve med Lublinoin in Londonom. Stockholm. V britanski Spodnji zbornici so v sredo zopet enkrat razpravljali o Atlantski listini. Zastopnik britanskega zunanjega ministra, državni minister Law jo pri tem izjavil: »Britanska vlada ni mnenja, da no bi bilo pod nobenimi okolnostml možno breiz privoljenja sedanjih prebivalcev odstopili kakšno ozemlje drugi deželi«. To je ponovno priznanje, da ni bila vsa Atlantska listina nič drugega kot ogromna prevara. Ponovni klic londonskih Poljakov na pomoč bo naletel prav tako na gluha ušesa, kot vsi dosedanji poskusi poljskih emigrantov, da bi prišli s pomočjo Londona in \Vaishingtoiia do svojih pravic. Izročitev Poljske boljševikom za Churchilla in Roosevelta ni nikak predmet debato, ker je vnovčll Stalin dobljeni bianko ček. Švicarski liet »Die Tat« piše, da ni treba po poslednjih izjavah predsednika lublinskega odbora nikomur več dvomiti, »s čigavim vetrom ja- i dra ta predsednik«. Ako je Berut izja- I vil tisku, da mu ie vseeno, kai bodo , vzhodni iii južni Evropi, in ki smatralo dejalo mednarodne konference ter da bo i uničevalne načrte sovražnikovega časo-prevzel upravo onih pokrajin, ki so i>o pip j a šc danes samo kot ustrahovalno 0 uro zvečer dva boljševiška vojaka v našo hišo. Pokazali smo jim našo potno liste, nakar sta zahtevala žganja in hrano ter sta nam zagotavljala, da sc nam no bo nič zgodilo. Nato sta hišo zapustila Malo kasnejo smo zaslišali v vasi prve strele, nakar smo odšli moji sinovi, moja hči in jaz skupno z neko nemško ženo in njenim majhnim sinčkom tor dvema poljskima dekletoma v klet Moj mož jo prišel z dvema Poljakoma kasneje iu nami. Ne dolgo tega so jo pojavilo v kleti več boljševikov, ki so nuni vzeli nakit ln ure. Boljševiki so streljali divje okrog sebe, da bi nas zastrašili. Ko se jo pojavilo še več vojakov, smo morali klet zopet zapustiti. Med tem časom je moral nekdo prerezati telefonsko ln radijsko napeljavo. Pri ponovnem vstopu v klet so pretepli Sovjeti moja sinova, stara 18 in 20 let ter mojega moža. Moža so odpeljali, pa ga od tedaj nisem več videla živega. Sinova so mi prav tako odvlekli. Naslednje jutro smo našli trupli mojih si nov z obrazom obrnjenim proti zemlji. Ležali sta zasneženi ob robu ceste. Truplo mojega moža je ležalo vznak na pol zasneženo ob vhodu v skedenj. V vmesni dobi so moralo ostalo žensko večkrat v klet Tamkaj ter v sobi so boljševiki izmenoma posilili vse žensko in dekleta. Poljakinje so prosile poljsko, naj jim dajo mir. Nato so jim nastavili pištolo na prsa. Za svojo 14 letno hčerkico sem se strahovito bala, vendar je izgledala s svojimi svetlimi kitami šo tako otroško, da jo sploh niso opazili. Boljševiki so premetali vso soljo, pretaknili vse ogle in predalo ter si oblačili zaporedoma razno koso oblek. Vso so pometali na tla, končno eo odprli in izropali tudi blagajno. Boljševiški vojaki so stalno prihajali in odhajali. Na obrazih si jim videl, da so se očividno naslajali ob naši brezmoč-nosti. Igrali so sc z orožjem iu velikimi noži, da je izgledalo, kot da nas hočejo vsak trenutek zaklati. Vprašali so me, ali hočem v Rusijo, ali v Nemčijo, nakar sem odgovorila: »V Švicot. Vso lo noč smo ostali v spalnici, prihodnjega dno so nas osvobodili nemški vojaki, kl so nas spravili na varno.« Dr. Bange, šef7.dravnik mestne bolnišnice ▼ Tiegenhofu dopolnjuje izpoved švicarsko državljanke Hovvald-Stuckljevo z naslednjim zdraviliškim protokolom: >V Lupushorstu, okrožjo Grosscs Werder jo umoril nek vdrli boljševiški oddelek švicarsko državljano Ericha Ho-walda in njegova sinova Hamsa in Ulri-cha. Preiskava trupel je ugotovila naslednje: 1. Hans Hovvald, ustreljen verjetno iz revolverja kalibra 7.65 ali z avtomatsko pištolo v višini drugega medrebemoga prostora, levo kaka dva palca poleg grudnioe. 2. Ulrich Hovvald ustreljen verjetno z istim orožjem pod drugim rebrom levo poleg grudnice Poleg tega ranjen rn desni polovici obraza (udarci s pestjo ali puškinim kopitom). Spodnja čeljust zlomljena. Desno oko podpluto. 3. Erich Hovvald usteljen z revolver-jel kalibra 7.65 v tilnik. Dr. Bange, 1. r. šofzdravnik mestno bolnišnico v Tigenhofu. Zadevo Stucki bo izročilo predsedstvo nemškega Rdečega križa mednarodnemu Rdečemu križu. Nova srbska kriza Stnrkhnlm, 8. febr. londonski diplomatski dopisnik >Daily Telegrapha« izroča, ga ugovarja Tito proti dvema članoma regentskega sveta, ki ju jo imenoval kralj Peter. To je obnovilo vladno krizo. Dopisnik pripominja, da jo izvedel, da nima kralj Peter nikakega vzroka, da bi spremenil svojo naziranje o prvotnih imenovanih, ker jo mnenja, du ga ti ministri v Srbiji primerno repre-zentirajo. Kaže, da se Ik> povratek vlade v Beograd še uaduljo zavlekel, ker se jo šubnšič obvezal, da ne ho Londouu prej zapustil, preden no IkkIo rešena vsa pereča vprašanja. Moskva proti Vatikanu Storkholin. Kakor javlja »Aaaociated Press« iz Moskvo jo list »Krasnaja Zvezda« v sredo močno napadel pnpoža. Komentator sovjetskega lista Konstantin llolmun piše, da zagovarja papež Nemčijo ter mil mir. Sovjetska zveza ee bo zoperstavila vmešavanju Vatikana v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Poljski. Politika Vatikana med vojno je profaši-stična ter je skušala rešiti Mua^olinija ter preprečiti demokratizacijo Italijo. »Dagens Nyheter< prinaša poroko agencije »United Press«, ki ima slično vsebino. Konferenca treh Amsterdam, 8. febr. Angleško informacijsko ministrstvo je objavilo [lotom Reuterja eledečo izjavo: »Predsednik Združenih držav, ministrski predsednik Sovjetske zvezo in ministrski pnMsed-nik Veliko Britanije so so sestali M>dai v spremstvu šefov svojih generalnih štabov, treh zunanjih ministrov in ostalih svetovalcev na konforelico na področju Ornega morja.« Htnckholin, 8. febr. Kot javlja Reuter, je med potjo na trojno konferenco strmoglavilo letilo, s katerim se je vozil del Churchillovega štaba. 13 potnikov se jo ubilo. I^etalsko komodor Samlerson iz letalskega ministrstva j« bil poškodovan, 3 člane posadke pogrešajo, 4 so bili ranjeni. Mrtvih je 6 članov zunanjega ministrstva, med njimi neka ženska, 4 častniki vojnega ministrstva, nek kapitan ter nek vodilni letalski risar. Lizbona, 8 febr. »Stalin jo s svojo strategijo zmanevriral Veliko Britanijo in Združeno državo v položaj, v katerem jima no preostaja dnipega, kot da so poslušno podredita njegovim osebnim željam in ciljem sovjetske politike.« piše list »Irish Catholic«. Angloamerikanci so prevzeli v Evropi vlogo na»Ui-njevalca sovjetskih armad. Bern, Kot lavlja »Exchango Teb>-graph« se nahaja med smrtnimi žrtvami letalske nesreče, pri kateri so prišli ob življenje člani Churchillovega štaba, tudi sir Loxley, zasebni tajnik sira Erica Ca -dopina. »Napačen račun slabičev« Berlin, 8. febr. K razpravljanju nevtralnega tiska o kompromisu Nemčije z njenimi sovražniki ali o milem načinu kapitulacijo piše »Volkischer Beobachter« pod naslovom >Napačni račun slabičev«, da naj se oni, kl jih niso poučile izkušnjo držav, ki so kapituliralo v propagando, zavedajo, da eo Churchill, Roosevelt In Stalin že prisilno, kot tudi po njihovih lastnih izjavah, smrtni sovražniki Veliko Nemčijo. To smrtno sovraštvo ne velja samo Nemčiji kot takšni, temveč vsakemu evropskemu narodu. To je razvidno žo h sistematično uničevalno vojne, kakršno še ni bilo in ki nasprotuje vsem človeškim načelom. Za Nemca in za vsakega drugega Evropejca Marks namesto verouka Bern. List >Vuterland« objavlja poročilo katoliške poročevalske agencije KIPA, ki jnvljn, da so označili na madžarskih področjih, kjer sc nahajajo sovjetske čete, verouk v šolali kot »nesrečen ter škodljiv mladim dušam«. Radijska oddajnu postaja »Rdeči prapor« zahteva nuj nadomestijo pouk verouku na Madžarskem /. idejami Murxa, Lenina in Engelsa. No-dalje trdi: Tovariš Stalin smatra, da dovoli, ni nujno. Tako lahko tudi mi Madžari sledimo dobrim zgledom bolgarskih in romunskih tovurišev, ki so izvajanje verskih dolžnosti, čeprav jih v svojih šoluh žc prepovedali poučevanje verouka.« Pierlot odstopil Amsterdam, 8. fobr. Reuter javlja iz Bruslja, da jc izročil Pierlot včeraj po-[>oIdne regentu svojo demisijo. Tudi zaveznike odklanjajo Stockholm, 8. febr. Tako imenovana »osvoboditev« jo prinesla prizadetim deželam vsepovsod le stisko in bedo, teror in krvave pokolje. Ta dejstva priznava tudi zahteva britanskega lista >Manrhe-ster Guardian«, ki se zavzema za dopustitev zavezniških dopisnikov v boljševizmu prepuščenih deželah. To doživljajo pač tako usodo, da jih pojiolnoma ločijo od zunanjega sveta, du bi lahko krvniki GPU-ja za železnim zastorom tem bolj neovirano divjali. Tudi dopisnikov lastnih 7jiveznikov ne dopusle. Dočim zavzemajo dogodki v Franciji, Belgiji in Grčiji najobsežnejši proslor v svetovnem tisku, tako pišo angleški list, no ve nihče, kaj se dogaja v Romuniji, Bolgariji in Srbiji. Da bi so pn tamkaj no zgodilo nič novega, tegn najbrž nihče no bo trdil. To kažejo že usmrtitve bolgarskih regentov. b| pomenila kapitulacija in poraz nič, drugega kot postati boljševik in s tem na lastnem telesu preizkusili, kaj mora vso pretrpeti celo pasivni in primitivni ruski človek. V ostalem pa ne govori Nemčija, marveč njeni nasprotniki, o tretji svetovni vojni, ki bi po kapitulaciji Nemčijo nujno izbruhnila med sovražnimi silami. — Ce bi prišel potem del Evrope začasno pod angloamoriško oblast, potem bi |K>6tal ravno ta del bojišče, da bi tudi on končno pripadel Sovjetski zvezi, ki bi bila edina inorodaj-na sila Evrope, lz gum« samoohranitve mora boljševizem delati z vso silo no lo v Nemčiji, marveč tudi v vsej Evropi. Samo ob zvestobi Nemcev do njihovega vodsitva Iti ob njihovi fanatični oilloAno-eli brezpogojno vzdržati v ozkem sodelovanju, se bo zlomil sovražni naval. »SLOVENEC«, petek, 9. svečana 1945 - St. SI, Prvi domobranski smučarski tečaj februarja 1mučarjev, po veti m iz domo-liraoekin udaruih bataljonov ua Doleuj .-ketn, nekaj pa iz udarnih tet na Notranjskem. Tedaj sta vodila g. nadporočjuk lii/.jak Jože ter fi- stotnik Lee koše k Bran ki>, za tečajnega zdravnika pa je bil po-oaivljen g. poročnik dr. Končan Oskar. Prvi teden so ne domobranci urili le v športnem smučanju, potem pa je sledil vojaški del. V polni bojni opremi, oble-v m v bele varovalne plašče, so morali premagovati različne oblik« smuškega svetu tor se veibali v modemom vojskovanju in smučeh. V patruljah, ki so jib de-uiU po okoliških hribih, zlasti na Vrb !>ii sv. Treh kraljih ob državni meji, na Smrečje, Vrlmiko in Logatec, so se uspo-,.,b)-jali za dobre vojaške smučarje, saj mu morali poleg hribovitega, gozdnatega ■iT težko prehodnega sveta premagovati i ■ različne vremenske neprilike, kot mraz, .-ueg, burjo, dež in snežne meteže. l'o končanem tečaju so bile za zaključek prirejene Se tekme Tekmam so iu'd drugimi prisostvovali tudi g. nad-;,oročniik vojni kurat Kunstel, g. poročnik iirdodolnik, poveljnik domobranske čete. ogaski glavar gosp. Kogovšek Franc u-r krajevni župan. Na tekmovanju je zmagal domobranski poročnik g. '1 ruden I one ia Št. Vida. Drugo in tretje meeto pa sla dosegla domobranca Rudolf iz Rovt Ier Anzolje Ivan iz Logatca. Po športnem iulu tekmovanj« pa so sledile vojaške tek- me v pntruljah-trojkati Pri teb tekmah eo moraLi tečajniki pokazala rea veo svojo telesno zmogljivost, vojaško in tehnično emučaruko znanje Več kilometrov dolgo progo, ki se je vila po okoliških hribih, so morali v polni bojni opremi preteči v čim krajšem času Med potjo pa so morali streljati v nalašč za to pripravljene tarče. Zmagala je patrulja-trojka, katero sta sestavljal* podnarednika Ko-vačič iz Grosuplja, fclngar te St. Vida ter domobranec Anzolje Ivan iz Logatca. Minuto za njo pa je prispela na cilj trojka, katero so sestavljali domobranci Bavdek iz Borovnice, Požene I Niko ia Logatca ter Ani.ur Franc. Po končanem tečaju eo eo tečajniki vrnili v svoje edinice, kjer bodo kot domobranski smučarski inštruktorji vadili svoje soborce v smučarski umetnoetl in ]!h pripravljali za izvrševanje težke vojaške službo na smučeh, obenom pa bo temu prvemu domobranskemu smučarskemu tečaju sledilo že več drugih Tako se slovenski domobranci pripravljajo za obračun s komunističnimi tolpami, saj dobro vedo, cfa sc v današnji vojni zahteva od vsakega vojaka čim več vojaškega znanja in čim več usposobljeni a v različnih rodovih vojske. Teh domobrancev, ki v letošnji zimi ustanavljajo prve domobranske smučarske enote, ne motijo ne Titove amnestije, ne njegovi »zadnji« roki za predajo. Oni eo pripravljeni le v enem. da bijejo komunistične tolpe, kjer koli in kadar koli, pa naj jib potem ie peš ali pa e smučmi na nogah. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Kaj je novega pri naših sosedih? Iz Idrije liramatskl krožek v Idriji bo priredil* uoiicljo, n., m v lorok, 13. tobruaria. v Ou dvornni znano kmečko kom«'Tnkaj sem!« »Ali me poznate?« »Ne?« Pojutrišnjem vam povem, kdo sem.« Poziv Ljubljančanom! Socialna pomoč stalno kupnje oblačilne predmete v svoji nakupovalnici v Ljubljani, Gcadišče i. Razen tam bo nakupovala take predmete tudi pri zasebnih strankah na stanovanjih, kjer te bodo v to svrho zglasili njeni odposlanci. . Prosimo, da preiščete omare, skrinje in pretjale ter nam prodaste take stvari, ki jih lahko pogrešale. Plačamo vam jih po dnevnih cenah. Pomagajte nam obleči naše sorojake, ki so zaradi vojnih razmer zašli v bedo ln stisko. Socialna pomoč. ral So poseben tečaj za udrfežemee, ki bodo stari nad » let Ta večerni tečaj bo služIl zlasti tistim, ki >|m šola do zdaj ni mogla dati vsega tega, kar bi radi. S Primorskega Pri Proseku eo umrli v nedeljo Lokar Ivan, Manig Bruno, Tesar Krano, Moljka Ivan, Hočevar Stanislav, Mozetič Marko ln Pajk Anton. Pošta Stična bo vršila od 12. februarja t. 1. daljo tudi blagajniško službo. Delitev racioniranih živil za februar Za februar prejmejo ljubljanski potrošniki znotraj in zunaj bloka vsak pri avo. jem trgovcu začenši od sobote, 10. februarja, naslednja raelonlrana živita: 1. Na osnovno živilsko nakaznico (zno. traj bloka: modrikust podton brez pretlska; zunaj blokai tatu z eno pretlskano vijoličasto črto, mestni žigii dnevno po 125 g kruha prejmejo tisti potrošniki, ki so bili upravičeni oddati ln so tudi oddali naročilnico za kruh izbranemu peku. Delitev ruoke pri trgoveih bo. mo objavili ouknadno. 100» g rlža ln UM g (Kola skupno na odrezke za riž-testenlne od L do 20. februarja, 25(1 g sladkorja skupno na vse odrezke za sladkor, J del olja skupno na odrezko »Keb-1« do »Feb-*«, 231 g soli skupno na odrezka za sol, 1.5 del kisa na odrezek »Keb-21«, 125 g kavnega nadomestka na odrezek »Peb-24«, 75 g mila skupno na odrezka zu milo. ' 2. Delitev vrst tn količin raclonlranlh živil na dodatno živilske nakaznic« za rasne vrste delavcev (BO. TI) In NTD), ca no. seče Ione (N) In kruh za bolnike bo objav. IJena pravočasno v časnikih. I, Da dodatne živilske nakaznlee DoMa (za otroke do I ledi, (moder podton bre» pretlska ali s eno pretlskuno rumenkasto črto): 250 g sladkorja na odrezek »Mlad. a 10J« in 5(1 g marmelade na odrezek »Mlad. a 411«. 4. Na dodatno živilsko nakaznico IloMb (za otroke od 4. do 9. leta), (moder podtoa brez pretiaka ali s eno pretiskano rumenkasto črto) i Ml g marmelade aa odrezek »Mlad. b 411«. 5. Na dodatna živilsko nakaznloo DoMe (za mladino od 10. do 18. leta), (moder podton, brez pretlska ali a eno pretiskano ru-msnkasto črto): IN g marmelade ua odre. zek »Mlad. c 411«. Delitev moke bo objavljena v časulklh. 6. Na druilnsko nakaznico A, B ta C (svstlomoder podton, tainiiomoder tisk, brez pretiska): 5 škatljle vžigalic na odrezek »2-A«, 11 škatljle vžlgalle na odrezek »2-B« in 11 škatljle vžlgalle na odrezek >2-C<. Potrošnike opozarjamo, da nakaznice skrbno čuvajo, ker bodo morali konee meseca, ko jib bo Prevod posebej pozval, od- KULTURNI OBZORNIK Finžgarjeva literarna nagrada Nova založba je podelila FILiNo za lelo 1944 IS m 1 I ! j a u Ceve u 7.n knjigo Preproste stvari. Nova založba 1944. Hkrati razpisuje FiLINo sa 1943 t znesku deset tisoč lir. — Rokopisi leposlovne, esejistične ali literarno-zuanstvene vsebine v obsegu 10-20 pol naj se predložo Novi lttložbl do 15. decembra 1945 v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zapr-tem ovitku naj se priloži geslo, ime, priimek z naslovom ln Izjava, da avtor pre. pusti svoj snis, če dobi nagrado, Novi založbi za običajni pisateljski honorar. Nova založba, dne 9. februarjo 1945. Wagnerjev »Tannhauser« v Operi Po daljlem odmorn In tudi po datJSlh pripravah kiiio preteklo sredo doživeli v optrl lop praznik: s sodelovanjem gosta dr. J. 1 »It-zerja In S pritegnitvijo številnega domačega Izvajalskega aparata Je bila omogočana izvedba Wagnerjeve opere »Tannhuuser«. Zahteve, ki jih stavi Wa«ner že v svojih prvih oporah na lzvaj.ilce v pevskem, orkestralnem In seenlčnem oziru so bile srečno premagane; zato je bila predstava, kot smo jo no odru videli, verna podoba \VnguerJn ln njegovega dela v prvi dobi njegovega ustvarjanja. VBlod nujnih omejitev se no morem spuščati v ob šlrnejli popis tega dela ali ce o njegovega pomena za razvoj poznejšogo Wagnerjo ter operne umetnosti sploh. V danih razmerah naj samo registriram izvajalske vrline, ki ao jih posamezni nastopajoči pokazali. V gostu dr. Pdltzerju smo spoznali pevca velike, posebej wagnerljanske pevske .n igralske kulture; pri njem prijetno preseneča to, da ne išče na odru sobe. ampak skuSa iz glasbo izluščiti njeno bistvo; na tej podla« sloni ves njogov nastop in tudi uspeh. Mnogi wagnerlJonskl pevci namreč obravnavajo \Vagnerja dosti mačehovsko: mesta, ki j m ne dajo prilike za razkazovanje lastnega glasu (tiklh mest Je ravno pri Wagnerju veliko), obravnavajo kaj površno, dočim se brez globlje utemeljitve zaustavljajo na mestih, ki jim glasovno prijajo, čeprav na občutno škodo celotnega poteka. Dr. PHltzer «e pa očividno z nedoljeno ljubeznijo posveti svoji vlogi v celoti ln v posameznostih, čeprav mora prt tem brzdati večini pevcov (pa nc samo njim) prirojeno težnjo 1» efekln. Seveda, kdor bi zmotno meril Wa-gnerjevo melodlko z istimi merili kot kako Italijansko ali francosko opeio stsrejSega pa tudi novejšega datuma ki so v znd njem času prevladovala v raš. Operi, bi pr dr. Poltzerju ozlr. prt V/agnoriii ne prthel čisto na svoj račun. Kdor pa pozna osnove, na katerih sloni VVagnerjevo delo ln njega reprodukcija, bo z občudovanjem čestital dr. Poltzerju k njegovi stvaritvi. Grofa Hermana je pel kot gost A Orel. Verjetno je bi to njegov prvi večji nastop, vendar Je takoj pokazal, da Je dobra pevska io igralska moč. dati (lave vssh živilskih aakasnte la bol. nlšklh nakazil, razen dodatnih mladinskih In drullniklb, svojemu trgovcu, to pa Prevodu. Prodaja mesa Potroiulkl prejmejo v soboto, II. t. m., II dkg govejega mesa na odrezka it >7 In 8 Feb.« februarske nakaznice. Potrošniki w občinah Jelle« la Polje prejmejo t soboto, 1». t. o-, meso aa II. la 17. t. m. Mesarji dobe meso v petek, I. februarja, ob 14. url na klavnici. Delitev mesa delavcem pri akciji PUH Delavel In delavk«, katerim Je Izdala akcija P6II, Oberabschnltt Pllz, veljavno nakazilo i boni po 115 g mesa, lahko dvignejo meso lo t soboto. II. t. m., na mesar, sklb stojnicah na Pogačarjevem trgu pri mesarjih, ki prodajajo meso aa bolnllka nakazila. Veljavni so samo tisti boni, ki so žigosani z okroglim llgom akelje POIL Preluknjani boni so neveljavni. Po II. t. m. zapadejo vsi zgoraj omenjeni boni. Živilske nakaznice za dopnstnike Osnovne živilske nakasnlre, ki Jih Izdaja Mestni pmkrbovalnl nrad t LJubljani dopustnlkom tn kt Imajo odrezke samo aa dopustne dni, sprejemajo ▼ mesto LJubljani: za vsa živila; Motob Bogomir. Kre. kov trg lit samo za kruh pekarno: Cerjak Alojz. Trlaška o. 24. Bizjak Ivan. Gospo-svetska o. 8. Polar Vinko, Vodmatska nI. 27. Prodajalci bodo predlagal! zbrane ln nalepljene odrezke obenem * ostalimi od. reikl, vendar loleno, In ojtb Število ln vrednost morata biti v spisku posebej na. vodena. Mladost pokaže, kakšen bo mož: kakor jutro, takšen bo dun. (Milton.) Opozorilo predplsei lastniki "ll ln drugI ugotavlja Vsekakor jo bolj ugnjal v začetnih scenah kot v nastopu pred tekmo. Tukaj smo v njegovem glasu, ki le bolj baritoualno, ponekod skoraj svetlo tenorsko barvan, pogrešali one majcstatlčnostl. ki jo poslušalec pričakuje od oblikovalcev carskih, kraljevskih, kneževsklh in podobnih vlog, ko nastopajo v polnem crnatu. Wolframa je pel B. 1'opov; lahko rečemo, da * prodornim uspehom; to posebno v prvih dvoli dejanjih: v III. dejanju ja ponekod pevske linij« ki jih je prej tako dosledno Izpeljal, brez utemeljenega povoda trgal. Njemu oh strani so stali A. Uriič (Walther), K. I-angus (lliterolfl, h. Rakoveo (lleiiirlch) in L. Korošeo (Beinniar). Ilasl-ruvuo njihove vloge po solistični pomembnosti niso tolike kot ona Vulfruma. vendar so jih bodisi kot sollHti bodisi v pogostih skupnih spevih kot dobro vlita eelota ugodno rešili. Vlogo Elizabeto Je odpela V. Heybaiovo, ki je tnkoj v uii>ntncm spevu v II, dejanju uveljavila svoje odlične pevske zmožnosti; to višino je vzdržala do konca. M. Kogejeva je v vlogi Venere izpričala, da je ta vloga v pevskem poglodu Kot vlita za njen glas. Vsaj od vlog, ki jih jo zadnji čas odpela, bi dali toj prvo mesto, Tudi Atirje nažl (V. Bukov-čeva, M. Patikova, M. Zakrajškova in D, I/O-betova) so svoj nastop ljubko izvedli v skladu s celoto; Zakrujškova je poleg toga odpela še vlogo pastirja. Dirigiral je dr. Danilo Svara. NI lahka nalogu držati skozi štiri ure vso tonsko gmoto od posameznih instrumentalnih ln pevskih solistov pa do Mestečih nastopov ceiotnegu zbora ln orkestra trdno v svojih rokah; ali dr. Svara je to zmogel. Gotovo bi se dala dirigentska stran take izvedbe v drugih razmerah obširneje analizirati; zdaj omenim samo to, kar jio^lušalca v prvi vrsti zanima: ali zna dirigent vtdrža.l v izvajalskem aparatu ves čas izvedbo potrebno notranjo napetost. ali pogouto zahaja v ohlapnost, ki postane kmalu neprijetna posebno v ilroko razpredenih delili kot Je »Tannliuuseri aH v dejanjih, kjer skliniatolj reducira zunanja Izrazna sredstva na minimum ter nam govori samo z nekaj preprostimi, a prepričljivimi besedami (primerjaj III, dejanjol). V tem oziru je dr. Svara gotovo imel svoj aparat v oblasti; manjše netočnosti na pr. glede Intonacije, vstopov, pa tudi nekoliko tože gibljivi moški ibor poeluSaleo v tako širokem okviru lažje prezre. Režlral je E. Frelih, ki je zamislil tudi sceno. Kar velja v glasbenem oziru za dirigenta, lahko obrnemo v režijskem pogleda na režiserja. Tudi on je v danem prostoru obvladal odrski aparat od najtlSje scene pa do največje monu-mentulnosti v II. dejanju. Zbor je pripravil Samo Hubad. Ženski zbor Je svojo partije dosti dobro odpel, v moškem je bilo preveč pezantnosti in zato 'udi neskladnosti z orkestrom. Skoda, da je . lbljivost zbora v zadnjem času iiopustilal flesno stran Je dovršeno oskrbel P. Golovin, kostume pa J. Vilfanova. Se scensko glasbo naj omenim, ki je kot zunanje izrazno sredstvo stopnjevala nekatero prizore do viška. Tako smo kljub temu, da Wagnerje-va dela zaradi težke izvodljivsti niso or-ganično vrnsla v delo naše Opere, dobili predstavo, ki na« .ie za nekaj ur prestavila v svojskl svet tega i dlnstvenei'a opornega tvorca. M. T. 85 ČRNI KRIŽ + Slyju se je zdelo, da ni nrav razumel. Nato si je mislil; »Ali je res zblaznela in ne ve kaj govori, ali pa -pada to h komediji, ki jo tako izvrstno igra ... jaz pa sem bil že na tem, da verujem v pristnost njenih čustvenih izbruhov...« »Ne razumem vas,« je trdo odgovoril, »kaj naj bi vam Marija še mogla odpustiti?« »Da sem zbežala z njenim zaročencem. Saj mi to ni prineslo sreče._ Morda pa se Ahil zopet vrne k njej,« je pristavila z liolestnim smehljajem. Zdaj se dela zares zmešano, si je mislil Sly. Tudi to je dober izhodi ln vendar je bilo nekaj v njenih potezah in v zvoku njenega glasu, kar mu je pričalo, da govori resnico in čigar vplivu so ni mogel popolnoma odteg- Ostro jo je pogledal in dejal: »Gospa, soj veste mnogo bolje od mene, da je Marija Sigmar morala umreti strašne smrti.« S itraiiom in nerazumevanjem ga je pogledala. »Ničesar ne vem...« Nato pa je priatavila, kot da bi le polagoma do- umel« pomen tega, kar jI je povedal: »Marija je mrtva? Si je iz obupa vzeia življenje..,?« Njen obraz je izražal strah ln grozo in znova »o jo polile solze. Dr. Sly je moral verjeti, da so te solze pristne, čeprav se je na vso moč temu upiral. »Ne,« je odvrnil; »Marija ni naredila samomora, ampak je na strahoten način zgorela. V tisti maverski hišici ob veliki vrtni veselici na obletnico vaše poroke... Se zdaj spomnite tega?« Od začetka ga jc strme gledala, ne cfa bi ga razumela. Zdelo pa se je, da se silno trudi, da bi zbrala svoje misli in priklicala daljne spomine. »Gotovo se spominjate tiste vrtne veselice,« je nadaljeval Siv, »vašega bega...« »Da, da,« je končno dejala; »zbežala sva... z avtomobilom v Pariz...« »Sva, S kom ste zbežali, gospa?« Žalostno ga je pogledala. »Čemu me sprašujete o tem, ko vendar vestil S Kadczhiskijera seveda...« Ze je hotel Sly odgovoriti, da to nikakor ni mogoCe. A premislil si je in vprašal previdno tipajoče: »Ali bi ini lahko kaj pripovedovali o poteku veselice?« Prikimal« je in žalostno dejal«: »Poskusila bom- A to mi povzroča silno trpljenje.« Obotavljajoče, kakor da bi se morala s trudom spet postaviti nazaj v tisti čas, je začela govoriti: »Od tega je gotovo že zelo dolgo. Vsega ne vem več. Le da sem ves dan bila v nekakem mrzličnem stanju, «e še spominjam... Moj soprog in gostje so mislili, da je to razigranost, kar je v resnici bilo razburjenje... Kajti vedela sem, da bova tisti večer s Kad; czinskijem zbežala... Že dolgo prej sva to sklenila. Brez dvoma sem ga takrat strastno ljubila. Naredila sem v6e, kar ie hotel. Šele zdaj, ko se polagoma osvobojujem skrivnostnega vpliva, šele čutim, kako zelo sem bila v njegovi oblasti. Nič nisem vedela, kako 6e bo beg izvršil, a Kadczinsrki ini ie rekel, naj vse prepustim njemu, da bo že za vse poskrbel in vse prav uredil. Danes se še sama več ne razumem. Če danes pomislim na to, kako sem z mirno vestjo prevarala in zapustila soproga in angelsko dobri Mariji ukradla srečo, stojim preči nerešljivo uganko... Takrat pa ml je komaj prišlo na misel, da bi ne delala prav in da lx> kdo trpel zaradi mene. Kadczinski ie znal umiriti vse moje pomisleke. Mislila sem samo nanj In na srečo, da bom za vedno njegova ...« Ko ie od utrujenosti obmolknila, jo je vprašal dr. Sly: »Se Se spominjate na dogodke tik preti begom?« Kljub veljavnim uprava policije, da-----.— .-.- - . , . obvezane! oe člsUJo r zadostni meri pločnikov, Zaradi tega opozarja upravo policije vse, ki so obvezani, d« čistijo pločnike, da bodo v vsakem ugotovljenem primeru ne samo najstrožje kaznovani, ampak da s« bodo proti njim uporabile ie druge ostre mero. — Uprava policije. NOVI GROBOVI t V Ratcčah-Planlel je dno 7 t. m. umrla ga. KrioMna Jalen. vdova po posestniku ln trgovcu, Plemoolto in gostoljubno rajnlco so poznali po vsem Goien akem in jo bodo ohranili v najlepšem spominu. — Naj počiva v mlrut IV. smučarski tečaj za dijakinje Dijakinje, ki so se prijavile za smučarske tečaje, obveščamo, da so bo pričel zanje tečaj na Golovon v ponedeljek 12. t. m oh 8.80 odnosno ob 11. Po smučI naj pridejo v nedeljo 11. t. m. v prostore Športnega referata (Vrtača Stav. S) III. Solke ob 10. IV. Solke ob 11, 8 seboj morajo prinesti smučarske čevlje, dijaško knjižico In od starSev podpisano Izjavo, da jamčijo za vrnitev binuči. Udelflženae fantovskega tečaja opozarjamo, da morajo vrniti smuči najpozneje v soboto 10. t. m. do 18. nre. (Iz športnega referata pokrajinske uprave.) •GddaioilM iHnplii JunaiM primorje- RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored za I februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jntranjl koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčinl — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert - 12-'0 Poročila v nemščini, o položaju tn v slovenščini - 12.45 Salonski orkester - 14 Poročila v nemščini — 14.10 Radijski orkester — 1" NemSki spored — 17 Poročila v nemSčinl ln slovenščini — 17.15 Medigrn - 17.30 Komo-nI zbor — 18 Kmečki trlo — 18 30 Prenoo »Tannhfiuaerja« z gostom dr. Jullusom Polzerjem iz ljubljanskega opernega gledališča vmee okrog 20 Poročila v nemščini po operi okrog 23 Poročila v nemščini ter do 23 Glasba za razvedrilo — 23 Plesna glasba. Za »tare la onemogle v mestnem zave. tiAču v Japljevl uliol eo t počastitev spomina pok. ge. Terezije Novotny podarili: ga. Josipina In g. Franc Pretnar 800 lir. Sindikat rilatčičarjov pa 100 Ur. Najtoplejša zahvala! Kinematografi KINO MATICA . »Pasli doevl«. — Predstave ob 11 ia II. Tel. 23-41. KINO 8LOGA . »Nedolžna ljublea« - ob 16 iu 18 KINO UNION ■ »Daolelle Darrleoz« - sirota v filmu »Njen prvi sestanek«. — Pfedtiave ob 16 ln 18. Tel. 22-21. KINO KODELJEVO - Film smeha io zabave »Takej sc vrnem« . Ob 18 Tel. 21-91 0 l A S I j Poizvedbe | ROKAVICKA, modra, je bila izgubljena pri Vondovih nišah za Bežigradom. Najditelja prosim, da jo odda na Vodovodni cesti 36. Spodnji del UHANA"! briljnntom sem zgubila včeroj dopoldne od učiteljišča po Komen-Bkega, do Dalmatinove ulice. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v upr. »SI.i l. nadstr. GOSPOD, ki je 8. t. m. ob 9 dop. kupil v trgovini Wsgnor-So|ar, Pred ikofijo, par delovnih čevljev, naj prinese aobavnieo za čevlje do sobote 10. t. m. sigurno v trgovino v i/ogib nadaljnjih ne-prilik. 1 Živali I Mlado KRAVO, 9 mc-•ceev brejo, prodam ali tudi zamenjam. — Sever L. Kleče 6. I Prodamo I DRSALKE vseh vrst dobite prt »Prometu«, naspr. križevniške cer-kve v LJubljani. I KOLO, žensko ali moška, prodam ali zame-njom. Novi trg jMI. VEČ KOLES . luksns model, nemške lo Ita-lljautlie znamke - ler rodio Philips ugodno naprodaj. Merkur, l'u-ha.rjeva 6. Roledart Petek, I. svečana: Ciril Aleks., Skof In oerkvenl učeniks Apolonija devica In tntičonloai Ausbert, Skof. Sobota, 11, svečana: Sliolaolika, devica; Botera, dovleo tn mučeniea: Bllvan, Skof: Viljem, spoznavalec. Lekarniška »lutbot Nočno službo Imajo lekarno: mr. Sušnlk, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvotska cesta 4. In mr. Bohino ded., Rimska e. 31. ZATEMNITEV OD 18.0=» DO 7. Bombe na LJubljano Ljubljana, 8, februarja. Dunea v dopoldanskih urah oo priletelu nugloamerišku strahovalna letala nad Ljub. Ijano. Ljudjo so po danem znaku za letalsko nevarnost bri odhiteli v »akloui&ča, ker •o letalci začeli metaU bombe na predale v sami notranjosti mesta. Meščane ponovno opozarjamo, da naj «e čimbolj zavarujejo, ko je dan znak z« nevarnost In naj dosledno tor voatno Upolnju. Jejj vse predplso o letalski nevarnosti. Na ta način bo mogoče doseči, da bo žrtev ob napadih čim manj. V ponedeljek eo ob na padu po prvih ugotovitvah Izgubile življenje 4 osobe, ranjenih pa Je bilo 7. Take so bile prve žrt-vs v Ljubljani Mllavčeva dru. žina, in sleer 13 letni Frane Mllaveo, žena Ivanka ln hči Anloat dalje 23 letna Bogo mira Perdan. Redaj so odkopall So dve žrtvi: 17 letn. Ivana Sotlvja to Nina Vojskovlča. te novica Cenjene naročnike Slovenče-ve knjižnice obveščamo, da je izšla vezana knjiga na boljšem papirju »Ob-jestnežU. Vljudno prosimo, dn jft naročniki dvignejo v naši upravi! Domobranci Ii Borovnle« ao darovali Izgnancem lz IHnJ ».«• »r. Za to veliko, dušno ln spontano darilo se odbor za hlnj-ske begunce prisrčno zahvoljuje. Stolna kongregaclja Marl laega varotva Ima v soboto. 10. t. m- ob 7 flutrsji sv. mašo s skupnim obhajilom v AlojzijeviSču. Namesto cvetja na rakev avojoga prvega uAlteUa Marolta Franca Je darovala re-fe renti nja pokrajinske uprave gospa Le-bar 100 lir za revne učenoe t-omoine Sole. ^°*Op'ro° »TannhSuser« bo noeoj ta lJabljM skeca gledališča prenalal .Radio Ljubljano. Zvezna pisarna narodnih pionirjev se jo preselila v palačo Vzajemne zavarovalnico na Miklošičevi costl 1». Zahvala. BK je daroval r Dniovšek Miha namesto venca na grob pokojnega An žiča Franca znesek 400 lir. Prisrčnu hvala! Za socialno pomoč so darovali: inž. ller. bort Luekmann je daroval 500 lir namesto cvetja v počoatitev opomina pok. •><* Lui a-msnus; Zedlnjenn zavarovalnica d. d. />a-greb ji darovala 1000 lir namesto venca na grob pok podpredsedniku Joe Luokmoana. Vsem darovalcem Iskrena zahvala. Skladu sa slepe so daroval): namesto vftni-a na grob blogopok. župnika Erelno Leopolda njegovi rojaki lz Šmartno pn ru-hlnju 820 lir; namesto cvetja na grob nia-gopok. ge. Terezije Novotny g. Metod k«: Ko, trgovski poslovodja. 800 lir: ga Seiel Roži 230 lir: tvrdka Oregoro & Co 500 lir, v počastitov spomine blagopok. ge. Marijo Volk so darovali slepim otrokom uslužbenci tvrdke A. Volk 400 lir-, v počastitev spomina blagopok ge Zupnek Ane sta poklonili družini Ffancin-Beirč zavodu slepil' 300 lir. Vsem plemenitim darovalcem so uprava zavoda v imenu slepe mladine prisrčno zahvaljuje. GOSPODARSTVO Cena Piva. Komisar za cene je določil novo ceno piva v Ljubljani, ki znaša sedaj pri točilen, t. J. gostilničarju, za odprto pivo 11.90 Hre liter, 6.90 Ure pol litra, 6.70 liro pollltreka steklenica. V kavarnah je 0CDn piva za pollitrsko steklonico v I kategoriji 8.40 lire. v II. kategoriji 7.10 lire. Nove cene veljajo od St januarja daljo. Postrežnlnn. Ker oo cene vina znatno na-raele, je komisar za oene odredil, da se s takojšnjo veljavnostjo zniža n» najvoč 4 lire pri litru postrežnino pri oddaji vina v vseh gostinskih obratih brez f.zira na kategorijo, Izvzemši kavarne, Postrežnina pri oddaji dezertnih vin. t. j. vin, ki vsebujejo več kot 16 stopinj alkohola ln pri oddaji jedil ostane zaenkrat netzpremcnjena. M A l i 0 I Službe I 1 dobu 1 STROJEPISKO izrež-bano, m znanjem stenografije, iščemo. Plača dobra. - Ponudbe pod »Takoj« štev. 872 apravi »SU,vcnca«j_b POSTRE4NICO sproj-mom takoj zs dve ju-tranjl url. Noslov v upr. »Sl.f pod St. 890 Gospod. POMOČNICO sprejmem takoj za v«s dela. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 891. I Službe I I HCato 1 STARE ISA GOSPA z učiteljsko Izobrazbo -išče nekaj ur dnevno Primerne zaposlitve. • omaga otrokom pr; učenju, poučuje gosli in glosovir na nižji stopnji: pomaga tudi r gospodinjstvu. Ponudbe uprovi »Slov.« pod »Učlteljlca«_8W. ^Kupimo GALICO k B p I m za lastne vinograde. Ponudbe: gostiln« K a J -T«t - Florijanaka 4. Otroška VOZIČKt To" puje »Promet«, naspr križevniike cerkve, k GALICO, 30 kg kupim nli zamenjam za protivrednost. Franc Be-zjak. Marijin trg 4. SPALNICO dobro o-hranjeno, kupim; plačam z denarjem aH s protivrednostjo. Nnsl t upr. »SI.. II. 871. KUPIMO: Pa meh, Da« Jahr de« Heils L, II.. in. zvezek. -Ljudska knjigair.no. Ljubljana. vejši modei, In varilni aparat, ohn nova -ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6, + Vsem. ki ste ga poznali, sporočava r neizmerni boli. da naju je zn vednn zn-puatil najiia skrbni, nepozabni mož, oče, brat in stric, gospod LOKAR IVAN Njegovo utrujeno truplo leži na Žalah, r kapelici »t. Andreja, odkoder ga bomo spremili v soboto 10. t. m. ob pol desetih dopoldne k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. lebruarja 1945. Žalujoča žena MARIJA In hčerka PINA f imena sorodstva. mmammammmmmmKmummmaaassi ^^ Po večno plačilo je odšel naS predobri mož in oče, gospod IVAN BERNIK žel. zvan. v pok. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v soboto 10. t, m. ob >/i9 dop. z Žal, kapela sv. Jožeta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. februarja I94S. Žalujoči: Marija, žena; Vinko, Lojze in Janez, al novi; Tončka, Mtnka, Jožica, Angelca in Poldka, hčere — ter ostalo »orodstvo._ Nenadoma nam je 1. II. t945 umrl nai TT nad vse ljubljeni mož. brat, »trie ia svak, gospod FRANJO ŠUBIC trgovec v Medvodah MaSa zadušnica se bo brala r ponedeljek |2. I. m. ob 7 zj. v cerkvi «v. Frančiška v fiiSki. Medvod«, Ljubljana, Jesenice, Prevalje, dne 8. fobruarja 1945. Žalujoče rodbine SUBIC, GRAftlč, KODER •i Mnrijanišče v Ljubljani »poroča, da je pri "21" Žužemberku padel poročnik, gospod IVAN 2VAN bivši gojenec, učitelj Pogreb bo danes ob 4 pop. pa Orlovem vrhu-Priporočamo ga v molitev, Ljubljana, dne 9. februarja 1945. Por »Ljudska tiskarna. » .Ljudske no: Jože Kramarlč - llerausgeher Izdajatelji .loško KroSdJ - Sehriftlelter, urednik. Janko Hafner