mmENAKOPRAVNOST WW ogiasi v tem EQUALITY AJ^ing IIuspešni | NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium jfiM^, I XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 25, 1941._ŠTEVILKA (NUMBER) 226 112,000 srbskih četnikov je napadlo svoje nacijske krvnike ^ L O. organizacija odobrila Lauscheta *y _ -— °«niku Lauschetu imamo kandidata, ki bo zmagal in 1bo pravičen delavstvu," se glasi izjava C. I. O. °dbora. Sil t Industrial Union j lO ' kl je osrednje telo C. ini in 7zacije. je snoči odo-1 ftarika lnd°rsiral kandidaturo c • lauscheta ter priponi •' delavstvu, da mu f>?e glasove. ^aastopUa C. I. O. or-Si f3* Pr°ti Ameriški de-'^idat -'1' ki Je odobrila - v S Arthurja H- Daya- <%0,!: ' Volilci si bomo to i ^Pomnili. Ko^tova izjava Pestili Lausche-^i]e.lndorsirala CIO or-Vn Je Lausche izjavil: ^ i a bosta tako delav" >Pital našla v me- %ciratj ki bodo pomagale mdustrijske spijre na litoi AVte3 kritični in nevar-1 BWsezgodovine-'' , 110 delavstvo za Lausche IN O •.ta ki ki so priporočali fcocn-j-Je Sodnika Lauscheta KJj1 seji. so bili: Alex Ba-■gO^alni direktor Natio- . 1 nal Association of Die Casting Workers; O: B. Allen, regionalni direktor United Construction 1 Workers Organizing Committee, in Sam H. Groff od United 1 Automobil, Aircraft and Farm Equipment Workers. Omenjeni delavski voditelji so izjavili, da ■ niso pozabili, kako je nastopala policija v Fisher Body in v dru-. gih štrajkih, rekoč: "V Lau-1 schetu imamo kandidata, ki bo zmagal in ki bo pravičen napram delavstvu." Laskava izjava o Lauschetu Poročilo iz legislativnega od-j bora se glasi: "Sodnik Lausche ni samo govoril, temveč dejansko pomagal mobilizirati Clevelandčane v bo-' ju proti Hitlerju. On se zaveda, 1 da je pred njim ogromno delo, ako hoče dati Clevelandu pošteno in dobro vlado." i Na seji je bila sprejeta tudi resolucija, s katero se zahteva i kongresno preiskavo mahinacij i proslulega America First odbo- - ra, kakor tudi aktivnosti Char- - lesa A. Lindbergha. [Konvencija SNPJ se je včeraj zaključila Včeraj ob 5. uri popoldne se je zaključila \ Pittsburghu 12. redna konvencija SNPJ. Celotni • gl. odbor, ki je bil izvoljen, , predno so delegatje odšli domov, sledi: Izvršni odsek: Vincent Cain-kar, predsednik; F. A. Vider, gl. tajnik; Wm. Rus, pomožni ta j-L nik; Lawrence Gradishek, bolniški tajnik; Mirko G. Kuhel, 1 gl. blagajnik; Philip Godina, upravitelj glasila; John Molek, urednik glasila; Michael Vrhov-nik, ravnatelj mladinskega od- - delka. Podpredsedniki: Michael Ku-mer, prvi podpredsednik; Cami-1 lus Zarnick, drugi podpredsednik; Jos. Culkar, 1. distriktni podpredsednik; James Maglich, 2. distriktni podpredsednik; Ray ' Travnik, 3. distriktni podpredsednik; John Spiller, 4. distrikt-" ni podpredsednik; Ursula Am-I brozich, 5. distriktna podpred-" sednica; Edward Tomšič, 6. dis-» triktni podpredsednik. > Gospodarski odsek: Math Pe-■ trovich, predsednik; Jakob Zupan, Donald Lotrich, Rudolpl i Lisch. 1 Nadzorni odbor: Frank Zaitz j predsednik; Milan Medvešek - Andrew Grum, John Olip, Free - Malgai. Porotni odsek: Anton Shular, " predsednik; Frank Vratarich Frank Barbich, Andrew Vidrich Josephine Močnik. I Glavni zdravnik: Dr. F. J Arch. Od izvršnega odseka so bili izvoljeni brez opozicije: Vider . Gradishek in Vrhovnik. Za predsednika sta kandidi rala Cainkar in F. Bolka in izi< ■ je bil: Cainkar 228, Bolka 105 Za pomožnega tajnika so kan didirali Milan Medvešek, Wn ,. Rus in Anton Zaitz, in izid vo (Dalje na S. str.) Poročna dovoljenja s- Poročna dovoljenja so dobili s- Mickey Camilly, 29, 2196 E. 10 h St. in Mildred Bukovnik, 22 > 14908 Sylvia Ave.; Andre\ 1- Krenciglova, 25, 965 Clarenc Ave. in Frances Krasovic, 2( 1177 E. 74 St. Bilo srečno! ' Nov grob J" Po dolgi bolezni je umrl n svojem domu Joseph Sajovi« a" 1467 Larchmont Rd. Star je b 12 77 let. Pogreb ima v oskrbi Z £ m krajškov pogrebni zavod. P< I drobnosti bomo poročali jutri, la ni Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Ji o- mes Gospodarich. 14928 Sylv : Ave., so se oglasile vile rojeni* ! in pustile zalo hčerko. Mrs. G spodarich je hčerka dobro p znane družine Mr. in Mrs. Ma » z dalence, iz 10713 Prince Ave. -ke Mati in dete je zdravo. — Česi tamo! ru TE IN KRVAVE BITKE NA VSEJ RUSKO-NEMŠKI FRONTI Cl Poročajo, da so pred vrati Ljenin-§ ada. - Rusj gtrli nemško ofenzivo pri Murmansku. VJPA, - JtVANJE RUSKE OFENZIVE NA CENTRALES* c NI FRONTI hI "Tal „ J>J11 ^uajenni, je i^ojo J° annado ter vr- jJV°. letafeh0t°' tanke' t0P-' Ni," m okIoPne vlake v fe^o ,Pad naPram Nem-Hlju Poltave. Istočasno >of * Maršal Timošenko > skozi Gluhov, da ^e. llsk na Budjennijeve se izvajajo v s,r°CaJ0 Nemci, da je v Pln ruskih armad, 0(i °Sfomnih kleščah HQSe pfoCf Vii>eva, uničenih, in CŠil C Uničevanja še ved- V ^ izv -Pa Nemci >rizna- C^Cfi0ruske armade >.pjde zunaj in zno- V °skv a "žepa." P°ročajo, da so rus-jJkii ^ °dbile ob doljnjem KMo °etle nemške napade. L4" na"Cl0dblli Rusi koncen-J- Pad Rumuncev na O- V Ubit T1 bitkL Pri Hersonu ta % li ftad 1,500 Nemcev vCfHje V VOjn° W^fe Koncu se vsak čas C1 Bolgarije , rs" Cusk,'kro?v A" % °va.ti ■ ' da se že vrš< inr^ki^^ ^ed nemškim ii ^ »o ^ generalnim štabon ^ :^vf.t.)'i garake ceste, ki vo W ° pr°ti Donavi, natr SSkeTga v°jaštva. \ Ljeninsradom H ^H ura;'ski fronti 30 Rv no k^ono tankov, ubi , skega generala te zajeli 36 nepoškodovanih tankov, ki jih bodo ždaj uporabili proti Nemcem. V drugih okrožjih ljeningrajske fronte so ruski bombniki uničili 51 nemških tankov, sedem antiletalskih topov, 35 avtotrukov in en z ga-solinom natovorjen truk. Nemško poročilo Zadnja nemška poročila naznanjajo, da so vrgli Nemci Ruse iz zadnjih dveh vasi pred Ljeningradom, dočim naznanjajo Rusi, da so vrgli Nemce iz neke njihove pozicije pred tem mestom, da so štrli nemško o-fenzivo proti Murmansku in da se ruska ofenziva na centralni fronti nemoteno nadaljuje. Nemci pravijo, da je pričela o-bramba Ljeningrada pojemati na svoji moči in da bo postal živilski položaj v obleganem 'mestu kritičen. I Včeraj so prispeli v Moskvo 5 letali člani angleške in ameriške misije. v Spored Lauschetovih govorov na ;e radiu n ---- Postaja Dan Čas WGAR v četrtek, 25. septembra 5.50 do 6.00 zvečer—10 minut ( WTAM v petek, 26. septembra 6.30 do 6.45 zvečer—15 minut WCLE v soboto, 27. septembra 6.15 do 6.20 zvečer— 5 minut . WHK v nedeljo, 28. septembra 7.00 do 7.15 zvečer—15 minut i WHK v ponedeljek, 29. septembra 6.45 do 7.00 zvečer—15 minut r , Danes je "Lausche-1 tov dan" 23. varda danes praznuje ta- l kozvani "Lauschetov dan". Nocoj se bo vršila v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. velika plesna veselica na čast našega kandidata za župana Franka J. Lauscheta. Nekaj posebnega bo na tej veselici. Pripravljalni odbor je i- P mel v vidiku zabavo, ki bo uga- v jala ne le mladini, ki rada pleše. ^ pač pa tudi starejšim, katere se s pričakuje v velikem številu. Zelo zanimiv program bo po- s dan. Videli boste "jam session", n ko bodo nastopili znani muzi-kantje, kot: Louis Trebar, John s Pecon, Frank Yankovich, Vad- 11 nalov kvartet, Intihar, Malova- r sich in Sokach orkestri. Nato r bosta občinstvo očarali s svojim r F lepim petjem Mrs. Josephine Lausche Welf in Miss Mary U-dovich, katere bo spremljal na klavirju dr. W. J. Lausche. Slo- I venski kvartet se bo nocoj prav t £ dobro postavil in gotovo vam bo ir ugajal. jI Kvartet tvorijo poznani fan- jx tje iz naselbine: John Kovacic, j Rudy Koporc, John Strnisha in jr Eddie Seifert. Nekaj novega bo j ^ dekliški sekstet "Maidens ofir Melody", katerega predstavlja- l1 jo: Nettie Bacnik, Elsie Hrastar Mary Ivansek, Dorothy Jalen, Lillian Koshel in Dorothy Zugel. Na klavir jih bo spremljala E-leonore Karlinger. Miss Marion jKuharjevo bo pa spremljal na klavirju g. Louis Seme. Par pesni bo tudi podal Louis J. Grdina ' katerega bo spremljal dr. W. J. 1 Lausche. ] Častni gost tega večera seveda bo kandidat Frank J. L Lausche. Pošetniki bodo imeli ' priliko osebno govoriti in spo- , j znati se ž njim in sploh nocoj- I šnja priredba obeta biti posebnega pomena ne le za kandidata, pač pa za splošno javnost. Z vašo udeležbo nocoj boste pokazali, da stojite trdno za njegovo kandidaturo in da boste po ( svoji moči pomagali do zmage. Vstopnina k priredbi je 35c. r --- Himen , V soboto zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv.'Vida gdč. Diana Homovec in Edward Go-|dec. Nevesta je hči družine Mr. i in Mrs. Frank Homovec, 1052 . E. 72 St., ženin pa sin družine i IjMr. in Mrs. Frank Godec, 1105 - .Norwood Rd. Poročna slavnost - se bo vršila zvečer v Hrvatskem j domu, 6314 St. Clair Ave. Mlademu paru čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva v no- .- vem stanu e Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Louis jYappel, 425 E. 156 St., so se , J pojavile vile rojenice in pustile i zalo, nad osem funtov težko hčerkico. Mati, katere dekliško ime je bilo Antonia Schiberl, in _ deklica se nahajata v Women's j bolnišnici ter sta obe zdravi. Če-stitamo! Poroka V soboto, 27. septembra, se bosta poročila v cerkvi Oui Lady of Peace, E. 126 St. ir ul Shaker Blvd., Frederick J. Ubic i sin poznane družine Mr. John ir II Mrs. Katherine Ubic, 1426 E. 5f ut St. in gdč. Goldie Najor, 1370 E tut 65th St. Mlademu paru« želimo o iut bilo sreče v zakonskem življe 1 • t as n3u! Konec stavke na £ 25 parnikih, Unija pomorščakov je dovo-, lila parnikom odhod iz pristanišč. — Pomorščaki zahtevajo bonus za svoje nevarne vožnje. Pomorščaki v 14 atlantskih pristaniščih so včeraj odglaso-vali, da se pusti iz pristanišč 25 ^ ladij, na katerih je delavstvo . stavkalo, ter da se prepusti od-1 ločitev o rešitvi spornih vpra- i šanj Narodnemu posredovalne- bi mu odboru. | si Omenjeni odbor je apeliral na (Sl stavkujoče pomorščake omenje- ,vc nih ladij, naj se vrnejo na par- »ve nike, ker so slednji neobhod- P' no potrebni za prevoz vojnega (bc materiala v Anglijo, predsednik'^ Roosevelt pa je dejal, da morajo parniki brezpogojno odpluti. Unija pomorščakov zahteva ta povečan vojni bonus ter $60 po- ki sebnega mesečnega bonusa za bi j mornarje, ki so zaposleni na m | parnikih, kateri plovejo v vodo- pi I v ju Zapadne Indije. J' ! Upati je, da se bo vprašanje pi j rešilo v zadovoljstvo pomoršča- li ; kov, ki izpostavljajo na teh par- j nikih v nevarnost svoje življe- g, He- _ ,d; t t( Kultura v _ p DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA n ZVEZDA" Mesečna seja dramskega društva "Naša zvezda" se vrši v H petek, 26. septembra v navadnih n prostorih*. — Ta j. Za gospodinje Poznani trgovec Anton Dol-gan, 15617 Waterloo Rd., je dobil sedaj nove Dutch Oven kuhinjske peči, ki so prava posebnost. Te vrste plinska peč je t nekaj, kar se niste videli. Pojdi- d te k Dolganu in si jo oglejte. k ČETNIKE VODIJO SRBSKI ARMADNI ČASTNIKI IN VOJAKI Nemci so bili prisiljeni poslati bombnike nad upornike. - Telefonske zveze med Berlinom in Zagrebom pretrgane. BERLIN, 25. septembra. — ^elefonska zveza med Berlinom n Zagrebom je pretrgana. BUDIMPEŠTA, 24. septem-ira. — Iz Srbije Se poroča o ilni revolti, ko je 12,000 šibkih četnikov napadlo svoje za-rojevalce; nacijsko vojaško poveljstvo je bilo prisiljeno poslati )roti četnikom svoje Stuka lombnike. jetnike vodijo armadni častniki Ta velik upor — in sicer prvi akih ogromnih proporcij v kači po osišču ze£'edeni deželi — je )il organiziran po srbskih ar-nadnih častnikih, ki so bili iz-niščeni iz ujetniških taborišč v rugoslaviji nato, ko so položili jrisego, da se ne bodo več bori-i proti Nemcem. Kljub prisegi pa so srbrki lastniki takoj po svoji osvobo-litvi organizirali četnike, s ka-:erimi so zdaj napadli Srpsko Mitrovico v bližini Save, kjer šo iremagali in razorožili tamoš-ijo nemško posadko. 12,000 četnikov v napadu Neki drug srbski kraj, čigar i-mena poročilo ne navaja, pa je napadlo 12,000 dobro oboroženih srbskih četnikov, med katerimi je bilo veliko število častnikov in vojakov redne jugoslovanske armade, ki so jo Nemci štrli meseca aprila. Obkoljena nemška posadka \ tem kraju je zaprosila potom ra dia za pomoč svojih bombnikov ki so res kmalu prileteli ter raz- i i Ameriški poročevalec objavlja svoje vtise! z ruske fronte | -— ... Poročevalec United Press poroča, da so se pričeli Nemci } zakopavati na fronti, kjer jih čaka neusmiljena ruska ] 7.imaL — Začarano rusko letališče. < Wallace Carroll, štabni poro-. p< čevalec United Pressa, ki se na- hi haja z rusko armado na fronti, ni poroča sledeče: ' ki Z rusko armado na fronti. — st .: General Vazilij Solovski, ruski • , poveljnik, mi je danes izjavil, da se Nemci zakopavajo v zaltope I na velikem delu fronte, da so v mnogih sektorjih v defenzivi ter j ji da je zdaj pred njimi vojna iz v 3 zakopov, blato in neusmiljena b ; ruska zima. k Izčrpavanje nemškega moštva P 3 s o General je dalje rekel, da se t n je nemški pogon izjalovil,, ker i, s»se je nemško - ruska kampanja r i- izpremenila zdaj v stalno izčrpa- s vanje nemškega moštva in ma- f teriala. General je trdno prepri- \ ie čan, da bodo Rusi nadvladah ^ ir Nemce. ji n General Solovski je izjavil, da I] c, so Nemci v dveh sektorjih te- < in kom desetih dni izgubili 45,000 ] >5 mož ter da so Rusi v tem času i 3. zajeli ali uničili 165 tankov, 189 : o- topov in 94 možnarjev. e- Te dni sem videl jato novih I ruskih bombnikov, ki so šinili iz- » letališče. ge da pod neba, na katerem je baš zahajalo sonce. Bombniki so se vrnili z napadalnega poleta na ne-! ko nemško letališče v bližini me-sta Smoljenska. i . i Letala so izginila kot bi se v g{ zemljo vdrla - Ko so letala pristala sem si | jih ogledal ter govoril z njihovimi mladimi piloti. Bil sem naj-brže prvi inozemski civilist, ki je kdaj imel to priliko. Letala so pričela pristajati na zemlji, ko smo se mi pravkar1 bližali letališču. Toda- ko smo prispeli na letališče, nil bilo o letalih duha ne sluha: bila so tako naglo pospravljena in tako vešče kamu-flažirana, da nismo že v razdalji nekaj metrov opazili nobenega letala. — To je\bilo najbolje j in najbolj vešče kamuflažirano . j letališče, kar sem jih še kdaj videl. Na vsem letališču ni bilo o-) paziti nobenega hangarja, ne i radijskega jambora, kakor tudi » ne nikakih telefonskih žic. Pred menoj se je razprostirala idilič-l na slika mirnega pašnika sredi - smrekovega gozdiča. i pršili četnike, ki so si poiskali zavetja v bližnjem gozdu. Žalostna vloga generada Neiliča Kakor se poroča, je poslal svo-v je vojaštvo proti četnikom tudi general Nedič, nemška lutka in "premier srbske vlade;" kot poročajo zadnja poročila, se vrše v gozdu še vedno srditi boji. Armadni častniki, ki so bili izpuščeni na svobodo pod prisego, da se ne bodo borili proti Nemcem, so izkoristili priliko, ki se jim je nudila zaradi velike zaposlenosti Nemcev na ruski fronti Poročila dalje navajajo, da se širijo upori po vseh srbskih in hrvatskih okrajih. Smrt v Yukonu Mrs. Gertrude Balish, 389 E. 162 St., je prejela telefonično sporočilo, da je snoči ob 8. uri po dolgi in mučni bolezni preminil v Yukon, Pa. John Kosec, p. d. Hrasterjev, star 73 let- Pokojni je bil doma-iz-vasi Vodice na Gorenjskem. V Yukonu "zapušča žalujočo soprogo Mary m j sina Antona, v Wickliffe, p. pa i sina Johna. Dalje zapušča štiri | vnukinje in enega vnuka ter več : drugih sorodnikov. Bodi mu lah-:ka ameriška gruda, preostalim j pa naše sožalje! i V San Diego Na novo službeno mesto je bil premeščen poročnik Robert H. Johnston, in sicer v San Diego. Cal. Uslužben je pri mornarici Zedinjenili držav. Ž njim je odpotovala tudi njegova soproga Lillian, ki je. hčerka Mr. in Mrs. James Koman, 19801 Or- I miston Ave. i . Klobuk I Mrs. Sribar, 1031 E. 71 St., sporoča, da je zadnjo soboto pu-.'stila svoj klobuk v Slovenskem 1 narodnem domu, kjer se je ude-1 ležila "shower" priredba. Kdor ga je slučajno našel, je prošen, da ji ga vrne! Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora? 1 DANES, 25. sept. bo v 23. vardi e 'Lausche Day9 Zvečer bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., velika a plesna veselica z zanimivim La programom. J- Častni gost večera bo kandidat e- Je Frank J. Lausche ^ Vstopnice dobite v pred-prodaji v glavnem stanu demokratske stranke v tej ne di vardi, na 6724 St. Clair ecj Ave., od 6.30 do 9. ure zve-• v čer, in v slaščičarni Mrs. Makovec, v Slovenskem narodnem domu. t _________________=_=:;::_;;__;:::=__==_ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« ~ Owned <-nd Published by t*. THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND RUBLISHING CO. I 6231 ST. CLAJR AVENUE — HENDERSON 5311-12 St Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto............................-................................„....$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3, mesece ..........................................$1-50 ( Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2 00 Za Zedinjene države, za celo leto.............................................-......-............................$4-50 Mi ca 6 mesecev.......................................$2.50; za 3 mesece............................................$1-50 rpQ Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ................................_...$4.00 te ________—_— - mJ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd", 1879. na 104 ne ---- --- —nii NEMŠKI "TURISTI" V RUSIJI Ilija Ehrenburg, ruski pisatelj in vojni poročevalec, poroča: Berlinski list "Voelkischer Beobachter," katerega lastuje Hitler, piše v izdaji z dne 7. septembra, sledeče: "Nemec je zmerom, tudi kadar je v vojaški uniformi, opazujoč, sentimentalen turist. Zato med bitkami rad S opazuje resnično življenje ter žive ljudi z normalnimi; zahtevami, razpoloženji in čustvi. Toda tukaj (v Sovjetski! Rusiji), ne najde ničesar vsega tega. Tukaj vidi samo sovjetsko ljudstvo." Nedavno sem v neki vasi v bližini fronte, brskajoč po papirjih, ki so jih odvzeli nekemu, v bližini Troubčev- N ska ujetemu Nemcu, našel dvoje presenetljivih dnevnikov, j Ko sem ju prečital ob medli svetlobi sveče, sem bil v j zadregi. Po pravici priznam, da si nisem nikoli pred- ^ stavljal, da žive takšni ljudje. ^ Ta dva dnevnika sta bila potniška zapiska takih Si "sentimentalnih turistov." Prostak Kurt Fuchs, 1. kom- j" panija, 512. pehotni polk, domači naslov: Guben Muec-kenburg, št. 2, je zabeležil v svoj dnevnik: "Dne 7. julija. — Ob dveh popoldne dospeli v kraj Motor. Mnogo jagod. Na glavnem trgu je bilo ustreljenih k petdeset žensk in otrok. j si "Dne 14. julija. Rokitno. — Večer. Opazoval sem j™ kaznovanje nekega 17 let starega fanta, ki je bil obsojen na 25 udarcev, katere'jeJtobil na glavnem trgu. Vse je gledalo. Nato sem odšel, da uredim stvari. Rezultat: 60 j jajc*in slanina." Še bolj instruktiven pa je dnevnik korporala Josefa j Richterja, 4. bataljon, 40. pešpolk, naslov: Feldpost j 01797. On pa je v resnici turist ter se tudi obnaša kot | pristni počitničar. V našo deželo je prišel menda z j | edinim namenpm, da se tukaj nasonči. "Ene 28. julija. — Spal do osmih zjutraj. Nate sončna kopel. I Dne 29. julija. — Zjutraj sem si pod soncem rjavil polt. Nato sem spal do opoldne. Ob štirih popoldne je prispela polkovna godba. Mnogo zabave. Po precej dol- j gem presledku sem zopet slišal nemške melodije. Dne 15. avgusta. — Ob osmih zjutraj vstal. Nato i sončenje." ' \ Zdi se, da potrebujejo ti počitničar ji mnogo živil, j Oni se namreč ne interesirajo samo za soi^ne kopeli, j temveč tudi za razne poslastice. / J "Dne 11. avgusta. — Vstal ob osmih ter se sončil do 1 12. Zatem sem organiziral ekspedicijo stikanja za mle- : ' kom. Skuhal zdrobov močnik — dva litra mleka, en kilo- ( gram zdroba in nekoliko slanine. Močnik je bil tako :i gost, da sem zlomil žlico. "Dne 7. julija. — Jaz in Matula sva stikala po židovski četrti; rezultat: 25 jajc in en stot (cent) sladkorja. Sladkor sva si nabasala naravnost iz vreče. Dne 22. julija. — Hugo in Emil sta zaklala prašiča, i Pojedlo ga je deset mož. Jedel sem kotlete s cmoki. Ko ; smo pospravili, smo ukazali ženskam počistiti. Dne 24. julija. — Danes zopet organiziral ekspedicijo iskanja živil. Imel sem kqkos. Hugo in Emil sta spet zalotila prašiča. / Dne 25. julija. — Hofstetter je požrl vse cmok?. Emil se je prenažrl in zbolel." Ubogi "turist" Emil! Ruska živila mu pač niso prijala. Korporal Richter, ^sentimentalni" Nemec, sovraži svoje kolege. Ker je tudi on zelo "opazujoč" in dpb^r j "opazovalec," za kakršne slika Nemce Hitlerjev list, je tudi on opazil eno stvar: smrad svojih prijateljev. Dne > 20. jupija je namreč zabeležil v svoj dnevnik: "Emil smrdi ko dihur!" — Dne 22. avgusta pa: "Tentmater j smrdi." Njegov bataljon je utrpel težke izgube. Dne 9. avgusta je zabeležil, da njegov bataljon ni več sposoben za boj1 _toliko "turistov" je bilo že namreč pobitih... < UREDNIKOVA POŠTA St. Clair Rifle and Hunting Club !,( it Cleveland, Ohio. — Še dober ] mesec in pol pa bodo zajci zreli. ^ Mi lovci pa seveda — veseli. — < Torej, je priporočljivo, da pridete vsi jagri na naše strelišče se j malo spopolnit v streljanju. Nekaj sem slišal, da pridejo j. nas obiskati prihodnjo nedeljo j neki lovci, to pa radi tega ker; niso mogli posetiti naše tekme. Torej se vidimo v nedeljo, 28. septembra, na klubovi farmi! Izid prošle vaje: J. Urankar .............. 21 F. Kramer .............. 23 Bvinat .................. . 8 A. Novak .......-..... 19 J. Novak ................ 21 F. Spenko .............. 15 A. Eerkol ................ 20 F. Kobal -.............- 13 J. Urbanik ..........- 13 Mrs. Urbanick-........ 8 J. Etovgan -............ 11 Tajnik.; Največji slovenski glasbenik — Kosta Klapa Cleveland, Ohio. — Odkar svet stoji, kjerkoli so prebivali ljudje, zgodovina beleži eno — Slovenec je bil največji glasbeni umetnik, in to je prof. Kosta Klapa. On je sodoben človek in Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora! Načelnik misije i i . .««. . ,., i kiSmm W. Averell Harriman ki je od-) potoval te dni kot načelnik ameriške misije z ostalimi člani misije v London, odkoder bosta ' ameriška in angleška mist ju od 3 potovali v Moskvo. Predsednikova mati D v -'V • i H mm * yj HnHHI^ jj^j ' r J1' ^ rJL- I ' WjHttKJ 1 ii ; z^SEE gggg^S : BnvHnnBni' Mrs. Sarah Delano Roosevcl i- mati ameriškega predsednika, h }j 'je pred dnevi umrla v starosl 86 let. v • zr še danes poducuje v petju samo v operne pevce, v glasbi same vir- 33 tuoze. Med njimi je menda po- m lovica Slovencev in Slovenk. Organiziran ima tudi simfoničen &v . zc orkester. V starem kraju so ga svoja P1 leta nazaj najbolj bili veseli v ™ Ljubljani. Igral jim je, učil se, in sam podučeval svojo umetnost. Vrnil se je v Ameriko. Kdo al neki je to ? Ja, kaj ga res ne poznate, ko vendar slovi po celem 1 svetu? Res ne!? No, če je temu n tako, potem ga boste imeli prili- P; ko videti, slišati in udejstvovati j} se med nami. Ponos elevelandskih Slovencev nam veleva, da smo vsi pri- " šotni ko odpre svojo šolo in glasbeni studio v Collinwoodu. To je največja čast, najbolj znamenit dan med nami. Ako ga I hočete videti, pridite točno ob | uri, kajti med pdtlukom ne boste p mogli v studio. Da, pridite v!v Slovenski delavski dom na Wa- j. jterloo Rd, ob 3:30 popoldne v g i glavno dvorano. Tam odpre svoj p studio, tam boste imeli priliko ~ slišati njegov slavni simfonični g orkester, njegove operne pevce, t njegove nove muzikalne reči — 2 i izvajanja. l Da da, naš profesor Kosta I Klapa obeta in dovoljuje napolnitev dvorane, samo da bodo ljudje mirni, popolnoma tihi! 1 Od da, saj res, on ni nihče dru- : 'gi kot slavni Anton Eppich! Sodelovali bodo Vladimir Ma- 1 lečkar z svojo godbo in pevci — 1 vse samo najboljše. Ti so tisti, o katerih sem nedolgo nazaj pi- 1 sal, da najbolj obetajo, ti so o-ni, katerih talent mora naprej ] in navzgor — in tukaj je men- i I da zadnje upanje, da ne zgubimo ' 'toliko obetajočih pevskih talen- ] ' tov med nami. 1 Ta in Šuligoj iz starega kra- ' ja. Slednji bo kmalu tukaj medl nami, ako ne bo ovir in potež-koč, kajti glavno delo za njegovo odpotovanje je v zaupnih rokah. Ti mladi imajo dosti, dosti" priznanj, saučlani Collinwood High School Glee Club, tam spadajo v Symphony Orchestra, in so že nastopili v marsikaterem izključnem nastopu ter želi priznanje od strani glasbenih ve-ščakov. Torej v nedeljo 28. septembra ob 3:30 Vsi na koncert in .' otvoritev glasbenega zavoda profesorja Kosta Klape — v proslavo in počast v resnici zaslužnega kulturnega delavca J med nami — Antona Eppicha! Joseph A. Siskovich. ______ t; j Bernard V. McGroarty Cleveland, "Ohio. — Mestne " ; volitve v Clevelandu so letos zelo napete, Prvo vprašanje stoji 'pred ameriškim ljudstvom, kako uničiti Hitlerja in njegove i pajdaše. Tu v Ameriki se ne bo- V Indo-Kino | Prihod japonskega vojaštva v kcIco neimenovano wesio Indo~ i i Kine, kakor no vkorakali Jati ponci po dogovoru med vladam^] Iv Tokiu in Vichy ju. mo čutili varne, dokler se tega ( ne stori. \ Nobeden kandidat za v mali 5 ali veliki urad bi ne smel pre- 1 zreti tega tako važnega vpra- i šanja za varnost ameriške de- i mokracije. 1 Vsak kandidat bi moral voditi < svojo kampanjo tako, da bi j združil vse ljudi, da bi podpirali i! predsednika Roosevelta v po-h moči Veliki Britaniji, Sovjetski j Rusiji in Kitajski. Program Bernard V. McGro- j artya je slede: Protest proti visokim cenam. Mesto mora sodelovati s federalno vlado, da se napove vojno proti dobičkarjem; mestno lastništvo transportnega sistema in i 5c vožnjo. Mestno središče za zdravje v naši vardi in igrišča za otroke; L i Civilno svoboščino; nižje cene I vodi, elektriki plinu in telefonu, i Zvišanje relifne podpore tistim, - ki ne morejo dobiti dela, in ki - niso krivi, da so brez dela; red- - ne ljudske seje po vsej vardi, kamor bi lahko ljudje prinesli i svoje pritožbe. Na teh sejah bi i mogel mestni zastopnik poročat i ljudem v 32 vardi kaj se dela -j na sejah mestnih zastopnikov i. :i t. d. I Tu imate njegov program zdaj -| sodite sami. Bolj inteligentnega in zmožnega človeka za ta u-i. rad je bolj težko dobiti. Volite za Bernard V. McGro-0 arty za councilmana v 32. var-di, Zagotovimo vam, da vam ne i bo žal. v Fisher Body Local 45 !;l U. A. W. — CIO. Razne vesti iz Jugoslavije WASHINGTON, (JČO). — d Redka so pisma, ki iz Jugosla-ip vije pridejo do nas. Še bolj red-j 1 j ka so tista, ki so ušla paznim o-; b šem nemškega in italijanskega' p poštnega nadzorstva. Od treh j t' pisem, ki so prišla v naše roke s: se nam za žalostne razmere v n tistem delu Slovenije, ki so jo n zasedli Nemci, zdi posebno gan- j ljivo in značilno to-le z dnevom ^ ii poštnega pečata 12. julija: jn Ljubi sin! n Pozdravljam te čez globoko d morje in ti voščim srečo in' g zdravje. Pri nas doma ga pa ni. č Stara sem in roka se mi trese, I ne vem če boš znal brat. Tako ! hudo je pri nas, da se zmeraj j jokam in tudi zdaj mi solze ka- \ pijejo na pisanje. j t Nič več nismo svoji. Ko soji prišli, so ta prve dni popisovali: r in zadnjič nam je soldat prine- i £ sel cegelc, ki ga ata niso zasto- j 1 pili pa so ga nesli na vas vpra-.1 sat kaj pomeni. Nemški žandar; £ ga je pa s puško sunil v život in , < zdaj ata ležijo. Krištofov nam je povedal, da : 3o naš grunt prodali. Ljubi moj ;1 sin ali še veš kako sva se z Ja- i 1 nezom martrala zato se že ni-sva, da bi na stara leta mogla ' hodit osobenkovat al pa k tu- 1 jim ljudjem v kot. Korlnov je pa rekel da nas bo- 1 do ven poghali iz Slovenije ker hočejo Nemci imet tukaj svoje ljudi in da jih že peljejo. Nobeno noč ne morem zaspat. Naše- i ga gospoda so ta prvi teden nekam odpeljali in potem ni bilo i nobenega gospoda več v farovž. V Smledniku so tri mlade fante obesili ker so bili pijani so se z nemškimi soldati stepli. Glava-čevo so najdli v potoku in noben ne ve, če se je sama ali so jo te živine. Anico Terezo in Po- -lono so koj ta prve dni nekam odvlekli in jih več ni bilo nazaj. Moj Bog, kaj-smo ti storili, da nas tako tepeš. Gospod učitelj so ušli še preden so prišli, če ne bi ga gvišno že obesili ko!, je bil tako proti Nemcem. Otro-1 ke zdaj nemško učijo in vsi mo-! rajo vedet kaj je firer in znat1 vpit hajl hitler. Če kdo neče u-1 bogat nemških soldatov ga pre-j tepejo na smrt. Kolko so jih pa odpeljali in živa duša ne ve kje 30. Pravijo da so jih vse postre-lili. Bernačev s« je hotel v binkoš-I tih ženit z Gornikovo Manco pa i so pri n jem puško dobili in so ga koj sabo vlekli. Noben ne ve : : kaj bo. Naša živina tako tuli ko nima futra ko so ga soldati po-; brali in zdaj ji samo seno pokla-damo pa travo. Ljubi sin pri vseh ranah kri- j ! žanega te prosim da pošlji kaj i i če imaš. Kdaj bojo ta novi lju-! ....... ..................._______________________ j Kri ni voda! Prišel bo čas, ko ! h'» pomoč potrebna in nujna. — Rodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odborn! dje prišli ne vem. Ata ležijo pa Spravijo da bojo vse . . . (nečit- n, ljivo) ... da tistega dneva ne bom dočakala. Mati božjo bom prosila naj to pisanje pride v ž< [tvoje roke, da boš videl kam smo prišli. Veliko bi ti še lahko P napisala, pa me oči bolijo od sa- r i mega jokanja in stara sem že. d j Pozdravljam te moj ljubi sin i in ata te tudi pozdravljajo pa z ■mu nisem pisma pokazala in nič 11 j ne ve da ti pišem ker se bojijo ^ ;' da ga bojo drugi prebrali. Jaz v l 1 ga bom pa zjutraj dala Trob- ^ . čevemu, ki gre vsak teden v s , Kranj. ) j Mati. j | Greh bi bile vse vse besede in c - vsaka razlaga. Zamislimo se v {■ i trpljenje te uboge preproste že- 1 ) | nice, ki nam predočuje neizmer- £ i no tragedijo našega naroda in | . Isklenimo, da bomo vse svoje si- .1 le posvetili pomoči nesrečnim c .! rojakom in borbi za obnovitev i 1 c! srečnih dni, ki smo jih imeli v i! dragi Jugoslaviji. I Drugo pismo je pismo sloven- x1 skega izobraženca iz ujetniškega j . taborišča v Italiji. Pismo nam 1 . | priča, da narodna zavednost na- s . ših izobražencev navzlic straš- 1 • i i i • ' i nemu preganjanju m klonila in . prav tako ne upanje na vstajenje Jugoslavije. Objavljamo ga ' . tukaj: r Koncem junija 41 e Dragi prijatelj in brat: !- Krvnik Slovanstva je ukazal, ' : naj se Slovenci iztrebijo iz Ma-!- ribora in iz Spodnje Štajerske, o Njegov "gauleiter" v Mariboru s. Franz Steidel je dejal, da bo e najsrečnejši dan v njegovem z življenju takrat, ko bo mogel i- stopiti pred "firerja in mu reči: )- "Moj Fuerer, ukazal si mi, na^j o ponemčim Spodnjo Štajersko. >- Spodnja Štajerska je nemška!" n V ta namen je nemški guver-j. ner Štajerske izdal ukaz, po ka-i, terem se zaplenjuje vse promo-i- ženje Slovencev v korist Ncm-i, čije, a za uvedbo in utrditev o jgermahstva v Spodnji štajer-;ski. Drugi ukaz je, da se mora >-1280,000 Slovencev izseliti v Sr-Lt1 bi jo. i-| Do sedaj so preselili že 50,-000 Slovencev, največ iz Mari-a bora in okolice. ie Nemci prirejajo pogone, zapi- > rajo predele mesta in poeamez-s nih vasi in dajejo rok dvajsetih minut, v katerem se morajo ce->a le rodbine, starci, žene in otroci io izseliti iz pradedovskih domov; 'ejvse v njih mora pustiti za Nem-o co, ki se bodo polastili njegove->- ;ga imqtja. Sleherni Brno vzeti i- s reboj le sto dinarjev, svdjo |.staro obleko in perilo za preo-i- bleko. ij j Cesto ustavijo mlada dekleta, i-1 zakaj aevoda ? Nedvomno za -1 svoje gnusne potrebe. Vse takoj i ;o | strpajo v železniške vagone, po! -,26 oseb v enega in jih zakle-v J njene pošiljajo skozi Zagreb, Bo > .nunski Brod in Sarajevo v Srbi- j ,jo. V vagonih ostanejo vso pot •j'-K-K-WWW-K-lwwn S1JJ j ŠKRAT .........r * * • tc m Globoka žalost — vd°vaJ. J žalni obleki pride k vrtnarju u ročit venec. Vrtnar: Ali naj se glas1 1 pis: V večen spomin?'' * - Ni treba, grob je P1^ Jj samo za 15 let. - Da> ^ £ ob eni pnnoci, bas K" . vrnil iz gostilne, kjer sfflo : ^ talUo,UPaneboiB^g jem očetu posebno doDie& ^ nja. v J I ~ j ate sv ^ f Srbe in brate Hrvate, .^, vtopili v Paveličevih S ^ vemo. da j? teh mnfce vrsti večina kmetov ^ Mačekove Hrvatske | stranke. , orjpif! Vemo. da PaveUc P proti njim nove Pog ašaJ" najjihonijuna^^ naj trpe, kakor tudi ^ za domovino, ker -eI1j3. maščevanja in ^ se ga že danes bo^ in^ svobode, človeških P . j stojanstva. os^ V tem času našep;iiti t^' t nja ne smemo stih naših rojakov, k ^ let skkvpjali ' f pod sovražnikom- jCp3 j Zato: živela M J povečana Jugosla%r^eP Triglava) od Soče m j vse do Djevdjehje; ^tf S prijateljevi brat pozdravi tvoj ujcu vei^ '■jfiTJ® m H / fluJ* ' tff/ffKand^ fJ5 if tL\ V I 'mm\ ' i ^rtS Vež elektrike daje £ več jajec £ tJn;Bost je v zadnjih letih ugo- 3 da kažejo kokoši v koko- k( 2 dobro in smotreno iz- ;«]eno električno razsvetlja- m ;t!pC veselja dO izleganja ja- ofi te;'razlegajo s tem, da so k( £ « Po svojem izvoru trop- rf£ Ci ; 80 bile v svoji pr- $1 aomovini navajene enako ;„ učIHp . J lil jfJJ "We m prilično enako k( dtli' Podnebje zmernega em Pogojem ne ustreza in ()L C^tkih zimskih dneh vi N CaSa' da bi P°S" je potre? ° hrane k°lik°'r vi Veh ^ UaStajanje Jaje°- lj isTj0 neugodnem položa- , vajo v seveda živali, ki bi- b( Sh^eno urejenih in C jakih- * Hejofc 1 Pokadi, ko se prič- 0l daljšati in ko posta- b, % •'Za zadostno prehrano k Minejo leči tudi več ja- ol gje vzrok za njih različno „< V tem pogledu v zim- „, tej v Poletnem času iskati i Pog0jih m v različnih svetlobnih I ti fetttsi' So Pokazali najbolje či Vaf1 katerih so kokošim /, Hj.razsvetljavo dneve v oi * Sev,r]CaSU Podaljšali na 14 j, Perno jim daJali tudi d ' Nvanž• hrane" Kokoši s0 v, ' h da »2lrale potem na ta na- 1^0netdOv30OdStOtkOV - 'l iscih Ca;]110 v zim- k t Iv'iektrična' " I, Sake razsvetljava za ko- S( Ka Ue zahteva nobenih „ o I ^naprav } iHvati • • • Je eba samo to> " človek^ Pri slab°tnejši r* sveti i a Je občutljiva ) ri-iZato 7bo- ki bi jo slepla. 5fio6oJ® porabljati" samo ;,;Jt^tQr- tŽarnice' in sicer odsevaj° svet" 4m Čim vrno na vse strani ^fcSobeJ?0 P°vršino, tako £ »»'i* PorpK t6mnih k°tov. Pa-fCr? na to> da so se- JJ*. osvetljeni kaj-rajši v tem" f K^ejo vln Potem seveda ? If1 jim JeC :iajec- Priporoč- •;4J>4SvSdaljševati dan z 1 ° V jutranjih d ^Jffte in ' edaj so živali boli r ? priPravljene za c ^Jf žganje jajc.lt fc "W^a razsvet-, t 4r-ki °b c f i ^gaša omatično pri- j" ;! (k f\ ainbno varce- ■ ll^^ndi ■ t"1'1 bi Preskrbe-I« Ki ° foil 0hodke za tanovanje", V hS S' V c°Hinwoodski s°')e ''k^^r— ^ .8 let, , K> ' v .lo- f " St. mud za $37.50 vsak mesec; bo ^ dobi >sak tak bond dozorel v desetih joči etih. Tako bo en bond po $50 Vs lozorel vsak mesec in bo izplač- spra jiv. le v Vprašanje: Pa če bi rabil več nem tot $50 na mesec? vedr Odgovor: Potem investirajte rusk teč jo vsoto vsak mesec. Za vsak R< >brambno-varčevalni bond, za je b caterega plačate $75, boste po dni, lesetih letih dobili izplačanih port 1100. Poleg tega služi vaš tako talij nvestiran denar vaši vladi te- je z com narodne nevarnosti. vital Vprašanje: Ali je /;joač moral zaslužiti ta čin, pre- si len sem se upal stopiti pred va- n ie obličje," je smehljaje odgo- z: roril gospod de Pontguion. k "Pa recite, da nisem imel jrav! Ta uniforma še vam poda b •udovito. A dajte, povejte nam ti /endar, kako ste postali polkov-lik in kaj ste doživeli v teh le- n ;ih, ko smo vas imeli za mrtveca." d "Res," sem se pridružila tudi s jaz. "Moja radost je bila tolik-j t 3na, da sem te pozabila vprašati]! a dogodkih, ki jim moram biti t zanjo hvaležna." j Tako govoreč smo se umaknili v k izpraznjeni zofi. Michel-Hec- z tor je drage volje sedel med na- ž ju dva in začel: c "Dogodkov je bilo mnogo in j dolga' je moja povest; a saj mi l oprostita, če vama povem nocoj g samo najvažnejše, tem bolj" — I pri tej besedi me je nežno po- t gledal — "tem bolj, ker se na- i dejam, da bom imel poslej obilo s prilike za pripovedovanje in 1 bom lahko vsak dan kaj dodal." i "Povej nam vsaj to," sem 1 vzkliknila, "kako si postal iz i kometa pri angoulemskih dra- i goncih, ki sem objokovala nje- s govo smrt, polkovnik de Pont- j guion, vojnik republike in pri- j bočnik generala Bonaparta!" "Baš to je vsa moja zgodba, j dragica! . . . Nu glej, ko sem se j ločil od tebe in odšel na mejo, je; bil vojniški poklic grenak, poln bridkih spoznanj in težkih razočaranj. Največjo zmedo je med nami povzročala emigracija, izseljevanje privržencev visoke a-j ristokracije, ki je bežala iz po- i bunjene Francije v tujino in se je vračala na čelu prusaških pol kov, da bi se borila proti svojim lastnim bratom, in proti Domo- j vini. Baš ona je pogubila kra- j lja, tem bolj, ker Ludvik XVI. j — in to je bila njegova največja j krivda — ni storil ničesar, da j bi onemogočil njeno pogubno! delovanje. Ti Francozi, ki so se borili proti Franciji, so se tedaj sklicevali na istega francoskega kralja, na čigar ime so se dolgo glasila vsa povelja, ki smo jih dobivali iz Pariza. Kaj se godi v zaledju, nam je bilo znano le po negotovih govoricah. Za kaj in za koga se borimo, nam je bilo takisto nejasno; se pravi, jaz in z menoj še marsikateri smo u-pali, da se bo Francija naveliča la uporov in da bo zmaga nad tujci obnovila v deželi red in mir . . . Mislili smo, da bo kralj takrat potreboval vseh svojih plemičev, zakaj tisti, ki so pobegnili iz dežele, so se bili nepopravljivo zamerili narodu. Zato smo vztrajali na svojih mestih in odbijali vse poizkuse emigrantov, da bi nas izneverili naši dolžnosti. Toda na žalost niso bili vsi tovariši tako trdni. Nesoglasja v teh stvareh so vplivala tudi na odločnost poveljnikov; vse je postajalo čedalje bolj negotovo in jalovo . . . Ob takih okolnostih je prišlo do boja pri Stenayu. Javili so nam, da se bliža avstrijska iz- Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! vidnica, oddelek Barcovih hu- ; zarjev; polkovnik nas je poslal sovražniku naproti, da bi ga odbili. Kapetan, ki nam je poveljeval, je bil bolj hraber nego previden in se je ustavil z nami v dolini, odkoder nismo mogli videti bližajočega se neprijatelja. | Napal nas je tako iznenada, da niti nismo utegnili zajahati konj; borili smo se peš in brez upa zmage. Pomnim še, kako sem izdrl tvojo 'Chaillette', Re-nee ... a ti si jo gotovo že pozabila? Meč, ki si bila njegova kumica?" "Pozabila? Oh, Michel, kako bi mogla pozabiti stvar, ki je tako draga mojemu srcu!" Hvaležno mi je stisnil roko in nadaljeval: "Izdrl sem jo in sem se zapodil z njo proti orjaškemu huzar-skemu oficirju, ki je drevil pro-jti nam na čelu svojih divjakov. ; Toda žal, njegova sablja je bila težja od mojega meča; zadal'mi je tako strahovit udarec po glavi, da sem pri tisti priči izgubil zavest; samo čelada mi je rešila življenje. Ko sem se zdramil iz omedlevice, sem bil avstrijski jetnik ... Po dolgem ležanju v bolnišnici so me odpravili v Av-I strijo in so me zaprli v trdnjavo Lienz, kjer sem prebil malone tri leta. Poveljnik trdnjave mi je neštetokrat ponujal, da me izpu-i sti na svobodo, ako se* s častno l besedo zavežem, da stopim v ' avstrijsko vojsko in odrinem v i boj proti Franciji, kakor je sto-: rilo toliko drugih francoskih ple- - mičev. Ni mi treba povedati, d^ - sem z ogorčenjem zavračal to nizkotno zapeljevanje k izdaj- ] stvu' Avstrijski poveljnik me je ] jel sovražiti zaradi tega in je ] porabil vsako priliko, da se je 1 znesel nad menoj. Oh, težka so i bila moja tri leta v Lienzu! Tem i težja, ker me je neprestano ske- ; lela izguba moje ostre 'Chaillette', ki je po stenayskem boju nisem več našel ob Svoji strani. Kaj se je bilo zgodilo z njo ? Ali je obležala na bojišču ? Od nekega Avstrijca, ki se je udeležil tistega boja, sem končno izvedel, da je huzarski oficir, ki me je pobil na tla, uplenil moj meč in si ga je obesil na sedlo v znak zmagoslavja. Velikokrat sem ugibal, kod jase z njim in ali ga ni morda že zavrgel . . . Ako ga še ni pokončala svinčenka ali ostro jeklo, je moral biti zdaj pri avstrijski vojski v Italiji, ki se je borila proti Bonapartu. . . . V Italiji! Proti Bonapartu! . . Slava našega generala se je razlegala prav So mene. Njegova zmagovita zvezda je tolažilno vzhajala nad nesrečo Francije in ji je obetala novo vstajenje. — Noč in dan sem snoval načrte, kako bi mogel pobegniti in priti do njegovih čet, da se jim pridružim. Dogovoril sem se s svojim tovarišem, ki ga je mučila i-sta nestrpnost in ista želja po dejanjih kakor mene. Z velikimi težavami sva prepilila omrežje na oknu in sva se v neki viharni noči predala usodi, zaveznici vseh odločnih ljudi. Straža, ki naju je opazila v svetlobi bliskov, je streljala za nama in zadela mojega prijatelja na smrt, a meni se je posrečilo ubežati. V neki osamljeni koči sem si s silo priskrbel kmečko obleko, kakršno nosijo tirolski hribovci; preoblečen v domačina sem hitel proti jugu preko strmih prepadov in ledenih gora, skri-vaje se kakor divja zver, vsak trenutek v nevarnosti, da me 'spoznajo . . . i Ves izmučen sem naposled 'prispel do Verone, baš v trenut- ku, ko je dobil Auguereau na- n.c log, da prežene Avstrijce z višin co pri Caldieru. Preden sem se u- lji tegnil približati svojim rojakom, j su sem bil zajet med dva ognja.' hi Svinčena toča je tako gosto žviž- ni gala okoli mene, da sem že pri- v poročil svojo dušo Bogu. Tedaj- lo ci pa začujfcm iz grmovja, v ka- O tero sem se bil umaknil, grme- p< či topot velike množine konj- je skih kopit. In kaj vidim? Bar-cove huzarje, ki se pode v div- cl jem naskoku proti francoskim sc • postojankam! In med njimi dir-J je t ja — uganita kdo? Orjaški ka- s1 : petan, moj znanec izza Stenaya, z mojo drago Chaillette ob se- s" ■ dlu! Pogled na moj meč, ki sem s< ; tolikanj žaloval za njim, me je k ■ storil besnega. Sam ne vedoč, | ji - kako in kdaj, sem pobral puško d . ubitega Avstrijca, ki je ležal ne- $ daleč od mene . . . ustrelil sem n ... in moj sovražnik je mrtev v . telebnil na tla, dočim je zvihra- ji . la ostala huzarska truma na- n t prej, da se razbije ob štrlečem o j jeklu francoskih karejev . . . i Ne da bi pomišljal, sem planil iz C - svojega krivališča, ujel žival, ki 1; se je ustavila ob mrtvem gospo- i darju, zavihtil se nanjo, izdrl S - Chaillette in udaril huzarjem v s - hrbet . . . sam, kakor sem bil! . č - Lahko si mislite, kako so gledali d 3 naši vrli vojniki, ko so uzrli * .i pred seboj tirolskega kmeta, ki r e je sedel na avstrijskem huzar- - skem konju in vihtil v roki meč :i izza časa Ludvika XV. ter kli- * :i cal: c i- 'Naprej junaki! Živela Franci- ^ i- ja! . . . ' j t, Kasneje so govorih, da je ta 1 i. dozdevni tirolski kmet odločil s zmago tistega dne ... i j, Toda po dobljeni zmagi so me , r- obkolili in 6dvedli k poveljni- ] n kom. Hoteli so vedeti, kdo sem, s h kaj hočem in s kakšnim name- , j. — ~ ~ k Kri ni voda! Odpri roke, od-Le pri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sek-:d jcije Jugoslovanskega pomožne- t- Iga odbora! ---------- —^ nom sem se pojavil med francoskimi četami v tej čudni, sum- š ljivi obleki. Oglasila se je celo s 'sumnja, da sem avstrijski vo- 1 huij. V tej stiski sem se spom- ; nil, da sem imel na vojaški šoli ] v Briennu tovariša, ki mu je bi- . lo ime Napoleon Bonaparte . . . Odločno sem zahteval, naj me povedejo k njemu. Spoznal me je takoj. 'Pontguion!' je vzkliknil. 'Mi-chel-Hector de Pontguion, moj 'sošolec iz Brienna! . . .' In mi j je stisnil roko, kakor da se ni-! sva nikoli razstala . . . Moral sem mu povedati vse ■ svoje doživljaje; ko je čul, kako i sem pri Stenayu izgubil Chail- j ; lette in kako sem jo spet osvo-,1 jil pri Caldieru, me je burno u-) daril po ramenu, rekoč: 'Če je tako, ostaneš pri me- l ni! In če boš tudi v bodoče tako | i t vrlo gonil Avstrijce, kakor si - jih gonil današnji dan, ne bo i- - mela francoska vojska boljšega i oficirja od tebe . . . ' Ves srečen Sem se nasmehnil. 5 General Bonaparte pa je nada-i Ijeval: 'Bil si dragonski poročnik; pri I Stenayu si pač zaslužil kapetan-j ske naramnice in pri Caldieru četrti našiv. — Poveljnik eska-i drona Pontguion, imenujem te i kot svojega pribočnika v gene-i ralni štab . . . ' 5 Od tiste minute nisem poznal . več druge skrbi, kakor zate, draga Renee. Ali si vobče še ži-_ va? Ali so ti prizanesli viharji, ki so med tem pustošili našo u-a bogo zemljo? Kod naj te iščem? II Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški e dolar more pomagati nesrečni-i- kom. Prispevajte v sklad sloven-l> ske sekcije Jugoslovanskega po-5_ možneka odbora! Na svoje poizvedbe in vpra-! B šanja nisem dobil nikakega od- , p: govora. Toda obupal nisem; no- j tranji glas mi je venomer zatr- i o jeval, da mora biti po tolikih iz- !p kušnjah blažena ura svidenja. ! s< . . . Ura najine končne združit-; d ve ... " Ko je Michel-Hector govoril i ti te besede', ni čutil, da se upirajo č vsi pogledi vanj in v naju dva: d general Bonaparte sam, ki je ža r dolgo pogrešal svojega pribočni- i š ka, ga je bil naposled opazil in ! v je krenil proti nam ob strani j t svoje mile Josipine, spremljan s po vsej bleščeči trumi svojih I bojnih tovarišev. Še trenutek in 1 j vsi so stali okoli mene: Napo- ? leon, Desaix, Kleber, Joubert, Auguereau ... a kje bi utegnila , t našteti toliko slavnih imen! . . . j s Šele tedaj se je osvestil moj j 'dragi in je v zadregi planil na i noge. Toda Bonaparte je bil tisti 1 večer sijajne volje. Očarujoče se 1 je nasmehnil, pogledal mene, po- j s gledal Michela v Hektorja in ; < zmajal z glavo: "Pontguion, Pontguion, tebi j je usoda res naklonjena! Ne bo-1 di sebičnež in seznani me z dra- : žestno gospodično, ki te je izbrala za kavalirja." "General, predstavljam vam svojo zaročenko, gospodično de jla Romade. Šest let jo že ljubim, šest let sem je iskal; nocoj sem jo našel in sem na svojo ra-l dost zvedel, da me še ni poza-, bila." "Dober okus imate, gospodič-' na. Ako osrečite tega vrlega | dečka, bo združeno toliko lepote s toliko hrabrostjo kakor še ni-, koli ne. Kdaj bo svatba?" i "Če dovolite, general, prav - kmalu," se je oglasil Michel--: Hector. -! "Ne samo dovolim, še ukazu-.'jem ti, ako treba!" je vzkliknil ! Bonaparte. "Poročita se c® prej!" j "General," je iapregovoril®J joče, ves srečen, da more tu« ' pritakniti svojo besedo, ^ i sem, da bi čez mesec | dva ..." I JH ! "čez dva meseca? Ka3 . j te, gospod! Mi vojniki n®1 i časa na prebitek. Prem°r "I dvema zmagama je vse, & ; remo žrtvovati rodbinski ■ Ako ni drugih zaprek, na] J« ^ i utegoma okličejo in takoj !IlJ; i | klicu bodi poroka. GoSp0 ' t i se je obrnil k meni ter i ščipnil v uho, kakor vsaj. i kdor mu je bil po godu-. F gj - zajte se in ljubite svojeg ^ ;, i proga, kolikor le moreta ^ 11 mladi ga spet potrebuje® • | S6 ... nVflffl j! Štirinajst dni po tem i t v.;icj z a nitem večeru sva diw i lom - Hectorjem mož i» A e Bonapartova ljubka sop™^ -jsipina si ni dala odrevcl.^rv? n | da mi pokloni v poročni ^ 1 nakit vse čipke in vsa P >i j ki si jih le more želeti ml . i- iročenka. Vsi ti darovi so i-1ženi v prelestni ladjici® ^ satena; in ko sem jlb a drugega za drugim, se ^ n na dnu tisto, kar me Je „ .e ganilo in vzradostilo • -'f i- ' "To ie moj dar," je «ey >j chel-Hector, gledaje f i- ramena. "Edino, kar ^ 0 i- volj dragocenega, da s • (p poklonjeno moji obozev . llette ..." nl S solzami v očeh 1 dragoceni dar v roke m ^ ' tisnila nanj svoj pobožni r ^ Zakaj bil je svedok m^ lV sreče, moj krščenec , me jih vznesenih nad- ^ meč, ostra "Chaillette Ll Pontguiona . . • lil II c :: - f V PETEK, 26. SEPTEMBRA BO Courtesy Day PRED NAŠIM 39. MAY DAY i P« THE MAY COMPANY Je ENA ... je EDINA... je ORIGINALNA razprodaja, ki se lahko imenuje "Kupčijski praznik" v Clevelandu POSEBNO PARKANJE AVTOV Za vse naše odjemalce je na razpolago prostor za parkanje avtov v garaži na Lakeside in Ontario in bo odprt od 8. ure naprej. Posebno parkališče pa je tudi na severovzhodnem ^vogalu Lakeside in E. 9th St. Posebna brezplačna posluga z busom iz par-kališča v trgovino in nazaj. POSEBNA POSLUGA NA ULIČNI Družba ulične železnice bo nudila posebno poslugo v soboto, da bo ustreženo vsem od-jemalceem, • POSEBNI PRODAJALCI Zaposlenih bo nad 8,000 uslužbencev za vašo postrežbo in poskrbljeno je za vse ugodnosti odjemalcev širom trgovine. NIKJER NE BOSTE DOBILI CENEJE Nekatere trgovine bodo poskusile prodati nekatero blago ceneje kot bo na tem May Day. Zapomnite si, da vsak predmet, ki bi bil oKlašan drugje ceneje, ga boste dobili tudi tukaj Se ceneje, ne glede na naSo oglaševalno ceno. Telefonska in C.O.D. naročila se ne sprejema na "May Day" Eagle Stamps lahko zamenjate na May Day ali kateri druai dan. TRGOVINA BO ODPRTA: V petek od 9. zjutraj do 9. zvečer; v soboto od 9 zjutraj do 6. zvečer. THE MAY COMPANY TA RAZPRODAJA SE VRSIV ySEH DEPARTMENTIH TRGOVINA JE HLADNA IN ZRAČNA ZA UGODNOST ODJEMALCEV ŠCHARGE PURCHASES BILLED NOVEMBER 1= THEUUtch Ul) en GIRL TELLS YO" so^^v wy • ± v I" h / - * % i -S Zglasite se za f^ ^ brezplačno knj.g 11 t0 S "Okusni, lahko J * .f\ rediti, zgodnjo-;)"1 lila -tona llll kanski recepti'-' , VvCOME IN FOR MY / /JS& S* FREE BOOK- 'fesssSgfe Cl OA Q5 (ir \ C "Delicious, Eaty-to-Cook ij/ET* fTfj®| «9 I jlM»»V Irfl Early American Recip««"! ■ VW ,iefliiV 6 vzrokov zakaj Varen -č?st- ?.vtTat1?!!-;