Leto XIII

IT Celju., dne 21. avgusta 1803. L

Štev. 65.

“  ****??’ in  ® icer  vsak torek in petek. - Dopisi naj se Izvolijo poSHjatl uredništvu, In sicer fraatrfrano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za iaaerate se pta&gt
esnelj«*« prts ojeiae er od vsake petit-vrste po 30 v za vsakokrat; za večje Inserate In za mnogokratno insedranje primeren popust — Naročnin za odo leto 8 krat

za pol leta 4 kreme, za četrt leta 2 kroni; ista naj 'se pošilja: Upravniftvu „Do8novine“ v Celju.

Pozdrav

udeležencem desetletnice Savinja ke
podružnice S. p. d dne 15. avgusta pri
Logarju v Logarjevi dolini.

Dragi rojaki,

vrli sokoli planin Solčavskih!

V 7. številki „Plan. Vestn.“ našel sem na
str. 118. beležko: »Savinjska podružnica bo ob¬
hajala dne 15 avgusta t. 1. pri Logarju v Lo¬
garjevi dolini svojo desetletnico".

Prebravši to objavo, sem koj počutil, da
mi je srce na trenotek zamrlo; potem pa je
glasno jeknilo in močno zabilo, kakor bije le
povodom velike, nepredvidene radosti. A misli,
moje misli! Te so vzprhnile, kakor vzprhne od
veselja mladič v gnezdecu, in poletele so, liki
tička-sinička, črez hribe in doline ter se usta
vile sredi rodnega mi gorovja Solčavskega.

Zdravo hčere stare matere, mogočne Slave!
Košata Radoha, visoka Ojstrica,

Gorata Rinka in zobata Olševa!

Vek za vekom beži; a Ve, kot mogočne
stražarice bodro bedite in hranite Slovenski
narod in njegovo prirodno bogastvo,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Val za valom se vali; a Ve kot mogočna
ograda odbijate besne valove ter branite potom
stvo dedov in pradedov Slovenskih,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Vrag za vragom se drvi; a Ve kot mogočne

zaščitnice prostirate nad svojim domačinom —
Slovenskim trpinom svoje divno krilo ter uniču
jete vse peklenske nakane — predrznega
ptujstva.

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Dolgo je mirno spal v Vašem narečju, kot j
v varnem zavetišču, narod Slovenski, dokler se
je plašil in ogibal Vaše trdnjave vražji natisk;
pa malopotnalo so začeli prodirati ptujstva na
klepi i v Vaše osredje,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Tedaj se je z Vaših podnebesnih vrhov

razdal gromoglasen klic:

Slovenija, vstan’!

Vse je zamrgolelo, nastal je čas dela in
boja, v katerem so Vaši otročiči zajamčili, da
hočejo, da morajo živeti, Vaši otročiči.

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Vse panoge znanja in vede so začeli gojiti

Vaši sinovi, a Vaše hčerke so jim budile v srcih
z milo slovensko pesnijo up in vztrajnost pri
njih trudapolnih velečinih in celo skromna in na
videz le maloznatna vejica slovenskega kultur¬
nega drevesca — slovenska turistika  —
obhaja danes že svojo desetletnico ob Vašem
podnožju,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Treba je bilo celega pol veka, da so Vaši

sinovi, da je cvet slovenskega znanja in zaved¬
nosti razumel Vaše krasote, Vaš globoki, domo¬
vinski in narodni pomen,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Iz malega raste veliko. V dneh moje prve
mladosti so bili le posamezniki, kateri so slutili
lepoto Solčavskih planin, kateri so se naslajali s
penečimi brizgi savinjskih vodopadov, kateri so
poznali tajni zmisel veličanstva Vašega,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

Vaš zvesti sin je tedaj po strminah zobate

Olševe zbiral gorske cvetlice. Nad in pod ste
nami košate Radohe se je pod udari groma in
strele učil, kaj se pravi v goreči molitvi Boga

hvaliti. Danes pa je minilo 33 let, kar je taist
Vaš zvesti sin, kot bodoči osmošolec celjske
gimnazije, v spremstvu Jurija Logarja in še dveh
prijateljev, izmed kojih je eden že tam, kjer ni
več težav in solz, a drugi za slovenske groše
slovensko deco kvari tam, kjer se širijo poslednji
obronki Vaše veličavosti,

— hčere stare matere, mogočne Slave!

— pred 33 leti so se torej našle štiri slovenske
korenine, katere so uresničile svoje plamene
želje z vrhunca Vaše najvišje sestre užiti nebeške
naslade, ogledati si ostanke nekdaj obširne in
mogočne države Samove ter iz globočine svojega
srca vzklikniti:

Bodi zdrava, domovina.

Mili moj slovenski kraj!

Težaven in nevaren je bil tedaj pot na vi¬
soko Ojstrico. Ostra sapa je vila okolu njene
pooblačene kape.

33 let je kanilo v večnost od tedaj; 33 krat
je premenila svoj prirodni okras lepotica slo¬
venskih gora Logarjeva dolina; brezbrojno mili¬
jonov iskrih kapljic bistre Savinje je steklo v
sinje morje,

Čas hiti — in misli, moje misli, poslovivši
se od višav, ki obdajajo moj dom, so se vrnile
tja, kjer brezkončno polje širi svoj blagoslov —
na rusko ravan . . .

A Ve, hčere stare matere, mogočne Slave!
ste ostale, da bi s svojo domačo opravo, s svojo
slovensko vitkostjo, s svojim slovanskim ponosom
od kolena do kolena svedočile rodu človeškemu,
da

Od nekdaj prebival
Je tukaj moj rod.

Ko svetijo plameči žarki solnca, od kojih
se solzijo Vaše blede glave; ko metežna burja

LISTEK.

Ob Savinji.

Humoreska.

Takrat sem se ukvarjal z Julija Cezarja
mostom čez Reno in proklinjal klasične tesarje
in njih tesarsko umetnost. S Ksenofontom sem
se sprehajal po maloazijskih planotah in spregal
razne preklicane aoriste in nepravilne perfekte.
Vseb štiriindvajset ljubic nemškega Goetheja sem
znal že »na pamet".

Skratka — bil sem petošolec

In takrat, ko sem prekoračil zloglasni
»oslovski most", se je vzbudila v meni neukrot¬
ljiva želja po cigaretah in — idealu.

V prostih urah — in teh sem si naredil
mnogo — splazil sem se na miklavžki hrib ali
pa se skril kje blizu Jožtfincev v kako grmovje.

Z vsem petošolskim dostojanstvom sem si za
pali! tanko cigareto ter kazal fige strogim gim¬
nazijskim Statutom. Če se je začel moj želodec
upirati takim atentatom, sem ga potolažil s
svežo vodo.

Svojemu radikalno-narodnemu čutu pa sem
dajal duška stem, da sem nosil pod srajco
belo modro rdečo trobojnico.

V tajnem dijaškem društvu sem se učil I
delati za narod. Moji navdušeni »živio" klici so |

se slišali vun na ulico. Pisal sem že takrat
drobne pesmi in solzive novele, polne plavih oči,
rumenih las in bujnih prsi in vzdihov in joka in
poljubov.

Vsi moji junaki so imeli lične črne brkice,
velike črne lase in pa bleda lica in bili so vsi
navdušeni Slovenci. Nisem jih pustil dolgo vzdi
hovati in jokati v nesrečni ljubezni, ampak sem
jih po kratkem trpljenju spremil pred oltar.

Takrat, ko sem začel opisovati po tujih
receptih svojih junakov ljubice, njih dražestna
usta, zobčke in rdeča lica, se je vzbudila v meni
neukrotljiva želja po idealu.

Marsikatero noč sem prebedel pri oknu in
tožil svoje gorje bledi luni, ki ima baje usmilje¬
nje z nesrečnimi zaljubljenci, in pripovedoval
sem drobnim zvezdam, kaj mi srce mori.

A bleda luna se mi je nesramno smejala
v moj otožni obraz in drobne zvezdice so veselo
lesketale, nezmene se za moje gorje.

V takih težkih urah sem večkrat hotel vun
v prosto naravo, da bi si ohladil razbeljeno čelo
in se potožil resnemu zidovju celjskega gradu
do katerega sem še imel največ zaupanja, odkar
so mi postale nezveste tudi drobne zvezdice, ki
sem jih toliko opeval.

A nisem mogel vun, kamor je silil moj
duh, kamor me je gnala moja nesreča, ker je
| skrbna gospodinja pazno skrivala ključ od
I hišnih vrat.

Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem
se zaril v posteljo in nji potožil svoje gorje in
nji razkril svojega srca krvaveče rane.

Ia postelja je čutila, kaj me teži in kaj
mi razjeda mlado življenje, in je škripala v svoji
sveti jezi.

Takrat sem si želel ideala.

* *

*

Bilo je v soboto.

Otresel sem se bil šolskega prahu in jo
mahnil pod Grad.

Lep večer! Hladen vetrič pihlja.

Ležim na zeleni trati za gostim grmom
in vživam prepovedani sad iz trafike na glav¬
nem trgu

Tiho šumljanje Savinje mi boža ušesa in
me vabi in kliče v svoje valove.

Čuj!

Kaj pa je to ? — To pluskanje, to hihitanje,
ta zadovoljni posmeh.

Razgrnem vejevje, in moje oči se napnejo
in sapa mi zastane. Srce mi bije naglo in močno.

Ab, tam na drugem bregu stoji do kolen
v vodi. Kako ji pristoja rdeči kostum.

Srebrnobaii, peneči se valčki bistre Savinje
se ovijajo njenih kolen in jaz si želim, da bi bil
Savinja.

Sedaj stopa lahko in previdno proti sredi.

Toliko sem čital o vodnih vilah, a sedaj
stoji tu in jaz jo gledam izza grmovja.

376

brije in nevihta tuli, od kojih pokajo vaše sive
skale; od dne do dne v neobjetnem prostranstvu
Vašem naj se zlaga in razlega zvočna pesem v
zahvalo in proslavo onih ki z Vami dišejo, žive
in hrepenijo:

Gorje! mu, ki psuje
Slovensko zemljo!

Slava Vam, sokoli planin Savinjskih! Srčen
Vam pozdrav iz ruskih daljin!

Z Bogom hčere, stare matere, mogočne

Slave!

Povzdigajte Slovencem bistre glave,

Naj bodo vrli sini Slave!

Fr. Bož. Solčavski.

Ali je slovenski Korotan že
res izgubljen?

Da, zdi se nam, da smo koroški Slovenci
že na robu groba, katerega nam kopljejo
naši sovražniki; na robu groba stojimo in gle¬
damo kako se veča jama, v katero nas hočejo
položiti; na robu groba — pa še vedno ni zdrav¬
nika, ki bi nas ozdravil ter rešil gotove smrti.
Da, žalostno je stati na robu groba, okolu in
okolu pa samo veseli obrazi; svojci kakor tujci
se veselijo in komaj čakajo da bi se zabila krsta
ter zagrebla mati — Slovenija.

In ali je tudi mogoče kaj drugega pričako¬
vati? Ne, ni skoraj mogoče. Dani na milost in
nemilost svojim sovražnikom, udani jim do ne
skončnosti, navajeni prenašati le udarce, smo
jim skoraj hvaležni, da nas pustijo še živeti.
Niso to morebiti bajke, ne, — bridka resnica
je; pridite k nam in prepričali se boste.

Ali pa je ta nesreča naša lastna krivda?
Da in ne! Naša krivda je, da smo zaupali našim
najhujšim sovražnikom, nemčurjem in Nemcem,
ki so prišli, kakor zdaj k vam, tudi pred davnim
časom k nam v tisti nedolžni ovčji obleki. Dobri j
slovenski Korošec jih je sprejel z odprtimi ro¬
kami, in oni so nam govorili besede slajši nego
med, obetali so nam zlate gradove. V tem času
pa tudi nismo imeli dovolj svetovalcev, kateri
bi nas svarili pred temi lažiprijatelji, da bi nas
svarili, da bi ne pomagali našim sovražnikom
kopati grob za nas same. Da, ni jih bilo onih
svetovalcev, ki so morda že prej vedeli, kam
bomo prišli, ni bilo je tiste takozvane — inteli¬
gence — ki je rajši prodala za uro zabave med
nemčurji vse, ki je govorila tudi vedno nemško
in tako zaničevala med ljudstvom svoj mili ma¬
terin jezik. In morda mislite, dragi bralci, da je
zdaj drugače? Ne, ravnotako kakor pred deset¬
letji. Ko znaš malo po nemško klobasati, imaš
ne le pred nemčurji prednost, nego tudi pri slo¬
venski inteligenci. Da, razglašeni so nekateri
izmed te inteligence med ljudstvom za narod¬
njake, v žepu pa nosijo B sudmarkovske“ vži¬
galice.

Vrgla se je v hladne valove in zopet vstala
in moje oči se pasejo na njeni lepoti.

Valčki se ovijajo okolu njenega labodjega
vratu in se sramežljivo dotikajo njenih belih ram
in božajo njene lase.

Moje srce je našlo ideal!

Zagledala me je in se nasmehnila

Zavriskal bi in skočil oblečen v vodo k nji
in jo objel,

Nasmehnila se je in moje srce je srečno.

A, kako ji naj povem, da jo ljubim in da
bom opeval odslej samo njo v drobnih pesmih
in ljubkih novelah.

Pokimala mi je Gotovo me pozna. Gotovo
me ima že dolgo rada, a mi ni mogla tega
razodeti.

Pošljem ji poljub.

Kako se je nasmejala in mi zapretila s prstom!

Povedati ji moram, da jo imam rad.

Srečna misel mi šine v glavo.

Iztrgam iz listnice papir in napišem:

„Dragec moj! Duša moja vriska in moje
srce se topi v blaženosti. Našel sem te in te
ne izpustim več. Ljubil te bom, ljubil, kakor
nihče drug.

Draga, ali moreš priti zvečer ob 8. uri v
park. Čakal te bom na prvi klopi na desno.

Na svidenje! Ves tvoj

Zvezdoslav.“

Rodoljubni Slovenci pa stiskajo roke, so
skoro od vseh zaničevani, sovraži jih nemčur v
bojazni, da bi prišle njegove lumparije na an,
zaničuje jih žalibog tudi vsak nezaveden 0
venec, nahujskan c d nemčur ja za par frake cev
žganja in smotk, sovraži jih vsa slovenska (.)
inteligenca, ki se boji, da bi ji nemčurji ne o
rekli zabave.

Kje dobiti pomoči za te prežalostne raz¬
mere ?

Nehote se nam vrivajo misli, da skoraj ni
več mogoče rešiti koroških Slovencev gotovega
narodnega propada, kateremu bo pa sledil tudi
gospodarski polom, kajti izsesali so nas Nemci
in nemčurji, kakor Madžari naše brate Hrvate.

Morda bo kdo rekel: zakaj pa vpijete po
časopisih, delajte rajši in spreobrnilo se bo k
boljšemu. Tako pravimo tudi mi, pa kdo bo
pa delal? Kakor znano, ima kmet premalo iz¬
obrazbe za politično delovanje, kakšna pa je
naša inteligenca, seveda ne vsa, to sem itak
zgoraj omenil. Ostane nam še duhovski stan na
katerega se moremo naslanjati. Imamo lepo vrsto
mladih narodnih duhovnikov, kojih srce plamti
za naš mili slovenski narod, imamo jih, ki so
tudi prepričani, da je zveza z nemškimi „kleri-
kalci“ za nas Slovence jako škodljiva, da nas
pelja naravnost v pogubo.

Slovensko-narodni duhovniki in slovenski
kmet bi mogla rešiti slovenski Korotan. Neiz¬
merno spoštuje slovenski Korošec slovenskega
duhovnika, ki mu oznanuje v cerkvi božjo be¬
sedo, zunaj cerkve pa se bori samo za pravice
slovenskega kmeta.

Pozabili smo pa pri tem dve najvažnejši
reči: naše kat. pol. društvo v Celovcu in „Mir“.
Bridko je nam in neradi pišemo o našem kat.
pol. društvu ter o našem edinem slovenskem
časniku „Miru“. Ko pa vidimo, da tudi ta dva
važna činitelja pomagata kopati grob, na kojega
robu stojimo, bi šla naša popustljivost pač pre
daleč, ko bi še nadalje molčali. Sicer so že
spretnejša peresa opisovala v ljubljanskih dnev¬
nikih žalostne razmere, ki se nahajajo pri kat.
pol. društvu in „Miru“; pisatelji teh čiankov pa
so tudi prepričani, da se te žalostne razmere ne
bodo spreobrnile, in da bo ostalo vse pri starem.
In kdor pozna naše merodajne osebe in zašle
duje našo zavoženo politiko, ta bo temu nehote
pritrdil. Gotovo imajo gospodje okolu „Mira“
patent na svoje pisanje, kajti drugače bi že
gotovo spreobrnili svoj program (?) in začeli pi¬
sati v drugem duhu, Ali morda pa ima dr. Jožef
Kahn res edino odločilno besedo in se mora
„Mir“ ravnati po njegovih željah? Zakaj tudi ne
odgovorite na nobeno očitanje, katerih se kar
cedi po slovenskih časopisih? Sum je sum in
tega nam ne odvzamete, dokler ne dokažete, da
ni tako.

Pripognil sem listič, ga zavil v robec in
privezal to ljubezensko pošto na majhno deskico
ter jo izročil bistri Savinji.

Ah, vjela je robec, že ga razvija. Nisem
mogel dalje ostati, zdirjal sem v gozd in vriskal.

Ob osmi uri zvečer sem jo zastonj čakal
v parku na prvi klopi ob desni strani.

Menda ni mogla priti. Gotovo je ni mama
pustila, sem se tolažil.

A ko sem prišel okolu devetih domov sem
med groznim grohotom slišal mi nasproti doneti
besede svoje petdesetletne gospodinje:

„Vi, Vi, drugič pa ne hodite brez očal k
Savinji in pa tale svoj robec vzemite; saj imate
itak samo tri.“

Logarjeva dolina.

(Spisal Ignacij Šijanec.)

V osrčju Savinjskih planin, ki so znane po
turističnem svetu kot vele lepe in zanimive,
razteza se romantično krasna Logarjeva dolina.
V novejšem času pišejo tudi Logarska dolina,
no, katero naslovljenje je edino pravo, o tem naj
sodijo strokovnjaki. Meni je pač vse eno in najbrž
tudi vsem, kateri gredo v ta lep kotiček naše
mile domovine, naj se zove tako ali onako.

Logarjeva ali Logarska, samo da je lepa
in vredna poseta. Smelo lahko trdim, da ga ni

Nemška »klerikalna" stranka napreduje
prav dobro in to vsled vednega zboljševanja
njenega časopisja. Zakaj pa se ne posvetujete,
kako bi se povzdignil njen zaveznik „Mir“, da
bi boljše branil Slovence pred nemško grabež
ljivostjo?

Strah mora biti siino velik, kajti noben
človek si ne upa na kakem shodu kat. polit,
društva izreči grajo »Miru". Še večji strah p a
mora imeti »Mir" sam. da si ne upa nastopiti
odločno proti tlačiteljem slovenskega naroda.

Da je »Mir" res popolno oslabel, pričajo tudi
nemški časopisi, ki se ne bavijo nikdar ž njim,
ker jim pusti mirno razgrajati nad Slovenci. i n
ni še dolgo, kar je rekel neki zagrizen Nemec:
»Dokler bo izhajal »Mir“ z dosedanjo vsebino, bomo
mi Nemci ogromno napredovali; zato ga ne pre-
ganjamo". In res je, da vsakega zavednega Slo¬
venca zagrabi sveta jeza, ko zagleda ta listič.

S tem pa da ostaja vse pri starem, je zj
zapustil že marsikak delaven narodnjak politično
delovanje. Vsak rodoljubni učitelj se izseli na
Štajarsko, ker ni našel na Koroškem nobene
opore, nobenega resnega dela za narodni blagor,

S.cer pa res tudi ne vem, kake pojme
imajo različni gospodi o časnikih in narodnem
delovanju. Pred nedavnim se je izrazil neki mlad
duhovnik, da bi pač dobro bilo, ko bi se „Mir“
zboljšal. Na vprašanje, kaka načela naj bi po
njegovem mnenju zboljšani »Mir" zastopal, j 8
odgovoril, da bi najbolje za koroške Slovence
pač bilo, ko bi »Mir" sprejel načela — »Domo¬
ljuba". Torej ne potrebujemo lista, ki bi šel v
boj za narod slovenski in za pravice slovenskega
kmeta, ampak po mislih nekaterih gospodov, bi
moglo rešiti koroške Slovence samo versko po¬
lemiziranje z nemškimi liberalci, z nemškimi
namreč, ker slovenskih ni. Morda smo mi Slo¬
venci od nemških katolikov izbrani za odlično
delo, hoditi za nje v ogenj po kostanj. No pa
saj pič ne de, akoravno propadejo Slovenci kot
narod, da ostanejo le katoličani. Zdaj saj vemo,
kam pes taco moli.

Naredili pa ste račun brez krčmarja. Ako
bi se kaj takega zgodilo, povemo vam, da tak
list ne bo dolgo izhajal, uprli se mu bomo in
napeli vse sile, da se nikjer ne naroči. Uspeh
bo gotov. Boljši odkritosrčna germanizacija, kakor
taka prikrita politika. Proti odkritosrčnemu
sovražniku se bomo tudi uspešno bojevali, med
tem, ko v boju s hinavci gotovo podležemo. Ako
nam pa je usojeno, da moramo pasti, potem
pa hočemo umreti stoje. Ne udarno pa se ne in
ostanemo na straži.

Veselejši časi se nam obetajo s prihodom
dr. Brejca v Celovec. V nadi, da bo stopil krepko
v narodne vrste, ga iz srca pozdravljamo na
naših tužnih tleh. Morda se bo zdaj naša politika
spremenila. Upajmo vsaj, da bomo z novimi si
lami šli v boj za obstanek in pravico da bomo

| človeka, ki bi mi nasprotoval, če rečem, orne-
I njena dolina je ena najidiličnnejših in najkrasnejših,
kar jih imamo v Alpah. Slišal sem od mnogih
turistov, ki so prepotovali že večji del Alp, da
je Logarjeva dolina edina. Sloveči prirodoznanec
Ami Boue primerjal jo je neki dolini v Pirenejih,
drugod jej ni našel slične.

In res je lepa! Zelena ravnina razprostira
se v dolgosti kaki dve uri huda in dobre četrt
ure širokosti. Bujno rastoči pašniki in nekolik®
prodnato polje je na obeh straneh širokega pota,
ki vodi nekako sredi doline. Pobočja obroblja -
jočih gričev in gora so na precej visoko obra*
sla z drevjem, v ozadju se pa steza proti net> fl
strma gola stena. To je Ojstrica, kraljica Savin)
skih planin, katero loči prelaz Škarje od široke
Planjave. Bolj proti zahodu molijo Brana, Turška
gora in Rinka svoje ostre vrhove kvišku.

Krasen pogled! Ta lepota se ne da pop'
sati, to moraš videti in strme jo bodeš ob
čudoval.

V ospredju pred Ojstrico in Planjavo opaziš
Planinšco, katero tudi Rjavec imenujejo. Rde^o
lisaste pege po strmih njenih stenah vzbujajo
pozornost nase.

Pravljica pravi, da je nekdaj ustrelil kranj
aki lovec na vrhu Planinšce divjega kozla ah
gamza. Dva štajarska lovca sta kranjskega za

377

mogli v kratkem reči: Pri naa na Koroškem se
začenja novo narodno življenje, narodna zavest
prešinja vse sloje našega ljudstva, slovenska
stvar na Koroškem napreduje, slovenski Korošec
gre na dan Samo da nas zopet kaj ne goljufa
Upajmo, da ne!

V to pomozi Bog in sreča junaška!

Celjske ia štajarske novice

(Cesarjev rojstni dan) se je praznoval dne
18. t. m. z običajnimi slavnostmi. Vojaške maše
se je udeležil 3, brambovski polk, ki je sedaj na
vajah m nastanjen v Celju in en batal-on do
mačega 87. p. polka Slovesne maše v župni cerkvi,
ki jo je daroval mil. g. opat Ogradi, so se udele
žili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na
uradnih poslopjih so bile razobešene cesarske
zastave. — »Vah tarča" se izpodtika, dana  »Na-
rodnem domu" ni bilo zastave Ali jo je Rakuš
izobesil? Ali jo je kak nemški ali nemčurski
privatnik izobesil? To pa vemo, da je nad
mestnim parkom na cesarjev rojstni dan plapo
lala frankfurtarica!

(Bratje »Sokoli"!) Za prihodnji sokolski
izlet v mesecu septembru vršile se bodo v so¬
kolski telovadnici pričenši 22. t, m. vsak četrtek
in soboto proste vaje. Odbor upa, da bodo bratje
netelovadci opustili tokrat svojo brezbrižnost in
se polnoštevilno udeleževali teh vaj, da nam bo
vendar enkrat v letošnjem letu mogoče izvajati
pri izletu krasne proste vaje.

(Razmere pri celjskem poštnem uradu)
so čimdalje neznosnejše. Kmalu si bo moral
vsak Slovenec privesti seboj tolmača, ako se bo
hotel z uradniki sporazumeti. — Ni še dolgo
tega, kar so nekega starčka pošiljali po poštnem
uradu od Poncija do Pilata, predno je mogel
oddati svojo pošiljatev, in gotovo bi moral brez¬
uspešno oditi, da se ga ni končno usmilila neka
uradnica, ki k sreči zna slovenski in mu razlo¬
žila, kar je bilo potrebno. — Pred nekaterimi
dnevi pa je Slovenec iz mesta uljudno prosil
pojasnila v neki zadevi. »Ih feršte niks bin-
diš!"  se zadere jezno sluga nad njim. Slovenec
se obrne z enakim vprašanjem na bližnjega
uradnika, pa tudi od tega ni dobil zaželenega
odgovora, pač pa se je ta delal, kakor bi ne
znal slovenski in zahteval, naj nemški govori.
Bil je to praktikant Tratnik, ki je vkljub svoji
mladosti zran kot velik sovražnik vsega kar je
slovenskega. — In sedaj vprašamo, ali smo pri
takih razmerah res še dolžni prikrivati prestopke
velikonemškega gnezda na tukajšnjem c. kr. po¬
štnem uradu? Ne! Ako uradniki v svoji vsenem-
ški zagrizenosti postopajo s slovenskimi stran
kami, kakor bi bili le-ti  njihovi sužnji, no, po
tem pač ne čutimo s takimi predrzneži nikakega
usmiljenja, temveč poskrbeli bomo, da izve
javnost in tudi slavno c. kr. poštno ravnateljstvo,

kaj si dovoljujejo ti prusaški c. kr. poštni urad¬
niki. Vprašamo torej slavno c. kr. poštno ravna¬
teljstvo, ali mu je znana lumparija, ki se je
zgodila na okrožnici, s katero je vabilo vodstvo
celjskega poštnega urada k cesarski maši
dne 18. t. m. na rojstni dan Njegovega
Veličanstva?  Ali ve slavno c. kr. poštno
ravnateljstvo, da je nekdo izmed uslužbencev
c. kr. poštnega urada celjskega napisal v svoji
lutrsko - vsenemški navdušenosti na to okrožnico
„Los von Rom“? Hoteli smo molčati o tej
stvari, ali izzvalo nas je ponašanje teh „Los-
vonromlerjev" — posledice naj si pripišejo sami
sebi. Za vsako nadaljnje izzivanje bomo poslužili
s podobnimi stvarmi, kajti treba je le stopiti v
kako vsenemško gostilno ter poslušati in vsa
»nemška" junaštva se izvedo, ne da bi se po¬
vpraševalo po njih, — Torej gospoda, le tako
naprej ?!

(Po veselici v »Stadtparku".) Tristo na
malamh, ali se je bobnalo, vpi o in vabilo, daje
mirnim ljudem že vseh pet čutov hotelo odpo¬
vedati in končno se je nabobnalo onih pat sto
udeležencev, ki so namreč kaj plačali, kajti drugo
so bili hlapci, dekle, vajenci itd, katerim je nji¬
hova gospoda podarila vstopnico, da bode ude¬
ležba »ogromnejša", V kakem zlogu se je vese¬
lica vršila, se najlažje izpozna po napisih, kakor
»zum grossen Frass" — pri velikem žretju —
torej ti ljudje ne jedo, temveč „žro“ — in drugih
sličnih. V različnih »panoramah" so kazali celjski
nemški prvaki svoje zmožnosti v slikanju kari¬
katur slovenskih Celjanov kakor radi pokažejo
svoje »slikanje" otroci, katerim še gleda izza
razklanih hlačic rumenkasta srajčka. Najimenit¬
nejši pa je bil nastop črnih zamorcev, ki so
menda tulili, da se je ljudem har »gravžalo"
(glej »vahtarco"). Le škoda, da se je zgodila
divjim plesalcem mala nesreča. Hudomušneži
trdijo, da si je c. kr. avskultant g. Sallyey celo
nogo zlomil, ali pa vsaj zvil, s čimer pa nikakor
ne trdimo, da je bil morda ta gospod med onimi
»črnimi" zamorci. Prečitali smo celo vrsto milo-
stivih, ki so pripomogle k večjemu uspehu vese
lice, ali med njimi ni imena, katerega nositeljica
menda še vedno ni oprala s sebe madeža, s ka¬
terim jo je pomazal njen prijatelj na nekem ka¬
zinskem plesu, k večjemu, ako je bila med dru¬
žicami zamorskih kankanplesalcev, katerim so
se smejali celo osli, s katerimi so se pripeljali.
Da se je v resnici pošteno lp žrlo‘‘ (  je najbolji
dokaz račun, ki izkazuje 3550 K za požrto vino,
pivo in drugo žretje. Konec je pa najboljši. Ostala
sta dva sodčka piva, katera so si privoščili
celjski poulični vitezi, ko se je veselični prostor
Cedil. Ia kaj je storil slavni odbor, ko je to iz¬
vedel? Delavci ne dobijo plače in mir besedi in
veselica je pri kraju.

(Nova nemška ortografija.) Od nekega
trgovca smo prejeli sledeče pismo, ki je gotovo

velikega pomena za spoznavanje nemškega je¬
zika. Pisal je pismo, kakor je tukaj razvidno,
Slovenec, ki se je učil samo slovenski pisati in
Citati, ki se je pa navadil nekoliko nemške go¬
vorice in zato tudi pisal nemško pismo, da po
kaže, da ni med onimi »butci, ki ne znajo bla¬
žene nemške Šprahe", brez katere človek baje
niti v nebesa ne more priti. Pismo se glasi:
Ih hap beštelt 20 m šnir vajs dize vas in ajh
sik cu muster ir hapt mir nur 10 m bekomen

mit di frau P.auf nur 10 m mit ih hap

in der rehnung gehap 20 m cun calen 10 m
barhent 20 m bortu unt hap zi auf gecalt mit
nur 10 m bekomen zo šiken zi nur noh 30 m
dize 10 m dacu mit bite mic zi glajh šiken vaji
ih zi šon brah. Majne atres:

(Nesreča) Predvčeranjim ponoči je v Celju
strela udarila v vojaka domobranca, ko je stal
pri smodnišnici z nasajenim bajonetom na straži.
Dozdaj je še pri življenju, pa dvomi se ali bode
ozdravel. Nesrečnež je baje oženjen in je bil na
orožni vaji.

(Zahvala.) V prid ubogim učencem žalske
šole priredili so žalski diletantje v zvezi s pev¬
skim društvom »Edinost" in s pomočjo meša¬
nega učiteljskega zbora dne 9. t. m. veselico,
katera je v navedeni namen donesla 56 kron.
Podpisani se čuti dolžnega, da se vsem pri ve¬
selici sodelujočim najsrčneje zahvali v imenu
revnih otrok. Žalec, dne 15. avgusta 1903.

Anton Petriče  k,  nadučitelj.

(Od Save.) Dne 9, avgusta t. 1. so priredili
rajhenburški dijaki šaljivi glediščni predstavi
»Eno uro doktor" in »Pravica se je izkazala".
Igralci so po marljivih vajah vrlo dobro izvajali
svoje uloge. Oder se je postavil pred »Unschul-
dovo" restavracijo preko ceste. Igrali so: g. Kacjan
Anton in gca. Kacjan Anka, gca. Matko Lizi, gg,
Senica Robert, pl. Rainhofer Leopold, Ferenčič
Viktor, Knik Fortunat, Unschuld Gustav in Le¬
nart Feliks. Začetek je bil ob 4. uri popoldne.
Po končani igri prosta zabava, petje (vrli zbor
krških pevcev), godba (Napolitan z dvema po¬
močnikoma) in ples pozno v noč. — Te veselice
se je udeležilo razun rajhenburških tržanov
mnogo odličnih gostov iz Krškega, Brežic itd.
Vrlim rajhenburškim dijakom se sme vsekako ča-
stitati na sijajnem izidu prvega podjetja te vrste!

(Iz Cirkovc.) Rojstni dan našega presvetlega
cesarja se je tudi pri nas obhajal na posebno
slovesen način. Zvečer dne 17. avgusta je prire¬
dila požarna hramba cirkovška po vasi bakljado,
na čelu je korakala godba in svirala vesele ko¬
račnice. Vmes so pa pokali možnarji, kakor da
bi imel cel topničarski polk strelne vaje v Cir¬
kovcah. Dne 18. avgusta so nas na vse zgodaj
zbudili streli iz možnarjev in godba, da smo že
kar po posteljah začeli skakati in plesati. Skoro
vse hiše po vasi so bile okrašene s cesarskimi
in narodnimi zastavami. Z velikim veseljem smo

sledila in ga ubila ter vrgla v prepad. Te rdeče
pege baje spominjajo na to epizodo.

Pod Ojstrico je Klemenčekova planina, to
je kotlasta stopica, na kateri se pase živina,
Nad njo se svetli večni sneg. Od Ojstrice po
grebenu so vrhovi: Krcfička, Strehalca, Lucijan
in Icmanikova planina.

Zadnji kot Logarjeve doline je velezname-
nit. Komu ni znan »Slap pod Rinko", vsaj po
imenu ali obliki če že ne iz lastnega opazova¬
nja? Ko se mu bližaš že od daleč slišiš šume¬
nje in bučanje vode ki pada črez 120 m visoko
skalo ter se razprši v drobne kapljice. Precej
daleč moraš stati od slapu; kajti drugače te kot
megla razpršene kapljice do dobra zmočijo. Sa¬
vinjska podružnica je pred leti postavila ob slapu
leseno lično izdelano verando, kjer lahko poči¬
vaš in zreš padajoči vodni trak. Po stari turi¬
stični navadi upišeš svoje ime v spominsko
knjigo ter mogoče zagrešiš kak primeren ali ne¬
primeren verz.

Nad slapom se razteza precejšnja gorska
planota Okrešelj, kamor vodita dva pota. Na
Okrešlju stoji planinska koča, katera je last
celjske sekcije D. u. Oe. A. V. Ker pot na Okre¬
šelj ni huda in tudi ne nevarna, zato hodijo
ljudje radi na to planoto, ki je res divjeroman-
tična in lepa. Od tod prideš po umetno nareje¬
nem potu skozi Turški žleb na Skuto in Grin-

tavec, po drugem na Savinjsko sedlo in na j
Koroško, v tem ko tretji pelje na Kamniško ;
sedlo, kjer stavi ravnokar Kamniška podružnica j
svojo kočo v spomin desetletnice obstanka. Za
Okrešljem je Mrzla gora, ki slovi kot najhujša v
vseh Savinskih planinah.

Znamenito je, da kmalu od slapa pod Rinko
zgine vsa voda v zemljo ter šele čez eno dobro
uro hoda nižje, pri takozvanem »Spodnji vir Sa¬
vinje" priteče zopet na svetlo. Od tod teče pod
imenom Črna mimo Logarjevih poslopij in se
začetkom doline pri kmetu Podbrežniku združi
s potokom Jezera, ki privrvi iz Matkovega kota,
paralelne dolinice z Logarjevo dolino. Od te
združitve se potok imenuje šele Savinja.

Prvi kmet, ki ima v Logarjevi dolini po¬
sestvo je Podbrežnik, od koder že vidimo veli¬
častno poslopje najbogatejšega kmeta gornje
savinske doline p. d. Logarja. Lepa enonadstropna
hiša in obširna gospodarska poslopja kažejo, da
je tukaj blagostanje doma. Stari Logar pa je
tudi znan na daleč okolu. On je gostoljuben in
prijazen mož, prava staroslovenska korenina.

Če gremo od Logarja po dolini naprej, pri¬
demo do na pol podrte koče »pri Andreja", kjer
so nekdaj turisti imeli svoje zavetišče. Sedaj pa
tukaj seveda nihče več ne prenočuje, ker je nekaj
višje kakih 15 minut od tod turistična hiša
celjske sekcije D. u. Oe. A. V. Tukaj gospoduje

znani starosta turistov Janez Piskernik, častit¬
ljiv mož, najboljši poznavalec Savinskih planin.

Svet, kjer stoji turistična hiša, in okolico
je kupila Savinjska podružnica, ki je pa prodala
ves prostor zadrugi »Rinka". Ta namerava tukaj
zgraditi vsem modernim zahtevam ustrezajoč
hotel, kar bi stalo približno 50.000 K. To se bode
zgodilo takoj, kakor hitro se zboljšajo cestne
razmere iz Ljubnega do Logarjeve doline.

Nekoliko naprej od tod je lepo ležeče po¬
sestvo Plesnika, zadnjega kmeta v Logarjevi
dolini. Tudi tukaj turisti lahko dobijo zavetišče.

Proti severu obmejuje Logarjevo dolino
Olševa, na kateri opaziš posamezna poslopja pre¬
možnih kmetov.

Popotnik, ki pride prvič v Logarjevo dolino,
ostrmi nad tako raznovrstno naravno krasoto.

Lepa zelena, popolnoma ravna dolinica nad
katero se dvigajo ponosne glave gorskih velika
nov, katerih votline hranijo v sebi večni sneg,
ti vzbuja močen kontrast.

Nehote moramo vzklikniti, občudujoč to
krasno dolinico in njo obrobljajoče gore:
„Slovenski svet, ti si krasan,

Zares, nebo te je ljubilo,

Da te tako je obdarilo."

Rojaki, ki imamo take naravne krasote v
svoji bližini, hitimo jih gledat, občudovat in se
navduševat za lepo našo slovensko domovino!

378

tudi zapazili na biši trgovca g. Starašine veliko j
slovensko trobojnico. Posebno smo se morali tudi j
diviti krasni preprogi z všitimi začetnicami j
»F. J. I ", ki je visela v srednjem oknu orožniške ;
postaje. Neprijetno sta nas pa istotam dimila j
dva lampijcna z napisom »Gut Heil". Ako se že
niso mogli oskrbeti lampijoni s slovenskim na
pisom, potem so pa v Cirkovcah umestnejši lam
pijoni brez vsakega napisa. Pa brez zamere
gospod stražmojster! Ob 8. uri je bila slovesna
maša, katere so se udelež li šolarji z učiteljstvom
vred, orožniki, požarna bramba cirkovška korpo j
rativno in mnogo kmetskega ljudstva. Celo slav
nost je spretno aranžiral pred kratkim v straž
mojstra povišani vodja orožniške postaje g. Plesec
Imel je sicer mnogo truda, a pokazal je s tem, j
da se tudi pri nas v Cirkovcah da kaj prirediti.
Da, Cirkovčani, pokazali ste, da ste dobri patri
jotje, udani cesarski hiši, da bi le tudi bili vsi
navdušeni Slovenci! Ob tej priliki moram tudi
omeniti žalostno prikazen, da ima cirkovška po
žarna bramba še vedno nemško poveljevanje, j
akoravno je mnogo udov že zahtevalo sloven¬
skega Proč v slovenskih Cirkovcah z nemškim
poveljevanjem!

(Ptujske stvari.) Ornig je v znani pravdi
z bivšim urednikom »Pettauerce" pl. Kalchber-
gom sicer zmagal in Kalchberg je bil obsojen.
Pa ne samo to. Kalchberg je v svojem zagovoru
trdil, da mu je prvi dal podatke za njegov javni
napad na peka Orniga odvetnik Ambrositsch.
Ambrositsch, ki je branil Orniga v omenjeni
pravdi, je nato tožil Kalchberga radi razžaljenja i
časti. Prošlo sredo je bila obravnava pred okraj¬
nim sodiščem v Ptuju, kjer je Kalchberg na¬
stopil dokaz resnice. Predložil je tudi listič, na
katerega mu je svoj čas napisal dr. Ambrositsch
naslov za vodstvo nemške ljudske stranke, ka¬
teremu je potem pisal Kalchberg pismo o Or-
nigovem mestnem gospodarstvu, češ da Ornig
kot tak ne more biti več voljea v deželni zbor. ;
Sodnik in Ambrositschev zastopnik sta spoznala i
na listku Ambrositschevo pisavo. Nadalje je iz¬
povedal Kalchberg, da je prišel tri dni pred
glavno obravnavo proti Ornigu dr. Ambrositsch
na mariborskem kolodvoru in ga vpričo nekega
Gstirnerja prosil, da naj ne bo hud, ker žago
varja Orniga in da naj onega lističa ne pokaže
takoj. Drugijdan je Ambrositsch rekel Kalchbergu,
da je Ornigovo obrambo sprejel le na častno
besedo Ornigovo, da je vse, kar se mu očita, iz¬
mišljeno. Ako bi bila stvar drugačna, bi ga sam
potlačil v zagato. Obravnava se je preložila, da
se zaslišijo nove priče. Stvar postaja vedno za
nimivejša in pričakovati je, da bo svet zopet
izvedel kaj lepega izza ptujskih nemčurskih kulis.
Kot priča bo zaslišan tudi urednik »Štajerca"
sedaj — Trewenschegg

(Ptuj.) V nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. sta
poročala v Majšpergu naša poslanca g. dvorni
svetnik dr. Ploj in odvetnik dr. Jurtela o nji¬
hovem delovanju v državnem, oziroma deželnem
zboru. Pri tem zborovanju, kateremu je predse¬
doval domači župan g. Turkuš, izrekla se je po¬
slancema enoglasna zaupnica in zahvala. Na
predlog g. Roberja sklenile so se sledeče reso¬
lucije: 1. da se uvede za okrajne zastope, za
deželni in državni zbor splošna, enaka in direktna
volilna pravica; 2. da se ustanovi za južni del
štajarske dežele kmetska in obrtna šola s slo¬
venskim učnim jezikom in da se v svrho, da
bodo te šole tudi lahko obiskali sinovi ubogih
kmetov, dovoli primerno število štipendij; 3. da
država in dežela za kulturne in gospodarstvene
potrebe slovenskih prebivalcev na Štajerskem
ravno tako skrbi, kakor se to zgodi za nemške
prebivalce; 4 da se za južni del štajarske de
žele imenujejo samo taki uradniki, ki so sloven¬
skega jezika popolnoma zmožni in da bode
vendar enkrat konec neznosnemu stanju, da se
slovenskemu ljudstvu na škodo uraduje kolikor
mogoče v nemškem jeziku.

(Sv. Jurij ob Ščavnici) V zadnji številki
»Štajerca" je skrpal „orehovski prerok" dolg do¬
pis, v katerem se zvija, da človeka posili smeh.
Previdno se ogiblje, da bi ne zadel ob trditve
»Domovine", ki ga je občutno krenila po čelju
stih. Začel je v tem dopisu trobentati svojo
samohvalo in se je nato spravil na nekatere
može, ki ga baje hočejo stirati s prestola. Gosp.

učitelju Kosiju očita, da dela zoper njega, da pa
je že pozabil, ko je dobil podporo od okrajnega
zastopa. Mi ga vprašamo: Cegavi so bili ti e
narji, katere je dobil gosp. učitelj Kosi ? Ali mar
Vračkovi? Ne! Ti denarji so bili slovenskih
kmetov - davkoplačevalcev, žulji slovenskega
kmeta, kateremu je ljubše, da je dobil podporo
tisti, ki se trudi z njegovo deco, kakor če bi se
dali za »Štajerca". Pošten človek pa sploh
storjene dobrote nikdar nikomur ne očita. Vračko
očita dr. Krefcu, da prireja shode zdaj tu zdaj
tam ter napaja za lastni denar voliloe. Pregovor
pravi: Kakoršen jfe človek sam, tako sodi o
svojem bližnjem. Ker Vračko plačuje gulaš in
šnops za »siidmarkine" denarje, misli, da delajo
isto tudi drugi. In četudi bi. Ti se vsaj krepčajo
za lastni slovenski denar, Vračkovi komedijanti
pa za tujega, judeževega.  In če bi slučajno
zopet Vračko zasedel kraljev prestol v Orehovcih,
katerega že greje 13 let, ne bodo ga izvolili
možje, ne, ampak — gulaš in teletina.  Tako
sem slišal govoriti ljudi. Kar pa menda Vračka
najbolj veseli je to, da mu baje nihče na celem
svetu ne more dokazati, da on ni Slovenec.
Živio Bračko! To tudi mi trdimo! Na celem
božjem svetu ni človeka, ki bi to dokazal; pač
pa bi se našli, ki bi povedali, da on rad nem
škutari, tako rad . . . oh . . . zelo rad . . . Njegov
podpis Wratschko je prva priča, da bi rad bil
Nemec. Pa slovenska kri mu dela zgago. Ko bi
te ne imel, bi se dalo utajiti. Da, da, g. Bračko,
Slovenec ste rodom, četudi nerad, po mišljenju
pa Nemec. Slovensko ljudstvo je take ljudi
krstilo z imenom, ki vam je dobro znano. Da
pa ne boste mogli tega utajiti ali se zopet kako
izgovarjati, evo vam dogodbico: Pri neki prilož
nosti, bilo nas je sedem  Slovencev, štirje Nemci,
ostali so bil nemčurji,  ste tako rjoveli in tu¬
lili heil, heil, heul, da smo s strahom pričakovali, !
češ, zemlja bode skočila iz tečajev. Če pa se ne
morete tega dobro spominjati, vprašajte sinčeka I
Toneka, ki vam je pomagal. — V isti številki !
»Štajerca" je tudi še dopis od več kmetov, da
hočejo radi Vračkovih vrlin ga na vsak način
voliti. Teh „več kmetov" je Vračko sam in pa
oni, katerim gulaš in šnops narekujeta načelnika
za okrajni zastop. Fej! Take sramote bi ne pre¬
nesel nikoli, da bi se moral sam pod krinko
»več kmetov" priporočati po »Štajercu". Volilci!
Kaj razvidite iz tega? Vsakemu se morajo od¬
preti oči že raditega, da smo odkrili raznovrstne
spletke Bračkovih pristašev. Ali ga bodete volili?
Komur še bije v prsih pošteno slovensko srce,
komur je mar korist okraja in naroda, on ne bo
volil moža, ki dela zoper lastni narod, iz kate
rega je izšel. Takega, ki sprejema podporo od
»Siidmarke", ki podpira »Štajerca" ter dopisuje
v list, ki je znan po svoji neznačajnosti, takega
moža ne moremo in nočemo za okrajnega načel¬
nika. Nikdar!!  Kdor vidi rajši tujce gospo
dariti po svoji lastnini, in to samo na ljubo gu-
lašu in par požirkom pijače, tak ni vreden, da
ga obsije božje solnce, ni vreden, da ga je rodila
mati. Izdajice, Judeži! Kristusa so prodali za
30 arebernikov, naši Judeži pa izdajajo svoj
narod, da se enkrat samo  zastonj najedo
in napijo. Toliko za sedaj. Kdor ima razum in
dobro, pošteno srce, naj stori svojo dolžnost v
korist naroda, # v korist teptane domovine!

Društveno gibanje.

(Prošnja) častita načelništva podružnic
sv. Cirila in Metoda, ki za leto 1903 še niso na¬
pravila število svojih udov t. j. ustanovnikov,
letnikov in podpornikov, se ponavljajoč lepo pro¬
sijo, naj jih družbenemu vodstvu kar po dopis¬
nicah naznanijo do 5. septembra t 1.

(Iz Konjic) V nedeljo, dne 23. avgusta t. 1.
vršil se bode ob 3. uri popoldne izvenredni občni
zbor bralnega društva v Konjicah s sledečim
dnevnim redom: 1. Izvolitev novega društvenega
tajnika. 2. Nasveti in slučajnosti. Vsi udje naj
se polnoštevilno udeleže, ker se bode tudi po¬
govarjalo o prireditvi ljudskega shoda, kateri
bode zelo pomenljiv za konjiški okraj. Odbor.

(Vabilo k veselici) katero priredi Krško
dijaštvo v prostorih »Bralnega društva" v ne¬
deljo, dne 23. avgusta t. 1. na korist Prešerno¬
vemu spomeniku. Spored: 1. Mendelssohn: „Sen

poletne noči", koračnica, godba za gosli s sprem,
ljevanjem na glasovirju. 2 Dr. G. Ipavic: a) #0
moja Avstrija!" H. Sattner: b) »Studenček",
mešana zbora. 3. A. Nedved: »Pred durmi", Sa .
mospev za sopran s spremljevanjem na glaso¬
virju. 4. Lootsing: »Car in tesar", duo za gosjj
s spremljevanjem na glasovirju. 5. A. Foerster ;

Naše gore", mešani zbor. 6. Keler Bela: Č/e-
teroročna predigra na glasovir. 7. Dr. G. Ipavi C:
a) »Kukoviča", b) »Tiček", mešana zbora. 7. Žive
podobe. 9 Prosta zabava in ples. Vstopnina:
l K za osebo, za dijake 40 vin. Preplačila se
hvaležno sprejemajo. Začetek ob 7. uri zvečer,

Dijaški odbor.

(»Kmetijsko bralno društvo" v Krčevini
pri Ptuju) priredi svoj redni občni zbor v ne¬
deljo, dne 30. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne
na vrtu gostilničarja g- Blaža Vindiš na štukih
in društveno veselico s prijaznim sodelovanjem
hajdinskih tamburašev in domačega mešanega
zbora. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno

odbor.

(Moška podružnica družbe sv. Cirila in
Metoda v Ormožu) vabi na veliki koncert,
katerega priredi s prijaznim sodelovanjem ženske
podružnice, gdč. M in T. Štupca, g. dr. Bele
Štuheca, g. Fr. Serajnika in slavne varaždinske
meščanske godbe na vrtu gostilne g. Kaleh-
brennerja v Ormožu, v nedeljo, 23. avgusta 1.1,
Vstopnina 1 K. Začetek točno ob 4. uri popoldne.

(Podružnica sv. Cirila in Metoda za gor,
radgonski okraj) ima v nedeljo, dne 23. avgusta
t. 1. ob 11. uri dopoldne izredni občni zbor v
gostilni g. Krefta pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Vsi
redni člani se prosijo, naj se polnoštevilno
udeleže. Odbor.

(Kmetijsko bralno društvo v Gornji Rad¬
goni) priredi dne 23. t. m. na vrtu g. Oiojnika
veliko veselico s slavnostnim govorom (č. g Go-
milšak) gledališko igro »Kakor ti meni, tako jaz
tebi" in igro »Njegov maček". Med točkami
svirajo tamburaši, orkester na lok ter poje moški
in mešan zbor. Nastopi tudi prvič mešan kvartet,
K obilni vdeležbi vabi odbor,

(Slov. akad. fer. društvo »Sava".) Na [red¬
nem občnem zboru dne 18. avgusta t. 1. je izvo¬
lilo akad fer. društvo »Sava" v Ljubljani sledeči
odbor: Predsednik stud. iur. Franc Kandare, pod¬
predsednik stud. iur. Ernest Cbam, tajnik cand.
iur. Alojzij Lavš, blagajnik stud. tech. Ivo Tejkal,
namestnika stud. iur. Franc Hubad in Mirko
Triller, preglednika stud. tech. Milan Lenarčič in
cand. phil. Emil Vodeb.

Dopisi.

„Mir“ na Dobrni pri Celju. Potrpežlji¬
vost slovenskega ljudstva je znana, a kar se
sedaj vse godi na Dobrni, ni da bi govoril. Po
štenega človeka obhaja stud, če samo misli na
to, kakšne razmere je ustvarilo rovanje pat
dobrnskih nemčurjev. In pri tem imajo te nem-
čurske pokveke nečuveno predrznost, da pod¬
tikajo drugim ljudem, kar so zakrivili sami. Ni
še dolgo, da se je po nemčurskih lističih kvasilo
nekaj o dobrnskem »miru". Ptujsko motovilo je
imelo baje več ko desetkrat besedo »mir" v
kratkem odstavku in za njim je prežvekoval
celjski »nemški" listič isto. — Da pošteni svet
zve, kako so stvari v resnici, hočemo o tem
slavnem »miru" na Dobrni podati par resničnih
podatkov.

Dobrnska občina ima razun 12 Nemcev
izključno slovensko prebivalstvo. Med temi Nemci
sta dve tretjini žensk. Nobeden teh dvanajsterih
Nemcev ni domačin. Pripomnimo pa že tukaj,
da o pravih Nemcih, kateri nas pustijo pri m' tU '
ne govorimo. Tem odkritosrčnejše pa se hočem 0
danes zmeniti z nemčurji. Ne smemo pa prezreti
pri tej priliki velike podlosti nemčurskih haj-
lovcev, da se namreč vedno skrivajo za hrbet
Nemcem, in če se kaka resnica pove o nem^ur-
jih, hitro so pripravljeni ter kričijo, da ae to
trdi o Nemcih. Nemcem tukaj povemo narav¬
nost, naj bacnejo take petolizce od sebe, ker jih
spravljajo v slabo luč s tem, da se čutijo ž nj' 00 '
eno. Ako pa se bo morebiti kateri izmed Ne® ce?
potegoval za take ljudi, kakor je dobrnska nem-
čurska svojat, vedeli bodemo, pri čem sm°! P 8
tudi on naj ve, da ne bodemo delali razlike med

379

njim in nemčurji, in sam ai bo kriv, ako ae bo
o njem rabil pregovor: gliha vkup štriha. Ta
opomba je bila potrebna, da nemčurjem že v
začetku zamašimo uata, da ne bodo imeli pri¬
like kričati o kakem „sovraštvu B  Slovencev do
Nemcev.

Kakor na raznih krajih slovenake zemlje,
vedelo ai je pred leti tudi na Dobrni nemškutar-
stvo z raznimi aredatvi pridobiti občino v avoje
roke in ni še ravno preveč dolgo od tega, da je
aloven3ko ljudatvo na Dobrni prišlo zopet do
ovojih pravic ter iztiralo iz občinske uprave vae
nepoklicane uailjence. O pravico- in miroljubnosti
Slovencev pa priča dovolj jasno resnica, da je
do letošnjega leta sedel v občinskem odboru od
Slovencev voljeni g. Fr. Orosel starejši, dokler
ni sam iz lastne volje izstopil. Da je par pri
kritih nemčurskih podrepnikov v občinskem od
boru, dobro vemo, in o priliki si jih hočemo na
tančnejše ogledati.

Občina je torej slovenska in tega nemčurji
ne morejo prenašati. Na vsak način hočejo imeti
zopet oblast v rokah, zato so si na tihem pri¬
pravljali ugodna tla, da bi v priložnosti nasko¬
čili slovensko občino.

Sredstvo — o tem hočemo govoriti pri drugi
priložnosti — so stuhtali jako dobro. A' na to
niso mislili, da slovenska pamet daleč presega
nemčursko, in ko so se začeli razkrivati njihovi
nameni, kakor da bi udarilo z jasnega neba. Pa
se ni treba nič vznemirjati. Poznamo vas in
storite, kar vam drago, poskrbljeno je za to, da
nemčursko pritlikavo grmičje ne bo zrastlo do j
nebes. — Ker pa se vam usta kar cedijo samega
M miru“, hočemo svetu povedati, kakšen je ta :
vaš „mir“, ki si ga želite. — Dobro se spomi¬
njamo časov, ko se je na občini slišal samo
nemški komando. Dobro so nam v spominu
časi, ko je nemčurski krajni šolski svet porab¬
ljal slovenske otroke v to, da se je Dobrna pred j
stavljala svetu kot nemška. Po teh časih se
vam cedijo sline, te čase si želite nazaj, mi pa
ne, to je razloček med vami in nami, in tega
razločka ne bodo podrla tisočletja, tega razločka
tudi fajerber ne bo odpravil, tega razločka ne
izbrišejo celi potoki nemškega piva. S svojim
„mirom B  se pa pojdite solit. Za tak nemčurski
„mir“ se vam vsi Slovenci lepo zahvaljujejo.
Vedite poprej kaj je mir, potem govorite o njem.

Če Slovenec voljno trpi, da ga nemčur tlači,
da mu nemčur reže kruh, to vi imenu e te „mir B ,
Če Slovenec nosi denar nemčurju, da se ta v
n miru“ debeli, to vi imenujete „mir“. Če nemčur,
ko si je nabral slovenskega denarja, pokupi
zemljo revnih Slovencev, da morajo potem iz
domačije, in če Slovenci to vse mirno prenašajo,
to vi imenujete „mir B . Če nemčur gospodari v
občini in drugih zastopih ter dela postave, Slo
venec pa samo uboga in plačuje, to vi imenujete
„mir“. Če se vsiljujejo Slovencem nemške šole,
da se slovenski otroci ponemčujejo ter odvrnejo
veri in narodnosti, Slovenci pa to trpijo, to vi
imenujete „mir“. Če se nastavljajo na slovenski
zemlji slovenskega jezika nezmožni in velikokrat
Slovencem sovražni uradniki, Slovenci pa morajo
na tuje, in če so Slovenci Dri vsem tem lepo
tiho, to vi imenujete „mir“. Če nemčurji izzivajo
s pruskimi zastavami in hajlanjem, Slovenci pa
to mirno poslušajo in trpijo, to vi imenujete
B mir“. Če nemčurji Slovencem pobijajo okna,
Slovenci pa to mirno prenašajo, to vi imenujete
„mir a . Če nemčurji napadajo Slovenca in grozijo
s tepežem ih ubojem, Slovenci pa to trpijo, to vi
imenujete „mir B . ča bi nazadnje Slovenci prosto¬
voljno dali vse, kar imajo, nemčurjem, sami pa
živi legli v grob, to bi vi imenovali „mir B .

Ni res ? Da, ali presneto ste se zmotili! Saj
vidite, da ne damo! Ia če se vsi nemčurji na
Dobrni od prvega gospodeka do zadnjega pa¬
glavca stokrat postavijo na glavo, ne pomaga
nič, da vam rečemo: čisto nič. Ne imejte nas
vendar za tako neumne, da bi ne spoznali vaših
namenov.

Ako pa želite mir, resnični mir, ne kakor
je po vaših mislih, zahtevamo to-le in imeli ga
boste: Prekličejo naj S8 besede govorjene lansko
leto 12 junija zvečer — v toplicah in pri fajer-
beru že vedo katere —! Prekliče naj se lažnjivi
dopis v celjski „vahtarci B  cd septembra lanskega
leta! Popravi naj se krivica storjena Slovencem

lansko leto po cesarski slavnosti! Prekličejo naj
se besede, s katerimi so se proglasile toplice za
„štramtajč B  ! Prepove naj se ljudem, ki so pla¬
čani z deželnim denarjem, izzivanje Slovencev!
Prepove naj se ljudem ki so plačani z deželnim
denarjem, da ne bodo delili ptujskega nemčur
skega lista med dobrnske Slovence! Prepove naj
se fajerberu vsako hajlanje, ker to ni njegov
namen, pač pa je to izzivanje Slovencev. Sploh
naj fajerber bo požarna bramba, ne pa priprav¬
nica za nemškutarijo. Popravijo naj se sramo¬
tenja slovenske narodnosti o raznih prilikah.
Preneha naj se z brezimnimi pismi in kartami.
Prekliče naj se lažnjivi dopis v ptujskem nem-
škutarskem lističu letošnjega leta! Preneha naj
se z različnimi lažmi in grožnjami! Javi naj se
tisti, kateri hodi zahrbtno tožit Slovencev na
celjsko c. kr. okrajno glavarstvo!

To so naši najskromnejši pogoji, za manj
se ne menimo. Obenem pa je to površen sestavek
vzrokov, za „res tužne ure nemira" na Dobrni,
sestavek najpoglavitnejših nemčurskih krivic
storjenih Slovencem na Dobrni v — enem letu.
Kadar bodete popravili vse to, odpustili vam
bodemo druge brezštevilne večje in manjše.
Dokler se pa to ne zgodi, bodi vam tukaj pove¬
dano, da je vse vaše javkanje o s kalenju mirn“
prazno čenčanje, obenem pa nesramno zavijanje
resnice in podlo obrekovanje.

Sedaj ve slovenski svet, kje da išče „vzroke
nemira". Ne mislite, da bomo odložili orožje
sedaj ko je zmaga naša tako blizu, da jo že do
segamo skoraj z rokami. Vedite pa tudi, ako ne
storite tega, kar smo vam nasvetovali, da je bil
dosedanji boj le igrača, le priprava na to, kar
še pride.

Polagoma, korak za korakom napreduje
narodna zavest na Dobrni in tla so pripravljena,
da se bo storil odločilen daljši korak, katerega
bi znali bridko občutiti oni, ki so zanesli boj na
Dobrno. Mi smo pripravljeni na vse; naše vrste
so tesno sklenjene, zaman je vaš trud, da bi jih
prodrli. In te vrste korakajo naprej, vedno na¬
prej! Že se sliši silen grom njihovih korakov in
ta grom doni neprijetno na vaša ušesa Ustavite
te vrste s tem da spolnite stavljene pogoje, vse
drugo je zastonj. Ne mislite da smo pozabili na
mnoga in mnoga razžaljenja slovenske narodnosti,
na mnoge in mnoge krivice, katere ste nam
storili. Ne. zapomnili smo si vse, in ako ne pre¬
nehate, pride plačilni dan za vsakega. Že par-
krat smo stavili mirovne pogoje, sedaj je zadnji¬
krat. In tudi čakali ne bodemo dolgo, da jih
spolnite, ampak naglo se mora zgoditi. Sedaj je
priložnost, da vrnete Dobrni „mir B , ki ste ga
zrušili in „skalili“, ako te priložnosti ne pora¬
bite, razvijemo kmalu vojni načrt. Vedite, da
komaj čakamo vesele zmage!

Narodno - gospodarske novice.

Zakaj vse je med neprecenljive vrednosti?

(Piše Iv. Vuk.)

(Konec.)

Največje vrednosti je brez vsakega ugo¬
vora sladkor, ki se nahaja v medu in tega sta
dve vrsti. Grozdni in sluzni. Nahaja se tudi v
drugih sladkornih vrstah in sicer v najožji ke¬
mični zvezi. V medu sta pa ti dve vrsti ločeni
vsaka za se. Iz tega se vidi, kako neprecenljiva
je ta posebnost za one, ki imajo slab želodec
ali bolehajo na njem! Predno pride sladkor v kri
in od tod v želodec, ga mora želodec razkrojiti
v prej omenjena sladkorna dela — v grozdni
in v sluzni sladkor — in to ni nikakor majhno
in lahko delo.

Pri medu so pa to delo oskrbele že čebele.
Uživanje medu ne povzroča želodcu najmanjšega
truda, tako da ga lahko prebavijo brez vse te¬
žave celo taki ljudje, ki ne morejo vžiti nobene
druge jedi. Seveda da bi želodec preobložili z
medom, to seveda tudi m dobro, ker vsaka reč
ima svoje meje. Kar je preveč, še baje 3 kruhom
ni dobro, pravi ljudski pregovor.

Koliko zamotanih predpisov, koliko dragega
zdravila in rudninskih voda bi ne bilo trebalo,
ako bi zdravniki naročevali vživanje medu. Ako
jemo težko prebavljiva jedila, je za lažje prebav¬
ljanje zopet v prvi vrsti med, ako se ista z

njim osladč, ali pa vživa sam kot poobedek.
Stem se lajša ne samo prebavljanje, ampak tudi
pospeši. Kaka lastnost, zelo pomenljiva za ravno
ozdravljajoče, za trpeče in bolne.

Še neki drug učinek je našla kemija za
živila, učinek, katerega so prej samo slutili. In
ta je, da ima med v sebi neko zdravilno moč.
Le poglejmo. Kakor smo rekli, ima tudi med v
sebi mravljino kislino. Ta deluje na telesne dele
s katerimi pride v dotiko, torej na ustno votlino,
požiralnik, jabolko in žslodec, da že nastale škod
ljive snovi, ki bi lahko povzročili bolezen, za¬
tira in uničuje. Oni ločeni sluzni sladkor, deluje
zdaj zapirajoče, zdaj omehčujoče, tu pospešuje
izjnojenje, tam zopet odvaja in čisti kri, kakor
je sploh potrebno in koristno za dotičnika. Tako
je najboljše zdravilo proti vnetju in katarom
žrelnih in želodčnih slnznic, ki so potrebne za
prebavo jedi. Za rane in otekline je najboljši
obliž. Eterična olja in rastlinske soli, katere iz¬
virajo od najžlahtnejših sokov raznih rastlin,
imajo že same na sebi zdravilno moč na notra¬
nji organizem, posebno pa na človeške živce.
Ker zabranjuje med vsled svoje kemične sestave
vsako motenje v prebavljanju in iz tega izvira¬
joče bolezni, je s pomočjo sladkorja najboljše
lečilo za naše telo. Posebno zoper bledico in
pomanjkanje krvi je vživanje medu zelo pripo¬
ročljivo. Iz popisanega je razvidno, da je med
za mnogostransko vporabo in da ni najti izlepa
zdravila, ki bi mu bil kos. Naši pradedi so ga
čislali nad vse drugo Vse te opisane vrednosti
pa ima le pravi in naravno čisti čebelni med.
Ona malovredna roba, ki se ponuja po nizkih
cenah in pod raznimi imeni, ne koristi nikomur,
pač pa mnogokrat radi raznih primešanih snovi
škoduje.

Marsikdo bo morebiti ugovarjal, da je pre¬
drag? Vendar poglejmo to iz drugega stališča.
Ako kupiš, draga gospodinja, sirovo ali presno
maslo, se ti ne mili krajcar, ki ga izdaš zanj.
In vendar kaj je maslo v primeri z medom?!
Ali ima maslo toliko zdravilne moči, ali prej
popisane lastnosti medu v sebi? S kratkim ne
odgovorim na vsa ta vprašanja.

Če pomislimo, koliko stroškov v bolezni
za razne recepte, zdravila itd., nam prihrani
med, ne glede na bolečine, ki jih še zraven
trpimo, ne bomo več tarnali o dragoti medu.
Če prevdarjamo, kako potreben je med za ravno
ozdravljajoče, za doraščajoče in posebno za blede
jn samo na kvišku rastoče otroke, kakor tudi
za slabokrvne in bledolične deklice, in kako iz¬
vrstno služi vsem ljudem, ne bo nobena gospo¬
dinja, nobena mati več premišljevala in odlagala
o uporabi medu. Saj stori skrbna mati za svoje
bolne otroke, ljubeča žena za slabega, utruje
nega moža vse, da le njeni ljubljenci zopet
ozdrave, da zamorejo zopet na noge. In tudi njej
sami je v korist. Za zdravje nas in naših otrok
ne sme biti nobena stvar predraga in vsaka
skopost v tej meri se hudo maščuje in to ne
samo na življenju in zdravju, ampak na tem,
čemur smo se hoteli ravno izogniti, na moš¬
njičku

Kar se tiče kakovosti medu, so najzanes¬
ljivejša znamenja njegova, enakomerna kristali
zacija. Kdor kupi med, kupi ga naj le v samo
kristalizovanem stanju. Tekočega si lahko na
pravi sam, da postavi steklenico z medom v
gorko vodo. Dobrota in čistoča medu se izve,
če raztopimo nekoliko medu v čistem vinskem
cvetu. Pravi, naravno čist: med se popolnoma
raztopi, ne da bi se na dnu vsedlo kaj temne
barve, kakor se zgodi pri nepravem ali mešanici.
Da je med dober in zrel se sprevidi iz nitek, ki
se delajo, če se vlije v mrzlotekočem stanju v
drugo posodo. Kar se tiče barve, ne igra ta no¬
bene uloge. Ker je barva medu različna po raz¬
ličnosti cvetja s katerega so čebele nabirale
med, zato se ne gleda pri kupovanju, ali je ta
svetle ali temne barve. Glavno in edino ulogo
igra okus. Med se mora hraniti na suhem, zrač¬
nem in hladnem prostoru. Tudi mora biti Učen
od močno dšečih jedil in dišav, n. pr. sira,
zelja itd., ker rad jemlje v se neprijetne duhove.
V zaduhlem in vlažnem prostoru se pa rad skisa
in zavre. Kristalizovani med, dobro shranjen se
drži leta in leta nespremenjen.

380

Kakor je bil med enkrat pri slovenskem
in slovanskem ljudstvu sploh najimenitnejše sla
dilo, živilo, pijača, hranilo in zdravilo, ki je
mnogo pripomoglo, da je naš rod tako krepko
se razvijal, bil tako čvrst in močan, tako ga
naj zopet vrli Slovenec, Slovenka potegneta iz
teme pozabljenosti. Naj diči dober in zdrav slo¬
venski med zopet naša omizja, naj hladilna pi¬
jača spodrine strupeno žganje in sploh neiz¬
merno pitje alkohola. Med bo pa za to čislanje
skazoval hvaležnost, da se bo slovensko ljudstvo
krepilo in trezno misleč delalo za svoj in za
svojega naroda obstoj. Bog in sreča junaška
privedi nas kmalu do cilja do pravega spozna
nja. O raznih drugih uporabah medu pa o pri¬
liki. Do tedaj zdravi!

Druge slovenske novice.

(Petindvajsetletnica bosenske okupacije)

se je v Ljubljani praznovala na zelo slovesen
način. Po slovestni maši v nunski cerkvi, katero
je služil „8obojevnik“ profesor dr. Svetina, je bil
slavnostni banket, katerega se je udeležilo veliko j
število veteranov iz bosenske okupacije. 17. peš ;
polk je poslal tri častnike kot odposlance. Ža¬
lostno pa je bilo, da je zastopnik polka nek
danje hrabre slovenske vojake pozdravil samo v
nemškem jeziku. V Bosni so častniki govorili ve
činoma le slovenski in takrat so se 'prav dobro
razumeli z možtvom, sedaj je seveda drugače,
ko pošiljajo k polku častnike, kateri niti pojma
nimajo o slovenskem polkovnem jeziku.

(O požaru v Vačah) poročajo, da je pogo¬
relo 38 hiš in 43 gospodarskih poslopij. Ostalo
je samo 11 hiš, župnišče in cerkev. Na Vačah
že prej ni bilo bogve kakega blagostanja, požar
je pa provzročil res skrajno revščino. Rešilo se
je ksj malo. Zgoreli so vsi pridelki, vsa oprava
in nekaterim celo gotovina. Na pošti so rešili I
samo par denarnih pisem. Orožnikom je zgorelo j
vse, samo uradna pisma so oteli. Tako se je ;
skoraj povsod pokazalo, kako je Slovenec zvest
v službi. Svojo lastnino pusti, da mu jo plamen
uniči, samo da reši, kar mu je od drugih izro
čenega. Pogorelce priporočamo občinstvu. Hva¬
ležni bodo za vsako najmanjšo podporo.

(Slovenski odvetnik na Koroškem) gospod
dr. Janko Brejc že okuša vse sladkosti sloven
skega odvetnika med zagrizenimi koroškimi vse-
nemci. Komaj je izjav 1, da bo pred sodiščem j
načelno govoril slovenski, se je kar cela ploha !
gnojnice zlila nanj iz nemških listov. Jako zna- j
čilno za razmere na Koroškem je pa dejstvo, da ;
listi poročajo celo o stvareh, pri katerih je navzoč j
samo sodnik, zapisnikar in dotičnik, ki je pred j
sodnijo poklican, kakor se je zgodilo dr. Brejcu, 1
ko je bil v neki zadevi poklican kot priča k
sodišču. Celovški vsenemški listič „Freie Stim-
men“ je takoj namreč vedel, kako in kaj je
dr. Brejc izpovedal. Res lepe razmere.

(Deželna živinska razstava) se bo vršila j
v Celovcu od 6. do 8. septembra. Kako postopa
nemško-nacijonalna gospoda pri tem važnem činu
s slovenskimi kmeti, bomo še poročali.

(Pri gradbi bohinjske železnice) se je po
stari navadi začelo delati, kakor vedno doslej,
namreč, da se domačine odganja, tujcem pa daje
delo. Tvrdka Sard & Lenassi je celo po sloven
skih časopisih oznanjala, da sprejme 200 delavcev,
ko so se pa oglašali Slovenci, so jih pošiljali od
Poncija do Pilata, končno so jim pa rekli, da
jih ne sprejmejo. Italijane so pa sprejemali
vpričo nesprejetih Slovencev. Kaj se hoče, stara
navada!

(Svojo ženo zabodel) Neki kmet iz Levpe
pri Kanalu na Goriškem je gredoč k maši zabodel
svojo ženo s tremi sunki. Kakor pripovedujejo,
so že dalj časa opaževali, da je bil nekoliko
zmešan.

(Slovensko šolstvo v Trstu.) Štirirazrednica
pri Sv. Jakobu v Trstu, katero vzdržuje družba
sv. Cirila in Metoda, se s prihodnjim šolskim
letom razširi v petrazrednico. V preteklem letu
je obiskovalo to šolo 306 dečkov in 311 deklic,
skupaj 619 otrok. Koliko jih pa mora hoditi v
italijanske šole, ker v slovenskih ni prostora Ta
šola je res v največjo čast družbi sv. Cirila in
Metoda, obenem pa tudi v največjo sramoto
slavni vladi, ki trpi, da se s Slovani v Trstu

postopa, kakor s pritepenci in se jim ne privošči

niti ene ljudske šole. .

(Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 20. ju¬
lija do 8. avgusta poslali gg. in društva: Uprav-
ništvo „Slov. Naroda" zbirko 69‘62 K, uredni vo
„Slovenca“ zbirko 8'05 K; podružnice, moš a
šentjakobsko-trnovska v Ljubljani udnine 72
in Ciril-Metodovega daru 55 K (darovali so po
10 kron: And. Zamejic in And. Kalan; 6 kron
Ivan Rozman, po 5 kron: dr. Andrej Karlin in
Anton Zupančič; po 3 kroner Gnjezda in F. Flor
jančič; po 2 kroni: Jernej Bahovec, dr Gestrin,
Alojzij Stroj, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar in Ivan
Vrhovnik; 1 K Pichler). moška in ženska v
Trstu dohodek veselice 1429 80 K, ženska v Čr¬
nomlju 69 K, ženska v Sežani 76 K, šenklavško-
frančiškanska in šentjakobsko-trnovska ženska

v Ljubljani, vsaka po 800 K, skupaj 1600 K kot
donesek od razstave ženskih ročnih dei in da¬
rove ; venska v Kranju 128 K, ženska v Trbov
ljah zbirko in udnino 50 K. podružnica v Selcih
38 K, ženska v Logatcu 12480 K, moška v Lo
gatcu 52 K, ženska v Celju 277-06 K, litijska
podružnica 200 K pokroviteljnine, podružnica v
Gornjemgradu 70 K, duhovščina šmartinske de¬
kanije 200 K pokroviteljnine, gdč. Terezija Ka-
rolnikova v Kamniku 4 - 60 K, katere je v veseli
družbi nabrala gdč. Ana Močnikova; Jos Novak
v Lescah 20 K, župnik Iv. Schiffrer v Pomjanu
zbirko dekanijske konference 12 K, prof. Karol
Verstovšek II. prispevek od mariborske junijske
veselice 400 K, „Bralno društvo" v Trebnjem
8 K. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.

Politični pregled.

(češke zahteve.) Svoj čas so Cehi zahte¬
vali, da se jim dovoli češka univerza na Morav¬
skem. Pod tem pogojem bi bili pripravljeni za
redno delo v državnem zboru. Nemci o tej zah¬
tevi niso nič hoteli slišati, dasiravno si je vlada
prizadevala, da bi jih pridobila zato. Sedaj so
moravski Nemci definitivno odklonili češko zah¬
tevo za ustanovitev češke univerze. Zapretili so
celo z obstrukcijo, ako bi vlada Čehom ustregla.

(Kriza na Ogrskem) Cesar je prišel v Bu¬
dimpešto. Kakor trdijo dobro poučeni krogi, se
s cesarjevim prihodom položaj ne bo ravno zelo
izpremenil, kajti kakor se zatrjuje, krona nika¬
kor ni privolji, da bi dala opoziciji koncesije
večjega pomena. Koncesije, ki bi se morda dale,
so: 1. preosnova vojaških učilnic na podlagi
ogrskega učnega jezika; 2. premestitev ogrskih j
častnikov na Ogrsko in 3 ogrski poslovni jezik 1
pri vojaških sodiščih. Opozicija o teh koncesijah
neče niti slišati, temveč trdno ponavlja svoje
stare zahteve. Cesar ostane deset dni v Budim
pešti, a vzlic temu baje kriza med tem časom
ne bo rešena. Kakor vse kaže, bo ostalo vse pri
starem. Vlada ne bo imela proračuna in ne bo
smela nabirati vojakov. Vojaki, ki bi morali iti j
letos na dopust, bodo služili do konca leta. Ako
se dotlej položaj ne razjasni, bodo morali pa re
zerviste poklicati, da ostane število na isti
visočini.

(Novi nemiri na Hrvatskem) Pred malo j
tedni je zapustil Hrvatsko ban Hedervary, ki je I
zakrivil toliko gorja v ti nesrečni deželi. Novi
ban Pejačevid je slovesno zaprisegel, da bode
spoštoval hrvatske pravice in da bode rajši od
stopil, kakor bi delal proti nagodbi z Ogrsko.
Vendar so se pa tudi pod njegovo vlado začeli
novi nemiri in se je znova začela prelivati
hrvatska kri. Kar nenadoma se je od vlade raz¬
pisalo povelje, da se na cesarjev rojstni dan
zopet razobesijo pc vsi Hrvatski madžarske za¬
stave. Tako se je zgodilo n. pr. tudi na želez¬
niški postaji v Zaprešiču. Ves narod je bil vsled
tega razburjen. Kakor blisk je šla ta novica od
kraja v kraj in vse ljudstvo je razburjeno hitelo
proti Zaprešiču. Tam so stražili vse prostore
orožniki. Ljadstvo se je mirno obnašalo in samo
odločno zahtevalo, da se odstrani sramoteča
madžarska zastava. Nazadnje so vdrli v kolodvor¬
ske prostore in že je splezala 14 letna deklica na
drevo, da bi strgala madžarsko zastavo. Hipoma
so pa zagromele puške in na tla sta se zgrudila
21 letni mladenič Josip Beluhan in 58 letni Noršič-
Čekula, oče desetero otrok. Oba sta bila zadeta
v prša in oba takoj izdihnila. Zavlekli so ju v

kolodvorsko drvarnico. Več težko ranjenih so
prepeljali v Zagreb v bolnišnico. Kljub temu, da
je prišlo tudi vojaštvo iz Zagreba, se ljudstvo
ni ganilo z mesta. Šale na odločno prigovar¬
janje priljubljenega domačega župnika se je ljud¬
stvo razšlo, ko je na prigovarjanje odličnih ob
čanov vlada nazadnje vendar zaukazala, da se
odstrani tuja zastava. Iz vsega je pa razvidno,
na kako brezvesten način se ubogi hrvatski
narod ščuva in tira v nesrečo. Komaj se je za .
čelo upati, da se zopet povrne toli zaželjeni mir
v deželo, že se je začelo zopet s prelivanjem
nedolžne krvi. Kdo ve, kaj se bode še vse iz
teh nesrečnih razmer izcimilo. Dobili smo o do¬
godkih zadnjih dni pismena poročila, ker se
hrvatski časopisi kar vprek zaplenjajo. Iz pisem
katera nam piše prijatelj, povzamemo, da so
razmere zelo žalostne in da se je bati novih
morebiti mnogo hu ših nemirov, nego so se do¬
godili v zadnjih mesecih. Vse kliče: „kri za kri,
maščevanje!" „Ne bodemo mirovali, dokler ne
bo konec madžarskemu gospodarstvu na hrvatski
zemlji." — Dal Bog, da se boj konča z zmago
pravične hrvatske stvari!

(Na tirolsko-laski meji) so se v zadnjem
času dogajali slučaji, ki so dali povod kaj raz¬
ličnim razmatranjem. Italijanski vojaki so imeli
svoje vaje ob meji in so ponoči prihajali na
avstrijska tla in manevrirali okolu avstrijskih
utrdb, kakor bi bili na domačih tleh. Ko jih je
neki orožnik opazil in opozoril avstrijsko po¬
sadko, so Italijani izginili. Lahom se cede sline
po avstrijskem Južnem Tirolskem in prišli so
pogledat, kje in kako bi bilo najpripravnejše za
napad. Naša vlada se je vs'ed tega pritožila
v Rimu.

(Vstaja na Balkanu.) Kakor poročajo iz
Bolgarske, je na 29. avgusta napovedana vstaja
v vseh turških pokrajinah. O bitkah med vstaši
in turškimi vojaki se poročajo čudne stvari. Ob
bolgarski meji so Turki požgali več krščanskih
vasi. V bližini Skoplja so pognali vstaši vojaški
vlak z 250 vojaki v zrak. Ravno v isti okolici
je bila tudi bitka med osmimi vstaškimi četami
in turškimi vojaki. Vstaši so imeli 35 mrtvih in
več ranjenih. Rusija je izročila Turčiji nekak
ultimatum, v katerem zahteva takojšnjo izpol¬
nitev ruskih zahtev. Rusko črnomorsko brodovje
se je usidralo 80 kilometrov nad vhodom v
Bospor.

Književnost in umetnost.

(„MaIi vitez".) Tega romana slavnega polj¬
skega pisatelja S eakiewcza v slovenskem pre¬
vodu smo dobili 15. sešitek. Dobiva se v knji¬
garni Kleinmayer in Bamberg po 40 vin. sešitek.

(Zabavna knjižnica za slovensko mladino),
urejuje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču.
XI. zvezek. Založil izdajatelj, natisnila „Kat.
tiskarna" v Ljubljani. Cena 30 vin. — To knji¬
žico prav toplo priporočamo slovenskim mladi-
noljubom v nakup, kajti po svoji raznovrstni
vsebini, povestice, pesmice (dve s sekiricami),
uganke, kratkočasnice itd., je ni pripravnejše
knjige za našo mladino, za katero imamo po
pravici rečeno tako malo pripravnega čtiva.
Nobena šolska knjižnica ne bi smela biti brez
te knjižice, in ne samo v enem ampak v več
ztisih. Zato poživljamo posebno šolska vodstva,
da jo čim pridnejše naročajo.

Zahvala.

Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob
bolezni, smrti in pogrebu nepozabne soproge
in matere

JVIarije Kolenc

izrekam najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo
prečastiti duhovščini, slavnemu občinskemu
zastopu ljubenskemu, sl. požarnim hrambam
pri Sv. Frančišku in na Ljubnem, darovateljem
lepih vencev in vsem prijateljem in znancem,
ki so prihiteli, da izkažejo dragi ranjki
zadnjo čast.

Ljubno, dne 17. avgusta 1903.

( 357 ) Franc Kolenc z otroci.

381

Listnica uredništva.

G. Franc Klančnik, organist pri Sv. Martinu na
Paki. — Na Vašo zelio prav radi potrdimo, da niste
Vi v nikaki z\ezi z dopisom „Od Savinje 44  v štev 62
našega lista.

K sezoni!

Trgovina i  železnino „IERKUR“ Peter Majdič

Celje, Stajarsko * + * Podružnica y Kranju, Gorenjsko

priporoča

svojo veliko za¬
logo različnih
poljedelskih
strojev, kakor:
gepeljne, mlatil¬
nice , čistilnice,
slamoreznice,
mline in stiskal¬
nice za grozdje
in sadje, vetr¬
nice, brane za
njive in seno¬

žeti, pluge itd.

po najnižjih cenah.

(398) 8-8

!! POZOR !!

Vsem, kateri bolehajo na želodcu

daje gotovo pomoč in poviača izgubljeno zdravje

in težki prebavi

edino prava

Germanova zdravilna življenska esenca

katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z naj večjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor:
slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, ziatenica,
omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim
boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi

Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da
povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!

Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili
za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.

Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬
skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive
osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.

Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in
odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej.

Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo

K, lekarna ,pri črnem orlu 6

v Belovaru, Hrvatsko.

S®- V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna k: „cmom
orlu“ IC_ Germana n Balovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko
esenco; ako pa ti se ponudi diuga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra,
je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 10

V večji vasi na Spodnjem Koroškem se dajo

prodajalnični p r ostori

obstoječi iz prodajalnice, kuhinje, izbe za stanovanje,
dvoje skladišč in dveh kleti

PIT"* takoj -sr  najema. "“fPi

Najemnina je jako nizka!

Najlepša lega, tik župne cerkve,, sredi vasi, pred
hišo se križajo ceste, ob državni cesti, le dobre pol ure
od kolodvora, vsak dan trikratna vozna pošta. — Pisma
naj se blagovolijo pošiljati pod: „P. 222“, poste re-
stante, Pliberk,  Koroško. (347) 3-3

S Prodaja.

Zaradi prostornih razmer se bo opustila rudniška
mlekarna v Trbovljah in živina, večinoma

krave mlekarice mdlltalske pasme

se bodo prostovoljno prodale. Kupci se prosijo, da
se osebno  oglase pri rudniškem ravnateljstvu
v Trbovljah, ker se pismena pojasnila ne bodo
dajala

IMA ZNANI LO!

Podpisana s tem slavnemu p. n. občinstvu
in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja,
da je s 1. junijem t. 1 prevzela znani

hotel »k jagnjetu*

v ZAGREBU, na vogalu Nikoličeve in Gajeve
ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z
najprimernejšim komforten).

Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu
,Liebald‘ se lepo zahvaljujem in obenem obljub¬
ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo, naj¬
boljšim vinom ter budjeviškim pivom po zmerni
ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom
ustrezati.

Z velespoštovanjem udana

Doljan

prej hotel ,liebald‘.

E**

E*-

E*

E*

E*

E*

E*

E*

E*-

E*-

£*•

E**

E*f*

E*

E*

E*

E*

E**

E*

E**

E**

fv-fe.

E**

E*

E*

E*-

E*

Pri podpisanem uradu je s 15. septembrom
1903 prosto mesto

pisarniškega uradnika.

Prosilec za to mesto mora imeti po¬
trebno šolsko izobrazbo ter znanje obeh
deželnih jezikov.

Prošnje je vložiti pri podpisanem uradu
do konca avgusta 1903.

C. kr. evidenčni urad za zemljiški davek
(351) 2-2 v Konjicah.

V Vuzenici ob Dravi  (Saldeohofen) se
razpisuje služba distriktnega zdravnika z let¬
nimi dohodki 1200 kron in obširno privatno
prakso.

Mesto se odda 1. prosinca 1904,

Prošnje naj se vložijo do 15. septembra 1.1.
pri podpisanem odboru

Distriktni odbor Vuzenica,

dne 4. avgusta 1903.

(340) 2-2 A. MRAVLJAK, načelnik.

Naznanilo.

V Loki pri Žusmu se bodo vršili
zanaprej vsako leto štirje sejmi in sicer:

14. aprila,  ( 354 ) 3-2

20. julija

25. avgusta in
12. septembra.

Kadar bi prišel eden teh dni na praznik
ali nedeljo, se vrši sejem prihodnji delavnik.
Županstvo Žusem, meseca avg. 1903.

Prvi sejem se torej •vrši v torek:,
dne 135. avgusta 1603.

Močan

zdray

(349)

15 let star, kateri
ima tri meščanske ali
gimnazijske razrede,
se sprejme takoj v
špecerijsko trgovino
MILANA HOČEVAR
v Celju, Glavni trg.

3-1

264 10-10

Izplačujoče se postransko opravilo

brez posebnega truda in izgube časa
najdejo spoštovane osebe vsakega stanu
in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬
ske družbe prve vrste, ki sprejema
, zavarovanja proti požaru, steklu, proti
škodi pri prevažanju, proti tatvini po
vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod
„1798“, Gradec, poste restante.

4?

4*

4?

%

%

$

9

I

*

S

I

*

%

%

"V A T VT-FTR .-rrCO

je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja

čez ^

(Francosko) ^

Buks-  4
Pariš-  £
Kavre-  £
11 e w york  ^

ali ^

(352) 4-1

A'nfwerpen-Tlew {Jork, Havre - Philadelphia

ali

Antiverpen - Philadelphia.

Cena iz  Buksa III. razred. od glcL- 85’— naprej I

Vsa natančejša pojasnila itd. daje _ T "ti Tfk  JflT 1* TT *8PS  T_ JT

zastopnik generalne agenture za celo Švico “ “ "**■ “ ““ ““ *“ “

v Buksu (meja zraven kolodvora).


— _____ "_n m m  it n ... liti Billih L ^

SVOJI K 5VOJMVI!

Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu

slovensko obrtno društvo v Celju^

Josip Hočevar

rgovina z modnimi oblekami in
konfekcijami za gospode in dečke
CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5

priporoča za spomladno in poletno
sezono svojo bogato zalogo iz¬
gotovljenih oblek za gospode in
dečke, kakor tudi športne suknje,
jovršnike in haveloke po naj-
== nižjih cenah. -— ■

Bogata izber tu- in ino¬
zemskega modnega blaga.

Naročila po meri se izvršujejo
najelegantneje, natanko in točno.

v Gaborjih pri Celju.

Tovarna za sodovico

v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem.
Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki
tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom.

zborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke!

Martin Kolšek

čevljarski mojster v Celju

se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval
za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje

točno, iz najboljšega usnja, dobro in cen6.

Otročje vozičke

za ležati in sedeti

korbe za potovanje, kovčege, različne
taške in korbce za trg, držala za ča¬
sopise, korbce za papir, cvetje, kruh,
ročno delo, kakor razno drugo ple-
tarsko blago.

Dalje različno izpeljane stalke in stole
za otroke. Vse po najnižjih cenah pri

Petru Kostiču, Celje

Glavni trg štev. 2.
postrežba hitra in točna!

Josip Zabukoše k

krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18.

Velika zaloga narejenih oblek od
0jW  priprostih do najfinejših. Vsa naro-

čila p0 mer ‘ se  ' zvr šujejo dobro,
tffit  točno in ceno!

te te  LASTNIK GOSTILNE NA STAREM
GRADU, kjer toči najboljša pristna vina
in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago.

Pafael ^almič

trgovina z urami, zlatnino
in optičnimi predmeti

v Celju v Narodnem domu.

Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in
nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬
rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest
niče, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži,
vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje,
cvetlice itd. v pristnem in novem srebru.
Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber
stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬
ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.

Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo.

Postrežba točna in solidna!

Velika trgovina

tu- in inozemskega manufakturnega blaga

na debelo in na drobno

KAROL VANIČ

Narodni dom‘ v  Ppljv. ,Pri dobrem pastirju*

sarja Jožefa trg J Graška cesta.

Cesarja Jožefa trg

Postrežba točna!

Cene nizke!

IVAN LIKAR

glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju

ima svojo pisarno

v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S.

Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar,
sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško
življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah;
zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi
zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi
dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬
vrstno blago zoper tatvino in vlom.

IVAN REBEK

stavbni in umetni kljucalničar
CELJE, Poljske ulice štev. 14.

^ izvršuje vsa v
@ njegovo stro-
ko spadajoča
0 dela, kakor
• železne ograje

0 in vrata, - - -
£ - - štečLilnilsie,

£ vodovode - —
^ vodnjake itd.

Vse po najnižjih cenah!

FERDINAND SIKOSEK

SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER

Nove ulice št.  77 ★ CELJE  * Nove ulice št. 11.

Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor

vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko-
slikarska dela na steklo, les itd.

Prevzamem vsa stavbena in pohištvena

pleskarska dela katera izvršujem vestno in po

najnižjih cenah.

JOSIP KREGAR

stavbni in galanterijski klepar v Celju

izvršuje stavbna in umetna ter
sploh v to stroko spadajoča dela
— Častiti duhovščini ter cenje-
ry r mm  nemu p. n. občinstvu se priporoča
za pokrivanje stavb.

Cene jako nizke! Postrežba točna!


Josip Koštomaj

gostilničar „pri jelenu 11

priporoča svojo

dobro vpeljano gostilno.

IVErzla in topla kuhinja <§ $ $ <5

»5  @

ifc

»i? »V

S t;< vedno na razpolago!

Edina narodna steklarska trgovina

Fran Strupi

CELJE Graška cesta št. 4 CELJE
podružnica v Laškem trgu.

Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine.

Vsakovrstno v steklarsko
stroko spadajoče blago, kakor
svetilnice, zrcala, različni ok¬
virji za podobe, šipe za okna
itd. na debelo in na drobno.

Prevzetje vseh steklarskih
del pri cerkvah in privatnih
stavbah, katera se izvršu¬
jejo po najnižjih cenah.

Najlepši okraski in dekoracije,
jako primerni predmeti za da¬
rila in srečolove.

Sl. javne zavode in privatnike
opozarjam zlasti na svojo za¬
logo higijeničnih pljuvalnikov.

Postrežba točna, in solidna!

Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva.

Martin Stojan ml.

stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Geiju

prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera
izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. —
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega
pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬
nih mizarskih izdelkov.

Anton Topolak

trgovec s špecerijskim blagom
-o- Celju  (nasproti Narodnemu domu)

priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po
najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti

konjak grofa R. Keglevicha.

Kupuje in prodaja vse deželne pridelke
Postrežba točna in solidna.

Anton Kolenc

•sr— trgovec 5 špecerijski!^ blagom
deželnimi pridelki, sadjem) in perutnino

= = V  6ELJU = =

V ,J\farodnem domu* in ,pri kroni'

Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri
delke, kakor

predivo, suhe gobe, laneno seme, de-
teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe
češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške
jabolka, fižol itd., sploh vse deželne
pridelke in tudi perutnino.

JOSIP  LEO|M

krojaški mojster

v Celju, Gosposke ' ulice štev. 9

priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako
vrstnih izgotovljenih oblek.  — Izvršujem tudi

naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših
vzorcih ter se najvljudneje priporočam.

Hitra postrežba ! Cene nizke!

1

I

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam
da sem prevzel

gostilno ^

v ,Narodnem domu‘ v Celju

kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo,
pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo
po nizkih cenah.

ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar.

Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.

Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.