ftoRntne otofane v gotovini
Leto XX., St m a
Ljnbljana, četrtek Xj. nofiemtei lffl
Cena t Din
Upravništvo. uuBliana, Knafljevo i - feleton štev. 3122, 3123, 3124, 3125 1126
taweratni oddelek: Ljubljana, Selen-•»urgovo ul. — Tel 3492 m 3392
tearuzmca Maribor: Grajski trg it 7. Telefon it 2455.
Podružnico Celie: Kocenova ulica 2 Telefon it 190.
Računi pri pošt ček. zavodih Ljubljana it 17749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3)24, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
času primerna izjava
Resolucija Jugoslovenskega kulturnega kluba v Beogradu, ki so jo nedavno objavili listi, je v razdvojenosti sedanje dobe kakor blagodejen Švetel žarek. Potrdila je, da so povsod med nami še možje, ki se zavedno priznavajo k osnovni misli naše kraljevine in ki jih dogodki niso oslepili in zastra-šili, kakor na žalost marsikaterega dobrega domoljuba. Beograjska resolucija ie polna zdravega pozitivizma, temelji na realnih političnih osnovah, priznava ustvarjeno stanje, a pri tem ne prikriva svojega prepričanja o pravilnosti narodnega edinstva.
Izjave te vrste imajo v današnjih dneh svoj velik pomen zlasti zaradi tega, ker se je po vseh naših pokrajinah razpasla navada, kriviti za vse nevšečnosti ravno ono misel, ki je temelj države in ki nam je vsem pred dvajsetimi leti omogočila pristanek v varno zatočišče državne samostojnosti. Premnogi ljudje, ki nastopajo, pišejo in govore javnosti, ne spoznavajo dejstva, da smo v skoro nepremostljive težkoče zabredli zaradi krivega pojmovanja narodne misli, zaradi svoje upravne nesposobnosti in zaradi razuzdane medsebojne politične borbe, ne pa zavoljo rešilne ideje, ki je nismo znali izvesti in spraviti v sklad z resničnim življenjem.
V naši ožji domovini so ljudje, ki od časa do časa zapojejo himno okoliščini, da je Slovencev tako malo. Ta modrost se ie pri nas začula že pred leti, ko je nekdo zapel žalostinko usodi velikih narodov, češ da je zelo žalostna, ker velikega naroda nikoli ne morejo temeljito preveti osvežujoči vetrovi, dočim je pri nas veselo, ker nas zaradi naše majhnosti vsaka sapica skozi in skozi prepiha. Ta ugotovitev je takrat dokončno izčrpala »problem slovenstva«. Nedavno je neka sorodna duša zopet sentimentalno zavzdihnila in podučila svoje čitatelje nekako takole: »Meni se zdi življenje v majhnem narodu v socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu veliko ugodnejše nego življenje v velikem narodu.« Ta stavek je bil napisan v neki naši reviji v zvezi s problemom našega obstoja po dogodkih zadnjega leta, ko je ves svet že imel bridko izkustvo, da so mali narodi le prečesto samo drobiž, s katerim velesile plačujejo svoje medsebojne račune. So pač na svetu ljudje, ki iih nobena stvar ne izuči in ki porabijo vsaiko priliko, da dokažejo, kako grozno so tuji vsemu sodobnemu dogajanju.
Oboževalcev naše majhnosti je pri nas še več in njih naziranje kaj točno in posrečeno označuje francoska fraza, ld pravi, da si taki ljudje potrebo slikajo kot krepost V našem konkretnem primeru bi se reklo, da našo najšibkejšo točko proglašajo za srečno prednost. Politična borba pa je med nami vzgojila še neko drugo vrsto ljudi, ki se neprestano tresejo za našo samobitnost, ki jo vidijo stalno v opas-nosti in zato sebi in drugim dopovedujejo, da se moramo z vsemi silami boriti zanjo. To so tisti, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost smešiti vse, kar veruje v moč jugo&lovenstva, z »jugo-slovenarstvom«. Iz strahu za samobitnost ne verujejo več v našo trobojnico, temveč le še v trofarbnice in že leta ne delajo drugega, kakor da čistijo slovanski plevel iz naše pisane in tiskane besede ter skušajo (postaviti kitajski zid med slovenstvom in slovanstvom. Karj bi dali ti ljudje za možnost aplikacije kake gotske teorije tudi za naše kraje, toda, na žalost, take sreče slo-venoborci nimajo. Ti pojavi so na moč značilni in očitujejo otročjo kljuboval-nost ljudi, ki se ne zavedajo resnosti današnjega položaja in ne pomislijo na posledice svoje gonje, ako bi kdo smatral njihovo početje za resno in pametno.
Na vso srečo za našo celokupnost njihova idiosinkrazija napram vsemu, kar je jugoslovensko, med razsodnimi ljudmi in zlasti med ljudstvom ne nahaja odmeva in razumevanja. Ljudski sloji so daleč od takih smešnih doktrin in pri njih je globoko zasidrana zavest naše moralne skupnosti. Naše narodne množice so podzavestno prežete s slovanskim čustvovanjem in na tem temelju se vedno znova vzbuja ter oživlja tudi misel jugoslovenskega narodnega edinstva, ki je v trušču političnih borb bila potisnjena ob' stran in v položaj pasivne obrambe. Ravno letošnji zunanjepolitični dogodki so mnogim odprli oči. so marsikoga streznili in temu prebujajočemu se boljšemu spoznanju so domoljubi Jugoslovenskega kulturnega kluba s svojo objavljeno resolucijo izkazali uslugo velike vrednosti Imena uglednih narodnih delavcev ki so podpisali pri današnjih razpaljenih strasteh vsekakor pogumno objavo so nam dokaz, da je misel jugoslovenske skupnosti krepko «ikoreninjena med nami, in to je pomirljivo jamstvo za bodočnost.
Novo razdobje v pomorski voini
Za Anglilo se ie tudi Franciia odlolila za represaliie. ki bodo imele po splošnem mneniu usodne posledice ne samo za Nemčijo, temneč tudi za
nevtralne države
Pariz,.22 nov. s. (Reuter). Francoska vlada | je danes sprejela sklep, da enako kakoi j angleška vlada, p od vzame ukrepe za pre-streženje nemškega izvoza. Uradna izjava, ki je bila o tem sklepu objavljena, pravi, da pomeni to represalijo proti nemškemu načinu vojevanja na morju, zlasti v zadnjih dneh.
Pariz, 22. novembra, AA. (Havas Listi naglašajo, da je v svojem govoru, ki ga je imel predsednik angleške vlade Chamberlain v poslanski zbornici, jasno razloži! položaj, ki je nastal po nezakonitem uporabljanju min. Velika Britanija je v sporazumu s svojimi zavezniki sklenila začeti z represalijami, čeprav obžaluje, da mora storiti ta korak. Po najnovejših po* stopkib Nemčije prehaja pomorska vojna v novo razdobje. Vsi pariški časopisi posvečajo mnogo prostora temu vprašanju, ker bodo represalije imele za nemško gospodarstvo najtežje posledice.
»Petit Parisien« navaja stavek, ki ga je nekoč izrekel kancelar Hitler: Izvažati ali umreti. Nemčija bo v bodoče mogla izvažati samo v Rusijo in jugovzhodno Evropo. Narodi pa plačujejo v blagu in se drže si' stema kliringa.
»Ordre« se bavi s konvencijami, po katerih so francosko-angleške pomorske sile plenile samo vojno tihotapsko blago, poslano v Nemčijo, ter pravi, da bo v bodoče zaplenjen ves uvoz in izvoz Nemčije, ki bo prišel v zavezniške roke. Do podobnih ukrepov je prišlo tudi leta 1915 po izjavi od 4. februarja, ki jo je Nemčija dala glede poostritve podmorniške vojne. Toda an-gleško-francoske represalije bodo zdaj mnogo resnejše kot pred 25 leti, ker so v prejšnji vojni zavezniki pazili na to, da ne bi oškodovali trgovinskih interesov Zedinjenih držav. List dalje poudarja, da je nemško gospodarstvo mnogo občutljivejše glede vprašanja izvoza kot pa uvoza. Izvoz omogoča zbiranje deviz. Nemčija je prisiljena na izmenjavo blaga. Anglija in Francija bosta s svojim brodovjem onemogočili tudi to zamenjavo.
»Epoque« piše, da polaganje min od strani Nemčije hudo prizadeva tudi Holandijo, ter pripominja, da je mina slepo orožje, orožje z dvema ostrinama, ki lahko zadene tudi Nemčijo samo, ki s polaganjem min še bolj zapira svojo blokado. »Excelsior« poudarja, da ta taktika polaganja min ne pomeni nobenega presenečenja »Figaro« piše, da Nemčija s polaganjem min želi izvajati blokado Velike Britanije iq jo zapreti od drugih držav. DrugI cilj polaganja min je. da se onemogoči plovba ladij nevtralnih držav, tretji pa je politične narave ter hoče z njim Nemčija izvajati pritisk na nevtralne države, da bi aktivno posredovale za prenehanje sovražnosti
Angleški tisk
o položaju
London. 22 novembra. AA. (Reuter). Današnji listi pozdravljajo sklep britanske vlade, da bo z drastičnimi ukrepi odgovorila na poostreno pomorsko vojno. »Times« pravi, da so nekateri nemški ukrepi očitno v nasprotju z določili mednarodnega pomorskega prava. »Daily Telegraph« piše med drugim, da bodo tudi sosedi Nemčije nevšečno občutili poostreno morsko blokado, vedo pa naj, da Velika Britanija z odgovorom na brezobzirno vojno z minami na koncu koncev brani in varuje tudi pomorske koristi vseh evropskih držav. Opozicijski liberalni »News Chronicle« pravi med drugim, da bo vojna metoda, ki se je k njej zatekel sovražnik, morda napravila še dosti škode Veliki Britaniji, toda na koncu bo imel sovražnik dosti vzroka
obžalovati, da se je zatekel k takšnemu načinu vojevanja. Delavski »Daily Herald« pravi, da je sklep britanske vlade popolnoma utemeljen in umesten.
London, 22. nov. a (Reuter). K včerajšnji napovedi ministrskega predsednika Chamberlaina, da bo Anglija izvajala proti Nemčiji represalije zaradi potapljanja ladij potom min, naglašajo v angleških uradnih krogih, da bo ukrenjeno vse potrebno, da ukrepi angleške vlade ne bodo prizadeli onega eksporta nevtralnih držav, ca katerega je brez dvoma, da je po izvora iz teh držav. Anglija eksporta nevtralnih držav nikakor noče ovirati. Sicer pa je pomorska akcija Nemčije že od začetka vojne težko oškodovala tudi nevtralne države. Doslej je bilo tekom vojne potopljenih že 39 nevtralnih ladij, od tega 14 zaradi min.
Pravi namen
represalij
London, 22. nov. s. Angleški radio ponovno poudarja, da ima sklep angleške vlade, da prepreči ves nemški izvoz, en sam namen, da prepreči Nemčiji dotok inozemskih plačilnih sredstev ter na ta način skrajša vojno. Neprijetnosti ter tudi izguba dohodkov, ki bodo s tem ukrepom an gleške vlade združene za nevtralne države, so obžalovanja vredne, vendar si bosta Anglija in Francija prizadevali, da nevtralnim državam povzročita čim manj škode. Angleški vladi ni za represalije ostala nobena druga pot, ker ne more dovoliti, da bi Nemčija prejemala tuja plačilna sredstva, medtem pa potapljala zavezniške m nevtralne ladje v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni.
»Times« piše, da je korak angleške vlade resen ter ima gotovo svoje slabe strani, predstavlja pa za Anglijo edino možen način represalije proti prekršitvam mednarodnih zakonov s strani Nemčije »Man chester Guardian« pravi, da mora Nemčija izvažati ali pa propasti. Najbolj bo zadeta s tem, da odslej ne bo več imela na razpolago tujih plačilnih sredstev.
Ameriška sodba
Washlngton, 22. nov. s. (Havas.) V ameriških političnih krogih pripominjajo k napovedi ministrskega predsednika Chamberlaina za represalije napram Nemčiji, da tvorijo nemške plavajoče mine res grožnjo za mornarice vseh držav. Ameriški politični krogi odločitev angleške vlade za Izvajanje represalij sicer obžalujejo, smatrajo pa vendar, da je ukrep upravičen. Ni sicer popolnoma v skladu z mednarodnimi zakoni, bil pa je uporabljen že v svetovni vojni ln ko so 'eta 1917. Zedinjene države vstopile v vojno, so vzele njegovo izvajanje na znanje ter ga tudi same podpirale. Zato je pričakovati, da bo tudi ameriško javno mnenje, čeprav stoji na stališče, da je treba ob vsaki priliki braniti interese nevtralnih držav, razumelo razloge, ki so privedli Anglijo do odločitve izvajanja takih represalij proti Nemčiji.
Nemško stališče
Berlin, 22. novembra. A A. (DNB) Nemški politični krogi izjavljajo v zvezi s Chamberlainovo izjavo, da bo Velika Britanija začela izvajati represalije proti nemškemu izvozu, ker je Nemčija začela boj proti nemški blokadi, da se angleška pomorska vojna v vsakem primeru lahko Imenuje morsko razbojništvo. Če bo Anglija začela ropati ladje nevtralnih držav, se
temu ne bo nihče čudil, ker poznajo vsf angleške metode kršenja mednarodnih pra- I vic in zatiranja slabih. Sicer pa bodo najnovejši britanski okrepi najbolj zadeli nevtralne države.
Skrl»i nevtralcev
London, 22. nov. a. Reuter. Današnje holandsko časopisje očitno v smislu stališča holandske vlade soglasno kritizira odločitev angleške vlade, da bo odslej pre-piečila ves nemški izvoz Listi izražajo mnenje, da bosta s tem prizadeti holandska trgovina in plovba. »Telegraafs vprašuje, ali bodo tudi holandski tovarniški izdelki, izdelani iz nemških surovin, podvrženi zaplenitvi.
V istem smislu pišejo belgijski listi, ki kažejo zaskrbljenost za belgijsko izvozno trgovino, zlasti v Južno Ameriko.
Ameriško časopisje zavzema do sklepa angleške vlade deljeno stališče. »New York Times« pravijo, da bodo nevtralne države s tem ukrepom manj prizadete nego v letih 1914 do 1918 Nemčija si je sklepa angleške vlade sama kriva
Nova papeževa akcija
Vatikan, 22. nov. z. Tu so se danes razširile vesti, da proučuje papež načrt, po katerem naj bi se sklicala mednarodna konferenca z nalogo, da bi v bodoče onemogočila borbo z nekontroliranimi minami.
Razgovori v Sofiji
Sofija, 22. nov. z. Razgovori, ki jih je imel kralj Boris z lordom Lloydom, danskim ter norveškim poslanikom v Sofiji, so vzbudili v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Splošno sodijo, da so imeli ti razgovori v glavnem namen pridobiti posamezne nevtralne države za to, da bi v kratkem povzele skupno iniciativo za obnovo miru in sklicanje mirovne konference.
Rumunska živina za Nemčijo
Bukarešta, 22. nov. o. (Reuter). V pogajanjih z rumunsko vlado je zastopnik nemške vlade dr. Clodius dosegel prvi uspeh. Rumunska vlada je pristala, da bo izvozila v Nemčijo večjo količino živine (30.000 glav goveda in 30.000 prašičev), in sicer do konca marca leta 1940. Glede dobave rtununskega petroleja Nemčiji sporazum doslej še ni bil dosežen.
Vseameriška finančna konferenca končana
Guatemala, 22. nov. AA. (Havas). Vse-ameriška konferenca finančnrh ministrov se je včeraj končala. Soglasno so sprejeli resolucijo, da bo prihodnja konferenca v Quitu v Ekvadorju. Datum bo pozneje objavljen.
Pomen in odmevi gospodarske povezanosti med Anglijo in Francijo
Blokada in mine
Od začetka vojne so zaplenili Angleži 441.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo — V torek zvečer je zadela ' zopet ena italijanska ladja na niSno
I/mdon, 22. nov. sj. (Reuter). V preteklem tednu so angleške kontrolne oblasti zaplenile približno 14.000 ton vojno-tihotapske ga blaga, za katerega sum jo, da Je bilo namenjeno v Nemčijo. V tej količini Je vključenih 3100 ton petrolejakih produktov, 2900 ton bombaža in 1100 ton rudnin in kovin. Skupno so od začetka vojne doslej angleške kontrolne postaje zaplenile 441.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo.
Pariz, 22. nov. (Presse - informations) Francosko-angleška izjava z dne 17. t m. ki sta jo podala predsednik francoske v^de Daladier in predsednik angleške vlade Chamberlain v zadevi gospodarskega sodelovanja in vzajemnega izkoriščanja Gospodarskih možnosti, je izzvala v Nemčiji živahne komentarje. V Parizu pravijo, da so ti komentarji prišli nekol;ko pozno ker so morali b:ti prej po nemški navadi izdelana potrebna gesla in dana natančna navodila glede stališča, ki ga naj nemški tisk zavzema nasproti tej novi gospodarski povezanosti med Francijo in Veliko Britanijo. Tudi naglašajo Francozi, da je izjava napravila globok dojem na nemške vladne kroge ter jih zelo vznemirila
Prvi uspeh nove gospodarske pogodbe je že v tem da je Nemcem dokazala, kako prazna so vsa njihova prizadevanja, da bi med zaveznicama zasejali nezaupanje in neslogo. Dalje so v Londonu in v Parizu z novo pogodbo postavili nasproti nemški avtarkiji misel mednarodnega gospodarskega sodelovanja Pogodba pa nudi tudi nevtralcem izvrstne ugodnosti, ker jim daje možnost nakupa blaga v Franciji in Angliji ter otvarja ostalim državam možnost obširnega izmenjavanja blaga. Ne-vtralci bodo tudi pozvani, naj se poslužijo teh ugodnosti. To obliubo so Nemci takoj pograbili in se vsi ni hovi komentarji sučejo ravno okoli te tečke. Francozi pravijo, da nemškim komentarjem manjka vsaka objektivna presoja nove francosko-angleške pogodbe in jim vse njihove izjave narekuje le težka skrb, ker vidijo, da so in-
teresi Nemč?je v opasnost-' Zato se trudijo da bi prepričali ne toliko domačo javnost, kolikor ostali svet da je pog dba naperjena baš proti njemu V zvezi s tem pišejo o novi »Sveti alianci« in o novem gospodarskem Metternichu ter naglašajo, da si hočejo zavezniki s to pogodbo pocijarnrti ves svet. ustvariti nekak monopol, uvesti diktaturo cen in uvesti tako razdelitev dobrin, ki bo služila samo njih politični hegemoniji. Po nemškem mnenju morajo biti nevtralc: odslej pr pravljenja pritisk, ki bo ogražal ne samo nj:hovo nevtralnost, marveč celo njihovo suverenost. Vendar pa, kakor pravijo Francozi, dos^j s strani zaveznikov še ni priš'a nikakršna rrožnja. pač pa so se Nemci poslužili že tega sredstva in »Berliner Borsenzeitung« prav-, da bo Nemč ja s podrobno pozornos'jo parila, da-li se bodo nevtralci uklonili francosko-angleški igri in do kake mere.
Ako čitamo nemške proteste proti novi pogodbi, ni brez zanimivosti, da so v Ameriki sprejeli novo gospodarsko povezanost med AngVjo in Francijo z velikim zadovoljstvom. naglašujoč. da bo p~g~dfca onemogočila konkurenčni boj med zave-nea-ma ter zlasti zavrla boribo cen Pogodba je po mnenju Amer'čanov prišla ravno v oravem trenutku, ko anver uprava še'e išče sredstev, s katerim-' bi se zab^anile sunkovite fluktuaHie na blagovnem trTi Ravno z novo pogodbo bo omogočena nemotena svetovna trgovina vk*jub voini. Razen tega pa priznavajo Američani, da ima pogodba večji pomen nego vojaška in politična zveza.
rri angleške ribiške
ladje torpedSrane
London, 22. nov. s. (Reuter). Nemške podmornice so včeraj in predvčerajdnj m v Atlantskem oceanu v bližini Irske potopile tri manjše ribiške ladje; »Thomas Hum-kins« (300 ton), »Sea Sweaper« (330 ton) in »Delphin« (300 ton). Posadke vseh treh ladij so rešene. Vse tri so last rib ške družbe v Bostonu katere ravnatelj je izjavil, da se angleški ribiči s takimi nemškimi akcijami ne bodo pustli ustrahovati.
Zajet nemški parnik
London, 22. nov. a (Reuter). Neka angleška vojna ladja je snoči v bližini Islan-da zajela nemško trgovsko ladjo »Berta Fischer« (4000 ton). Izstrelila je nanjo v svarilo najprej topovski strel. Ko se ladja ni ustavila, jo je pričela angleška vojna ladja obstreljevati. Nemška posadka se je nato vkrcala v rešilne čolne, še preje pa je poskus la ladjo sama potopiti. Ladja je nato pričela goreti, čez nekaj časa pa je naletela na pečine, se popolnoma razbila in potopila.
Še en italijanski parnik zadel na mino
London, 22. nov. br. Angleška admirall-Leta je danes opoldne objavila, da je snoči italijanski parnik »Fianona« (6.600 ton) v bi žini kentske obale naletel na mino. Pri eksploziji je dobila ladja dve veliki luknji, •kozi katere je pričela vdirati voda v veli-
kih množinah. K sreči Je bilo na parn ku zelo malo tovora, tako da se je ladja sorazmerno dolgo časa sama lahko držala na površini. Parniku so takoj prihiteli na pomoč angleški vlačilci in reševalni čolni. Posadki parnika se ni nič zgodilo. Vlačilci so si vso noč mnogo prizadevali, da bi italijansko ladjo spravili v najbližjo angleftko luko.
Potopitev »TerukttnS Mara"
London, 22. nov. a (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil danes v Tokiu, da bo japonska vlada vsled potopitve parnika »Terukuni Maru« p od vzela primerne korake, čim bodo ugotovljene vse okoliščine katastrofe.
Parnik se je potopil včeraj tekom 40 minut. Na krovu je imel 177 mož posadke in 28 potnikov, med njimi 15 Angležev. Rešilni čolni in ladje so prišli pravočasno na pomoč, tako, da ni bilo smrtnih žrtev. Le dva člana posadke sta ranjena.
Angleška križarka
„Bettast" potopljena
New York, 22. nov. br. Tukajšnji »New York Times« je danes objavil od drugod še nepotrjeno vest, da je nemška podmornica v angleškem zalivu Firth of Forthu potopila angleško križarko »Belfast«. Križarka je bila ena najmodernejših angleških ladij.
Pregled gospodarske škode
New Tork, 22. nov. j. (United Press). »New York Times* prinaša v svoji zadnji številki obsežen pregled gospodarske škode, ki so jo doslej utrpele evropske vojskujoče se države. Glede doslej potopljenega brodovja objavlja list naslednje številke: od začetka vojne je bilo potopljenih doslej 118 parnikov, skupno 446.000 ton. Med potopljenimi parniki je bilo 59 angleških. 7 francoskih. 8 nemških in 44 parnikov raznih nevtralnih držav.
Angleški vojni cilji
v nemški luči
Berlin, 22 nov. AA. (DNB). V zadnji Številki časopisa »Berln—Rim - Tokio« se bavi dr. Kari Megerie z vprašanjem angleških vojnih ciljev. Svet pričakuje odgovor na to vprašanje. Megerie pravi med dru< gim: Anglija ne more govoriti o stvarnih vojnih c ljih. Njen cilj je imperializem. Nihče ne veruje, da gre Angliji za vojne cilje. ki jih razglaša. Dvajseto stoletje, ld Je videlo svetovno vojno in 20 let po' vojni brez stvarnega miru, dovolj dokazuje, da ni mogoče verovati v »nov; in boljši svet«, ki ga napoveduje Anglija, ko razglaša svoje volne cilje proti Nemčije. Razen tega je treba vprašati, ali je Evropa sploh naročila Angliji, naj objavi vojno, da bi ustvarila »nov: svete. Odgovor na to vprašanje je porazen. Na svetu je sedem velesil, med njimi vsaj štiri, to so Nemčija, Italija, Rusija in Japonska ki so najbolj naseljene in ki Angliji te naloge niso naiožle. Anglija torej ne more govoriti v imenu večine velesil. Niti nevtralne in male države niso pooblastile An<rlij"> izzvat vojno v Evropi ter ogrožati njihovo varnost gospodarstvo in trgovino zato. da U se s silo napravil nov svetovni red. ki bi odgovarjal angleškim interesom.
Megerie omenja popoln neuspeh, ki ga je Anglija dož vela. ko je hotela po vojni na-I praviti nov red oa osnovi enakopravnosti
ln sodelovanja. Namesto tega novega reda so bali evropski narodi vrženi v borbo, ki Je končala za zmagovalce in premagance z dolgo gospodarsko kr sao. 80 milijonov Nemcev, 45 milijonov Italijanov, 80 milijonov Japoncev in mnogoštevilni drugi narodi smatrajo za nedostojno, da bi živeli kot angleško-f ranooska manjšina. Anglija je trdovraten sovražnk življenskih pravic narodov. Nemčija je sedaj predmet angleškega napada.
Nemčija je v tem trenutku počaščena a tem. da jo Anglija smatra za najmočnejšo s:k>. To kar se danes dogaja Nemčiji, M se moglo jutri dogoditi Italiji, Japonski, Rusiji in nekega dne celo Zedinjenim državam, ako bi Anglija smatrala, da Je njen svetovni položaj ogrožen. Na listi Anglija se nahajajo na koncu koncev vsi mali narodi. Ta zavest o skupni usodi združuje vse male narode v sedanjem trenutku zgodovine. Revni mlad narodi želijo Istotako nov in boljši red. Ti narodi naj ostanejo na prostoru, ki sta ga jim določili narava in zgodovina. Edino tako, da velesile odfeto-p jo od svoje nadvlade v svetovni politiki, se nevarnosti svetovne vojne lahko v bodoče izognemo. Evropa je bila vedno sredstvo aa cilje Velike Britanije, toda Nemčija ne more obstojati brez Evrope.
Georg Elser — atentator
Nemška poCdJa navija, da ie duševni ode naonakov-skega atentata emigrant Oton Strasser, izvršilec kletni Georg Elser, zapletena pa v afero angleška vohunska
služba
Monakovo, 22. nov. t (DNB) Snoči je vodja nemških zaščitnih oddelkov in šef nemške policije Himmler objavil, da se je policiji posrečilo prijeti monakovskega atentatorja v osebi 36 letnega Georga El-serja. ki je 14 novembra, potem ko je dolgo časa vse tajil, dejanje slednjič priznal. Elser ie vzidal v steber bivše meščanske pivnice peklenski stroj, čigar eksplozija je bila regulirana 6 dni ali 144 ur v naprej. Zločin je pripravljal že od septembra. odnosno od oktobra 1938. V avgustu je vzidal žabo) z dinamitom. V noči pred 8 novembrom pa se mu je posrečilo vzidati peklenski stroj v pripravljeni zaboj. takoj nato je odpotoval čez Stuttgart in je hotel v Švico, a iz gotovih razlogov, se ie 7. novembra zopet vrnil v Monakovo Posrečilo se mu je. da je v noči med 7. in 8 novembrom neopazno prišel v pivnico, kjer se je prepričal, da peklenski stroj še gre. 8. novembra je še zajtrkoval v neki monakovski gostilni, v noči med 8. in 9. novembrom Pa je hotel blizu Konstan-ca pobegniti čez mejo. a je bil aretiran. Himmler tudi navaja, da je atentat organiziral Oton Strasser in da je to delo angleške tajne službe
Nova nemška razkritja
Berlin, 22 nov i. Nemška policija je dav: objavila poročilo, iz katerega je razvidno. da ie v delo zapletena angleška tajna služba Intelligence Service v Haagu. Uradno je bilo objavljeno, da sta bila 9 nov. aretirana šef angleške tajne službe za zapadno Evropo Bess in kapetan Stewens, ko sta hotela 9. novembra Pri Venlu na Holandskem prekoračiti nemško m?jo.
Strasser Elserja ne pozna
Pariz, 22. nov br. Nemški emigrantski pol tik Oton Strasser, ki se mudi sedaj v
Parizu, je danes izjavil novinarjem, da Elserja niti ne pozna in da sam nikoli ni bil član tako zvane »črne fronte«, kateri naj bi bil pripadal Elser.
Nemški politik Oton Strasser se je
rodil leta 1897 in se je kot mlad intelektualec takoj priključil Hitlerjevemu gibanju, ko je leta 1919 ustvaril skupaj s sedmimi tovariši svojo lastno organ.zaci-jo. Kmalu se je povzpel v prve vrste organizacije in leta 1925. je spadal med naj-odličnejše narodne socialiste. Po neuspehu v Monakovem L 1923. ko je bil Hitler zaprt, je Oton Strasser skupaj z bratom Ge-orgom in dr. Gobbelsom vzdrževal uporni duh v organizaciji. Bil je vedno na skrajni levici stranke in 'ko je stranka prišla na krmilo, 'se ta radikalni revolucionar nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da je stranka prevzela vlado.
Ko je bila v juniju 1934. odkrita velika zarota, ki so jo organizirali radikalni elementi narodno socialistične stranke proti Hitlerju in njegovim tovarišem, sta bila brata Oton in Georg kolovodje upornikov Dočim je bil Georg aretiran in obsojen na smrt, je Oton Strasser pobegnil v inozemstvo, kjer je z drugimi emigranti ustanovil črno fronto
Ta organizacija ie imela najprej svoj sedež na Češkoslovaškem, kjer je izda:ala liste ki so ostro napadali Hitlerja in njegov režim. Po septembrskih dogodkih 1938 je Oton Strasser odpotoval v Švico, kjer je nadaljeval svojo akcijo. Takoj po monakovskem atentatu so nemške oblasti zahtevale njegovo izročtev. toda tudi to pot se mu je posrečilo pravočasno pobegniti v Francijo.
Bazmere na češkem
Vsi češki cariniki na mefi in graničarji zamenjani
z nemškim osebjem
London, 22. nov. v. Današnji »Times« objavlja obširno poročilo nekega opazovalca o poslednjih dogodkih v Pragi. V poročilu navaja, da se je intervencija nemške policije izvršila v glavnem v noči 17. novembra. Borbe v dijaških domovih, preiskave in aretacije so trajale od 3. ponoči do 8. zjutraj, ko so oddelki policije in Ge-stapo zasedli poslopja vseh čeških visokih šoJ. Profesorje, docente in dijake so aretirali ter jib odgnali na igrišče Sparte, kjer so ji razporedili v posamezne oddelke. zasliševali in kjer so bile izvršene pozneje tudi smrtne obsodbe nad prvimi 9 češkimi študenti, ki so bili predsedniki posameznih akademskih organizacij. Nadalje so bili aretirani rektorji vseh visokih šol, vsi dekani in novi profesorji. S klinike je policija odpeljala tudi znamenitega kirurga prof. dr. Arnolda Jiraska. Med prvimi ustreljenimi študenti je bil tudi mladi dr. Matoušek, sin bivšega češkoslovaškega trgovinskega ministra Matouška. Policija je izvršila preiskave tudi na nekaterih srednjih šoiah in je bilo aretiranih tudi več srednješolcev. Večino študentov, kolikor jih niso med tem izpustili, so odvedli v koncentracijska taborišča.
London, 22. nov. p. Reuterjev urad poroča. da razmere v češkomoravskem protektoratu še vedno niso normalizirane. Aretacije se neprestane nadaljujejo Na meji protektorata so bih za-nenjani vsi carinski uradniki in graničarji češke narodnosti.
Neurath podal ostavko ?
London, 22. nov. o. (Ehtchanges Tele-graph). Angleški list poročajo, da je pro-tektor Neurath podal ostavko, ker meni,
da mu ni uspela naloga za pomirjenje češkega naroda, vendar ni pričakovati, da bi kancelar Hitler ugodil želji protektorja Neuratha.
★
Položaj v AvstrPi
London, 22. nov. v. Kakor poroča agencija Reuter, je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler danes popoldne v spodnji zbornici izjavil na tozadevno vprašanje, da se doslej še niso vrš li nikaki razgovori med angleško in francosko vlado, pri katerih naj bi se bilo obravnavalo tudi vprašanje restavracije Habsburžanov v Avstriji.
Iz zasedene Poljske
KraKov, 22. nov. br. General guverner poljskega ozemlja Frank je izdal vrsto novih odredb, k!i urejajo finančni položaj uprave tega ozemlja. Predvsem so nemške oblasti zaplenile vse premičnine in nepremičnine dosedanje poljske države. Nadalje je bilo odrejeno, da -*stane kot plačilno sredstvo v veljavi dosedanji poljski zlot.
Pariz, 22. nov. s. (Havas). Neka nemška potovalna družba je razposlala iz Berlina v nevtralne države, tako tudi na Madžarsko, plakate z napisom: »Posetite razvaline Varšave!« Temu nasproti ugotavljajo, da so nemške oblasti na drugi strani preprečile celo, da bi Rdeči križ iz Ženeve poslal najpotrebnejša zdravila, obveze itd., čeprav je znano, da vladajo v Var šavi sedaj obupne zdravstvene razmere.
Zakaj nemška vojska
še nI Izvršila napada
Po francoskem mnenju še ni povsem izpopolnjena, je pa kljub temu stalno pripravljena, da preide v ofenzivo
Pariz, 22 nov j. (Presse informations) Eden izmed vzrokov, zakaj Nemci oklevajo z ofenzivo na zapadni fronti, utegne biti po francoskem mnenju tudi pomanjkljivost v organizaciji nemške armade Dasi so Nemci v splošnem prepričani, da je njihova vojska močnejša in bolj moderno opremljena kakor armade zaveznikov. vendar zlasti organizacija njihove stalne vojske nikakor še nI popolna Letos ima nemška armada v svojih 54 divizijah samo 20 do 23 000 aktivn;h oficirjev med katerimi pa je 4000 do 6000 takih, ki so bili leta 1919 odpuščeni iz kadrske službe. Ce naj bi bila nemška vojska po številu častnikov tako dopolnjena, kakor je bila L 1914.. ali kakor je zdaj n. pr francoska vojska, bi morala imeti najmanj 35.000 do 40.000 aktivn b častnikov.
Prav tako se občuti v nemški vojski po francoskem mnenju pomanjkanje rezervnih oficirjev Glede podčastnikov ki predstavljajo odličen material je zanimivo študirati nemške vojaške revije, iz katerih se lahko razvidi, kako hudo krizo le Nemčija po letu 1932 preživela v obnavljanju svoje stalne vojske. V novembru 1938 je bilo pomankanje podčastnikov tako veliko, da so bile posamezne vojaške edinice skoraj nezmožne kake akcije.
V razdobju od 1919 do 1935 ni mogla Nemčija niti vpoklicati niti vežbati svojega moškega naraščaja Od leta 1935 na do prčetka vojne je normalno vežbala po 5 do 6 letnikov hkrati, kar pomeni 1.8n0 000 vojakov. Druga skupina njene vojske — večinoma rezervisti pripadajoči raznim tehničnim poklicem so služili v letih 1919 do 1935 trimesečni rok. tako da se le v celem izvežbalo še nadailnj-'h 8O0 000 m^* K temu ie treba prštetj še približno 50 000 biv«'"* avctrisiMb držav'*annv
Septembra 1939 torej Nemčija pri svojih 80 milijonih prebivalcev ni mogla postaviti več kot 130 divizij. Zaradi tega je zdaj v vojnem času prisiljena, da izpopolnjuje
svojo armado na tisto stanje, ki odgovarja številu njenega prebivalstva
Glede tehnične opreme nemška vojska ni mogla dohiteti zavezniških armad Njeni prvi lahki tanki so takoj spočetka Dokazali, da imajo prelahke oklepe, da so preslabo oboroženi in da je sistem gonilnih verig prelahko dimenzioniran Sledila sta dva nova modela tankov, pri katerih pa so bile dodane le malenkostne izboljšave. Zaradi tega je začelo vojno poveljstvo lani uvajati dva nova. dosti bolje oborožena modela tankov ki pa ob napadu na Poljsko še niso biil na razpolago v tolikem številu, da bi že tedaj lahko z njimi nadomestil: modela 3 in 4. Glede udarnosti se tudi novi tanki do mnenju strokovnjakov še zdaleka ne morejo primerjati n. pr. s francoskimi Nemško topništvo prav tako trpi na pomanjkanju aktivnega moštva in oficirjev ter materialnih rezerv Nemška »Reichs-wehr« s svojimi 100 000 možmi, ki jih je smela imeti do določbah versajskega miru. je imela samo 25 tODniških edinic s približno 400 oficirji Današnja nemška armada bi morala imeti z rezervami vred najmanj 650 artilerijskih edinic.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 22 nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 158. vojno poročilo:
V pretekli noči se na fronti ni pripetilo nič omembe vrednega.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 22. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na posameznih točkah zapadne fronte le slabotno topniško streljanje
Letalstvo je včeraj spet Izvršilo svoje izvidniške polete nad angleškim ozemljem vse do Scapa Flowa. Izvidniški poleti nad francoskim ozemljem so se razširili j» juž-
no Francijo. V svrho obrambe nemške
dni v akem številna lovska letate, ki pa niso prišla v stik s sovražnikom ia tudi protiletalsko topništvo v zapadnem obrambnem področju al imelo nobenega povoda za delovanje.
Topovski ogenj na fronti
Pariz, 22. nov. s. (Reuter). Nad zapadno fronto sta bili danes v zračni bitki sestreljeni dve nemški letali. Za tretje domnevajo, da je bilo sestreljeno nad Severnem morjem.
Nemška artilerija. je danes vzhodno od Saarbrttckena in pri' Bliesu s topovi vseh kalibrov obstreljevala francosko fronto v globini poldrugega kilometra za prvimi linijam:. Merodajni vojaški krogi mislijo, da utegne v vojaškem položaju na zapadni fronti priti do velike izpremembe, če nastopi mraz. Nemške čete so še'nameščene tudi v predelu med Holandsko in Renom, ter so stalno pripravljene na pohod. Mraz bi utrdil močvirnata tla na tem ozemlju.
Nemški bombniki nad Anglijo
London, 22. nov. s. (Reuter). Nemški bombn ki so se danes popoldne pojavili nad šetlandskim otočje. Metali so bombe ln streljali s strojnicami. V nekem mestu je bil letalski alarm, vendar je že malo časa pozneje sledil znak, da je nevarnost minila.
V južnem Essexu so stopili v ake jo protiletalski topovi, letal pa ni bilo opaziti.
Nemško letalo so opazili opoldne tudi nad ustjem Temze. Protiletalsko topništvo je otvorilo ogenj ter prisililo letalo, da se je dvignilo v veliko višino. Angleška lovska letala so nemško letalo zasledovala, nakar se je to spustilo prav n zko ter se skoro zadevalo ob strehe hiš neke vasi. Ko se je letalo oddaljevalo, so ga angleška letala še vedno zas^dovala.
Nem*ki bombnik ki je bil včeraj sestreljen ob kentski obali v bližini mesta Deal. -'e bil hidroplan, tipa Dorn er.
Neka angleška ladja je včeraj v Severnem morju rešila tri nemške letalce v zložljivem čolnu ter jih izkrcala v Angliji. Bili so očitno člani posadke enega izmet nemšk h letal, ki so jih v soboto in nedeljo opazili nad Anglijo.
London, 22 nov s. (Reuter). Današnji bombni napad na Setlandsko otočje ie izvedlo 6 nemških bombnikov Leteli so zelo nizko ter vrgli več bomb. ki pa niso napravile škode. Ves nap?d je trajal sam' četrt ure Protiletalsko topništvo je nem *ka letala kontno predalo Letala so odletela v vzhodni smeri.
'ral Gepratte f
Brest, 22. novembra AA. (Havas) Pod admiral Gepratte je nocoj umrl v starosti 83 let. Ko je izbruhnila svetovna vojna je bil pokojni Gepratte poslan v Dardane le. Posebno se je odlikoval 18. marca 1915 s svojo neustrašenostjo, ko je hotel Izvoje vati prehod skozi morsko ožino Dardanel« Tedaj je tudi napredoval v podadmlrala Po vojni je bil Izvoljen za narodnega po slanca v Finisteru, nakar se je umaknil v Brest. Bil je tudi član pomorske akade mije.
★
Pokojn'k je bil znan prijatelj na«ega naroda že izza svetovne vojne. Se pred nekaj leti je obiskal Beograd in je bil tedaj zelo počašSen od kraljevskega doma vlade in javnosti.
Ban dr. Subašič na obisku v Dalmaciji
Zagreb, 22 nov o Nocoj je ban dr. Su-bašič odpotoval na prvi uradni obisk v Dalmacijo ter bo prispel jutri v Split — Spremlja ga šef kabineta Sipuš ter predstojniki oddelkov dr Rasukin. inž. Pavešič in Kolar.
Upokojitev visokih oficirjev
Beograd, 22. nov. v. S kraljevskm ukazom je bil upokojen brigadni general Velj-ko Sapovič. Dalje so upokojeni polkovniki Djordje Petrovič. Mihael Lukanc. koman, dant ljubljanskega artilerijskega polka, in Konrad Tobis.
Legar v Osijeku
Osijek, 22. nov. o. V Osijeku se Je razširila epidemija legarja. Doslej je obolelo okoli 50 ljudi in sta dve osebi že umrli. Legar se 1e največ razširil v spodnjem mestu kjer so zaprli tudi nekatere javne lokale. Menijo, da se je legar pojavil zaradi pitja vode lz Drave, zaradi česar bodo čimprej skušali izkopati vodnjake v predmestju Pampas, od keder bi črpali vodo za mestni vodovod, ki dobiva doslej vodo še vedno iz Drave.
Neurje v Travniku
Travnik, 22. nov. o. V Travniku in okolici je divjalo pred snočnjim silno neurje s snegom in dežjem. Močna burja je podirala hiše in drevesa ter odnašala strehe, vrata, dimnike in opeko. Mesto Travnik je bilo hudo prizadeto ker je vihar porušil mnogo streh ter razmetal po ulicah opeko V mestnem parku je podrl veliko jablano, ki je padla na streho poslopja sreskega sodišča ter jo močno poškodovala. Na mnogih krajih so bile potrgane telefonske in brzojavne žice. Povzročena škoda je znatna.
Iz* državne službe
Beograd, 22. nov. p. Premeščeni sta učiteljici Marija Pahor ia Skaručne ter učiteljica Marija Polak iz Celja, na šolo za defektno deco v Ljubljani.
Premeščen je k carinarnici na Rakeku carinik 8. pol. skupine Stevan Pekič iz Ljubljane.
Iz Hrvatske nogometne zveze
Zagreb, 22. nov. o. V hrvatski nogometni zvezi je prevzel tajništvo Ivo Sušte namesto dosedanjega tajnika Bogdana Čuvaja, ki je odstopil.
Tekme med beograjskima in zagrebškimi klubi
Zagreb, 22. nov. o. Hašk se je dogovori za dve tekmi z beograjsko Jugoslavijo in sicer 3. decembra v Beogradu ter 8 decembra v Zagrebu, Gradjanski pa za dve tekmi z BSK in sicer 3. decembra v Zagrebu in 10. decembra v Beogradu.
Angleški vojni minister
o vojaškem položaju
Ekspoze Hore Befishe v parlamentu — Milijon mož
v AngSIji pod orožjem
London, 22. nov. s. (Reuter) Vojni mi-Hore Belisha je podal danes pred parlamentom svoje redno poročilo o vojaškem položaju. Uvodoma je izrekel priznanje poljski armadi ter izjavil, da so vojaške operacije na Poljskem olajšale zaveznikom priprave na zapadni fronti. Francoska vojska se je lahko koncentrirala in tudi angleška armada je lahko nemoteno zavzela svoje postojanke. Sedaj ae poljska armada reformira v prijateljski zemlji in kakor magnet privlačuje Poljake s vseh delov sveta. Duh poljskega naroda ni bil izgubljen v pepelu poljskih cerkev, vasi in mest.
Angleška ekspedicijska vojska je štela v času ko je podal svoj zadnji ekspoze, 108.000 mož. Od tedaj dalje je prišlo vsak teden nekaj novih tisočev in do pomladi bo angleška vojska še nadalje pomnožena ter ojačena z novo vojno opremo. Ojačevala se bo stalno naprej do končne zmage. Sedaj je že skoro milijon mož v Angliji v vežbi. Med njimi Je 85.000 prostovoljcev.
Maginotova linija je merilo za dolg, ki ga mora plačati vsak svobodni narod za svojo varnost. Franciia je zgradila Magi-notovo linijo kljub finančnim težavam Medtem ko mora Nemčija braniti samo 200 milj svoje meje, je morala Francija računati z možnostjo nemškega napada na črti. dolgi 700 milj, od Severnega morja dalje proti jugu. Sektor, ki je trenutno odrejen angleški armadi, po veličini seveda nI v primeri z Maginotovo llnllo, vendar je bil opremljen v naprej z utrdbami. To delo so naši vojaki po svojem prihodu dovršili ln izboljšali. Opravili so svojo nalogo z voljo. Oprema armade je zahtevala ogromne količine živeža ln oblek. Skladišča armade so razdeljena v daljavi več sto milj. V začetku vojne je angleška ekspedicijska voj-
ska porabila za transporte 500 ton petroleja dnevno.
Angleška armada stalno narašča. Vsak teden jI je dodanih 300 rezervnih oficirjev ln 7000 oficirjev je napredovalo iz vrst moštva. Ob priliki nedavnega obiska na fronti sem dobil ohrabrujoč vtis o pogumu in razpoloženju angleških čet, katerih zdravje je izvrstno. Procent bolnih je manjši na fronti nego doma. Vsak dan nas najde močnejše, tek časa pa nima istega učinka na sovražnikovo gospodarstvo. Ce hoče sovražnik zmagati, U moral prodreti skozi obrambne postojanke zaveznikov. Napad na te pričakujemo z zaupanjem. Z naše strani si lahko dovolimo, da izberemo najugodnejši trenutek. Nobene needinosti ul v naših vrstah in nobenih nasprotujočih rt sklepov. Naša strategija Je določena v naprej in ravno tako tudi izid vojne.
Vodja opozicije Attlee je izjavil, da je zadovoljen z ekspozejem vojnega ministra, hotel pa bi močnejšega zagotovila, da bodo vsi viri, ki so Angliji na razpolago, primerno izrabljeni. Sedaj o tem ne more biti razprave, toda v novem zasedanju parlamenta bo stavil v imenu delavske stranke predlog za tajno sejo parlamenta, na kateri bodo ta vprašanja proučena.
V istem smislu je govoril v imenu liberalcev poslanec Lorris.
Podtajnik za zunanje zadeve Buttler je izjavil na neko vprašanje, da vlada upa, da bo mogoče povečati trgovinski promet z Italijo. Sporazum med angleško in italijansko vlado določa ustanovitev stalnega mešanega komiteja ki bo proučeval vsa trgovinska in finančna vprašanja, ki zanimajo cbe državi ter stavil obema vladama v vsakem primeru odgovarjajoče predloge glede ukrepov, ki naj jih pod vzameta.
Por©*?ta nate II. izdale:
Ostrejše oblike vojne
Zavezniki ne izključujejo možnosti, da se bodo kmalu začele obojestranske živahnejše operacije
Basel, 22. nov. z. »Baseler Nachrichten« so danes objavile daljše poročilo lz Londona, v katerem ugotavljajo, da so sedaj angleški politični krogi v resnici prepričani, da se Je doba čakanja na fronti končala. Včerajšnje Chamberlainove napovedi ostrih represlij proti Nemčiji zaradi novih metod v pomorski vojni, izredna poostritev kampanje angleškega tiska proti Nemčiji, kakor tudi poročila hi ugotovitve vojaških strokovnjakov največjih angleških listov kažejo, da Je treba računati z možnostjo, da bo sedaj vojna izbruhnila v vsej svoji ostrosti. Mnogo se čuje, da bodo sedaj zavezniki spet prešb v ofenzivo in povzeli iniciativo tudi v zraku.
Razširjenje nemške blokade tudi na izvoz nemškega blaga vsekakor ne bo edini ukrep, ki ga bo izdala Anglija v borbi proti Nemčiji Nemčija se je sicer doslej ponašala, da Je v zraku v premoči, in so se zato v Londonu čudili, zakaj ne prevzame inicijativo na tem vojnem področju. Londonski krogi na-glašajo, da se bo zavezniška letalska sila v borbi proti sovražniku gotovo bolje obnesla, kakor se je nemška v borbi proti angleškim ladjam.
Pariz, 22. nov. z. V zvezi z ogražanjem nevtralnih Interesov na morju ter s pre-kršitvami nizozemske, belgiiske in švicarske suverenosti po nemških letalih, opozarja »Temps«, da se bodo te nevtralne države odslej očitno morale braniti z oboroženo silo proti takim prestopkom. Neko nemško letalo je bilo na Nizozemskem že sestreljeno. Švica in Belgija sta se doslej zadovoljevali sprotesti v Berlinu, nemška akcija pa kaže, da še niso dokončno opu-9čeni načrti nemšega vrhovnega poveljstva, da bi Nemčija udarila na Francijo preko Nizozemske in Belgije. Za to govori tudi okoliščina, da se nemško vrhovno poveljstvo še zmerom ni odločilo za prezimovanje.
hoče Anglijo popolnoma blokirati
Kodanj, 22. nov. o. Berlinski dopisnik lista »National Tidende« poroča iz nemških merodajnih krogov, da bo vojna na morju postajala čimdalje ostrejša. Ukrepi proti vsem angleškim lukam bodo postali tako nevarni, da bodo vse ladje prevzele največji riziko, ako jih bodo hotele premagati. Nemčija je danes obsolutno odločena, da odreže Anglijo od vseh drugih držav. Dopisnik poudarja na koncu, da trdijo v Ber-'inu, da imajo pripravljeno še drugo orožje za tako borbo.
Dve podmornici potopljeni
Pariz, 22. nov. br. Agencija Havas Je nocoj ob pozni url objavila, da je neki francoski rušilec v zadnjih 24 urah potopil dve nemški podmornici.
Vojna v zraku
7 nemških in 3 zavezniška letala sestreljena
London, 22. nov. sj. (Reuter.) Nad za- j padno fronto so bili danes zelo živahni letalski boji. Sedem nemških letal Je bilo | sestreljenih. Eno od njih, bombnik tipa Heinckel, je sestrelil angleški pilot ter je nemško letalo padlo na belgijsko ozemlje. Francoski letalci so sestrelili med drugimi trt letala tipa Messerschmidt, četrto Iste znamke pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ftancozl so izgubili v borbah dve Izvidniški letali, Angleži pa nobenega.
Angleška letala so v ponedeljek ln torek Izvedla uspešne izvidniške polete nad Nemčijo ter so preletela mesta Stuttgart, Frankfurt, Hamburg in Bremen.
Nemška bombna letala, ki so danes izvedla napad na Setlandsko otočje, so pil : tem uničila eno angleško vodno letalo, j Posadka 7 mož se je komaj rešila. Eno 1
Izmed nemških letal je na begu puščalo za seboj dim, tako da mislijo, da je bilo najbrže zadeto.
Bruselj, 22. nov. br. Agencija Belga poroča, da je padlo danes na belgijsko ozemlje neko nemško vojno letalo. Letalo so sestrelili Francozi v borbi nad obmejnim francoskim ozemljem. Oba letalca sta se rešila s padali. Letalo je treščilo na tla v bližini belgijskega mesta Thorn.
Prekinitev prometa med Anglijo in Holandsko
Haag, 22. nov. br. Pomorski promet med Nizozemsko in Anglijo je bil zaenkrat prekinjen. Nizozemska vlada je svetovala pa-roplovnlm družbam naj zaenkrat sploh
nobene ladje ne puste iz inozemskih luk. ★
Nov začasni sedež
poljske vlade
Pariz, 22. nov. br. Poljska vlada je danes zapustila Pariz in se preselila v svoj novi
začasni sedež v Angers.
*
Stevens in Best
Berlin, 22. nov. AA. (DNB). Člana »Inteligence Servicea«, ki sta bila aretirana in katerih zasliševanje se je že začelo, sta Richard Henry Stevens in Sigismund Best. Prvi se je rodil 1893 v Atenah. Od leta 1909 do 1911 je obiskoval v Heidelbergu nemško angleško šolo. Od leta 1913 do 1930 je bival v Indiji. Nato se je nahajal v raznih službah Intelligence Servicea v Evropi. Best se je rodil v Angliji 1885. Za časa svetovne vojne je bil v službi obveščevalnega urada angleškega generalnega štaba.
Položaj v Pragi
Praga, 22. nov. p. Sedaj tudi uradno potrjujejo, da je bilo zaradi demonstracij dne 15. t. m. aretiranih v Pragi 1.200 ljudi, ki so bili vsi odposlani v koncentracijsko taborišče. Imena 12 ustreljenih Cehov doslej še vedno niso bila objavljena. Zato se mnogoštevilne osebe iz vrst družin aretirancev obračajo na oblasti za pojasnila v zvezi s aretacijami in justifikacijamL Uradno izjavljajo, da so vsa taka vprašanja nepotrebna, kakor tudi vsi poizkusi intervencij v korist aretirancev.
Beležki, ki so jo objavili vsi list v protektoratu pravi, da je samo po sebi razumljivo, da izkazuje češko prebivalstvo kakor tudi nemško čast simbolom nemške države. Izkazovanje časti se ima izvrševati ob priliki sviranja nemške himne in Horst Wesse-love pesmi, ali kadar se nosijo v pohodu ali kako drugače pokažejo zastave nemške države, vojske in narodno socialistične stranke. Pozdrav se ima izvršiti s snemanjem klobuka ali dviganjem desne roke.
Včeraj je korakal v svečanem sprevodu po praških mestnih ulicah nemški policijski polk, ki je bil zadnje dni poslan v Prago. Polk je korakal skozi mesto na Vaclavske Namčsti, kjer je defiliral mimo državnega tajnika dr. Francka, češko občinstvo, ki ga je bilo zelo malo, je pozdravilo polkovo zastavo po predpisih.
Sest bivših češkoslovaških oficirjev Je bilo obsojenih na zapor od 3 mesecev do enega leta, ker niso izročili oblastem orožja. Orožje so skrili v ventilacijski odprtini praškega računovodskega urada in sicer eno rusko vojaško puško, dve karabinki, več revolverjev in municije. Skrivališče ao odkrili že pred dvema mesecema.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladno in povečini jasno vreme v prlmorju. Polagoma se bo vreme na zapadni polovici države in v severnih krajih zboljšalo in se bo tu pa tam zjasnilo. V južni polovici države bo ostalo oblačno in bo tu pa tam deževalo ali pa snežilo.