Iz dnevnika malega Šiškarja
Torek
Zadnjič smo v šoli pisali prosti spis. Ker se ata največkrat pogovarja o isestan.kih, sem jaz svojeročno obdelal kar to temo.
Torej: Sestanek je dogadek, ko več Ijudi sede za mizo in se pogovarja. Kadar je mniza zelo veliika, rečemo temu tudi seja. Ven-dar je z mizarai danes težko, ' zato zadošča tudi ena manjša in dva ducata stolov. Stole si lahko sposodimo in ,ni nujno, ;da so tudi udobni. Prav-zaprav so najboljši takšni brez naslonjal, ker Ijudi na njih začne hitro boleti križ.
Če imamo stolov veliko, mizo pa le eno sa-mo in še to majčkeno, stvar urediono tako, da za njo sede tisti, ki je kriv za sejo. Vendar ljudje neradi sedijo sami za mizami, ker je to preveč podobno učiltiici, zato so že pred dav-nimi časi izumili delovno •predsedstvo. To sta dva ali trije občani, ki si jih vodja zapiše na liste^k, jih predlaga in nato vpraša obcinstvo, kido je za.
Nato delovno predsedstvo sede za tisto mi-zo in ves čas mršči obrvi ali pa le pametno zre v dvorano, ikar ima skoraj enak učinek.
Na sestanku ali seji mora nekdo začeti. Za to je najbolj primeren tisti, ki sestanek skliče. ¦ Ker pa ni od muh, če ti uspe zbobnati v dvo-rano par ducatov državljanov, že ne moreš reči sarao »dober dan, lomimo ga, danes moTamo ugotoviti, zakaj«, ali ka| podobnega, ampak je treba imeti uvodno besedo. Včasih rečemo te-mu tudi  referat.
Referat je težko napisati. Treba je opredeliti vse vsebinske, zgodovinske in razredne raz-sežnosti problema, kajti nevarnost je, da bi Ijudje stvar preveč poenostavljali. To pa ni dobro, vendar nekateri teoretiki vseeno meni-jo, da referati, ki so dolgi več kot tri ure, niso prirooni, ker je občinslvo potem zelo težko buditi.
Avtor referata mora kakopak svoje delo sam iprebrati, kajti ne bi bilo resno, če bi uvod-no besedo brala Milartka Bavcon — čeravno ne-kateri trdijo, da ima trikitridesetkrat lepši glas kot večina siceršnjih govornikov.
Ker sejalci prejmejo referat že z vabiloai, lahko budno spremljajo, kako govornik podaja besedilo. Tu seveda sploh ni nujno, da tudi v resnici vsi berejo; dovolj je že, da obračajo liste tako kot ostali — to pa je z malo vaje lahko doseči.
Ko j€  referat prebrain, je  sestanka že sko-raj kanec. Treba je Je počakati, da nekaj raz- ¦ pravljalcev pove, da stno že dovolj govorili ter da je že čas, da tudi kaj storimo, nato. pa odi-demo lepo domov.
Na nekaterih sestankih so v preteiklosti sprejemali tudi sklepe, vendar je sedaj v ve-ljavi ^klep, da je sklepov dovolj in da jih je treba le še uresničevati.
Treba je poudariti, da so sestanki lahko ze-lo koristni, saj so, recimo, ravno na enem iz-med sestankov 'UgotovMi, da iimamo — preveč sestankov.
Takšen je bil torej moj spis. Jutri mora priti Tnama v šolo! Ne vem, zakaj ...