'nštnina platana v gotovini. STE' . 91, V LJUBLJANI, sobota, 23. aprila 1927. Posamezna številka Din 1 — Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. Neotnrisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. x Nastop dr. Odiča. litilT^ d*vna slovenska strankarska posta) 8 ^ za,3rec^a že tako daleč, da je pota a Z-a Ua^e strankarje naravnost sve-sptof^°st, da nikdar ne priznajo na-teinvej stran^i »iti ene dobre stvari, dajo p’i° vedno vehementno napaslo venci na^si 80 ti napadi tudi v škodo včasih tkn narodu' Zakaj ie n’ pr' Drnti 7n v *elo rohnel liberalni tisk trieni n0'fSn,i.Ci? Ker je bil proti elek-veg Samn ra Ne in stokrat ne! Tem-klerika| ° -73*0’ lter s0 za Završnico ših str C! ln.so Po premišljeni logiki na-no Proti t^6V morali l>iti liberalci nuj-'atno ra2n ,danes prav tako! Če či-voljJne nra '.z'ave Proti uvedbi splošne P°tem ie .Vl?® v gospodarske zastope, da so Za to * *u glavni argument ta, strani pa pokajo klerikalci. Na drugi da se ravna p0 zel° dosti volje, Zato je tem bolj m&^nem načelu-hrvatskega radičevca dr. nastop riborski oblastni skupščini. Tudi"^.* Odič je kot radičevec oster in neupogljiv “asprotnik SLS, toda ne iz poklica ali Pa iz prazne liberalnosti, temveč iz na-e a in prepričanja. Zato pa tudi na-Protuje SLS ravno tam, kjer je ona po tam°k?pn mneniu škodljiva, ne pa tudi Kot’ JL-M® n^eno de,° narodu v korist, videl lven človek pa je dr. Odič ^ost 'oMastn^S"0 trudi za-usPeš' 'm to, da bodo imele®,,/11 sPozna,Je f veljavo le, če se Slih skupščin za njo zavzeli in bo’ j® Podali javnosti dokaz o složnosti ob-stQih skupščin, ne pa, če bo videla jav-da so oblastne skupščine samo fo-za medsebojne prepire. In ker je gum'd6 yse to spoznal, je imel tudi poza obl*«? V oblastni skupščini glasoval lastno.« 1 Prora2im in za zaupnico ob-^siunir11! u ter v interesu celote efekte 3 113 VSe cene strankarske St kazale‘v ^ ^rvatski radičevec jasno po-slancem,Se^a.na.Prednim oblastnim po-iialoga oblastne? n^illova dolžnost. Ni pritožuje čez tiktivnoSlaQca v tein’ c‘a se nem fingira svojo dellvr>r°raeuna’ a obe’ logov, ki so vsled notorlG® koP° Pred' šibkosti oblastnih samouprav tinan6ne Ijivi. Enako ni naloga oblastne^1'' slanca v tem, da paradira s svojim or°m o potrebi resnega dela, a sam ž presnimi demagoškimi govori ovira na”0 del° skupščin. Pač pa je zas?f. hlastnega poslanca v tem, da da ^ v®s »voj vpliv pri svoji stranki, sarnoupra”11 P()dpre delo oblastne *ne vla(je v ln izvojuje od centralno gof Iln več pravice. Tega se pa kritizip ,v° ne more doseči s samim nw"om°jblaStnega odb°ra’ Se £ »Vi. dr. O«. ^IZZooZ’ ie časih u P°sebn0 umesten v današnjih San do^d0?'iVljamt naravn°st nezasli-skocioS 8lrankarSke Z.as'eP^no8ti. tu ven«! Jnos‘> da m v vladi nobene 810-SD<5 stranke, ker ni to dano slavni fcoj ’ ie naravnost klasičen primer po-nesPosobnosti te stranke. Kaj pa vendar SDS od tega, če ni SLS v up9n. Ali je morda vsled tega njeno se? ie’ da pride v vlado le za vinar bolj-Sl0 din efekt tega nelepega izrinjenja encev iz vlade je vendar samo ta, A]: imeli Slovenci še manj besede. se mar tega veseli SDS? k0viJ6"1 ,se zlas,i v>di, kako silno krat-Wn« in mto slaba je politika, ki jo UJe* s'amo sleP° strankarsko so-vo. Da pa se bliža konec tudi tetj Kombinacije o izpopolnitvi vlade. Beograd, 23. aprila. Da bi se udušilo nerazpoložen je v vrstah današnje vladne koalicije, specielno med onimi poslanci, ki so spočetka simpatizirali z današnjo vlado, se je včeraj v dobro poučenih krogih trdilo, da bo razen popolnitve izpraznjenih resorov v novo vlado vzeti tudi nekoliko državnih podsekretarjev, dasi ni za te mesta v proračunu nič predvideno. Včeraj popoldne se je v vladnih krogih trdilo, da ni verjetno, da bi se ustvarila tri podsekretarska mesta, to bi liilo v ministi-stvu za šume in rudnike, ministrstvu notranjih del in ministrstvu za agrarno reformo. Podsekretarsko mesto v ministrstvu za šume in rednike naj bi dobil radikal, v ministrstvu notranjih del demokrat in v ministrstvu za agrarno reformo musliman. Na ta način naj bi se popolnila celokupna vlada in vlada misli, da bo tako popolnoma zadovoljila vse one, na katerih pomoč v tem momentu reflektira. Radikalen del vlade zastopa mnenje, da bi 0b tej priliki bilo treba najbolj upoštevati radikalni center, ki pravzaprav ni zastopan v današnji vladi. Zato se misli, da bi demokrati ne dobili nič od teh resorov. Z druge strani je pa Demokratska zajednica sklenila, da o priliki popolnitve vlade zahteva zase vsaj še dva resora, ki bi jih odstopila Hrvatom iz Demokratske zajednice. V tem pogledu se delajo razne kombinacije. Kot najuspešnejša kondidata se imenujeta dr. Grga Angjelinovič in dr. Ivan Ribar, bivši predsednik Narodne skupščine. Iz vsega tega je razvidno, da pride lahko v vprašanju popolnitve izpraznjenih mest do nesporazumljenj v današnji vladi. Kar se tiče muslimanov, je treba omeniti, da reflektirajo ti še na eno mesto v novi vladi, ker se mnenja, da JMO ni pravilno zastopana v sedanji vladi, kjer ima samo en resor in je še ta manj pomemben. — Potemtakem se bodo tudi muslimani zavzeli za to, da dobe še eno mesto in sicer ministrstvo za izenačenje zakonov. O vseh teh vprašanjih se bo razpravljalo za časa velikonočnih praznikov, ker se v vladi dela na to, da se ta dovolj težka in komplicirana vprašanja spravijo z dnevnega reda in bi vlada lahko bila končno urejena. DEMOKRATSKA ZAJEDNICA PROTI VSTOPU MAKSIMOVIČA IN UZUNO-VIČA V VLADO. Beograd, 23: nppHa. Včeraj se je mnogo govorilo o eventualnem vstopu Bože Maksimoviča in Uzunoviča v vlado. Zdi se pa, da bo to vprašanje zelo težko rešili, ker smatra Demokratska zajednica s svoje strani, da bi vstop Bože Maksimoviča v vlado otežil položaj današnje 'dade. Demokrati smatrajo za potrebno, da ostane Maksimovič nekaj časa izven vsace kombinacije, vsaj tako dolgo, da se vidi, kako bo deloval Maksimovičev odstop na široke sloje naroda. Ako bi se Maksimovič vrnil v vlado, bi desa-vuirala Demokratska zajednica samo sebe, ker je vložila proti njemu obtožnico, za katero je glasovalo veliko strank. Kolikor se je moglo včeraj popoldne ugotoviti iz razgovorov z uglednimi člani Demokratske stranke, je Demokratska zajednica mnenja, da bi povratek Bože Maksimoviča pomenil otežkočenje položaja ministrom Demokratske zajed-nice in zato bodo vztrajali na tem, da se vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado spravi z dnevnega reda za daljši čas. demokratska ZAJEDNICA TUDI PROTI VSTOPU SLS V VLADO. Beograd, 23. aprila. Včeraj se je v ku-loarjih Narodne skupščine razširilo med poslanci Demokratske stranke vdč verzij v pogledu SLS. Demokratska zajednica stoji na stališču, da ni moči SLS jemati 'fč v kombinacijo, ker je ta s svojini vstopom v vlado Nikole Uzunoviča kršila sporazum, ki ga je imela z Demokratsko zajednico. Zato smatra Demokratska zajednica, da se ne more nihče več iz sedanje vlade iz solidarnosti do Demokratske zajednice angažirati za povratek SLS v vlado. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 23. aprila. Od 11.10 do 1. popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki so se je udeležil vsi ministri, ko- politiki, dokazuje dr. Odičev nastop in zato ga registriramo z zadoščenjem. Upamo, da bodo tudi slovenski radidev-ci nastop hrvatskega radičevea posnemali. likor jih je še v Beogradu. Na tej seji se je razpravljalo o posojilu, ki ga je sklenila Hipotekarna banka s skupino Seligmanom et Co. v Ne\vyorku. To posojilo znaša 12 milijonov dolarjev in bi se obrestovalo s 7 odstotki z emisijskim kurzom 78 na rok 30 let. To posojilo naj bi se uporabilo za potrebe mestnih občin in otvoritev hipotekarnih bank v Zagrebu in Ljubljani. Beograjska občina ne zahteva nič od tega posjila, ter sklepa posebej posojilo 4 milijonov dolarjev’. Nato se je govorilo o resornih vprašanjih, a politična vprašanja se bodo pretresala šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih. POGAJANJA ZA UREDITEV MADJAR- SKEGA PRISTANIŠČA NA REKI. Budimpešta, 23. aprila. V trgovinskem minsitrstvu so se začela pogajanja v vprašanju madjarske svobodne cone na Reki. Madjarska delegacija bo odpotovala prihodnji teden v Rim in se bo lam popolnoma samostojno pogajala. Delegacija je pooblaščena od vlade, da sklene sporazum brez predhodne odobritve vlade. — »Az Est« doznava, da je jugoslovenski minister za trgovino in industrijo že dal navodila generalni direkciji jugoslovenskih železnic, da zaradi znižanja tarifov za prevoz madjarske-ga blaga preko Jugoslavije prične pogajanja z madjarsko železniško upravo. CENA BEG PRI MARINKOVIČU. Beograd, 23. aprila. Včeraj je sprejel minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič na daljšo konferenco alban-sksgga poslanika Cena bega. Istotako je bil pri Marinkoviču na daljšem razgovoru grški poslanik. grški MONARHISTI GROZE Z DRŽ. PREOBRATOM. Atene, 23. aprila. Venizelos je izjavil dopisniku lista »United Press«, da vprašanje oblike vladavine v Grški še ni definitivno rešeno, ker je rojalistična stranka Še vedno močna in ako dobi večino, je naravno, da bo obnovila monarhijo. Poleg generala Pangalosa, ki dela z vsem svojim vplivom na to, da vrže današnjo vladno koalicijo, deluje v tem pravcu tudi bivši minister Kondilis, ki je sklenil, da pokliče v Atene delegate provincialnih mest in da napravi državni prevrat. Zagrebški novinarji proti Radiču. Zagreb- 24. aprila. Glede na izključitev novinarjev iz zagrebških oblastnih skupščinskih sej se bavijo današnji listi z vprašanjem napada na tisk in obsojajo ostro ta korak oblastnega predsedni-štva. Zagreb, 23. aprila. Zaradi žalitev, ki so padle v zagrebški oblastni skupščini od skupščinske večine na seji 21. t. m. na račun tiska in novinarjev, a istotako zaradi izključitve novinarskih poročevalcev iz skupščinskih sej, je imela zagrebška sepcija JNU .izredno odborovo sejo, da protestira proti tem žalitvam in proti omejevanju tiska in novinarstva. Vsi časniški poročevalci, ki so prisostvovali seji oblastne skupščine, so izpovedali soglasno, da je Stjepan Radič v svojem govoru o oblastnem proračunu v resnici nazval tisk za »hrpo smeča (smetišče), a Predavec je nazval za časa tega govora z medklicem novinarje »piskarala (pisune). Energično zavračajoč te žalitve in nedostojne napade, je sklenila v imenu vseh svojih članov in poročevalcev inozemskih listov sekcijska uprava na svoji seji v soglasju z vsemi uredništvi zagrebških dnevnikov soglasno, da ne bodo listi tako dolgo, dokler ne dasta Stjepan Radič in Predavec tisku in novinarjem primernega zadoščenja, prinašali nikakih njihovih izjav, obvestil in poročil o njunih govorih. Hkrati se je sekcijska uprava obrnila na vše sekcijo JNU v državi, da se kolegialno priključijo tej sekciji in da store pri vseh uredništvih korake, da naj postopajo solidarno z zagrebškimi uredništva. V stvari izključitve novinarjev od prisostvovanja na seji oblastne skupščine bo sklepala sekcija še na redni odborovi seji, ki se bo vršila v nedeljo 24. t. m. SOVJETI SE POGAJAJO Z ZVEZO NARODOV. Riga, 24. aprila. Berlinski sovjetski veleposlanik Krestinski je izvestil Sovjetsko vlado o svojih pogajanjih s švicarskim Zveznim Svetom o sodelovanju Sovjetske Rusije v Ligi narodov, WRANGLOVI PUSTOLOVSKI NAČRTI. Beograd, 23. aprila. Včeraj je prispel sem preko Madjarske in Dunaja general Wrangel. Ta prihod je vzbudil v javnosti veliko zanimanje. V diplomatskih krogih se trdi, da je Wrangel prišel v Beograd v misiji, da ponovno zbere svojo vojsko, ki naj bi se udeležila borbe proti boljševikom na strani Anglije in Severne Kitajske. Ta verzija se je trdovratno vzdrževala v nekaterih diplomatskih krogih in je izzvala veliko vznemirjenost v vrstah ruskih beguncev; ki ne odobravajo Wranglovega delovanja. PRED EKSPOZEJEM GROFA BETU LENA. Budimpešta, 23. aprila. V vladnih strankah ne vlada edinstveno stališče glede odnošajev Madjarske do Italije in zato se z velikim zanimanjem pričakuje ekspoze grofa Bethlena o njegovem potovanju v Rim. Ta ekspoze bo imel Bethlen pred odborom za zunanje posle. MINISTRI NA POČITNICAH. Dubrovnik, 2*3. aprila. Včeraj je prispel sem minister dr. Srskič, ki bo danes sprejel poročevalce raznih listov in jim dal izjavo o politični situaciji. SuŠak, 24. aprila. V Sušak je prispel minister za šume in rudnike dr. Kuma^ nudi in se nastanil v hotelu »Jadran«. Proračun ljubljanske oblastne skuošfine soreiet. Včeraj se je yršila od 10. ure dopoldne pozno v noč sedma seja letošnjega zasedanja ljubljanske oblastne skupščine. Tudi tej seji je prisostvoval vel. župan dr. Fran Vodopivec. Sejo je otvoril predsednik dr. Marko N a, tlačen, ki je najprej prečital 41 predlogov poslancev in 'ih odkazal posameznim odsekom. Sledi glavna točka denvnega reda: specialna debata o proračunu lju-Mjanske oblasti. pebata je bila razdeljena na štiri dele. Prvi del debate je obsegal poglavja o splošni oblastni upravi (stroški skupščine, urad-ništvo m ostala uprava), o prosveti ter raznih stroški - in pr računskih rezervah. Ker nam žal primanjkuje prostora, da bi objavili celoten potek seje v vseh podrobnostih, se omejujemo le na izvlečke iz najvažnejših govorov ter opuščamo opise vseh številnih razburljivih, pa žal tudj neploiiuih incidentov. REFERENT PROF. EVGEN JARC je utemeljeval najprei izdatke za upravo, nato pa je prešel na poglavje o prosveti ter izvaja 1: Mislim, da moramo vsi skrbeti za naše kulturne institucije. Naše ljudsko šolstvo stane državo 64 milijonov na leto. Ako dodamo mi 250.000, potem izvršimo le svojo dolžnost za širjenje ljudske osnovne izobrazbe. Preskrbeti moramo za knjižnice, predavanja itd. Nam ne bo treba skrbeti za nn-alfabetske tečaje kakor na Hrvatskem. Naši ljudje znaio -brati, .naši ljudje imajo samo željo ohraniti in uglobiti svojo duhovno izobrazbo. Kar se tiče pospeševanja prosvete »ploh, mislim, zlasti -na podpore revnemu dijaštvu. Sam sem profesor na gimnaziji in vidim, da današnje dijaštvo ni več' tako dobro, kakor je bilo pred leti. Vzrok temu je, da naš kmet ne pošlje več -svojega sina študirat. *Na žalost moramo konstatirati, da one brihtnosti, ki je bi,la prej v našem dijaškem naraščaju ni več. Skrbeti bomo morali za to, da bo mogel poslati tudi kmet svojega sina v šolo. On je vedno poslal v mesto samo ♦ nega izmed svojih otrok in sicer najbolj .uadarjeaiega izmed -njih. Radi tega je bila tudi povprečna nadarjenost šolske mladine toliko večja kakor danes. Mislim, da se bo znesel: uporabil za podpore revnemu dijaštvu, za napravo dijaških kuhinj, da se tako -omogoči študij tudi .revnejšim slojem in da se s tem dviga nivo naše ljudske izobrazbe. (Odobravanje.) DR. KRAMER je med drugim izvajal: Polagati moramo posebno važnost na izobrazbo našega inteligenčnega naraščaja, da bodo naši študentje pod ugodnejšimi pogoji študirali, To so stvari, o katerih smo vsi na jasnem in o katerih ne bomo polemizirali. Toda spregovoriti moram par besed o podpori, namenjeni našim izobraževalnim organizacijam, namenjenim splošni ljudski prosveti. Tu imamo mi dve veliki centrali: Prosvetno zvezo in Zvezo kulturnih društev. Če hočete biti skreni in pošteni, gospodje, potem -recite: toliko bomo dali za Prosvetno /(vezo, toliko za Zvezo kulturnih društev. 4 Poslanec Ivan Mazovec: »Toliko bomo mi dali za Zvezo kulturnih društev, kolikor de Vi dali za Orla.« — Veselost:) če ste že odločili, da sprejmete tako le generalno dispozicijsko postavko, apeliram na Vas, da ste toliko modri in pametni, da prepustite odločitev o porabi te postavke finančnemu odseku. Treba je, da pripustite k posvetovanjem o porabi tega denarja tudi opozioijo; saj ne bomo mogli preprečiti, da bi Vi ne dali kolikor hočete in komur hočete. Toda Vi bi si s tem zasigurali našo kontrolo in bi lahko ponosno rekli: Z vednostjo opozicije in pod njeno kontrolo smo razpolagali a to vsoto. Ne moremo resno vzeti Vašega izgovora, da ne daste vsote, namenjene za gasilstvo, kar naravnost Gasilski zvezi, češ, da bi potem Gasilska zveza imela dispozicijski fond. Če hočete podpirati gasilstvo, komu pa bodete ipotem dali podporo? Mar niso -vsa naša gasilska društva organizirana v enotni skupni organizaciji? Rekel sem že, gospodje, da sla prosveta in gasilstvo najjačji in najjasnejši dokaz, i!;i ima manjšina prav, ko pravi, da ste si hoteli v proračunu ustvariti dispozicijski fond. Ne dvomim, gospodje, da so rezervni krediti potrebni. Toda'naša skupščina vendar ni lak korpus, ki bi ga bilo težko spraviti skupaj in da bi bilo težko priti prednjo s čisto določenimi zahtevami. Mi Vam ne moremo ■odobriti kar celega milijona generalno in splošno, ampak samo posamezne, čisto konkretne postavke. K tej točko so govorili še poslanci Skubic. Hauptman, inž. Zupančič, tprof. Mazovec in drugi. POSL. BUKOVEC je govoril k tej točki: Vsak avtonomen zavod, vsaka avtonomna korporacija mora imeti svojo upravo, fn uprava pa ne sme biti predraga. Vsi veiuo, da naše ljudstvo predrago upravo zelo kritizira, in sicer po pravici kritizira. Če pogledate upravo bolniškega zavarovanja, n.' bodete slišali druge zabavljice, nego to, da uprava vse požre. Uprava pri bolniškem zavarovanju stane 18 odstotkov, uprava pokojninskega zavoda stane 9%. Sedaj pa poglejmo, kaj stane uprava naše oblasti. — Najprej si moramo bili na jasnem, katero postavko bomo vzeli za podlago, ako hočemo izračunati v odstotkih, koliko stane naša Ujirava. Tu seveda ne moremo vzeti za podlago vsega proračuna, kakor ga izkazuje predlog finančnega odbora, ker smo v toku 'včerajšnje debate dostikrat slišali, da *e postavke niso vse realne in da nikakor nismo sigurni, ali bomo res ves denar dobili, ki ga imamo označenega v proračunu. Jaz vidim v it m proračunu sigurnih same li,($0.000 D-«'> drugo pa bo, ali pa ne bo. Zato mislim, da moram računati procente, koliko stane naša uprava, z ozirom na 11 milijonov dinarjev. Mi vidimo, da stane potem uprava, za katero stoji v proračunu 2,501.1*H) Din, celih 25% okroglo računjeno. Draga je torej uprava pri bolniškem zavarovanju, draga je uprava pokcjninskega zavoda, toda še mnogo dražja je uprava naše Ijubijansk'' oblasti. Pri tem sem pa računal še optimistično, če sem vzel za podlago 11 mii:j hoj dinarjev, če bi bil vzel za podlago samo tiste vsoto, ki jo bomo brezdvomnn ras dobili, bi stala uprava preko 50%. POSLANEC JOSIP GOSTINČAR. uospodje poslanci! Proračn, ki ga [e predložil finančni odsek, morebiti ni tak > idealen, kakor bi vsi želeli, toda pomisliti moramo, da idealen pač biti ne more Saj .mamo pred seboj šele pričetek funkcijouiranja naše oblastne samouprave. Prejšnji de/^iii odbor in deželni zbor sta, kakor --e '"e že danes tu uaglašalo, zelo dobro vršila svojo nalogo. Toda njiju delovanje se je prekinilo ob prevratu in vsa deželna imoivina je pie-šla v druge roke. Do zadnjega časa ni bilo pri »as govora o kaki avtonomni upravi b v-ših deželnih poslov. To, kar imamo ssdaj, j * nekaj popolnoma na novo ustvarjenega. Treba je bilo vse ustvariti na no/o, kakc.r b'. poprej nikdar ne bilo ničesar. Tudi uprava naše oblasti se je morala ustanoviti popolnoma na novo. Radi tega je jasno, da je povzročila nekaj bremen, čeprav jih je povzročila samo v toliki meri, kolikor je bilo to nujno potrebno. Gospodje! Nobenega dvoma ni, da nobena uprava ne more funkcijon rati brez aparata. Mi pa pričakujemo od naše oblastne samouprave ogromno dela, mi radi tega tudi komaj čakamo, da razvije naša obastna samouprava kar najintenzivneje dedovanje. Z veseljem lahko ugotovimo, da aparat naše oblastne samouprave danes že funkcij oni ra, čeprav še ni povsem izpopolnjen, kar se tiče samoupravnega osobja. Toliko se je danes kritiziralo nagrade, ki jih dobiva oblastni odbor; toda kolikor sem jaz imel vpogleda v njegovo delovanje, moram reči, da mu moramo samo čestitki na njegovih uspehih in občudovati ogromne uspehe, ki jih je dosegel s svojo vztrajnostjo, s svojo podjetnostjo in s svojo preudarnostjo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Po končanih govorih se je vršilo zn ta del proračuna glasovanje. Vsi spremi nje,valili predlogi opozioije so bili odklonjeni, na-krr je bil prvi del proračuna z glasovi večine sprejet. POSLANEC DR. ANTON MILAVEC. Gospodje poslanci! V uvodu moram najprej konstatirati, da je ta proračunski predlog upošteval prav vse smernice, ki $o se izrekle pri pripravi tega proračuna v odseku. Gospodje, ki so bili včeraj na seji odseka za kmetijstvo, lahko potrdijo, da ni brl stavljen niti en predlog, bodisi iz vrst opozi- j oije ali iz vrst večine, ki bi ne bil tu v proračunu vpoštevan. Prepričan sem, da bodo to potrdili tudi gospodje iz opozicije. Gospodje poslanci! Mislim, da ja nam vsem prav dobro znano, da je naše slovensko kmetijstvo v krizi in da napreduje obubo-ževanje slovenskega kmeta s hitrimi koraki. Dva pojava lahko opazujemo gospodje, ki precej povesta. Enega je omenil že gospod poročevalec finančnega odseka, da je namreč bilo takrat, ko smo mi študirali, na gimnaziji večina kmečkih fantov. Danes, gospodje, je razmerje čisto drugo. Danes je kmečki študent v srednji šoli v veliki manjšini. In še nekaj! Šolski zdravnik, ki preiskuje dijake po šolah, mi je povedal, da so od vseh dijakov kmečki sinovi najbolj sestradani. Gospodje poslanci, to pove nniogo. To pove, da kmečka posestva danes ne donašajo toliko, da bi mogel z dohodki svojega posestvo kmet kriti kakršnekoli druge stroške nego stroške za golo življenje. Druga stvar, ki osvetljuje položaj našega kmeta pa je ta-le: naš kmet leze v dolgove in sicer temeljito. Ta stvar je tem nevarnejša radi tega, ker lahko danes povsod opazujemo tendenco, da padajo cene kmečkim posestvom. Naš kmet torej leze v dolgove v najbolj nevarnem času. Poglejmo nekaj številk! Leta 1920. je bilo v Sloveniji pvodanih na javni dražbi 18 kmečkih zemljišč, leta 1923 že 76, leta 1925 pa kar 481. Naše kmetijstvo je bilo pričelo baš v zadnjih letali pred svetovno vojno močno napredovati. Toda vojna je ta napredek ustavila. Vojska je zahtevala od slovenskega kmeta naivečji davek in sicer krvni davek in davek v naturalijah. Po vojni, naša centralna vlada ni poznala potreb slovenskega kmeta in jih ni upoštevala. Videli smo velikanske državne proračune od 8 do 9 milijard in več, a kmetijski referat je bil v teh proračunih upoštevan z razmeroma nizko svoto 200 do 220 milijonov dinarjev. In, gospodje, še od te svote se je porabil za kmeta razmeroma majhen del.' Precej, precej je šlo za osebne izdatke, nekaj tudi za razne podpore strankarskega značaja, ki pa za splošno povzdigo kmetijstva niso imele prav nobenega pomena. še centralizacija uprave se pri pospeševanju kmetijstva ni obnesla in zato mislim, da ni danes med nami nikogar, ki bi bil proti temu, da preide vsa skrb za kmetijstvo od centralne vlade na oblastne skupseine. Mi hočemo in moremo zajeziti in ustaviti propadanje našega kmeta. Dejstvo je, da tvori večino kmečkega stanu v naši oblasti in v Sloveniji sploh, predvsem mali kmet. Pri nas prevladuje malo posestvo. Dejstvo je ludi, da je danes večina malih posestev pasivna. Dobra tretjina vse poljedelske zemlje v naši oblasti je namenjena poljedelstvu v ožjem pomenu besede. Polovica nase kmečke zemlje služi živinoreji, le manjši del odpade na vinograde, močvirja itd. Gospodje, iz raznih statistik lahko ugotovimo. da odpade na naši zemlji na vsakega kmečkega človeka pičlega pol ha njiv. ce vpo-šWamo vse prebivalstvo naše oblasti, vidimo, da pride na glavo vsakega prebavika komaj pol La njive. Iz tega sledi, da pridelamo najvažnejšega gradiva, t. i. žita mnogo. mnogo premalo, da ta pridelek ae zadošča niti za prehrano kmečkega prebivalstva. (Poslanec Evgen Jarc: »Za 50% pridelamo premalo žitak) Visoka zbornica! Druga važna panoga našega kmečkega gospodarstva je živinoreja. Mislim, da je v današnjih razmerah ta panoga za našega kmeta še mnogo yažnejša n-'go poljedelstvo v ožjem pomenu besede samo. Kakor sem že omenil, služita skoro dve tretjini, vsekako pa nad polovica kmetske zemlje živinoreji. Po statistiki iz leta 1924 vidimo, da pride na 1000 kmečkih prebivalcev 91 konj, 6l2 goved in 460 prašičev. V primeri s statistiko iz leta 1910 moramo tukaj zaznamovati nazadovanje. Tretja panoga našega kmetijskega gospodarstva je gozdarstvo. Nad četrtino naših gozdov je v rokah 285 veleposestnikov, pičle tri .četrtine pa sp v rokah malega in srednjega kmeta tako da pride pri nas na enega veleposestnika povprečno 650 ha gozda, medtem ko pride na enega malega kmeta komaj 1 ha in dve tretjini. Gospodje, to je tudi za domačo potrebo mnogo, mnogo premalo. Gozdovi so naše bogastvo in tvorijo noše najvažnejše izvozno blago. Večji posestniki lahko krijejo iz gozda svoj primanjkljaj v poljedelstvu. Mali in srednji -posestnih pa tega ne more. Tudi y tem oziru, gospodje, se obrača naše gospodarstvo vedno na slabše. Radi krize v gospodarstvu vidimo, da so nekateri mali in srednji posestniki svoje gozdove pričeli temeljito izsekavati, ne da bi gledali na prihodnjost. Kriza kmetijstva je torej tukaj. Naša dežela je precej hribovita, Vendar pa razmetoma zel bljudena. Naš kmet je priden, nadar>en, nodjeten, vesten in trezen; vse te lastnosti ima, ki bi ga usposobile za napredek in za lepo izhajanje na rodni zemlji, toda zemlje mu manjka. Kje dobiti zemlje? Imamo nekaj veleposestev. Toda ■četudi razdelimo vsa veleposestva, nam s tem ni dosti pemagano. Drugi razlog, da naš kmet težko izhaja, je dejstvo, da je v naši deželi dosti nerodovitne zemlje: visoke gore, močvirja, kame-niti svet itd. Ne smemo ,pa prezreti še tretjega razloga, ki otežuje našemu kmetu /,iv-ijenje in ki je morebiti važnejši, nego bi loto mislil. Mislin? namreč na zastareli in zaostali način kmetovanja. O tem ne bom govoril spl šno, ampak bom navedel kar nekaj številk. V desetletju od leta 1890 do leta 1900 smo pridelali na ha povprečno 8, skoro 9 kvintalov pšenice, v letih 1920 do 1924 smo pa nazadovali od 9 kvintalov na 8 iu pol kvintalov. Rži smo pridelali v prvi peiiodi po 7 in pol kvintala na ha, v drugi periodi pa nekaj malega -več nego 7 kvintalov. Itd. itd. Po drugih državah, gospodje, vidimo čisto drugo sliko. 1 ha 12—27 q, pri nas pa samo maksimalno 9. Rrži se je pridelalo 8—21 q, pri nas pa največ 7 in pol. Koruze se je pridelalo 9—32 q, krompirja 67—169 q itd. Torej v drugih državah se je rodovitnost zemlje zadnjih let zelo, zelo dvignila. Če bi mi dvignili našo produkcijo za 30—40%, potem lahko pričakujemo, da bomo z domačimi pridelk- krili vse naše potrebščine in da nam bo še nekaj ostalo za izvoz. Isto gospodje, je z živinorejo. Povprečno pride v Sloveniji na 1 kvadr. kilometer 25 govedi in 19 prašičev. V drugih državah je to število veliko večje in znaša na kv. kilometer 5.7—63 govedi in do 37 prašičev. To se prav.,, da redimo na istem prostoru trikrat mani živine, kot pa na primer Nemčija in druge države. (Poslanec dr. Albert Kraner. r’I reba je upoštevati pri tem tudi gostot-) prebivalstva i<) Seveda je treba upoštevali tudi to. treba je pa upoštevati tudi dujstvo, da moramo našo živinorejo dvigniti kvantitativno in kvalitativno. Predvsem moram ) dvigniti mlečnost naših krav. Mi bomo potem lahko krili naše potrebe doma 111 nam bo preostale še mnogo za izvoz. Mi vidimo, da se naša zemlja ne izrablja dovolj. Predvsem uporabljamo premalo umetna gnojila. V letu 1925 smo porabili povprečno za 1 ha 7 kg umetnih gnojil. V Franciji na primer porabijo za 1 ha 65 Ug umetnih gnojil. . . .. . Naše kmetijstvo torej m rentabilno, ker zahteva obdelovanje in pridelovanje preveč stroškov. Gospodje, cen naših poljedelskih pridelkov ne moremo dvigniti, pač pa moramo skrbeti, da dvignemo produkcijo. Seveda se moramo pri tem ozirati na to, da je naš slovenski kmet po veliki večini samo mali kmet in se morajo vse razmere prilagoditi malemu posestvu. Toliko v splošnem glede stanja našega kmetijstva. V proračunu kmetijskega referata imamo * kot prvo postavko izdatek 370.000 Din za stroške strokovnega oddelka. Najprej, gospodje, si mora kmetijski oddelek kakor vsi drugi organizirati svoj strokovni aparat. Mi nameravamo v ta strokovni oddelek sprejeti agronome, strokovnjake — špecijaliste za živinorejo, vinarstvo itd. Nadalje imamo v našem proračunu postavko za vzdrževanje deželnih poslopij. Deželni zavodi, to so Grm, Mala Loka itd., morajo služiti samo tistim namenom, za katere so bili kupljeni in ustanovljeni. Noben ‘te4®1/1, zavod ne sme služiti v kake druge »trans*t namene. Te zavode bo skušal oblastni " bor izrabiti do skrajnih možnosti. Ta* želno posestvo mora biti nazorno za *. kmeta. Na teh posestvih j 'na. kmetovalcem na kratkih tečajih j. eiovanj(l čini obdelovanja, rentabilnost obdelovanja U Oblastna skupščina mora pomagati kmetu hirii q strokovno izobrazbo. Mi imamo kmetijsko šolo na Grmu. lo je Snecijelna živinorejsko poljedelska sola, v kateri se« vršita vsako leto po dva tečaja. En tečaj je za vinorodne kraje, ki se vrši letno, drugi pa je zimski tečaj, ki se vrši za učence iz nevinorodnih krajev. Za to šolo je stavljen v proačunu znesek 805.000 dinarjev. Za kmetijsko izobrazbo v splošnem je pa vstavljena vsota 230X100 Din jp za gospodinjsko šolstvo, gospodinjsko izobrazbo vsota 175 000 Din, skupaj torej 1,21j(MXX) Din. a ne samo z izobrazbo, ampak Jjjdi di-ri ktno mo-amo podpirati naše knj/eijijstvo. V proračunu imamo tukaj razmeroma ne veliko postavko za pospeševanje našega !;n;etijstva skupno 2,985.000 dinarjev, lo sicer za pospeševanje živinoreje, za pospeševanje vinarstva, za pospeševanje zadružništva itd. _ ■ Konstatiralo se je že včeraj, da je pride-lovanje vina pri nas drago, da je konkurenca tujih vin velikanska in da se včasih ^ uvažajo tuja vina na debelo. Dolenci in štajerski vinogradniki pričakujejo od Wa zaščite. Uvoz tujih vin, mislim pri tem PP*. sebno banaških in dalmatinskih, preprečiti z uvedbo uvoznih carin, se ne bi moglo pK-prečiti. Še ena panoga našega kmetijskega gospodarstva čaka rešitve, namreč sadjarstvo. V proračunu imamo za to stroko predvideno vsoto 230.000 Din. Treba nam je predvseffl dobro urejenih drevesnic in sicer drevesni0 posebnih za Gorenjsko, za Dolenjsko iu W Dolenjskem specieino za Belokrajino. Važna -točka našega proračuna j« m karsko zadružništvo in sploh kiae*ifcko *a* drnžništvo. V ta namen smo vstaviti !®e' sek 930.000 Din. To so glavne smernice oblastnega odbor? pri sestavi tega proračuna ali če hočete programa. K besedi se javi več poslancev. Poslanec Imn Mohorič izvaja: Maram priznati, da je program, ki ga je razvil oblastni referent dr. Milavec, zelo ob* sežen, jako stvaren in zelo resen. Oziral se je na vse potrebne panoge našega kmetijstva. Če kdo čuti potrebo, da se kvalitet# naših deželnih pridelkov, kakor so to živipfl. perutnina in drugi produkti in proizvodi boljšajo, je to gotovo trgovec in sicer vrsti eksporter, torej tisti trgovec, ki se i javlja z našim domačim blagpm na skih tržiščih, kjer mora z našim dotnr“;$. blagom konkurirati z visoko agrarno ‘ timi državami kot so Danska, Holandska in druge. Povsod tukaj je kmetijstvo v bolj razvito kot pa pri nas. ..... Kljub temu pa sem opazil eno pomanjkiF vost in ta je, da je posvetil premalo sKr“ našemu gozdarstvu. a Vprašati se moramo, kaj je vzrok tein* dejstvu. Naš človek namreč ni stalno kulturno na on,i višini, da bi bil lahko postal iniciator. Naš človek se na tem polju ni gel usidrati, medtem so pa druge države fcjg n. pr. Avstrija, poslale k nam svoje moS-Seveda moram pri tem tudi konstatirati, w ni bila eksploatacija naših gozdov vedno V J. o vsoti racionalna in da so nas plede tejP mnegokrat nadkriljevale sosednje drža"* Priznajmo si to, zakaj to je faktum. Ako % iščemo vzroke temu, tedaj vidimo, da J§ nimamo glede gozdarstva potrebnih strok®% nih šol, ki bi nam vzgajale naš prepotreM nf-.raščaj, ki bi potem lahko z dobro šolo** pr-nogo našega gospodarstva spravil na . višino, ko! zahteva to naš ekonomski P° žaj. 0, K tej točki je prav stvarno govoril še V slanec Jan. ■ te- K proračunu je stavil obširne spreti vatne predloge tudi posl. Pipan . n;g-Toplo pozdravljen je potožil o bedi ga okraja poslanec Anton Širola-Brnas, je govoril o težavah svojega okraja Kasta ki trpi radi negotovih mej, nepravilne P celacije in zlasti radi strahovlade SDS. Poslanec in«. Franc Zujuui«i«- ■«'' umn se spuščal v podrobnosti, ampak Ne bom se sp^ ^ stvari, katere izvaja: Ne l- so preilgovorniki morebiti prezrli in katere se meni zde bolj važne. , . , « Najprej naj spregovorim par besed o sM skih vrtovih, k: imajo v prvi vrsti to nal*: go, da poučijo odrastle dečke v drevesni čarst u in trtničarstvu. Za te šolske vrjg da čas 1? bila tli stvar dobro urejena. Mislim, da L umestno, da se prično šolski vrtovi zoPj. uporabljati v tiste svrlie, v katere so prvotno namenjeni. j. Drugo, o čemer smo govorili, tudi v selcu, je konjereja. Večina je bila v odse lojalna in je zv šala postavko, k'Jn *!'nin-prvotno samo 30.000 Din j, določena zelo nizka vsota, samo 10.Wj dinarjev Ze v odseku sem priporočal, da W se ta postavka nekoliko povišala. Svoj čas J ludi ta znesek je še razmeroma nizek. j. Dalje gospodje, bi se rad J v besedah dotaknil tudi Hff so govorili turu h*uj « --.v«, zlarstva ima na? »mo 80.0j> To je prenizko. Eyge» tu io n-,č c.mio za začetek.«) Jaz bi zele'tfe. samo nekoliko naglasiti važnost te ,Pa° 6c Naši gozdovi se danes samo uničujejo, ne obnavljaj0', 1 VPstfN da se danes .J« i, _ ja tafc° receir- — vsakega udari po | j« kdor na I,oy° Pogozduje. Pogozdovanje .jP 3 smrekami stane 1400 Din. Toda pomisliti morate, kako malo je pri na*’-rfn; Ija vredna Marsikdo pravi: >Rajši ti^vb' rim zemljo, samo da ne bom imel te iii teh stroškov z pogozdovanjem. pft' Kar se tiče strokovne izobrazbe v '*')gi, pa nfslim, da bi se dalo z m« ^rc'; stroški mnogo storiti; (poslanec Ev^n j t>iU »S poučnim- tečaji.«) da, taki tečaj' težaj(’ potrebni Rabiti bi tečaje za žagaN^jov za predelavo lesa in oskrbovanje ^ da ne Dalje pa moramo gledati *}<'brikata, a®* bomo izvažali losa samo kot j,.atriji vr. u apk da bomo dosegli v tej ind p8 zasU»f.,( nec, tako da bo ves dobiček leinvo n«3' .■SS* l>red’ I {opozicij"■ so bili odklonjeni, nakar je večina sprejela ousekov predlog o II. poglavju proračuna za kmetijstvo. NAŠE CESTE. Sledi debata o proračunu za javna dela in za deželno imetje. : ■ Prvi go\ori refeernt posl. dr. Jure Adiešič: I ■ Razdelitev cest v Sloveniji Vam je vsem ! : dobro znana. Kakor veste se delijo pri nas etate na državne ceste, deželne ceste 1. in II. reda. Državne ceste so v oskrbi države, ■ tj nas v tej skupščini ue brigajo. Pridejo za »as v poštev samo takozvaue deželne ceste 1. 'a II. reda, kakor jih zakon imenuje. I o so eeste bivSe Kranjske, dalje Štajerske, v ko-V-kor je priklopljena naši oblasti. Poleg tega so aam opredeljene ceste v kastavščnu. ra vse te ceste je pred prevratom skrbel § ueželni odbor. Koliko se je on brigal zanje, ■ naj Vam povedo sledeče številke. Kako iazvito je bilo delo bivšega deželnega odboja za javne ceste in zgradbe, kako se je to deki smatralo za resno, razvidimo iz dejstva, je imel stavbeni urad pred prevratom ^ inženirjev. Poleg tega je bilo še 18 drugih inženirjev za druge potrebe. Gradbena' direkcija ima, kakor Vam je znano, več oddelkov. Tako elektrotelmični oddelek, oddelek za visoke stavbe, za vzdr-^ zevanje državnih cest in potem še posebni • \ ddelek za avtonomne ceste. Ta oddelek za |avtonomne ceste, kateri ima skrb ne samo za ceste ljubljanske okolice, ampak cele Slovenije, ima samo 5 inženirjev in 3 tehnične l>omožne uradnike. (Nekaj drugega pa bi i o, kai je negotovo, ako bi država svoje zakonite prispevke v približnem znesku tf milijonov dinarjev tudi dejanstvo izročila oblastim. Na ljubljansko oblast pride točno ‘325.000 Din. P . Med te potrebščine za deželne ceste spadajo tudi stroški za cestno osobje, katere »&ao vam je vsem, v kako žalostnem polo-vam je vsem, v kao žalostnem polo-'iiert cestarji. Saj imajo mnogi iz- Vnni as’ kot zastoPuiki v cestnih odborih, I°gled v bedno njihovo življenje. Svoje dni I . l'estarje nastavljali okrajni cestni odbori, iedK* ^ulasti 256. Njihove plače znašajo za j^ace 285 Din mesečno (medklic: »Sramo-z dokladami vred, ako ima kdo rodbino, J? znaša mesečni prejemek cestarjev 575 dinarjev. Ako pogledamo dolžino cest v naši obla-ll> maša ta, kakor sem že preje navedel, ®~ai. nad 2500 km, za to veliko daljino tst je število cestarjev 250 uprav malen-, Posamezen cestar mora skrbeti, da 'd risu j e do 12 km ceste. Da, v posameznih okrajih celo IG do 17 km. I™mo Pa Judi še skrbeti za tiste ceste, url tužm Istri. Kakor je bilo že ' u nekdaj navada, tako je tudi sedaj, ravno V Je stanje cesi zelo zanemarjeno. -1E Kakor vidite, je proračun ogromen, am- Vam vsem J'0 znan°i kako neizmerno so ceste v gospodarskem oziru. «ilin Smo pri kmetiiskein referatu, kako hr/ra potreba je, da se dvigne kmetijska Dji* ciia- Pa kaJ nam bo pomagalo vse to, L. če bi še tako dvignili kmetijsko produkti če ne bomo imeli razvitih in dobro vii t1nih cest, po katerih bi se moglo raz-ZeW?sti.istvo> obl'1 iu trgovina, zadnjem £ proK1'aj11 za naže kraje se ie v pozabiti (|asu zel° »azširil. Ne smemo pa hlevi vtiriif ravil° izpopolnitev železnic za-krai h imo ve^ izpopolnitev cest. V naših iW ■» y zadnjem času živaken pro- • on!°bili. Naše ceste so slabe in nizi j,, o k-1,111,'1]0 Podlage, da bi vzdržale večji ‘“Mevj promet, kajti moderna tehnika tr»n.obii9ki|, dlu8ačno gradnjo za ceste z av-uaše ceste, lilr°i?10t.?ni» kakor jo pa imajo popolnoma raztrgaj*'11 avtomobilski promet Končno mi dovolite h to, da so ceste pri »»’. ,,Va,B opozorim na ■ a narodn. «b r,U»»“■“S zabiti na važnost teh cest in zato Vas pro-Sim, da glasujete vsi za ta del proračuna. Dr. Kramer ‘zvaja: dežel n S® Kl‘i^afS,h’,eP vPla^«ja je naša -žela v bodočih letih navezana pač samo ‘a ceste, kajti mi nimamo pričakovati v naj- ''žnp bodočnosti novih zeleznic, četudi tu s>Simo kaj takega, bodimo vedno «0 nu.noii K3 ima . ;lVa mn°S°. mno-iia nS' problemov, kot ao pa železni ec loži v irfr Zat0 naža b°d°5nost ne novih „ ? h železniških zvezah, pač pa v n. uvtpmobiIških zvezah. Na Štajerskem c/ne i avtomobilski promet od dne do ^arihor °meS6a tako železnice. Mesto ^ "f. »vlozveze tja do Celja in do bilskih zvez bo moka oh^1- ^om kraJevna prometna poli-,J3Se cest'11 V-f° nfV- poz°‘‘nost. žalibog pa biIskem» njka( Vhr,v'doatui(‘j° a v torno- 1 da bi nhprometUKM i nr8l'ndnjn j« laka< uničil, ^avtomobilski Promet popolnoma nih avtonxX,sl na enl ? n7ih promet- «e jih na dff,l8kih zvez lskl'eno, *elimo, tako tovorni ^ strnili bojimo, ker bodo tež-Pravili noše o|'bLusi v najkrajšem času na-''Sak promet. 1)0 ceste nerabne sploh za Debati o kin iradbah je pris rodni poslanec in °val na galeriji P«I" "“»fcter na r. 8- Fucolj Debati o kuleti. , . . zgradbah je pris0ii| h zadevah m javnih rodni Doslanec v°Val nn aaleriii tudi na- opozarja v daljšem ' rlfc }(i jo imata v narodn« u na va“10 v'°S°i in trgovina ter na ,p0t”‘ 8<>spolabo kakor naša in ne samo za slovenske in hrvatske, temveč tudi za srbske. Invalidi prejemajo v Sloveniji poldrug milijon manj podpore, kakor pa plačuje Slovenija invalidskega davka. Oblast je hotela prevzeti skrbstvo za invalide, toda vlada je odklonila odstop invalidskega davka. Minister za socialno politiko dr. Gosar je moral iz ministrstva izkUlati precej gnoja, ki se je začel zbirati tam od Žneov ministrovanja dr. Žerjava. Pereče je vprašanje brezposelnosti, vprašanje mladinske oskrbe etc. Država hoče demontirati vso socialno politiko, kar po vrsti. Oblastna skupščina se bo morala baviti tudi s problemom delavske mladine in s skrbjo za izseljence. Na jesen bo treba spregovoriti resno besedo o alkoholizmu. Največja naša sramota ter kulturna in socialna škoda je za nas alkoholizem. Ni krivo temu to-liko domače vino, pač pa razni špiritni izdelki in drugo. Govornik je še dalje nanizal celo vrsto socialnih problemov, ki še čakajo, da jih oblastna skupščina reši. Prijavilo se je več govornikov, ki so govorili proti in za proračun. Trboveljski poslanec, socialist Sitar je omenjal škandalozne socialne razmere v Trbovljah, zlasti v stanovanjskem oziru in zahteval nujne pomoči oblastne skupščine za zgradbo stanovanjskih hiš v Trbovljah. Kakor prejšnje postuvke, je bil sprejet tudi proračunski oddelek za socialno politiko z večino glasov. Sledila je razprava o OBLASTNIH dohodkih. Oblastni odbornik posl. Hauptman je pre-uital resolucijo oblastnega odbora o taksah na vstopnice k kinematografskim predstavam in na natovorjene vagone. Poslanec Mohorič je ostro protestiral proti obema taksama. Ker je bilo prijavljenih več gorovnikov, je poslanec Novak predlagal konec debate. Kot generalni contra-govornik proti sprejetju proračuna je govoril dr. Kramer, glavni pro-govornik pa je bil dekan Skuhcc. Referent prof. Jarc je sprejel dr. Kramerjev izpreminjevalni predlog, da se pobira na kinematografske vstopnice mesto določenih 10 odstotkov brutto takse na celotno vstopno, oO odstotni pribitek k državni taksi. Vse posamezne partije o dohodkih je skupščina sprejela soglasno, razen taks na kinovstopnice, proti katerim je glasovala SDS in taks na vagone, proti katerim je glasovala celotna opozicija, ki pa jih je večina odobrila. PRORAČUN SPREJET. Predsednik je nato prečita] še razne resolucije in predloge. Predlogi so -bili odka-zani posameznim odsekom, resolucije opozicije so bile odklonjene, resolucije večinskih poslancev pa sprejete. Med temi je posebno važna resolucija posl. Novaka, ki je predlagal, naj se dovoli oblastnemu odboru najeti investicijsko posojilo do zneska 10 milijonov Din, mesto prvotno določenih petih milijonov. Nato je dal predsednik na glasovanje celoten proračun, ki je bil sprejet z vsemi pro-'i petim glasovom. Predsednik dr. Natlačen se je nato zahvalil poslancem za njihovo vztrajanje pri 10-urni, nepretrgoma trajajoči seji ter zaključil danes zjutraj ob tričetrt na 2. sejo. Danes ob 10. zborujeta oddelka za socialne zadeve ter za-trgovino in obrt. PiRimski božiče v omaki fašistovskih škandalčkov, škandalov iu škandalonov. Bilo je ravno 21. aprila teta 753. pred Kristusovim rojstvom, točno ob 11. dopoldne, ko se je rodil — Rim! Gospod Mussolini, ki ni strokovnjak s um o v vseh državniških znanostih, vedah, spletkah in zvijačah, temveč tudi v zgodovini, je z neovrglijvo točnostjo in natančnostjo, ugotovil to zgodovinsko resnico in določil, da se zato vsako le-to 21. dan meseca aprila vsepovsod, kjer se nahaja kak potomec starega Rima — dok vl pristnosti ni ravno predpisan — praznuje kot »rojstni dan Rima: oziroma kot »rimski božič«. Da bi se pa ta praznik praznoval v resnici praznično, to se pravi po italijansko, s čim največjim zunanjim bliščem, vriščem in piščem, je gospod Mussolini, nevenčani Caesar Augustus novtiga Rima, odredil ukaz, da se mora praz-novoije mednarodnega »praznika dela«, prvega majnika, smatrati za zločin proti državi in tudi kaznovati tako, ter je postavil "rimski božič« za lašistovaki, italijanski »praznik dela«. 1 ako torej danes praznujemo po vsej Italiji in seveda tudi v Trstu i rimski božič«, »praznik italijanskega dela . »Meno mak, bi rekel Tržačan. Praznovanje tega praznika je danes v Trstu prav lahko. Tam kjer je kaj stalnih nameščencev, je stvar celo prijetna. Kdo ne bi hotel praznovati ob polni plači! Kdor pa nima stalnega zaslužka, pa mora itak večinoma praznovati, ker ni dela, pa je stvar tudi lahka. In ker mora biti danes vse, kar leze in kar gre , vpisano v fašistovskih sindika-| tih, je stvar še lažja. Potem je 6eveda še | treba zastav, godb, obhodov, zborovanj s slavnostnimi govorniki in podobnega dirin-daja, pa je praznik tak, kakor si ga le more želeti iašistovsko srce. Lep, naravnost krasen pomladanski dan. Mesto obvezno v zastavah, zlasti po ulicah, 1» katerih se pomika slavnostni izprevod. Drugje jih je že manj, tupatam celo zelo zelo malo. Na morskem obrežju, od bivše stare ribnice do pomola sv. Karla, in na spodnji strani »kanala« med zeelnim mostom in Sv. Antonom Novim, se zbirajo sindikati iz vsega Trsta in vse tržaške provincije. Če ne sto, pa vsaj petdeset tisoč bi moralo biti vseh teh za strižo pripravljenih ovac, ker je liji strog nalog, ukaz, da se morajo udelešiti obhoda vsi vpisanei. Pa jih je bilo morda štiri tisoč ali pa niti ne. Milice ni, ker mora biti pripravljena za eventualno vzpostavljanje miru in reda, če bi se dogodilo tako, kakor se je lani, ko je prišlo po zborovanju v Politeama Rossetti do težkih spopadov med farinacijanci in mussolinijanci ter orožnikom in so se na Velikem trgu uporabljali kot bojno orožje železni stoli kavarne »Spec-chk. Letos vsega tega ni bilo, ker je bilo pripravljeno vse, kar nosi orožje, od policijskih agentov in karabinerjev do milice iu redne vojske. Praznik se je torej praznovat v polnem redu. Samo ljudi ni bilo. Že na vse zgodaj zjutraj je vse, kar je le moglo in smelo, hitelo iz mesta, da se izogne, a po pisarnah se je kljub vsem ukazom, da morajo biti nameščenci svobodni, da se morajo udeležiti proslave, vsaj dopoldne delalo redno kakor vsak dan. Tako se more reči, da se je letos praznik trojstva Rima« v Trstu praznoval zelo dostojno, zelo mirno, zelo — prazno! Kraševski sindikatarji, ki so s povešenimi glavami korakali po tržaških ulicah, so se s še bolj povešenimi vračali zvečer na Kras, ker so pač izračunali, da jim je ta »praznik dela« požrl dva dni — zaslužka! Stvar je namreč taka, da so pač miličniki plačani za svoje nastope, ne pa tudi sindikatarji. Pri teh praznikih je ravno tako, kakor je pri takoimenovanem »dopolavoro«, kar naj pomoni nekako »kultumo-zabavno/. delova-nje fašistovskih sindikatov in organizacij, tako imajo n. pr. železničarji v Trstu svoje prostore za »dopolavoro« (»po delu«) v pritličju palače, kjer je nameščeno ravnateljstvo državnih železnic, poštni nameščenci, v nekdanji posvetovalni dvorani na glavni pošti, druge stroke pa drugje. Seveda je povsod lastna godba, kak biljard, igralne karte in take stvari. Vsak večer potem doni iz takih prostorov glasba ter krik in vik, in nameščenci dotične stroke so primorani, da zahajajo zvečer tjakaj s svojimi družicami. Kontrola je stroga in gorje mu, kdor izostaja. Enkrat se mu 5e oprosti, v drugo pa ga že kliče načelnik urada na odgovor, a če se greh Se ponovi, se mu zgodi, zlasti če je domačin, ki je sploh vedno '»sumljiv* renji-kolom, da ga v kratkem doleti premeščenje kani tja doli v Kalabrijo, čeprav je bil v težkih časih pod Avtsrijo najzagrizenejši iredentist in celo morda v vojni prostovoljec v italijanski vojski. Tako mora reevž, hočeš, nočeš, moraš, v »dopolavoro« in trošiti tam-kal ^fn.ar> če ga ima ali nima, ker mora fašistični »buffet« v »dopolavoru« tudi prinašati svoj dobiček fašistovski stvari. Tnža-čanje so že prekrstili te »kulturno zabavne dopolavore« v »doppio lavor con doppia 8Pesa« — dvojno delo z dvojnimi stroški. Saj bi še bilo, ko bi bile plače, ko bi bili dohodki taki, da bi človek mogel izhajati, toda lira raste in raste, cene življenskim potrebščinam pa — tudi rastejo, dočim se pa zasedaj seveda še samo v zasebnih službah, že začenjajo plače zniževati, ali pa osobje odpuščati, ker je gospodarska kriza vedno večja. Ni pa izključeno, ali pravzaprav, je že skoraj gotova stvar, da bo vlada z ozirom na valorizacijo lire, ki jo smatra za definitivno, začela zniževati plače državnim nameščencem, tln kaj potem?« se vprašujejo ljudje. »Krasti bomo morali, Če bomo hoteli živeti; samo če bo še kje kaj vzeti, ko se že drugi tako podvizujejo!« In res, da se vkljub vsej dostojnosti, pristnosti in moralnosti, ki jo je baje — vsaj gospod Mussolini pravi tako — fašizem zopet Tristo let je že minulo, kar je ... Narodna zabavljica. tako visoko dvignil v italijanskem narodu, čim dalje bolj množe slučaji, ki vso to dostojnost, poštenost in moralnost kažejo v taki luči, da se celo v tržaškem Starega mestu zgražajo mul njo, češ, mi smo taki, kakor smo, in se vsaj ne delamo In hlinimo boljši, kakor se dela in hlini ona salonska gospoda, ki pa je v resnici gnila od nog do glave. Ni še izginil iz spomina Tržačanom slučaj onega dr. Faventa, ki je kot zdravnik okrožne blagajne osleparil za stotisoče okrožno bolniško blagajno, ker je uporabljal največ-jim revežem, sifUističnim bolnikom, članom blagajne, namenjeni »salvarsanr. za svojo privatno prakso iu tako ne samo oškodoval blagajno, temveč tudi marsikaterega bolniku prepustil njegovi strahoviti usodi, in se je stvar potlačila na ta način, da je tajnik v prefektovi kabinetni pisarni, vit. dr. Aitteri, zakril na prefekta naslovljeno ovadbo, da se je medtem pokril oni primanjkljaj, kar pa seveda ni ozdravilo bolnikov. Ni se še pozabil ta slučaj — saj je prišel na dan pred dobrim mesecem dni — dasiravno je ves tržaški itiak molčal o njem, ker so pač vsi prizadeti in vsa njihova okolica sami fafii-stovaki veljaki, pa glejte sedaj zopet nekaj takega, samo še v znatno večjem obsegu in ob enakem strogem molku vsega tržaškega iašistovskega Časopisja! Seveda, ‘prizadeta je zopet ista okolica, da, celo nekatere iste osebe, kajti kakor je dr. Farento zet najzna-nejšega tržaškega kazenskega branitelja dr. R., je eden tistih, ki v sedanjem škandalu igra eno glavnih vlog, nečak istega dr. R., poznanega kot prvaka tržaškega fašizma. Vpletena pa je tudi velika italijanska banka >Credito Italiano*: in je tako razumljivo, da molči fašistovski tisk, dasiravno se ena glavnih oseb že nahaja pod ključem. Bila sta dva brata: Egidio in Egone Schi-roni, prvi nameščen pri tržaški podružnica banke s€redito Italiano«, drugi pri ameri-kanski tvrdki »Benzin-Petroleum«. Vsi denarni posli te tvrdke bo se obavljali po imenovani banki in ker so bili ti posli v banki v rokah Egidija, v tvrdki pa v Egenovih, so se obavljali tako, da sto in sto tisočakov ni videla ne tvrdka ne banka, ker so izginjali v žepih obeh bratov, zlasti pa v Egonovih, ki jih je posebno dobro znal spravljati med svet in mu je pri teni delu z vso vnemo pomagala ujegova ljubimka, Edit Pietzrikova, ljubezniva soproga bivšega avstrijskega mornariškega častnika, ki je sedaj nekako nameščen pri nekem prekomorskem inozemskem generalnem konzulatu v Tratu. Gospa Edit se je znala ailno lepo oblačiti in oblek je imela več ko največja modna trgovina v Trstu. Vožnje z avtom, pojedine v luksuznih lokalih, hazardiranje v neki skrivni igralnici nekje tam okoli Acquedotta, Edit in Egon sta izginjala po par dni in se zopet vračala, v stanovanju gospe Edit so se prirejale zabave, da se je zgledovala vsa okolica in še tembolj, ker je bilo sedaj vse tako »na-cijonakuK, dočim je splošno znano, da so še leta 1924. imeli v hiši sliko cesarja Franca Jožefa in da je gospa Edit v vojnem času opravljala v Dalmaciji informacijsko službo za avstrijski vojaški izveščevalni urad. Vse to je trajalo mesece in mesece. Sedaj pa je prišlo. Stvar je postala vendarle siunljiva. Pričela se je revizija in pokazal se je primanjkljaj. Kako velik se točno ne ve; pravijo pa, da ni manjši od pol milijona, da W pa mogel doseči tudi par milijonov. Gospoda tigidija so dali pod ključ, gospodu Egonu in gospe Edit pa se je posrečilo, da ata s potnimi listima, ki jima ju je izdal isti prekomorski tuji gener. konzulat v Trstu pobegnila preko Jugoslavije v Avstrijo, kjer sedaj uživata svojo ljubezensko srečo na Dunaju. Evo, vidite, taka je po goapodu Mussoliniju toliko hvaljena fašistovska dostojnost, poštenost in moralnost! C« ubog težak pobere v svobodni luki par zi ne kave pa jih najdejo pri njem, ga obsodijo na mesec« dni zapora zaradi tatvino in vsi tržaški listi poročajo o tem »nepoboljšljivem tatu«, če pa gospod fašist ukrade naj-nearečnejšim bolnikom za tisoče zdravil in tako p^ženf te reveže v najgroznejšo smrt, namesto da bi jih ozdravil, se ta škandal potlači in zamolči, kakor se zamolči škandal, če gospoda, ki se je komaj včeraj iz oboževalcev »čmorumene kokoši«, kakor pravijo Tržačanje, prelevila v fašiste, poneverja stotisoče, milijone, da jih 8 svojimi ljubimkami, »poštenimi« damami, in njihovimi zadovoljnimi soprogi zapravlja v šampanjsko-kokainskih orgijah in skrivnih igralnicah, dokler končno s ponarejenimi potnimi listi ne izgine v inozemstvo. Človek, ki ponareja potni list svoji ženi in njenemu ljubimcu, da mot-eta pobegniti! PaJ> viSek! In vse molči! Če pojde tako dalje, res kmalu ne bo več v Trstu kaj — ukrasti! >BENEŠKI LEV« NA REKI. Keka, 22. aprila. Včeraj je bil na svečan način odkrita »soha beneškega levac. Ob tej priliki je bilo nekaj govorov, v katerih se je zlasti naglašalo, da je beneški lev, ki ga je dobila Reka v dar, obrnjen na vzhod, tako da gleda razkosano Dalmacijo iu Krk, ki željno pričakujeta dan, kd mora priti: V pozdravu se nadalje omenja, da so Hrvati razbili na Krku beneškega leva in da čuvajo te ostanke Italijani na otoku Krku na svojih dojmovih, pričakujoč dan osvo-kojenja. Dnevne vesti. — Reorganizacija osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Predvčerajšnjim se je vršila seja ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Sklenilo se je, da naj izdela uprava do srede prihodnjega meseca nov statut v smislu amande-mentov, kakor jih je predložil bivši minister za socialno politiko dr. Gosar. V smislu teh amandementov naj bodo v bodoče nosilci bolniškega'zavarovanja okrožni uradi. Oni okrožni uradi, ki nimajo zadostnega števila zavarovancev, naj se združijo. Institucija se bo torej decentralizirala. — Ureditev agrarnih oduošajev v severnih pokrajinah driave. V ministrstvu agrarne reforme je vzpostavljena posebna komisija, ki ima izdelati načrte za ureditev agrarnih odnošajev na Hrvatskem, v Slavoniji in v Sloveniji. — V prometnem ministrstvu je izdelan manjši ukaz o napredovanju, premestitvi in upokojitvi prometnih uradnikov. — Nove poljedelske postaje. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kredit 300.000 Din za ustanovitev novih državnih poljedelskih postaj za zboljšanje raznih vrst semen. Postaje *e ustanove v vseh oblastih. — V trgovinskem.>ministrstvu se pripravljajo novi ukazi o napredovanju manjšega števila uradnikov I. in II. kategorije. Ukaz ■ bo podpisan začetkom prihodnjega meseca. — Za podpore rentnikov. Minister za socialno politiko je odobril kredit 100.000 Din, ki Se razdeli v obliki nujnih podpor rentni-kom, ki imajo pravico do rent iz inozemstva, rent pa ne prejemajo. — Tretji kongres pravnikov se vrši meseca septembra v Sarajevu. Pripravljalni odbor je bil že te dni izvoljen. Dne 10. t. m. se je vršila v Zagrebu seja stalnega odbora kongresa v Zagrebu, na kateri so bili določeni referati. — Absolventi juridične lakultete, ki hočejo položiti državoslovni državni izpit do konca tekočega semestra, morajo vložiti svoje prošme pri predsedniku (Bleivveisova cesta 10, I. nadstropje štev. 48) najkasneje do 17. maja t. 1. Prijave se sprejemajo vsak torek od 11. do 12. ure. — Pomladansko porotno zasedanje v Ljubljani se prične dne 16. maja. Zasedanje bo trajalo teden dni. Natančen spored obravnav Se ni sestavljen. — Pokrajiaski zbor Jugoslovanske Matice se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. v Ljubljani ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu in ne v Mestnem domu, kakor je bilo prvotno določeno. K zborovanju imajo dostop samo delegati. Dnevni red je sledeč: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Verifikacija delegatov. 3. Tajniško po- J Dl ofro imSlr a 1 n .. _________ ______pravil. 8. Volitev pokra jinskega odbora. 9. Slučajnosti. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. — Poziv planincem! Strašna nesreča je zadela vas llovišče pod Sv. Goro. Od preteklega torka na sredo je namreč izbruhnil požar in upepelil 5 posestnikom njih do-movja. Potrebni so nujne pomoči, ker jim je zgorelo vse, kar so imeli. 'Planinci, ki obiskujejo Sv. Goro, naj pripomorejo tem bednim ljudem s tem, da vzamejo s seboj zanje kako staro obleko in obutev, event. dajo tudi denarno pomoč. Event. darove sprejema tudi pisarna SPD v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 7. — Občni zbor Strelske družine v Novem mestu. Dne 24. t. m. v nedeljo dopoldne ob 10. uri se vrši izredni občni zbor strelske družine v Novem mestu. Na zborovanju se ima voliti nov društveni predsednik, četni oficirji in vodniki, zato se p. n. članstvo naproša, da se zborovanja zanesljivo udeleži. — Savezna streljačka družina, Novo mesto. — Posojilo beograjske občine. Pogodba med beograjsko občino in Blerovo skupino glede najetja komunalnega posojila v znesku 4 milijonov dinarjev je sklenjena. Rok znaša 3 leta. Posojilo se obrestuje po 6K%. Denar se uporabi v regularne svrhe. — Naša vojna mornarica. Te dni sta bili dograjeni v londonski ladjedelnici dve naši podmornici. Vsaka od njiju ima 800 registrskih ton. Razven teh dveh podmornic je naročila naše vojno ministrstvo dve podmor-nioi v Franciji in večjo bojno ladijo tipa vodne .flotile v Nemčiji. — Novoustanovljeni krajevni odbor društva Rdečega križa kraljevine SHS v Tržiču je sklenil poslati letos v počitnicah za štiri tedne čim več revnih in slabotnih otrok k morju. V to svrho prireja s prijaznim sodelovanjem tukajšnjih in zunanjih dam dne 1. maja cvetlični dan. V Tržiču izrazito industrijskem kraju imamo premalo solnca in sploh ne primerne vode, kjer bi se deca mogla kopati in gibati na prostem. Kako naj deca dobi čez počitnice primerno okrepčilo! Edino na ta način, da gre ona tje, kjer je več solnca, kjer je več priložnosti za gibanje na prostem. Premožni sloji tudi delajo s svojimi otroci tako. Da bo tudi revnim možnost dana uživati naravna okrepčila, posegajte pridno po cvetlicah na cvetlični dan. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. — Kongres mednarodne trgovinske zbornice. Te dni se je vršila v Beogradu seja uprave nacijonalnega odbora mednarodne trgovinske zbornice. Za predstavnika našega nacijonalnega komiteja v upravi mednarodne trgovinske zbornice je bil izvoljen Vaša U. Jovanovič. Na seji je bilo sklenjeno, da predloži naša delegacija kongresu, ki se vrši koncem meseca junija v Stockholmu, brošuro, ki bo vsebovala splošen pregled trgovskega in industrijskega stanja v naši državi, kakor tudi podrobne podatke o poedi-nih granah našega gospodarstva, statistične podatke o na&i zunanji trgovini, o gibanju kurza naše valute, o državnem proračunu, o železniški mreži in plovnem parku. Brošura se izda v francoskem, nemškem ih angleškem jeziku. Pri sestavi brošure- bodo so- delovale gospodarske organizacije iz vse države. — Fuzija dveh tiskarskih podjetij v Zagrebu. Te dni se je vršil občni zbor Štampar-skega zavoda in Jugoslovanske štampe v Zagrebu. Sklenjena je bila fuzija obeh ti-skarniških zavodov. Za ravnatelja je bil izvoljen izdajatelj zagrebških »Novostk Toni Schlegel. — Trgovsko-industrijski oddelek v Zagrebu. Minister trgovine in industrije je odobril da se ustanovi v Zagrebu trgovsko-industrijski oddelek za Hrvatsko in Slavonijo. Poslovati bo pričel oddelek prihodnji mesec. — Kredit za tuuel skozi Ivan - planino. Prometni minister bo dovolil večji kredit za nadaljevanje vrtanja predora skozi Ivan-pla-nino. — 13 novih lekarn v Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje je imenovalo posebno komisijo, katere naloga je, da določi v Beogradu 13 mest, na katerih naj bi se otvorile nove lekarne. — Iz sodne službe. Upokojeni so: višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ribnici Franjo Sbrizaj, pisarniški oficijal pri deželnem sodišču v Ljubljani V. Stegnar, pisarniški osicijal pri okrajnem sodišču na Vrhniki Ivan Šinkovec, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Logatcu Miroslav Trampuž in kanclist pri okrajnem sodišču v Murski Soboti Leopold Šter. — Upokojitve v poštni službi. Ministrstvo pošte in brzojava pripravlja manjše število ukazov o upokojitvah poštnih uradnikov. Upokojeni bodo samo uradniki, ki imajo za seboj že popolno službeno dobo in oni, ki so sami zahtevali upokojitev. — Mednarodni umetniški kongres v Parizu. Meseca junija bo zboroval v Parizu mednaroden kongres umetnikov. Kongresa, ki bo trajal ves mesec, se udeleže zastopniki skoraj vseh kulturnih držav. Doslej so se priglasili zastopniki iz Nemčije, Avstrije, Zedinjenih držav, Danske, Anglije, Španije, Italije, Japonske in Rusije. —■ Masarvk obišče Beograd. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk odpotuje 24. t. m. iz Aten v Beograd. Predsednik Mn-saryk potuje inkognito. — Polet okoli sveta. Graditelj zrakoplovov dr. Hugo Eckener iz Friedrichshafena namerava poleteti v kratkem z velikim zrakoplovom okoli sveta. Pot namerava absol-virati na ta način, da poleti najpreje iz Španije v južno Ameriko, nato pa iz Rusije preko Sibirije in Tihega oceana v Ameriko. Prostornina njegovega Zeppelina znaša nad 100.000 kubičnih metrov. Zeppelin transportira lahko 40 oseb in 100.000 kg pošte hkra-tu. Razven omenjenih dveh poletov namerava dr. Eckener tudi polet na severni tečaj in polet iz Friedrichshafena preko Moskve in Vladivostoka v Vankouver v Kanadi. — Akcija za odpravo pajčolana muslimanskih žen. Iz Moskve poročajo: V Uiabeksta- nu se je pričela nedavno kampanja za to, da naj odlože muslimanke pajčolane, ki jih morajo nositi po verskih predpisih v pričo moških. Zadnje dni je odložilo samo v enem. samarkantskem okrožju nad 3000 muslimank pajčolane. Nekateri fanatični Turki so svoje žene zato pobili. — Socialistična princesinja. Princesinja Elizabeta Windischgraetz, hčerka prestolo-naseldnika Rudolfa in vnukinja cesarja Frana Josipa, kandidira v avstrijski parlament kot članica socialistične stranke. — Nevarnost poplave minula. Po uradnem poročilu hidrotehničnega urada v Osijeku je nevarnost nadaljnjih poplav v tamkajšnjih krajih zaenkrat minula. Tako Drava kot Donava padata. S poplavljenega ozemlja se voda odteka. . — Radi 10.000 dinarjev v smrt. le dni se je ustrelil v neki skopljanski kavarni policijski pisar Aleksander Ilič iz Beograda. Ilič je služboval v Negotinu. V Skoplje je prišel nalašč zato, da je izvršil tam samomor. Zapustil je pismo, v katerem sporoča, da ga žene v smrt dejstvo, da mu manjka v blagajni 10.000 Din uradnega denarja, ki so mu ga ukradli sluge. — Aretacija nevarne vlomilske tolpe v Subotici. Subotiška železniška policija je aretirala te dni tolpo nevarnih vlomilcev, ki je izvršila tokom zadnjih 4 let na subotiški železniški postaji nebroj vlomov v železniške vagone. Trije člani tolpe so odstranili nedavno iz tračnic na progi Subotica—'Budimpešta v bližini niadjarske meje 20 vijakov. Le slučaju se je zahvaliti, da se ni pripetila velika nesreča. Aretirani vlomilci so izdali še kakih 10 članov tolpe, za katerimi je izdana tiralica. — Orkan uničil mesto v Indiji. Kot poroča »United Press«, je uničil silen tornado mesto Kustijo v Bei>galiji. Dasi je trajal orkan samo 8 minut, so bili 4 veliki parniki težko poškodovani, dočim je eden, na čigar kovu se je nahajalo 143 potnikov, utonil. — Velikanski požar na Japonskem. Te dni je izbruhnil v japonskem mestu Oto-mara na otoku Sahalinu požar, ki se je razširil z bliskovito naglico. Pogorelo je 800 hiš. Požar je zahteval tudi več človeških žrtev. Japonska vlada je poslala prizadete- ■ i 1 ■ 1 l—. 1 ! nln A _ ženo v njiju stanovanju umorjena. Truplo žene je viselo na sobnih vratih, posestnik pa je ležal z razbito lobanjo pod mizo. Suni, da sta izvršila umor, je padel takoj na hlapca in deklo, njegovo ljubico, ki sta hotela pregovoriti zakonca, da bi bila prepisala, ker nista imela otrok, posestvo nanju. Sum se je še povečal, ko so našli v sobi listič, na katerem je bilo napisano, da zapuščata Kustko in njegova žena vse premoženje dekli. Na obleki hlapca so ugotovili sledove krvi. Hlapec in dekla sta bila aretirana. Kljub vsem obremenjujočim okoliščinam trdovratno tajita. — Ropar z bubikopfom. Te dni se je pojavila v trgovini nekega zlatarja v Chicagu plavolasa deklica z bubikopfom. Takoj za njo so stopili trije možakarji. Deklica je potegnila revolver ter vzkliknila: »Kdor se gane, bo ustreljen!« Uslužbenci so morali gledati, kako so oropali možakarji blagajno. Revolver pa je postal banditinji s časom pretežak — morala ga je držati, pripravljenega za strel, v roki kakih 5 minut — vsled česar je položila ročno torbico, ki jo je držala v levi roki, za trenutek na prodajalno mizo, da je vzela tako lahko revolver iz desne roke v levo roko. To je postalo njej in njenim trem tovarišem usodepolno. Zakaj, ko je odšla v spremstvu svojih tovarišev s -plenom 7500 dolarjev urnih korakov iz lokala, je pozabila ročno torbico na mizi. V torbici pa se je nahajal list, na katerem je bilo napisano njeno ime in njen naslov, tako je ugotovila policija, da je banditinja identična s 23-lento Heleno Kinhal. Policija se je podala v označeno stanovanje, kjer je bila pa prav neprijetno sprejeta. Banditi so jo pozdravili s streli iz revolverjev. Vsled tega je poslala policija po ojačenje. Končno je oblegalo stanovanje banditov 50 policijskih stražnikov. Po dve uri trajajočem streljanju so vrgli policijski stražniki skozi okna več bomb, ki povzročajo solze. Kmalu nato je postalo v hiši tiho in mirno. Zato je vdrla policija v stanovanje, kjer je našla bandite naezavestne na tleh, dočim o deklici ni bilo nobenega sledu. Šele po daljšem iskanju so našli deklico skrito v dimniku. Pri aretaciji se je branila kot obsedena. Grdo je psovala policijske stražnike ter izjavila, da obžaluje, da se ji ni posrečilo vpihniti par policistom luč življenja. — Sunek z nožem zahvala za inilodar. Te dni je naprosil delavca Karla Schimeka na Dunaju, ko se je vračal v spremstvu nekega prijatelja zvečer ob 8. proti domu neznan mu iiidividij za milodar. Dasi živi Schimek sam v najskromnejših razmerah, je segel v zep ter dal beraču deset grošev. Medtem je pristopil k beraču neki drugi individij ter ga vprašal, kako to, da je dobil samo 10 grošev, obenem mu je zaklical: »Priloži mu eno k V trenutku je potegnil berač nož. Schimek je zbežal, toda berač mu je sledil ter ga zabodel, ko ga je dohitel, z nožem v vrat. Schi-mek se je zgrudil nezavesten na tla. Iz vratu se mu je vlil močan curek krvi. Berač mu je bil prerezal vratao žilo. V par trenutkih se je zbrala okoli ranjenca velika množica ljudi. Ljudje so stekli za beračem ter ga. tako pretepli, da je zadobil pri -tem ve« teZKUi poškodb. Medtem je prihitela policija, ki je prenesla berača lia policijsko stražnico, od tam pa v bolnico. Na policiji so ugotovili, da je surovi berač identičen z nekim brezposelnim slikarskim pomočnikom. — Mednarodni velesejem v Budimpešti, v Budimpešti se vrši od 30. aprila do 9. maja t. 1. mednarodni velesejm. Posetnikom velesejma, ki imajo velesejmsko legitimacijo, se dovoli 30-odstotni popust pri prevozu na naših in na madžarskih železnicah. — Ilidroplan »Amerika« ponesrečil. Iz , Newyorka poročajo: Orjaški hidroplan »Ame- ( rikal ki je bil določen za polet iz Mrka v Pariz, je padel pri poskusnem poletu n,i ( zemljo. Avijatik Byrd in inzenjer Jokker sta ranjena. . — Bivši predsednik madjarske republike dramatik. Iz Londona poročajo, da je spisal grof Karolyi, ki živi sedaj tam kot emigrant, dramo v o dejanjih. Vsebina je vzeta .iz življenja madjarskih emigrantov. Grof Karoivi namerava prodati dramo nekemu raSS« - b Varšave poročajo: V vilinskem okrožju se mnoze v zadnjem času obolenja za steklino. Bolezen so je jela širiti, ker je bilo par kmetov ugriz-njenih od steklih volkov. Te dni so prepeljali' 20 kmetov, ki so jih ugriznili stekli volkovi v bolnico. Več od njih .je umrlo. — Dva slepca, ki romata peS v Lourdes. Dva slepca, Evgen Levillain in Edmond Ger-main, sta se podala peš iz Rouena v Lour-des, kjer mislita izprositi od lurške matere božje ozdravljenje. Pot je dolga 1100 km. S seboj sta vzela samo 100 frankov. Eden od njiju je sicer še mlad, star je namreč 34 let, drugemu pa je že 64 let. Romarja sta pasira-la te dni Poiitiers, s čemur imata polovico pota za seboj. , — Ženske in moške nogavice najlinejše kvalitete pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3. deteljica... Pri tej predstavi sodeluje baletni zbor in pa muzika dravske divizijske oblasti. V operi pa se vprlzori zvečer ob pol 20. opereta rOrlovr z gospo Poličevo gospo Ba-latkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom in Pov-hetom v glavnih vlogah. Za predstavo »Lumparij vagabund« veljajo znižane cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. 1— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12 so darovali: g. dr. Jos. PipeB; baher, tu 100 Din, gg. Škof Anton, Menardi C., Strmoli Štefan, vsi tu po 20 Din, Mestna hranilnica, Brežice 300 Din,, Fr. Erjav Ravhekar & Derganc, H. Suttner, t‘ta Bar, Podkrajšek, Mr. Bahovec, vsi Wi P 10 Din. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor. — V nedeljo v gostilni G linčali koncert na vrtu. Igra go®** * dašra«. Svetla C, LAVA s- *v' l1 pe6e L.E Z DrOETKER JEVIM BACK1NOM DR. OETKER, d. i o. in poštnine proBto^ »Uta« najboljše recepte pošilja na željo bre*P DOLOČILA ZA MILIT AR Y (TERENSKO JAHANJE), ki se vrši ob priliki 1. vozne iu galopu« d ke Kola jahačev in vozačev Prestolona* | nik Peter v Ljubljani na dan 17. julij* Častne nagrade za jahače treh naj» L. kvalificiranih konj. Vpisnina 25 Din. Kon» l-enca je odprta za vse konje v privatni/ sesti brez razlike na pasmo in starost. t& ka za gg- častnike službena, za gg. v dres ali pa temna suknja, trd klobuk in 61 škornji. Sedlo po volji. Militarv obstoji iz dveh delov. .^,e 1. Terensko jahanje 10. julija P°P“ j,o na 14 km dolgi progi od Sv. Križa P ^. Tomačeva vzdolž Save do Zadobrove jej zaj na vojaško vežbališče. Proga v gjro-pet zaprek, ne čez 1 ni visokih in 3 ® mu prebivalstvu podporo v obliki stavbene ga materijala in živil. — Banditi umorili 170 ljudi. Iz Mehike poročajo: V bližini Limona (država Jalisco) so napadli banditi osebni vlak, pobili vojaško spremstvo, zaprli potnike v vagone ter vlak zažgali. Potniki so se hoteli rešiti z begom, roparji pa so jih napadli in pomorili. Vsega skupaj je poginilo pri tem 170 oseb. — Avtomobilska nezgoda Oičerina. Te dni je prišlo v bližini Nizze do karambolaže med Cičerinovim in nekim velikim turističnim avtomobilom. Cičerinov avtomobil je treščil ob neko skalo in se razbil, dočim je ostal čičerin nepoškodovan. — Umor zakonske dvojice. Te dni so našli v neki vasi pri Tausu na Češkoslovaškem posestnika Tomaža Kustko in njegovo Ljubljana. 1- V pondeljek 25. t. m. ob 0. uri zvečer bo predaval na univerzi v balkonski dvorani odlični francoski znanstvenik prof. Jacques Z e i 11 e r o Dioklecijanovi palači v Splitu. Vstop je prost. 1_ Sprememba opernega repertoarja. — Abonente reda E in B opozarjamo na današnjo spremembo opernega repertoarja, ki s<-je morala izvršiti deloma vsled obolelost , ge. Lovšetove, deloma pa vsled Pra*°xpne ' nih velikonočnih praznikov. Mesto ozn oni Tajde za red E, se poje zadnjikra gyatba Mozartova klasična opera Ftf?nr obi_ za abonente reda H. Jasedba te^oper^ ^ Čajna z go. Zaludovo ing^-1« BJeteltotrii go. Poličevo m Potučkovo te g« »lavnih Kovačem, Mitrovičem in Zupanom Vl°£av«delia v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 24. t. m. sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi in sicer se vpnzon popoldne ob 15. v drnmi Nestroyeva burka »Zli duh Lumpacij vagabund ali zanikrna kih. Proga se bo pokazala konkure^pp?-julija popoldne. Maksimalni čaz za f go s steeplechase vred je 00 mintN- , dva kilometra na vežbališču Steep'e® ^ v'v 2000 m čez 4 zapreke, ki niso čez ° °!!orače-soke; maksimalni čas G minut. !P^.enudal)' nje maksimalnega časa izključuje ° ‘i0bro nje konkurence. Krajši čas »e Šteje pri končni kvaIi,ik“°‘jln,.ejahati tako, da se Cela proga se. ™ ,]agj pri kontrolnih po- ags.wsaits«?i»iu v™j i" g- f J med zastavicami. Četudi ni omejitev gle- ■ i »im kako naj se obvladajo zapreke, vendar se’ pri končni kvalifikaciji upo^ sDortuo boljši način obvladanja zaprek tur pomoč pri zaprekah, pri padcu, presedla J itd. izključuje od nadaljnje konkurence. . liači se odpuščajo na startu v « ’ re- i ild»!i in diagonali pojačani kas, V ° S‘. “ pojačani kaVin obratno; "»i; na desno m V galopu: ir koraka in kasa prehod v kratki D .or obratno. Stoj. Mali in veliki krog. I* » fla-stoj, korakoma nazaj in zopet v galop prej. XJ' Potem pride na vrsto skakanje čea 0 ^ \V-preki in sicer: lesena vrata in zid višiUyg(lV> Jaha se v skupinah po 2—4 jahača. vreo-skupina jaha 15 minut s skakanje^ ^o-Jftha se na komando. Boljše izvežba jiaUoi njem, ki pri preskušnji pokažejo v ocenje-se zahteva, se kvalifikacija zboiP^e: vanje skakanja pri military je . neuspe‘ Dober skok 0 napak; enkrat dvaicratn> poskus skakanja 4 točke maniL’m!jiije; tr*' neuspeli poskus skakanja 8t 30 točk m kratni neuspeli poskus skaka J . udari o. nje; ako konj s prednjimi o ^ % zadnji^ zapreko 5 točk manje; »ko 4 toJke manj*’ nogami zadene ob »P^ lojk mauje. padec jahača ali konja ^ Naš novi roman Prihodnji teden prične izhajati v »Narod- uovniku n.man znamenitega franco-romanopisca, člana Francoske akade- o Marcela Pršvosta: Oon-JuanKe. Prepričani smo da bomo s tem modernim r<®ianom vsem bralcem zelo ustregli, ker Je vsebina romana vseskozi napeta, mojstr-izdelana in dasi obravnava najbolj koč-'jive stvari tudi vseskozi dostojna. pone Jjianke so roman, stoječ na višku ^^iškega ustvarjanja Marcela Prevosla, ^Mogočnejšega romanopisca detektiva, že-^ tftondenskjh običajev sodobne drui-; J napetih prizorih nam slika v tam krizo blaznosti, uživanja, pustolov-RvV Prostafckva, ki je pretresala temelj-s ni fe* * po končani svetovni voj- -9'ttnost razsipanja in razkošja, plesa, '.WjaČ£j|ja y. strasti... Mojster romana f® ** llarisal štiri značaje nepozabnih žensk: Albine Anderny, pisateljice Berte W*s, bančne direktorice Kamile Engel-^ Vijr^iuje Hilde. One vtelesujejo k°K Juanizem, to se pravi voljo na ’ J'ai,'<'vviti se v ljubezni popolnoma vbffo- «• slali^‘e> igrati ofenzivno moško ravno t„UJVaU moške drugega za drugim žensko r '' ^^-0,r moški uživajo žensko za 'ije-od? . 11 s" I^ave pustolovke, Don-Juan-_ naslov romana, Toda pogumne žen-Razijo nekaznovane zakona morale. kLS u ^iŽLS četvorno dramo se «ost kot ena v elusUi Ts5jQ bo lraino ti romana«; najstrastnejših at ena -.eiu^h čr,!* bo trajno vred-®&6e dobe. Opomba: Done Juanke (ženstc od Don Juan) izgov. done huankt je španska). — Marcel Prevost se marsfel prevo. aria: Politične vesti. ==. »Samouprava« in sodelovanje SLS v ^ Pod naslovom »Nujno priznanje« je vat^Vi'a Samouprava« uvodnik o sodelo-3tralu. -Slov. ljudske stranke z radikalno nrizn v v'a^ni koaliciji. ^Samouprava < kem aVa’ da je bil° sodelovanje SLS v vsa-klani t*iru lojalno, ker ni SLS nikdar od-n0 z^’a odgovornosti za delo vlade in ved-Zato o Spolnila vse prevzete obveznosti, za a^^,atT^,vglavai organ radikalne stranke '"v l»'aS,OBi v tem pogledu izrazi pomembno, ?e iis sio r.‘ ten> je čisto brez-Priznanje »Samoupravenei^utn° v vladi. — ■Blub SLS gotovo zaslužil. ZatnParlamentarni pravico lahko rečemo, da to z vso zadostuje. »Samouprava« bi morai!r^e ne no storiti še en korak in priznati, (]aa?l: fako lojalno postopalo tudi napram SLS. Ce je SLS izpolnila vse zahteve, potem je pač smela pričakovati, da se njo pri otvarjanju >n uje reševanju ne prezre popolnoma, ker Je ^S resnična zastop-roda d°nVencfv- Je v naravi slovenskega na-sio i7r,niJ-S sv°j° sPrejeto obveznost zve-polnim f ’.zato Pa tudi zahteva, da se iz-zadnie vKA« Tmu dane obljube. Rešitev "* zlovoljni, da je slovensi knarod tako zrel tudi to razočaranje ne more omajati nje’ zvestobe do skupne državne misli, to-ya ftaj si tudi Beograd zapomni, da je ne-u°Pustno še nadalje grešiti na račun te sloni?8'10. državljanske zrelosti. Naj 'bo raz-•/^dn^e,°b rešitvi zadnje vladne krize tudi s'<>vensko. la Rumu?i?^ev ^a'‘‘ antante. Dosedaj je bi-antante inla ?a.ibolj nezanesljivi član Male govorilo n hi-*d tega se tll(li dostikrat To pa s . “bznjem razpadu Male antante, zaslug; ,S3(laj izpremenilo in sicer po spreiemi) l?,a ~ Mussolinija. Njegov goreč članki n lena in vsled tega povzročeni mirounii"‘^‘jarskega tiska o bližnji reviziji ske =,> » Pogoclb in obnovitvi stare Madjar-PosHii ;^“-zelo.,ogoržile Rumune, da so ti Cte P07ibtienaJ- epkeišn °l,0la Male ssriszr*-*.** ^raai madjarske iredente. Tako se ie zo-^sii/1 •'*'L^()>),0(* Mussolini pošteno urezal ^ xsaia° na kako bi skoval okoli NhM- ° sovi'ažnikov, pozabil pa je na v OSUOVI1.° Politično pravilo, da so se svo;.et narodi osvobodili zato, da vodijo *Udi ’«no l)a italijansko politiko. In to velja osvobojeno KumUniju «JeW„Pr.a»«°sW sofialistiinj Ingres za so-Aam; 1 levičarskimi mcg6utlskiulj stran- Lvo,,;, . a kongresu francoskih socialistov v W-J.° bi,a z 2352 glas?~vi Proti neznatni VaA111 sprejeta resolucija Faure-a in to-tel!iiV *ei' zavrženi obe resoluciji, iTriptihon«j Giacomo Puccini, se je bil v ljubljanski oper; v tekoči sezoni malo umaknil iz repertoarja Wagnerju, Mozartu in drugim. Toda včerajšnja predstava Madame Butterfly je očitno pokazala, da ga naša publika ljubi in si želi njegovih melodijpznih odrskih del. »Madame Butterfly«, tragedija Japonke, kot jo nazivlje skladtelj sam, ima vkljub Kromnemu dejanju, zaradi globoke tragike nesrečni ljubezni mlade Japonke še danes Pretestjjv vpliv na gledalca, Široko razple-tenja lirična glasba, melo.lijozna in ušesa božajoča, vroče italijanske krvi pa ogreje in seze v srce. Koliko poezije je v zadnji sceni 1. dejanja. Kako učinkovit konec drugega dejanja, neodoljivo hrepenenje po vrnitvi dragega soproga, kako ljubki in ganljivi prizori med Butterfly in otrokom, zlasti njuno slovo koncem tretjega dejanja! Puccinijeva gjasba je ves ta milje obdala z nežnim pesniškim čarom. — G. kapelnik Neffat se je partituro uživel in jo interpretiral z vervo; likoval sP .“^ko, nežno. Orkester se je od-dočim se :‘mmi dinamiškim niansiranjem, hotno razraselVTu^mKtižnih momentih bo-pronicati v ie'p0 prediSnif- poia£onia začel drugem dejanju je bil izv^fen ž(,pr!e.m sovi še nikoli niso bili tako decent "i « njem pa mu je intonačno izpodietelo Napredek zbora iz kričanja v lepo petje hvalevredno poudarjam. Seveda ga je včasih orkester zabrisal. — Glavno vlogo je topot prvič kreirala g. Lovšetova. O njenem glasu, o nje glasbenem znanju in pevski rutini ni treba govoriti, saj publika ve, da je odlična naša operna in koncertna pevka. V Madame ™l®I?ly je našla prisrčne tone veselja in P - ,1’ areče in obupa, vdahnila je petju in ?ii in jF°,skalo občutja. V jasni vokaliza-„,J‘, ,!Ja ;žt!! izgovarjavi besedila zasluži etn nolpff „S°ilsti in solistinjami častno mesto poleg g. Betetta. - G. Banovec (Pin- mllhn ehsom^ini neusiljivim mehkim in toplim glasom ugajal, v igri ie Dremalo okreten, gibek; včasih bi se ie L ! vneti, razgret,. Z g. Lovšetovo sta b la ime-mtna v dvospevu koncem prveca deiZi G. Mitrovič (Sharples) je simpaUčna pofava' la je pa v pevskem oziru dostikrat utonila v orkestru, Suzuki g. Potučkova je zadovoljila, g. Mohorič je v vlogi Gora že ver-ziran, g. Janko je imponiral, g. šubelj (Ya-madori) tudi, g. Perko (komisar) že uspešno poje epizodne partije. — Režija (g. gu. belj) je bila smiselna, oprema okusna, kostumi čedni, hvalevredno, da med drugim in tretjim dejanjem ni bilo nepotrebne pavze. Gg. Neffat in Subelj sta s skrbno pripravo in vestnim naštudiranjem pomagala. But-tertly do častnega uspeha, ki naj ga bodo v veselje vseh oboževalcev Puccinijeve glasbe deležno tudi številne reprize. —c. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri. Sobota, 23 aprila: »Ti in jaz*. — Red i). Nedelja, _4. aprila: ob 15. uri: »Lumpacij vagabund«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 25. aprila: »Božji človek«. Red B. Opera: Začetek ob pol 20. uri: Sobota, 23. aprila: »Figarova svatba«. —■ B-Nedelja, 24. aprila: ob pol 20.: »Orlov«, opereta. — Izven. Pondeljek, 25. aprila: Zaprto. RAZSTAVA UMETNIN NA VELESEJMU. Za časa letošnjega velesejma, to je od 2. do 11. julija se vrši II. umetnostna razstava in sicer v paviljonu K, ki je za to že speci-jelno opremljen. Kazstave se zamorejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki in je prijavo treba poslati na velesejmski urad najkasneje do ‘28. aprila. Prijava naj vsebuje točen naslov umetnikov, približno navedbo razstavnih del in njih velikost in event. posebne želje. Istočasno s prijavnico naj vsak umetnik navede imena 7 umetnikov, ki naj po njegovem mnenju tvorijo razsodišče razstave. Umetnostna razstava na velesejmu je za naše oblikujoče umetnike največjega moralnega in materijalnega pomena, vsaj se pri tej priliki seznani z njegovimi deli gotovo čez stotisoč posetnikov. Šport ILIRIJA : PRIMORJE Nadaljevanje nogometnega prvenstva t. in. Na športnem prostoru SK Ilirije se odigrata jutri, v nedeljo prvenstveni tekmi med Ilirijo in Primorjem. Ob 14.30 nastopita rezervni moštvi obeh klubov, za njima ob 16. uri pa obe I. moštvi. Isti dan ob 10. uri predpoldne s evrši dalje še prv. tekma med Svobodo in Slavijo. Primorje in Ilirija veljata od nekdaj za najostrejša tekmeca na športnem polju. Zlasti nogometna tekmovanja med njima spremlja ne samo soprtna, tudi širša javnost s posebnim zanimanjem. V nedeljo je pričakovati med njima ostre, povsem otvorjene borbe za točke. Ilirija kot Primorje se od-pripravljata na to dvojno srečanje z vso intenzivnostjo. O Veliki noči sta odigrala težke mednarodne tekme, oba sta izročila vodstvo treninga posebnemu trenerju in sicer Ilirija avstrijskemu internacijonalcu Wani, Primorje Gradčanu Weningu. Presoditi šanse enega in drugega za nedeljsko dvojno srečanje je jako trfka Pripisovati vnaprej boljše izglede Iliriji pa bi sigurno ne bilo utemeljeno. Primorje je znalo doslej še vselej paralizirati Ilirije z elanom in požrtvovalnostjo. Poleg tega razpolagata obe garnituri Primorja neoporečno z znatnim reelnim znanje in sta dobro stre-nirani. Lani je Primoriu celo dvakrat uspelo Ilirijo nadvladati s 4:3 in 1:0, dočim je v jeseni v prvenstvenem srečanju zmagala lilija z 2:1. Tekmo I. moštev bo vodil zunanji sodnik iz Zagreba ali Beograda. LNP bo seveda pravočasno ukrenil tudi vse potrebno, da zajamči reden potek nedeljskih tekem. Smiij;anje v _ Španiji. Kar je Holmen-kmlen za Nordijce, to je v zadnjem času Guadarrama, gorovje v bližini Madrida, za ^PaP.ce- Na. najvišjem vrhu, Pic du Penalara (240o m) in njegovih pobočjih so postavili zimske koče m to ne samo klubi, ampak tudi zasebniki. S smučanjem se pečajo mo-ški in ženske, smuči so obdržale svoje nor-vc-ško ime, samo^ da jih izgovarjajo esqui. Radi tega se tudi imenujejo smučarji in smučarke esquiadori oz. esquiadore. An?Iežinje se ne udeleže amsterdamske olimpijade. Pri zadnjem ženskem sportskem kongresu v Parizu se je sklenilo, da se ženske vdeleže amsterdamske olimpijade. Proti temu sklepu so glasovale le zastopnice angleškega športnega saveza, ki sedaj tudi oficijelno razglasa, da angleške lahkoatle-tinje ne pridejo v Amsterdam. Pač pa se vdelijže .1. 1930. ženskih športnih iger v Pragi. Tek iz Dunaja v Berlin. Razdalja med tema dvema mestoma znaša celih 500 km. Na prvi pogled bi rekel vsak, da je nemogoče tako veliko razdaljo preteči. Vendar je to mogoče, kajti Berlinčan Gottschling, ki do-letos $voje GO. leto, je že lansko leto I)unn^eLto- razdaljo. Tekel je iz Berlina na čvrst. Je na cilju popolnoma čil in Gospodarstva. BORZE. Ljubljana, 22. aprila. (Prve 'številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 80 — 87, Vojna škoda 338 — 339, zastavni in 'komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100 (zaključek 100), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 495, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 9. — Blago: Tendenca za les čvrsta, z adeželne pridelke mlačna. Zaključenih 5 vagonov lesa. Zagreb, 22. aprila. Devize: Newyork 56.75—56.95, London 276.20—277, Pariz 222.50—224.50, Italija 291.003—293.00S, Praga 168.30,-169.20, Berlin 1350.25—1853.25, Curili 1094—1097, Dunaj 800.5—808.5, Amsterdam 22.7875—22.8475. Curih, 22, aprila. Beograd 9.13, Ne\vyork ol9, in petnajst šestmajstink, Pariz 20.865, London 25.25125, Berlin 123.24, Milan 26.70, Dunaj 73.10, Praga 15.40, Sofija 3.75, -Budimpešta 90.65, KRATKE VESTI. Pouk nemškega jezika nameravajo vpeljati prihodnje šolsko leto v praških ljudskih šolah. , J Na hi>šega avstrijskega finančnega ministra in sedanjega župana v Badenu Koll- Sorelrti c JM za ^ojpocL kUuk Perilo kravale Mo dne Pofretjrcme Pletenine Pal tcc 4ji n&k LfUipZr tovec*°‘i CZtt C SS manna je bil izvršen y Hamburgu atentat, ki se je pa ponesrečil. Mac Donald. voditelj angleške delavske stranke, je izjavil ameriškim novinarjem- da se bo po vsej verjetnosti štrajk angleških rudarjev ponovil, ker ni Jiilo zadoščeno niti najbolj upravičenim delavskim zahtevam. Angleška banka je znižala obrestno pero od 5 na 4 in pol odstotka. Poljska vlada je dobila v Ameriki za Utrditev poljske valute posojilo v znesku 80 milijonov dolarjev. Posojilo bo 7 odstotno in bo izdano po kurzu 92. »Horment«, novo zdravilo proti sladkorni bolezni, je iznašel nemški zdravnik dr. Stahl. ARETACIJA VELIKOPOTEZNE MEDNARODNE TOLPE PONAREJEVALCEV DENARJA V ATENAH. Atenski policiji se je posrečilo izslediti velikopotezno tolpo ponarejevalcev denarja, ki je spravljala v promet v prvi vrsti angleške in egiptovske funte. Za izsleditev ponarejevalcev denarja se ima zahvaliti atenska policija zgolj slučaju. Eden od ponarejevalcev je zabredel v gmotne težkoče. Vsled tega je navezal stike z nekim visokim uradnikom iNarodne banke v Atenah, kateremu je hotel prodati del ponarejenih novčanic. Uradnik je na videz na ponudbo pristal, obvestil pa je takoj policijo, ki je ponarejevalca novčanic aretirala. Na podlagi njegovih izpovedb je aretirala policija vso iz £0 oseb obstoječo družbo. Nekateri od njih so bili aretirani v raznih plesnih lokalih od kriminalnih uradnikov, preoblečenih v natakarje, v trenutku, ko so hoteli plačati svoj zapitek s ponarejenim denarjem. Neki policijski oficir je izsledil enega od zločincev, ki je imel drzno čelo, da je izdajal na neki dobrodelni prireditvi velike vsote denarja za dobrodelne namene. Eden od ponarejevalcev je podaril celo velike vsote v ponarejenih iiiovčanicab za izpopolnitev grškega zračnega brodovja. Po narodnosti so doslej aretirane osebe Italijani, Armenci in Grki. Kolovodja je nastopal pod imenom grof »Prossy«, ugotovilo pa se je, da je v resnici identičen z nekimi Vukitisem Iz -Sirije. Potvarjalci denarja so imeli v Atenah 8 delavnice, v katerih je našla policija 6 vreč, napolnjenih z egiptovskimi funti, razven tega pa pol milijona potvorjenih angleških funtov. Ponarejevalci so razpolagali z najmodernejšimi tehničnimi pripravami. Stroji izvirajo vsi iz Italije. Domneva se, da se nahaja centrala falzifikatorjev v Firenci. Pri hišni preiskavi je našla policija tudi pisma, v katerih obveščajo zločinci svoje tovariše v Nemčiji, da jim bodo poslali preko Hamburga par sodov potvorjenih angleških novčanic. Vsak^sod bo vseboval 15.000 komadov potvorjenih 'novčanic. Pošiljatev bo deklarirana kot kolomaz. Tudi v Kairo so imele oditi velike [pošiljke potvorjenih egiptovskih novčanic. Če bi bile pošiljke res prispele v Kairo, bi bila morala napovedati egiptovska 'Narodna banka bankrot. Dalje je ugotovljeno, da so kolaborirali celo visoki uradniki na Grškem in v inozemstvu s falzifikatorji. Kolikor je doslej ugotovljeno, so spravili potvarjalci v promet kake 3 milijone potvorjenih angleških funtov. IZJAVA. Vsako prerokovanje potresov smatram kot navadno varanje, ako se pri lem ne omeni natančno datum, t. j. mesec, dan, uro in vsaj minuto, kakor tudi natančno lego epicentra, da se morejo ljudje na ta način zavarovati proti eventualnim posledicam tega prirod-nega pojava. To je moja prva in zadnja beseda. Prof. dr. A. Gavazzi. VABILO na redni obžui »bor gremija za srez Logatec, ki se vrši v Dolenjem Logatcu pri A. Kuncu ob 10. uri dopoldne dne 1. maja 1927. Dnevni red: zboraCitanjC ZapiSnikl' zadnieSa občnega o’ u?^nilca in tajniško poročilo, ta 19*7 ZU P proračun za le- 4. Poročilo pregledovalcev računov, abso-in toni. o. Volitev celotnega odbora, o- Sprememba pravil. 7 Samostojni predlogi. V slučaju, da občni zbor ob naznačenem času ne bo sklepčen, se vrši eno uro kasneje itbčvi zbor ob vsakem Jltftvihi Slanov. N o v a v a s, dne 24. oprila 1927. Načelnik: Stanko Lenarčič, 1. r. Iz Churchillovih vojnih spominov. Konferenca v Monsu. Bilo je 11. oktobra 1. 1917, dan, ki je bil pozneje proslavljen, toda iz drugih vzrokov. Ludendorff, von Kuhi in von der Sc iulen-burg so se sešli v Monsu. Nominelni gospodje teh visokih štabnih častnikov — Hindenburg, princ Rupprecht in prestolonaslednik — niso bili moteni in se niso udeležili te konference. Temelj posvetovanja je bila odločitev, da bo na zapadu izvedena velika ofenziva. K-onstatirali so, da je za to ofenzivo zbrano zadostno število vojske in da niso potrebne nobene posebne priprave več. Sklenili so, da mora biti ofenziva meseca februarja ali začetkom marca, prej, preduo bodo mogli Amerikanci razviti svoje sile. In končno, da mora biti angleška armada uničena. Debatirali so o raznih alternativnih schemah ofenzive in obveljal je ukaz, za točno izdelavo teh schem. Vsak načrt je dobil svoje kodeksovo ime. Kiihlov načrt za napad na fronto La Bassee— Armen-tieres je bil »St. Georg I.«, napad na odsek pri Ypru »St. Georg II.«, napad na Arras— Notre Dame de Larette »Marž«. Končno je bil predložen tudi Michaels I., II. in III. Dne 24. januarja so se po dolgem podrobnem proučavanju končno odločili in izvolili sche-ma »Michaelsc. Cilj tega pripravljenega napada je bil, da 6e razbije zavezniška fronta in prodre do Somme in k Perone. Prvotno je bil datum določen na 20. marca. Bitko bi naj razširil napad »Marz-Sud« in par dni pozneje na- pad, imenovan »Archangel«, ki bi ga izvedla sedma armada južno od Oise in ki je bil mišljen kot eventuelna alternativa. Bližajoči sc udarec. V spremstvu izvedenca za orožje sem 19. marca konferiral v arzenalu v Montreuil s štabnim šefom, poveljnikom oddelka tankov in s celo vrsto častnikov o »tankovem« programu za leto 1919 in o organizaciji do-bavljenja tankov v letu 1918. Potem me je povabil sii- Douglas Haig v svoje privatno bivališče in mi na karti razložil situacijo, kakoršna je bila po njegovem mnenju. Oči-vidno so Nemci koncentrirali armado proti angleški vojski in posebno proti peti armadi. D asi ni bilo nič gotovega, je Haig vendarle vsak dan pričakoval velikega napada. Sovražnikove mase na severu bodo bržkone udarile na angleško fronto med Ipry in Mes-sinec. Glavni bitkin razvoj pa je bilo pričakovati v odseku fronte od Arras do Peronne in morda še bolj južno. O vseh teh možnostih je prejšnji dan govoril tudi general Birsh, poveljnik artiljerije. Na njegovi karti je bilo jasno vidno ozemlje, ki so ga Nemci inficirali s plini, ki so izsiljevali solze (bržkone, da bi na tem ozemlju onemogočili kakoršnekoli operacije obeh strani za par dni) in presledki med temi ozemlji, koder bi naj se bržkone razvila sovražna ofenziva. Sovražnik se je zbiral — dasi manj vidno — tudi na odseku francoske fronte pri Ais-ne. V splošnem je bilo več od polovice nemških divizij zbranih pred angleško fronto. In po številu sovražnikovih pušk je grozila angleški fronti štirikrat večja sila od one pred francoskimi jarki. Poveljnik je pričakoval bližajoči se udarec s skrbjo. Toda z odločnim pogledom. Venomer je trdil, da je bila angleška armada v nasprotju s francosko na temelju dogovora angleškega vojnega komiteja s Francozi neprimerno bolj obremenjena. Haig je sicer, kakor sem že omenil, privolil, da se angleška fronta podaljša do Barisisa, vendar neprostovoljno. Pritoževal se je tudi, da so ga nadlegovali zaradi formacije splošnih rezerv in se skliceval na svoje, že itak omejene sile. Trdil je, da njegove rezerve niso zadostne niti za angleško fronto; kako bi torej mogel najti med njimi oddelke, ki bi jih lahko pogrešal in pripojil splošnim rezervam? Omenil sem mu, da bi v slučaju glavnega sovražnikovega napada na angleško fronto razpolagal z vso to splošno rezervo. In če bi do osredotočenega napada na angleško fronto ne prišlo, bi pa rezerv sploh ne potreboval. Odgovoril mi je, da mu je ljubši dogovor z generalom Petainom, da bo 7 do 8 francoskih ali angleških divizij pripravljenih za slučaj potrebe in da bodo poslane tja, kjer bo pomoč nujna. Iz bežnega pregleda fronte je bilo razvidno, da stoji proti 110 nemškim divizijam 57 angleških in da stoji najmanj 40 nemških divizij proti peti angleški armadi. 85 nemških divizij je stalo proti francoski fronti, ki je imela 95 divizij. In štiri nemške divizije so stale proti prvim devetim amerikanskim divizijam, ki so bile uvrščene v razne dele fronte, največ pa pri St. Michielu. Ob treh zjutraj sva končala razgovor. Ko sem odšel od sira Haiga, mi je moj spremljevalec predložil — ker sta mi preostajala še dva dneva do konference o kemijski vojni v St. Omeru — da obiščem vsaj mimo- grede našo staro divizijo, deveto, kjer sem služil, ko je bil on njen poveljnik in ki jo je zdaj vodil general Tudor, moj prijatelj iz početka moje službe v Indiji. Pristal sem in odšla sva takoj na pot. Štab generala Tudo-ra je bil v Nurbu, v opustošeni pokrajini, 10 milj severno od Peronne, bližje naprej potisnjene angleške linije in v centru ogrožene fronte. Sprejel naju je zelo prisrčno. General Tudor je bil ves v pričakovanju-Vse je bilo gotovo. »Kdaj mislite, da se začne?« sva ga vprašala. >Morda jutri ijwW morda dan pozneje ali čez teden dni.< sva ves naslednji dan v strelskih Smrtna in nekam sumljiva tišina je tw sprostrta nad fronto. Cele ure se že ni.0®** sil noben top. Toda na bojišču ožarjene od solnca, je počivala nekakšna slvftnja. gledali smo cel obrambni sistem od Gaucw Wood, kjer so stali Afrikanci do osrednj pozicije artiljerije na pobočjih za Havricout-tom. Nič, kar zna ustvariti človeška misel M uresničiti človeški napor, ni bilo pozabljeno. Štiri milje v globino je bila fronta ena sama pletenina žice in premišljeno nameščenih gnezd strojnih pušk. Oddelki so bili tako razvrščeni, da bi se lahko vsak posamezni mož polno uveljavil. Z ozirom na govorice in končno popolnoma upravičenih domnevanj, da bodo Nemci pri napadu uporabili večje število tankov, so bila urejen" velika polja min z velikimi, občutljivimi nami in množico žičnih ovir. Po tem nas je vodila ozka pešpot. Solnce je zahaja10’ ko sva zapuščala Gauche Wood in se P°' slovila od Afrikancev. Zdeli so se mi P°' dobni Špartancem Leonide na predvečer bitke pri Termopilah. Najboljša v na^rijalu in konstrukciji so: Josip Pateiinca kolesa in šivalni stroii znamke Gritzner, Adler •« !>hbnix. Najlepše opreme, posamezni deli, pneu-matika, igle za vse sisteme - samo v Najniije cene: - Tudi I IIIDI |flUI b,ixu Pr**er"Owe3f na mesečna odplažila. LJUDuJHIll spomejiika_ob_wodi. GRITZNER ^^^CarjmTopoerednlSkMn ipedidiiki bureau »GROM« UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkami „aROM“. Telefon 2454. PodruZnice: Maribor* Jesenice, Rakek. Obavlja vso v to »troko spadajole posle najhitreje bi pod kulantnlml pogoji. Zastopniki druibe spalnih vos S. O. I. sa ekspresno pollljko. POML\D! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, Klotl v vseh barvah, Sifoni, S«, lin«e n Škarje, noži, potrebSCine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Pielemovega spomenika, ob vodi Ljubljana NaJnlCJe cene. Totna postrežba. MALI OGLASI Za vsako besedo sc plača 50 par. Za debelo tiskarni pa Din 1.—. Simon K H m a n e k. LJUBLJANA, Šelenburjrova ulica št. 8 de po najnovejši mod izdeluje obleke za gospo ine zmernih cenah. V z« logi Ima vedno najboljši češko in angleško sukn Iščem za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista^ Moderna knjižni* izhaja v zvezkih- 1. zvezek: Milan -.-.v. Pug Novele in črt 32 sfraB Vsak zvezek stane 4 D® Premog fc«lt9Y* lil. Čebin Tctof, 1» 25 a HVALA. Prilikom prerane izgube naše nadvse ljubljene soproge, mamice, stare mamice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Kati Flala so« roge kavarncirja štejemo si v dolžnost, zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam v težkih urah lajšali s tolažilnimi besedami naso neizrečno bol. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, nadalje zdravniku dr. R. Jugu za neumoren trud v času bolezni pokojnice, ljubeznivim sosedom v v ikrcah z'i vsestransko pomoč in naklonjenost, Gasilnemu društvu v Vil/rAiii ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke. Zadrugi TT(irii7p-niu hotelskih, restavracijskih hi kavai ni&Kiii -cev osobju podjetja »Emona«, čč. duhovščini in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnieo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem nasa ponovna, topla zahvala. ■>„ Maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 25- aprila t 1 «b 7 uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Mag. št. 10307/27. Razpis Kazpisuje se oddaj, in odvoz g<> jh v mestni klavnic*. * Pismene in pravilno < prhnil ene ponudbe je vioMli do 2S aprila 1927 do 12 ure ^ri ravnateljstvu mestn • klavnice. Natančnejša navodila in pogoje daje ravnateljstvo klavnice. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 21. aprila 1927. in se dobi v Tiskar® ^ Slovenija« v Ljubiji1 Wolfova ul-. Kontoristinja samostojna moč, ve^ * knjigovodstva, korespon dence, stenopisja in strojepisja, išče službe. P° , nudbe prosi na upravO;/ lista pod značko >VejK letna praksa*. Izredno ugoden nakup. Dne 27. aprila 1927 pol desetih je pri °Kfku nem sodišču v soba št. 0, javna d za obrt ali manpe *^T0. jetje zelo prikladnega^ slopja z vrtom _ Parcelo v D*® pogoji Ugodni P'a udek 98.301' NajmanjS'P^na 18 495 dinarji’ _ InformacjjP pH°dr. Emilu Stare-tu odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4, V Ljubljani, dne 23. aprila 1927. Žalujoči ostali. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfineiSi in naiokusnelii namizni kis iz vinskega kžsa. Zahtevajta ponudbo. «*■« TaSafon Stav. 2389. Tehnično In higSjenižno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljena, Dunajska cesta it. la, II. nadstr. S *lC >(/) 3 a 5 C Q za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev ter blagajen. v . . i__! — rvn Ironvn a TELEFON 2980 raZnillw*v»OIIHII > j ' v Popravila se izvršujejo najvestneje in po konku renčni ceni TfSKARNAMERKUR S n n s« prlporola sa lisk vseh troovsklh. obrtnlH. IndustrjUMh lASTNA , tP TRG." INDa Da D* brolura, cenilce, tabele, vabila, lepake, posotnlco _ j,.,frii»klh 1« uradnih tiskovin. * Sa prlporola sa tisk vseh **B®vsklh, obrtnih, lndus*rji* msTNA KNJIGOVEZNICA. * T _ brolure, cenike, tabele, vabila, lepake, posetnice »«♦ — .........‘ firnink - Za tiskarno »M»rlrar< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v LJuWj«‘- Izdajatelj: Aleksander želemikar. — Urejuje: VladhBir Svetek.