= Letošnji izbranci gš začenjajo akcijo str. 44
S (S)hujšajmo
Trgovalo se je na str. 41 veliko, a brez denarja
On
z Novim tednikom in Radiem Celje
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Zaup ate nam že 16 9 let

Št. 13 / Leto 69 / Celje, 27. marec 2014 / Cena 2,50 EUR
»Gospod, pridite po gume!«
O tem, kdo je potopil Avto Celje, so spregovorili zaposleni, poznavalci in sedanji direktor Branko Šibakovski.Delavci so bili do svojih strank korektni in profesionalni vse do konca ... str. 16-17
PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^
Caftfe
SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S
JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER ";m:041 209549
JELOVICA
NOVO:
•	do 22% popusta na okna
•	ugodne cene notranjih vrat
HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA
AKTUALNO
Domine Darka
Zupanca se rušijo str. 2-3
Štormanovi delavci:
denar ali stečaj! str. 4
Bodo rešili mozirsko
zadrugo? str. 5
Vlamljajo v stanovanja
str. 22
- ^ Tudi pes ima dušo
SHERPA K
str. 51
KUPON
D*NAR
PETEK, 28. 3., SOBOTA, 29. 3.,
ali NEDELJA, 30. 3. 2014 v trgovinah in fransizah Tuš
tu s
Do polnega Jh«
vozička m
brez mošnjička
CELJE
Nagrade za kulturnike obvisele v zraku
str. 9
ŠMARJE PRI JELŠAH
Upravne zadeve še naprej v zabojnikih
str. 10
2090003206743
2
AKTUALNO
UVODNIK
Danes mislim samo pozitivno
V teh časih je težko biti optimistično naravnan, sploh če je človek že po naravi bolj črnoglede sorte. Takšni smo menda Slovenci kot narod v celoti, saj zelo hitro obupamo in vidimo le slabe plati življenja, pravi med drugim v intervjuju Adi Smolar, ki bo jutri nastopil v Laškem na koncertu ob 60-letnici Radia Celje. Se res premalo oziramo naokrog, da bi ugotovili, da imamo marsikaj, česar drugi nimajo, a so kljub temu bolj TATJANA CVIRN srečni? Nedavno mi je znanka ob vrnitvi iz daljne dežele razlagala, da je tam ni nič posebej navdušilo, saj je bilo za naše pojme vse precej umazano in zanemarjeno. A vseeno ji je nekaj dalo misliti: ljudje so bili nasmejani, neobremenjeni, zadovoljni in to z bistveno manj vsega, kar imamo mi. Pri nas pa se vsako srečanje dveh ljudi začne in konča z jamranjem, kaj vse ni v redu in kako je vse grozno, čeprav jima z vidika prebivalca tiste daljne dežele gre zelo dobro. »Pozitivnih sporočil je premalo,« je pribila znanka in me gledala, kot da sem kriva za vse slabe novice v medijih.
Načeloma se lahko strinjam z njo, a kaj, ko nam vsakodnevna praksa ubija veselje do življenja in nam vceplja strah v kosti: kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, ali bomo še imeli za kruh, položnice? Bomo vsi skupaj končali na cesti? Pri nas ni tako toplo kot tam na daljnem vzhodu... Morda bomo na cesti vsaj kot protestniki proti vsemu, kar se nam dogaja zadnja leta? Nespodbudne novice te dohitijo, četudi jih hočeš preslišati in se ukvarjati samo z dobrimi. A žal ne gre. V Celju in regiji že nekaj časa kot domine padajo podjetja, ki so bila nekoč steber in so se zdela nezlomljiva. Če smo pred tednom pisali o Štormanu, lahko ta teden pišemo o Zupancu. Pred leti so njegovi lokali v mestu zaprli vrata in do danes so nekateri nekoč najbolj znani ostali trdno zapahnjeni. Uspešnemu trgovskemu in servisnemu podjetju Avtu Celje se te dni bliža podobna usoda. Resda smo se zadnja leta manj ukvarjali z nakupi novih avtomobilov, toda to očitno ni edini razlog za težave podjetja. So preveliki apetiti lastnikov potopili vse, ki so bili z njimi na isti ladji in so se jim na koncu odpovedale tudi banke? Žal so spet zaposleni tisti, za katere zmanjka rešilnih čolnov, ko se ladje potapljajo. Vedno ista zgodba torej.
Tako kot tista o nasilju, za mnoge spremljevalcu od rojstva do smrti. Toda čeprav je težko, se nekateri zmorejo rešiti. S pomočjo organizacij, ki lahko pomagajo v takih primerih in nudijo zavetje, le odločiti se je treba. Morda večina predolgo odlaša, toda prepozno ni nikoli, vsak dan življenja šteje, sploh če se to enkrat obrne v čas brez strahu, poniževanj in trpljenja. Pozitivna zgodba v današnjem časopisu, v kateri je mogoče videti srečen konec, je lahko upanje v tem ponorelem svetu. In tolažba za vse, ki mislijo, da imajo težave, pa jim nič ne manjka, saj lahko vsak večer mirno zaspijo, brez trepetanja pred nasilneži.
Kako malo v bistvu potrebujemo za srečo, se zavemo ob bolezni. Sploh če je to otrok, ki se je šele srečal s svetom, a je že obsojen na težke preizkušnje, da ne omenjamo muk, ki jih ob tem morajo prenesti njegovi starši. Da ljubezen in volja premagata vse težave, se zdi obrabljena misel, toda kaj, ko se vedno znova izkaže, da drži kot pribito, tudi v zgodbi o »srčkih«, ki jo objavljamo tokrat.
In če naj bi širili več dobrih zgodb, velja te dni izpostaviti še eno: v Avtu Celje so zaposleni kljub svojim težavam klicali stranke, ki so jim v preteklosti zaupale premontažo in hrambo gum, naj se čim prej oglasijo pri njih, da ne bi ostale brez gum. Lepa gesta, ob kateri se žal v hipu spomniš tudi povsem obratne, ko je gostinski lokal v mestu čez noč zaprl vrata, ne da bi to gostom prej vsaj namignil, abonente pa je z listkom na vratih obvestil, kam lahko pokličejo, če še imajo bone za malico. Korektno, kajne, toda kaj, ko telefon zvoni v prazno...
Medtem se politiki še vedno igrajo svoje igrice, nam mečejo kosti za glodanje, kot so referendumi, s katerimi menda odločamo o zelo pomembnih stvareh, sami pa pripravljajo manevre, o posledicah katerih lahko le slutimo. Ker smo črnogled narod, nas seveda skrbi. Za en dan se sicer lahko potrudimo biti prijazni, strpni in dobre volje, toda na dolgi rok nam ne bo šlo. Preveč negativnega se je nabralo v teh letih, da bi se lahko kar tako izkopali iz vsega. Pozitivne misli resda lahko pomagajo, a žal niso dovolj.
dm wntm mnzm n
Darko Zupanc je sedež svojega poslovnega sistema že pred časom iz središča Celja preselil v stavbo Arena Petrol. Ob vhodu v stavbo v Kocenovi ulici pa je še vedno nekaj »ostankov«, ki razkrivajo del zgodovine njegove poslovne poti.
Domine Darka Zupanca se rušijo
Po dveh desetletjih so v poslovno-nepremičninskem imperiju celjskega podjetnika začele zevati velike luknje
Se še spominjate celjskih slaščičarn Na-na in Mignon, gostilne Majolka in hotela Turška mačka, za katerega na spletnih straneh Lonely planet še vedno piše, da je najbolj ljubko prenočišče v Celju? V prostorih Na-na že nekaj let prodajajo oblačila, v Mignonu je poslovalnica ene od bank, Majolka in Turška mačka, ki sta na takšnih lokacijah, da bi si zanju v tujini vsak gostinec obliznil vse prste, pa že nekaj let zaprti propadata. Se vam zdi izbor prav teh štirih lokalov v središču Celja nenavaden, saj je v mestu zaprtih vrat in zapuščenih izložb še kar nekaj? Skupni imenovalec vseh štirih, lahko pa bi jih zapisali še več, je Darko Zupanc s svojim podjetjem, delniško družbo PSZ, poslovna skupina.
Zaprte trgovine in lokali niso edino, zaradi česar je v Celju težko najti nekoga, ki bi o Darku Zupancu povedal kaj dobrega in spodbudnega. Ob poslovni poti Zupanca namreč leži tudi cela vrsta propadlih celjskih podjetij. Vsak čas bo med njimi, to je zdaj že gotovo, tudi Avto Celje, ki mu bo, kot trdijo nekateri, najbrž sledilo še trgovsko in kmetijsko podjetje Meja iz Šentjurja.
S hipotekami obremenjena podjetja
Darko Zupanc je svoj poslovno-nepremičninski imperij, v katerem je trenutno več kot deset podjetij in
mnogo nepremičnin v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije, gradil dve desetletji. Pri tem sta bila in sta še vedno njegova najbolj zvesta spremljevalca Branko Šibako-vski, trenutno direktor Avta Celje, in Sašo Zelenovič, ki je lani, ko se je Zupanc upokojil, prevzel vodenje poslovne skupine PSZ. Med lastniki podjetij, ki jih je ustanavljal Zupanc, in med nadzorniki podjetij, ki jih je prevzel, so bili ves čas tudi nekateri
njegovi družinski člani, kar je razvidno iz dokumentov in podatkov, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa.
Od kod Zupancu denar za prve prevzeme podjetij, je velika skrivnost, ki je ne poznajo niti tisti, ki so z njim delali dlje časa. Vendar je, kot pravi eden od spremljevalcev njegove poslovne poti, Zupančev začetni vzpon tipičen primer, kako je premoženje pidov odtekalo v zasebno last. Poleg tega nam je naš vir potrdil, v Celju sicer »javno skrivnost«, da naj bi bila lokalna podružnica Abanke dolgo let njegova samopostrežba, v kateri naj bi brez
težav dobival nerazumno visoka posojila. Zanje naj bi zastavljal premoženje podjetij iz svoje skupine. Na Avtu Celje naj bi se tako nabralo za kar 36 milijonov evrov hipotek, s posojili pa naj bi bila krepko obremenjena tudi šentjurska Meja. Vendar Zu-panc hčerinskih podjetij naj ne bi obremenjeval le s hipotekami, ampak jih je tudi z najemom posojil za skupino PSZ, a tudi z drugimi finančnimi obveznostmi. Tako naj
bi, po naših virih, Avto Celje pred leti za skupino moral kupiti nove poslovne prostore v stavbi Arena Petrol, čeprav ima v središču Celja veliko poslovno zgradbo, ki jo je dobil skupaj s trgovskim podjetjem Potrošnik. Avto Celje naj bi tudi za PSZ najel osem milijonov evrov visoko posojilo, za nameček pa naj bi PSZ za pokrivanje stroškov, ki naj bi nastajali zaradi pogodbe o obvladovanju, podjetjem mesečno zaračunaval za 25 tisoč evrov stroškov. Zupanc je namreč večini podjetij iz svojega poslovnega sistema vsilil pogodbe o obvladovanju.
Nikoli med povabljenimi
Zanimiv je tudi vzorec Zupančevega poslovanja, ki je pravzaprav vsa leta ostal približno enak in se je pokazal že v podjetju Gorenje Fining, kjer sta leta 1994 skupaj z Brankom Šibakovskim kot vodilna delavca zlorabila položaj pri prodaji delnic Banke Celje. Zupanc si je s tem poslom pridobil 63 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi, končno obsodbo zaradi tega kaznivega dejanja pa je dočakal šele letos. Njega in Šibakovskega je sodišče obsodilo na dve leti pogojne kazni.
Zapisano nikakor ne pomeni, da je Zupanc rasel z zlorabami položaja, ampak s spretnim premetavanjem delnic iz enega v drugo podjetje ter z medsebojnim financiranjem in pretakanjem denarja med podjetji znotraj zapletene in nepregledne mreže, ki jo je sestavil v skupini PSZ. V poslovnem imperiju Darka Zupanca je namreč toliko podjetij, kolikor jih najbrž ima le malo podobnih skupin na celjskem. In najbrž so le redki, ki so v zadnjih dvajsetih letih ustanovili in ugasnili toliko podjetij, kot jih je Zupanc. In v Celju najbrž nihče ni povzročil posrednega ali neposrednega propada toliko podjetij kot on. Morda je tudi to eden od razlogov, da je v mestu težko najti koga, ki bi o njem govoril z navdušenjem, da Zupanca nikoli ni bilo na seznamu gospodarstvenikov, ki jih je župan ob koncu leta
V letu 2011 se je Darko Zupanc prvič znašel na lestvici najbogatejših Slovencev. S svojim podjetjem PSZ, ki naj bi bilo takrat po izračunih sestavljavcev lestvice vredno dobrih 22 milijonov evrov, se je uvrstil na visoko 24. mesto.
AKTUALNO
3
povabil na sprejem, in da tudi nikoli, čeprav je obvladoval pomemben del celjskega gospodarstva, ni bil v upravnem odboru ali kakšnem drugem organu regijske gospodarske zbornice.
Igra z delovnimi mesti
Za Darka Zupanca pravijo, da je hazarder, ki se že dolgo igra z lastnino, ki jo je sprva pridobival s pomočjo certifikatov, kasneje pa z najrazličnejšimi finančnimi akrobacijami, pri katerih je malo po malo iz podjetij, ki jih je prevzel, iztisnil male delničarje. A ne samo z lastnino, Darku Zupancu v Celju zamerijo, da se je preveč igral tudi z delovnimi mesti. S podjetji, ki jih je prevzel in jih danes ni več ali jim ne gre dobro, je namreč Celje izgubilo najmanj dvesto delovnih mest.
Kaj je delal z lastnino in kaj z malimi delničarji, nazorno pove primer propada Turške mačke. Po nekaj prisilnih poravnavah je zaposlene in bivše zaposlene, ki so kljub temu da niso imeli več nobenega glasu, še obdržali delnice podjetja, povsem potisnil v kot. Mali
delničarji so dolgo molčali, ko pa so izvedeli, da je vodstvo podjetja, ki ga je seveda nastavil Zupanc, za njihovim hrbtom za nizko ceno prav tako Zupančevi Trdnjavi prodalo počitniški dom v Tisnem pri Šibeniku, so skočili pokonci. Dom, ki je skupaj z zemljišči in lastno plažo bil vreden najmanj milijon evrov, so namreč zaposleni v Turški mački zgradili tako, da so se kar nekaj časa odpovedovali delu plače. Pri prodaji doma naj bi bili mali delničarji oškodovani za približno 600 tisoč evrov. Prepričani, da je šlo za načrtno goljufijo, so zadevo predali sodišču, vendar so kasneje od tožbe odstopili. Zmanjkalo jim je namreč denarja za odvetnike in sodne takse.
Rešitev v »prisilki«
Zaradi finančnih akrobacij, nakupov ali prodaj podjetij,
vlaganj v nepremičnine doma in na Balkanu in tudi zaradi lastnega blagostanja so pred nekaj leti v skupini PSZ začele nastajati razpoke. Več o težavah Zupančeve poslovne mreže pa se je začelo govoriti lani. Seveda naj bi bile težave povezane z visokimi posojili. Skupina PSZ naj bi s povezanimi družbami pri bankah imela najetih za okrog 70 milijonov evrov posojil, od tega pri Abanki in NLB za 50 milijonov evrov, pri drugih bankah pa za 20 milijonov evrov. Zupanc oziroma uprava njegovega poslovnega sistema sta se lani z bankami upnicami sicer začela dogovarjati o reprogramiranju posojil, vendar niso našli skupnega jezika. V začetku tedna je PSZ predlagal postopek poenostavljene prisilne poravnave.
JANJA INTIHAR
POLITIKA
Po zadnjih podatkih, objavljenih konec letošnjega februarja, so med desetimi največjimi naložbami skupine PSZ naslednja podjetja: Hotel Marita, Avto Celje, Hyundai avto Zagreb, Meja Šentjur, Poslovni sistem Domina Beograd, Hyundai avto Beograd, Domine Celje, Domino Tisno, Marita turizem in G. A. B Celje.
Roman Gregorn, direktor podjetja Meja Šentjur:
»Špekulacije v javnosti nam lahko kvečjemu škodijo, pri čemer v našem podjetju težav ne čutimo. Pri nas se nikoli ni razsipalo z denarjem, saj varčujemo in poskušamo izboljšati poslovanje, klestiti stroške, dezinvestirati... Treba je pač zdržati.«
Šentjurska Meja ni v nevarnosti. Ali pač?
»Po pravici povedano, delamo na tem, da bomo živeli še naprej vsaj tako dobro kot doslej. Ne čutimo možnosti, da bi se znašli v podobnem položaju kot Avto Celje, saj delamo >na polno<, pri čemer med celjskem podjetjem in nami ni nobene vzporednice,« komentira Roman Gregorn, direktor podjetja Meja Šentjur, ugibanja, da naj bi bilo šentjursko podjetje naslednje na spisku Zupan-čevih podjetij, ki bodo zabredla v težave.
»Naše poslovanje je zdravo in ni možnosti za podoben scenarij kot v Avtu Celje,« poudarja Gregorn in hkrati dodaja, da pa lahko težave lastnika le vplivajo na »zdravje podjetij v skupini«. Zaenkrat v Meji poslujejo normalno,
nimajo blokiranih računov, plačani so prispevki, izplačane vse plače, ne dolgujejo davčni upravi in so daleč od tega, da bi razmišljali o prisilni poravnavi ali celo stečaju.
»Seveda bi lahko težave lastnika pomenile dodatne težave za nas. Vendar so banke v Meji Šentjur očitno prepoznale potencial oziroma menijo, da bi bilo podjetje škoda uničiti. Kot kaže, so nas pripravljene podpreti.« Tako se v Meji končuje dogovor o repro-gramu kreditov, kar bi podjetju omogočilo, da bi lažje preživelo težke čase. »Pogovori o reprogramu se v celi skupini vlečejo že nekaj časa. V Meji smo v zaključni fazi pogovorov. V boljših časih je bila z bankami pač dogovorjena neka dinamika vračanja kredi-
tov. Ta dinamika zdaj ni več realna in je normalno, da se dogovarjamo, kako poplačati dolgove. Dejstvo je, da časi niso rožnati, vseeno so zadeve v Meji Šentjur, sploh glede na to, kar se v Sloveniji dogaja, tako po našem mnenju kot tudi mnenju bank obvladljive. V nasprotnem primeru bi verjetno v bankah poskušali poiskati druge scenarije. Podjetje je stabilno, trudimo se maksimalno dobro poslovati, seveda pa je izziv za prihodnost, da bomo še naprej dobro delali.«
Na naše vprašanje je Gregorn pojasnil, da je tudi z Mejo podpisana pogodba o obvladovanju - gre za pogodbo, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi.
US
NE PREZRITE
Pod drobnogledom: Avto Celje
Nima dovolj »trde kože«
Odstop ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza
»Danes vem, da nimam dovolj debele kože, da bi prenesla vse pritiske. Zaradi očitkov, podtikanj in pritiskov, ki sem jih zaradi svojega delovnega mesta deležna sama in moja družina, nepreklicno odstopam,« so besede Alenke Trop Skaza. Na položaju ministrice za zdravje je bila mesec dni.
Glavni očitki so ves čas leteli nanjo zaradi poslov njenega moža Smiljana Tropa, ki je večinski solastnik podjetja Klima Ptuj. Podjetje naj bi namreč v zadnjih letih skokovito poveča-
Odzivi
Na ministričin odstop so se odzvali tudi v vodstvu Slovenskega zdravniškega društva. Kot je dejal generalni sekretar društva, prof. dr. Radko Ko-madina, dr. med., njen odstop obžalujejo, zlasti zato, ker se odstopi ministrov v zadnjem času vrstijo nenormalno hitro: »Menimo, da je za dobro izpeljavo zdravstvene reforme nujno potrebno dobro projektno delo, ki traja tri ali štiri leta. In ko bi morali voz zdravstva, ki je obstal v močvirju zaradi finančne situacije in vse bi-
Kot novega ministra nekateri že omenjajo kirurga Danijela Bešiča Loredana iz Iniciative zdravnikov.
lo prihodke zaradi poslovanja z državo, kar je za ministrico bil velik madež na ugledu, saj je bila pač nosilka javne funkcije. Moževo podjetje naj bi s posli z državo ustvarilo osem milijonov evrov. Čeprav je Skaza pred imenovanjem dejala, da naj bi mož razmišljal o prodaji podjetja, če bo ministrica, se to očitno ni zgodilo. »In na koncu, ko je bila tarča diskre-ditacije moja družina, sem se morala odločiti, ali kariera ali družina. Vprašala sem se, ali mi je vsega tega treba. In sem izbrala družino,« je izjavila medijem ob odstopu. Temna lisa na njenem položaju so bila tudi izplačila nekaterih farmacevtskih podjetij, ki jih je prejemala za svoja predavanja in članke.
rokracije, potegniti naprej, pride do menjave ministra. Ampak vsak izgubljen mesec brez kompetentnega ministra ali ministrice za zdravje je dodatna in huda škoda.« Kot pravi, se nič ne dogaja. Skupaj z zdravniško zbornico, sindikatom Fides in z združenjem zdravnikov zasebnikov so več kot leto »modrovali« in svoje predloge zapisali v strategijo za izhod iz zdravstvene krize ter jo predložili zdravstvenemu ministrstvu. »Sogovornike dobimo, nato začnemo usklajevati dogovore in potem ... pride spet drugi minister. Kje vidim zdravstvo čez dve leti? Še nižje, kot je danes, če ne bomo pravočasno ukrepali. Saj nihče v Sloveniji ne želi škodovati zdravstvu, ampak problem je,
Trop Skaza naj bi se vrnila nazaj na delovno mesto v celjsko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
da se enostavno vrtimo v krogu,« še zaključi Komadina.
Na odstop Alenke Trop Ska-za s položaja ministrice se je odzvala tudi nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Meni, da vlada ni zavzela dovolj resnega in temeljitega pristopa k reševanju problemov v zdravstvenem sektorju. Vlada bi po njenem mnenju morala razloge za mi-nistričin odstop - ki da niso novi - vzeti kot pomembno okoliščino že pri odločanju za njeno imenovanje. Zdravstveni sistem se mora po besedah Mazej Kukovičeve otresti korupcije v lastnih vrstah, uvesti preglednejšo porabo denarja, odpraviti nesorazmerje med učinkovitostjo in plačami, predvsem pa ohraniti sistem javnega zdravstva ter ravnotežje med javnimi zavodi in koncesionarji.
Iz kabineta predsednice vlade so sporočili, da obžalujejo, da je Trop Skaza odstopila, ker naj bi se v zadnjem mesecu »reševanja težav v zdravstvu lotila z veliko odločnostjo«. In dodali, da postaja družba zelo nestrpna in »pri blatenju oseb, ki želijo nekaj spremeniti na bolje, meje obračunavanja spušča iz dneva v dan«.
SŠol
Smolarjev koncert smo podarili Avgustu in Ladislavi
Ob 60-letnici Radia Celje se veselimo tudi v nekoliko starejšem Novem tedniku.
Zato smo povabili zveste naročnike, naj nam pošljejo izpolnjen kupon, ki smo ga objavili v prejšnji številki, in zapišejo, ali se želijo udeležiti koncerta Adija Smolarja v Laškem. Tudi to možnost so imeli, da pripišejo svojo glasbeno željo, in pevec prvega v vrsti koncertov ob visokem jubileju Radia Celje jo bo tudi uresničil.
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dva. Po dve vstopnici za koncert prejmeta: Avgust Golob z Marija Gradca v Laškem ter Ladislava Drobne iz Loke pri Žusmu. Vstopnici lahko prevzameta na blagajni Kulturnega centra Laško uro pred predstavo.
strani 16-17
Vstopnice so na prodaj v TIC Laško

KULTURNI CENTER LAŠKO	Aj/^^
28. MAREC OB 19.30
KONCERT	I
ADIJA SMOlA
locelje
4
GOSPODARSTVO
Štormanovi delavci: denar ali stečaj
Zaposleni stavkajo
Da so obupani, ponižani in razžaljeni, so pripovedovali stavkajoči.
»Tudi ne more nihče reči, da ni vedel za dogajanje. Vsi so vedeli, čeprav se sedaj vlečejo ven. Če bi se lani izpostavila, kot so mi svetovali, bi Štorman zadeve potlačil, jaz bi pa zgubila službo. Kogar sistem ščiti, mu posameznik ne more nič, pa če se postavi na glavo. Poleg tega je posameznika strah. In vedno obstaja upanje, da bo mogoče boljše,« so spregovorili ljudje...
Pretresljiv je bil včerajšnji pogled na gostišče Štorman v Šempetru. Pred njim je približno 30 zaposlenih, s slovenskimi in z evropskimi zastavami ter transparenti v rokah, zahtevalo samo tisto, kar so si prislužili s trdim delom.
Da bodo stavkali, dokler ne bodo uresničene njihove napovedi, so ponavljali večinoma starejši zaposleni, ki so vsak zase pripovedovali svoje grenke izkušnje. Plač niso prejeli za šest, štiri, sedem ... mesecev, odvisno od posameznika. Nekaterim pomagajo starši, drugi si izposojajo pri sorodnikih, tretji životarijo ... Doma pa položnice na kupu, ki je iz meseca v mesec višji. Pa mož na »minimalcu« in otroci, ki bi radi imeli nova oblačila. Grozne zgodbe, ki jih doživljajo Štormanovi zaposleni, so se kar vrstile.
»Zase nimam, Štormanu pa bi morala pustiti zaslužen denar. Hodila sem delat v Pa-rižlje, 60 kilometrov daleč, pa so vedeli, da ne bo ne potnih stroškov ne plače. Vozila sem se na svoje stroške. Ampak sem šla. Kaj pa vem, smo res tako neumni ali trpežni, da se nismo uprli? Verjeli pa smo šefu, ki je govoril, da nas ima rad in da ne bo nikomur ostal nič dolžan. Sedaj pa sem po 33 letih delovne dobe doma, še toliko ne naredim kot prej, ko sem hodila v službo. Popolnoma sem znervirana, ne spim, položnice prihajajo vsak mesec, pa nas nihče nič ne vpraša,« je pripovedovala ena od delavk.
Zahteve in prošnje
Do zaključka redakcije delavci še niso dobili sogovorni-
ka, ki bi odgovoril na njihove stavkovne zahteve. Med njimi so navedli takojšnje poplačilo vseh zapadlih neizplačanih plač, odpravnin in regresa ter
takojšnje plačilo vseh zapadlih in neplačanih davkov in prispevkov. V primeru, če Štorman ne bo izpolnil stavkovnih zahtev do konca
marca, delavci zahtevajo, da delodajalec takoj oziroma s 1. aprilom predlaga stečaj oziroma pred pristojnim sodiščem takoj umakne svoj predlog za
uvedbo prisilne poravnave in prične stečajni postopek. Štorman je bil konec lanskega leta upnikom dolžan skoraj 6,5 milijona evrov. Od tega je
skoraj 300 tisoč evrov prednostnih terjatev za plače in prispevke delavcem.
V zvezi z dogajanjem v primeru Štorman je v torek prišlo do še enega obrata. Kot so po elektronski pošti v nepodpisanem pismu z naslova hotel Štorman obveščali javnost, je Zvone Štorman vložil predlog za stečaj podjetja KBM Leasing, češ da gostincu na osnovi ne-skrbne prodaje hotela dolguje preko 3 milijone evrov. V pismu je podrobneje opisano razmerje med Štorma-nom in lizingodajalcem, dotaknili pa so se tudi napovedane stavke. Kot navajajo v tem pismu, bi Štormanovi z veseljem ugodili zahtevam delavcev, če ne bi KBM Leasing Štormanu dobesedno izpulil celjskega hotela, ki je gostincu predstavljal največji vir prihodkov.
Po govoricah naj bi bil Zvone Štorman v bolnišnici, gostišče v Šempetru pa naj bi vodila hči Elizabeta. Stavkajoči v gostišče niso vstopali, sicer je za notranjimi vrati stal varnostnik, od neznano kod so jim dostavili pice ...
Nepreslišana ni ostala niti pripoved, da je ena med delavkami pred dnevi Elizabeto Štorman prosila za zaostalo plačo. Da preživi kak dan. Ker je Štormanova hči odgovarjala, da nima denarja, je delavka prosila vsaj za deset evrov. Elizabeta naj bi odprla denarnico ter pokazala, da ima v njej samo 10 evrov, in da jih delavki ne more dati.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Novo
15%
popust za mlade prevzemnike kme ij

triglav
www.triglav.si
Pred podržavljenjem?
Zasebnih vlagateljev za Banko Celje ni
Vlada je minuli teden na podlagi mnenja in informacij Banke Slovenije odločila, da je Banka Celje primerna za državno dokapitalizacijo in prenos terjatev na slabo banko, če za kapitalsko krepitev ne bo pravočasno našla zasebnih vlagateljev.
To v praksi pomeni, da imajo lastniki banke še mesec časa, da ji zagotovijo 160 milijonov evrov kapitala. O tem bo odločala skupščina, ki je sklicana za 11. aprila. Denar bi pridobili z izdajo novih navadnih kosovnih delnic banke, ki morajo biti vplačane najkasneje do 25. aprila. Banki Celje so tuji ocenjevalci po najslabšem scenariju do konca leta 2015 izračunali za 388 milijonov evrov primanjkljaja. Večina ne verjame, da bi banko dokapitalizirali obstoječi lastniki, med katerimi je z
več kot 40 odstotki največja NLB, sledijo pa še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior. Če jim ne bo uspelo, se Banki Celje kot šesti banki obeta državna pomoč.
Tako lahko pričakujemo, da bodo slabe terjatve prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank, nato bo sledila dokapitalizacija države. To v praksi pomeni razlastitev sedanjih lastnikov, kar je znova ujezilo Društvo Mali delničarji Slovenije, kjer so ogorčenje izrazili že ob podržavljanju NLB, NKBM in Abanke Vipa ter vložili pobude za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, po kateri je lahko država izpeljala razlastitev obstoječih delničarjev. Po nekaterih podatkih je v celjski banki za 90 milijonov evrov podrejenih obveznic.
Pojasnilo banke
Kot so pojasnili v Banki Celje, ima banka 701 delničarja, od tega 487 fizičnih oseb. Prvih deset delničarjev ima skoraj 80-odstotni delež. Največji imetniki podrejenih obveznic banke so pokojninske družbe, zavarovalnice, skladi, približno 6 odstotkov pa je v lasti fizičnih oseb. Pri odgovorih na naša vprašanja so v Banki Celje poudarili, da
postopek dokapitalizacije ali postopek državne pomoči ne vplivata na poslovanje banke. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, navajajo v celjski banki, so vloge varčevalcev v slovenskih bankah in torej tudi v Banki Celje povsem varne. Pogoji sklenjenih varčevanj in depozitov ostajajo za vse stranke banke nespremenjeni.
URŠKA SELIŠNIK
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je povedal, da je Banka Slovenije pretekli teden poslala 38 ponudb za dokapitalizacijo Banke Celje, ki mora do 25. aprila dobiti vsaj 160 milijonov evrov svežega kapitala. »Odgovora ni bilo. Nihče ne želi vlagati v Slovenijo.«
GOSPODARSTVO
5
»Razumem, da je med ljudmi precej strahu in tudi govoric. Vendar zagotavljam, da zadruga ne bo prenehala delovati oziroma nehala odkupovati kmetijskih proizvodov. Bolj bi želel. da bi se kmetje vrnili k zadrugi,« pravi Stanko Zagožen, v. d. direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje.
Bodo rešili mozirsko zadrugo?
Stanko Zagožen v vlogi vršilca direktorja zadrugi napoveduje boljše čase
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v teh dneh pogosta tema pogovorov v vseh sedmih občinah v dolini v zgornjem delu Savinje. Slišati je mogoče veliko govoric o prevzemanju premoženja ter o zagatah, v katerih se je znašla zadruga, seveda pa ne smemo prezreti niti strahu med zaposlenimi, kaj jim prinaša prihodnost, niti napol raznih polic v zadružnih trgovinah. Po nekaj odgovorov smo se odpravili k Stanku Zagožnu, ki kot vršilec dolžnosti direktorja vodi zadrugo, potem ko je upravni odbor zaradi slabih rezultatov odpoklical nekdanjega direktorja Andreja Presečnika.
V zadrugi se je nabralo za več kot 6 milijonov evrov dolgov. Predlani je zadruga ustvarila 21 milijonov, lani pa samo še 19 milijonov evrov prometa. Samo pri mleku je razlika precejšnja: še leta 2012 je zadruga odkupila 13 milijonov, lani pa samo še 9,5 milijona litrov mleka. Ob tem, da je prva dva letošnja meseca končala v rdečih številkah, ostaja cilj, da ustvari toliko prometa kot v letu 2011. Zagožen se je minuli teden s posebnim obvestilom obrnil na vse zadružnike, dobavitelje in kupce, ki jih je želel seznaniti s stanjem in z ukrepi, ki jih izvajajo v zadrugi.
Računajo na pomoč članov
Kot poudarja Zagožen, so se z nekdanjim direktorjem Presečnikom dogovorili za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, odpravnina pa nikakor ni prevzem resta-
Večina zadružnega premoženja je zastavljenega. Mer-cator že prodaja gozdove, na kar pa sedanje vodstvo nima vpliva. Ob tem se pojavlja tudi težava s številnimi zadružnimi domovi, ki niso veliko vredni in razen stroškov ne prinašajo koristi.
Stanko Zagožen, sicer kmet z Ljubnega ob Savinji in oče štirih otrok, bo zadrugo vodil do imenovanja novega direktorja. Kot se zaveda tudi kot nekdanji predsednik upravnega odbora, se stanje v zadrugi ne bo uredilo čez noč.
vracije Mozirski gaj, kot se govori v dolini. Kot pojasnjuje Zagožen, v zadnjih dneh z Zadružno zvezo Slovenije (kjer zadruga Mozirje v zadnjem času ni bila član, saj so jo izključili zaradi neplačevanje članarine, op. US), bankami upnicami in dobavitelji iščejo najboljšo rešitev za izhod iz sedanjega položaja. »Dogovori so sledeči: zadruga ostaja celovita in v sedanjih okvirih. Vse proizvode, ki se tržijo preko zadruge, bomo še naprej odkupovali in zagotavljali redno plačilo. Dogovor, ki so ga mlekarji prejeli od Ljubljanskih bank, ostaja obveza obeh poslovnih partnerjev tudi za v prihodnje. Če bo prišlo do zamika plačila za kakšen dan,
V zadrugi je 130 zaposlenih, včlanjenih je 420 zadružnikov, sodelujejo pa z več kot 500 kmeti. Kot zatrjuje Zagožen, so zaposleni prejeli vse plače, prav tako so plačani tudi vsi prispevki.
se vnaprej opravičujem in prosim za razumevanje,« navaja Zagožen in še enkrat zatrjuje, da je plačilo zagotovljeno, da bodo zadružnike o vseh morebitnih spremembah vnaprej obvestili.
Čakajoč na moratorij bank
Glavna skrb ostaja dogovor z bankami za moratorij za poplačilo posojil in reprogram kreditov. Pri dogovorih, ki naj bi bili končani v teh dneh, pričakujejo pomoč Deželne banke Slovenije. To je potrdil tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in tudi prvi nadzornik deželne banke. »Ne znamo si predstavljati, kaj bi bilo, če zadruge na tem območju ne bi bilo. Banka se trudi, da bi pomagala, problem pa je, ker je vse premoženje zastavljeno. Iščemo različne možnosti in prepričan sem, da bomo uspeli zadrugo spraviti iz težav. Pri tem se morajo kmetje zavedati, da morajo svoji zadrugi tudi v teh kriznih časih ostati zvesti, saj je v nasprotnem primeru ne bo več.«
Police spet polne
Sicer v teh dneh že normalno odkupujejo živino, rok plačila je mesec dni. V pismu se je Zagožen dotaknil tudi slabe založenosti trgovin. Vedeti je treba, da Zgornja Savinjska dolina premore večje trgovske centre samo v Mozirju in Nazarjah, v vseh ostalih krajih svoje poslanstvo opravljajo v trgovinah, ki so tako ali drugače povezane z zadrugo in preko nje z Merca-torjem. »Želja Mercatorja kot našega glavnega dobavitelja v živilskih trgovinah je, da bi v najkrajšem času napolnili
Država Paronu ni naklonjena
Čeprav je ministrstvo za gospodarstvo že povedalo, da podjetjem iz Aha skupine, v kateri je tudi laški Paron, ne more odobriti dodatne pomoči, v Laškem še vedno upajo na državno poroštvo.
Za poroštvo so zaprosili že lani, potrebujejo pa ga za najem dveh milijonov evrov posojila. Paron namreč nujno potrebuje denar, saj upnikom še vedno ni poravnal drugega dela svojih obveznosti iz prisilne poravnave. Na zadnji seji upniškega odbora je lastnica Aha skupine Mojca Lukančič upnike prosila, naj potrpijo še do konca marca, vendar upniki ne verjamejo, da ji bo uspelo priskrbeti denar.
»Država nam očitno ni naklonjena,« pravi direktor Ne-deljko Gregorič, ki je v Laško prišel šele pred tremi meseci. Paron, kjer je trenutno zaposlenih 119 ljudi, je tudi lani posloval z izgubo, znašala je 1,2 milijona evrov. Kljub temu, pravi Gregorič, bi bilo podjetje vredno rešiti. V zadnjem času jim je namreč uspelo pridobiti številne nove kupce. Vključili so se tudi v dve veliki pohištveni verigi v Avstriji in Nemčiji, zaradi česar obstajajo dobri obeti, da bi prodajo v tem letu lahko celo podvojili. Poleg tega so tik pred podpisom pogodb za izdelavo opreme v nekaj objektih v Avstriji in Veliki Britaniji. »Vendar vsi novi posli ne bodo zalegli, če se Paron ne bo rešil velikih finančnih bremen iz preteklosti,« poudarja direktor.
JI
police. Prav tako se trudimo, da z dobavitelji zagotavljamo izdelke in surovine za kmetovanje, ki so nujno potrebni v spomladanskem času,« piše Zagožen. V pogovoru za Novi tednik je nekaj dni po pisnem obvestilu povedal, da so od petka police spet normalno napolnjene in da so se z Mer-catorjem dogovorili, da bo na to območje poslal svojega svetovalca. Zaenkrat v trgovinah ni časopisov in plina, pri čemer se za dobavo slednjega pogajajo v teh dneh.
Ponoven odkup lesa
Dotaknil se je tudi žledolo-ma, ki je povzročil precejšnjo škodo v zgornje savinjskih gozdovih. »Vemo, da bo velik problem v kratkem času pospraviti veliko zalogo lesne mase, saj nekatere vrste lesa zahtevajo hitro spravilo in prodajo. Zavedamo se, da smo v zadnjem času opustili odkup lesa, lahko pa povem, da smo se z Merkurjem že dogovorili za dobavo gradbenega in drugega materiala, preko tega trgovca pa bomo znova izvajali odkup lesa, česar prej zaradi likvidnostnih težav nismo uspeli. Lahko le zagotovim, da bomo skrajšali rok plačila in zagotovili konkurenčne cene.«
Za konec je Zagožen pozval zadružnike, naj še naprej ostanejo zvesti mozirski zadrugi, saj bodo le tako ohranili celovito in enotno dolino. »Drug brez drugega ne zmoremo. Le povezani smo lahko uspešni in močni. Zaveza zadruge pa je, da bo vse težave reševala sproti in sporazumno,« je poudaril Zagožen.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Z vami skozi generacije
Iz leta v leto, že 150 let.
150 let I banka celje
www.banka-celje.si
klas brez poplačila
Franci Ježek, stečajni upravitelj družbe Zlati klas, je pristojno sodišče opozoril, da je tudi verjetnost polovičnega poplačila terjatve do Klasja Celje preko prisilne poravnave ničelna.
Ježek opozarja, da vodstvo Klasja Celje še naprej vodi družbo na način, da ni možno poplačilo upnikov te družbe, hkrati dajati prednost povezanim družbam, v teku so kazenski postopki, na poplačilo Klasja pa so vezani le še tam zaposleni delavci. Ker se je v Klasju začela prisilna poravnava, so posledično postopki, povezani z izterjavo, prekinjeni in čakajo razplet »prisilke«. Upravitelj Ježek opozarja, da ne pričakuje poplačila upnikov, zato je sodišču predlagal zaključek stečajnega postopka v Zlatem klasu, brez razdelitve upnikov, saj plačila ne pričakuje. Spomnimo, da je Zlati klas v stečaju že lani vložil ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave nad Klasjem.
US
Neizplačevanje plač
V številnih podjetjih na Celjskem spremljamo žalostne zgodbe in usode ljudi, ki so zaradi neizplačanih plač že skoraj na robu uboštva. Kako zaposleni v teh podjetjih sestavijo mesec z mesecem, bodo v četrtkovem Odmevu na Radiu Celje pripovedovali naši sogovorniki. Ob tem bomo iskali odgovore, zakaj država to dopušča in katera možnost - da delavci sami prekinejo pogodbo o zaposlitvi, da jim delovno razmerje odpove delodajalec, prisilna poravnava ali stečaj - je za zaposlene v podjetjih, ki so se znašla v težavah, najboljša. Vabljeni k poslušanju v četrtek ob 12.15.
S sistemom ni nič narobe
Vsem 450 osnovnim šolam v državi okrožnica ministrstva - Brez enotnega sistema, kako urediti šolsko prehrano
»Vsak, ki ima občutek, da se dogaja krivica ali neenakopravna obravnava, ima pravico opozoriti na to. V Celju se je šola takoj odzvala, zato na ministrstvu sploh nismo presojali, ali je bilo kaj narobe. Če se ne bi, bi bili pristojni dolžni ukrepati. Prepričan sem, da s sistemom ni bilo nič narobe ne prej, kar je pokazal tudi inšpekcijski pregled, in tudi zdaj ni. Če pa me že vlečete za besedo, je morda zdajšnji sistem ustreznejši od prejšnjega, čeprav sta bila oba ustrezna,« je ob obisku v Celju dejal Aljuš Pertinač.
Matelič Nunčič in državni sekretar Aljuš Pertinač
CELJE - IV. OŠ je minuli četrtek obiskal državni sekretar na šolskem ministrstvu Aljuš Pertinač. Po pogovoru, ki sta se ga poleg ravnateljice Nevenke Matelič Nunčič udeležila tudi predsednica sveta šole Branka Gal in predsednik sveta staršev Renato Fijavž, si je ogledal šolo. Kot je kasneje povedal, se je tako tudi na lastne oči prepričal, da pravice otrok v šoli niso kršene.
Pertinač je poudaril, da so to že pred njim ugotovili v šolski inšpekciji in po njegovih prvih informacijah tudi v uradu informacijske pooblaščenke, prav tako pa tudi v svetu šole in svetu staršev zagotavljajo, da v šoli nimajo odprtih težav. Za ministrstvo bo epilog zapletov s sistemom za evidentiranje in obračun šolske prehrane, ki je zadnje tedne odmeval v javnosti, takšen, da bo vsem 450 osnovnim šolam poslalo okrožnico s poročilom šolske inšpekcije, kako je treba urediti sistem.
Sistem za evidentiranje in obračun šolskih kosil z brez-kontaktnimi karticami so v IV. OŠ uvedli pred šestimi leti in pol. Tudi zato, ker je pisk opozarjal na deset različnih morebitnih napak oziroma nejasnosti v zvezi s šolsko prehrano, se doslej ne staršem ne učencem in seveda tudi zaposlenim v šoli vse do letošnjega februarja ni zdel sporen. Ko je na to opozoril del staršev, se je zavrtelo kolesje preverjanja, ali so v šoli otrokom kršene pravice. »Vesel sem, da lahko potrdim ugotovitve nadzora šolske inšpekcije, da sistem deluje tako, kot mora,« je epilog teh preverjanj povzel državni sekretar Aljuš Pertinač.
Ravnateljica IV. OŠ Celje Nevenka
Zvočni signal bo v šoli ostal izključen, prav tako so v jedilnici že po obisku šolskih inšpektorjev računalniški zaslon obrnili tako, da nanj vidi le kuharica. Glede na to, da so pri posameznih učencih posebne zahteve glede prehrane in da v šoli kuhajo
sedem različnih dietnih obrokov, je nek nadzor in vpogled v podatke potreben tudi zato, da ne bi prihajalo do napak, sta se strinjala ravnateljica in državni sekretar. V šoli zdaj, po obisku informacijskega pooblaščenca, iščejo najustreznejšo rešitev.
Takojšen odziv
Kot je še poudaril Pertinač, so na ministrstvu zadovoljni, ker so se v šoli na opozorila dela staršev odzvali takoj in niso čakali na posredovanja od zunaj. »Ker o tem doslej nihče ni razmišljal in več let tudi nihče ni opozoril, da bi
bilo s sistemom kaj narobe, bi zdaj težko trdili, da je bilo,« je še dejal in dodal, da je sistem evidentiranja in obračuna šolske prehrane v IV. OŠ ustrezen. Najbolj pomembno je to, da zna družba vendarle poskrbeti, da otroci v šolah niso oziroma ne bi
smeli biti lačni. Ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič je povedala, da imajo v šoli za pomoč staršem pri plačilu šolske prehrane trenutno na voljo še kar nekaj denarja, a povpraševanja ni. Ob tem se je Pertinač zahvalil mestni občini, ki zagotavlja še dodaten denar za šolsko prehrano učencem, katerih starši se nepričakovano znajdejo v finančni stiski. »S podobnim posluhom do svojih šol ravnajo tudi vse občine, ki to finančno zmorejo, saj gre nenazadnje za otroke občanov in občank,« je dejal in opozoril, da tudi zato šolski sistem še vedno optimalno deluje.
Okrožnica vsem 450 šolam
Na ministrstvu skupaj s šolami sledijo temu, da noben otrok v šoli ne ostane brez prehrane. »Tudi ko bi starši morali plačati položnice, a jih niso, otrok ne sme ostati lačen,« pravi Pertinač, a ob tem dodaja, da je šola vendarle šola in se mora ukvarjati s pedagoškim procesom. »Ne šole in ne ministrstvo ne moremo rešiti vseh težav otrok izven šolskih stavb, saj je to stvar drugih politik in drugih ministrstev.« A ker ni piskalo le v šolski jedilnici v Celju, so se na ministrstvu odločili, da vsem 450 osnovnim šolam posredujejo okrožnico s poročilom šolske inšpekcije, kako je treba urediti sistem. Po šolah sicer ne bodo preverjali, kako se bodo odzvali na okrožnico in ali bodo povsod res izključili piske, se bodo pa odzvali, če bo spet prišla kakšna prijava.
IVANA STAMEJCIČ Foto: GrupA
Kosilo tržna dejavnost, malica ne
Večina šol ima malico kot topel obrok urejeno znotraj šolskega programa, kosila pa so del tržne dejavnosti. Ker je med starši neplačnikov vse več, bi bilo najbrž smiselno, da bi se v reševanje teh težav vključila država.
»Mehanizma, ki bi to urejal, nimamo,« pravi Aljuš Pertinač in dodaja, da na ministrstvu šolam, kjer se število neplačni-kov veča in postaja njihov dolg vse večji, začasno pomagajo. Kot skrajni ukrep namreč šolam ostajajo sodni postopki in na koncu izvršba. Teh je žal po vsej državi vse več in tudi v IV. OŠ imajo letno med 5 in 10 izvršb. Narašča tudi neizterjan
dolg staršev, ki ga morajo šole na koncu odpisati. Številke se sicer spreminjajo in se med šolami razlikujejo, v nekaterih ljubljanskih osnovnih šolah pa znaša tudi po 15 tisoč evrov. Na ministrstvu nimajo podatkov o tem, koliko je odpisov dolga, ker so šolska kosila del tržne dejavnosti šol, pa na državni ravni tudi ni poenoten sistem šolske prehrane. Vsaka šola sprejema svoj pravilnik in na osnovi tega pravilnika s starši sklepajo pogodbe o šolski prehrani učencev. Pertinač pravi, da so šole med seboj preveč raznolike, da bi jim pri tem lahko pomagali z enotnim pravilnikom
Varovanje osebnih podatkov
Informacijski pooblaščenec oziroma državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je 19. marca opravil inšpekcijski ogled IV. OŠ.
Preveril je vse tisto, kar sta pred njim že šolska inšpektorja, ob čemer se je seveda še posebej posvetil vprašanju, ali so bila kršena določila o varovanju osebnih podatkov. Kot je sporočil vodja nadzornikov Jože Bogataj, »tako zvočni signal, ki je (med drugim) opozarjal na neplačano kosilo, kot tudi slikovni prikaz na zaslonu z imenom in s priimkom ter z razredom učenca, predstavljata osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov, tj. evidence šolske prehrane, ki jo šola vodi na
podlagi Zakona o šolski prehrani«. Z vključenim zvočnim signalom in izpisom na računalniškem zaslonu so bili »varovani osebni podatki v nasprotju z zakonom razkriti vsem trenutno (ob zaslonu) prisotnim nepooblaščenim osebam, s čimer je bil kršen Zakon o varstvu osebnih podatkov«. Čeprav je šola že sama izključila zvočni signal in tudi prikaz podatkov na zaslonu, bo informacijski pooblaščenec »v okviru svojih pristojnosti in v skladu z inšpekcijskimi pooblastili prepovedal nadaljnjo uporabo informacijskega sistema na način, ki nezakonito razkriva osebne podatke, ter ustrezno ukrepal glede suma storjenega prekrška«.
Sešteli prihodke in odhodke
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je včeraj potrdil zaključni račun proračuna za leto 2013.
Občina Rogaška Slatina je imela lani 10 milijonov evrov prihodkov, kar je za 3 odstotke več, kot je bilo načrtovano. Odhodki proračuna za minulo leto so znašali 9,2 milijona evrov, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno. Več kot polovico denarja v proračunu za leto 2013 je občina namenila za zakonsko določene obveznosti. Bistveno manj kot polovica, in sicer dobrih 3,2 milijona evrov, je ostalo za naložbe. Bilanca stanja ob koncu leta je pokazala proračunski presežek občine v višini okoli 670 tisoč evrov.	TV
Nove preizkušnje
LUČE - Člani domačega prostovoljnega gasilskega društva so v zadnjem času sodelovali v večjih intervencijah, ki so vplivale na njihovo delo.
Seveda je med najbolj odmevnimi lansko dogajanje, ko so ob pomoči gasilcev iz sosednjih društev uspeli pogasiti požar na Velikem Rogatcu. Poleg boja z ognjem so se lučki gasilci borili še s posledicami vode in ledu. Da so občani hvaležni in da cenijo njihovo pomoč, je bilo slišati ob slavnostnem podpisu pogodbe o izvajanju obvezne javne gasilske službe za leto 2014, ki so jo gasilci podpisali z županom Cirilom Roscem. Za letos bo v proračunu za delo gasilcev namenjenega toliko denarja kot lani, sicer pa občina že več let objavlja tudi javni razpis za sofinanciranje bazenov za požarno vodo in hidrantov. US
Predlogi za prostorsko ureditev
LJUBNO - Od torka do 7. aprila je v prostorih občine razgrnjen spremenjen odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine.
Javna obravnava sprememb in dopolnitev Odloka o pro-storsko-ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Ljubno bo v sredo, 2. aprila, ob 12. uri v sejni sobi. Za spremenjen odlok je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k spremenjenemu odloku, rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu pa se bo končal hkrati z javno razgrnitvijo.	US
Oviranje razdeljevanja paketov ali zgolj nesporazum?
Rdeči križ že drugič med zaposlenimi v polzelski tovarni nogavic razdeljeval prehranske pakete - Po besedah sekretarja naj bi ga pri tem oviralo vodstvo tovarne nogavic - Direktorica vse obtožbe zavrača
Žalskemu območnemu združenju in polzelski krajevni organizaciji Rdečega križa je pri prvem zbiranju in razdeljevanju prehranskih paketov na pomoč priskočila tamkajšnja župnijska karitas. Pri drugem zbiranju je žalsko združenje sodelovalo z državno organizacijo Rdečega križa.
POLZELA - Zaposleni v tovarni nogavic letos še niso prejeli plač. Ker so med njimi vse večje socialne stiske, jim je ponovno priskočilo na pomoč Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Žalec. Prejšnji petek jim je že drugič letos razdeljevalo prehranske pakete. Po besedah sekretarja Matjaža Črešnovarja naj bi jih pri delu oviralo vodstvo tovarne. Direktorica o tem ne ve ničesar.
Sekretar v OZRK Žalec Matjaž Čre-šnovar pravi, da vodstvo polzelske tovarne nogavic prejšnji petek dopoldne ni dovolilo, da bi tovornjak pripeljal prehranske pakete skozi glavni vhod poslopja, temveč jih je moral skozi stranskega. Ob tem še dodaja, da se je vodstvo celo spraševalo, zakaj zaposleni sploh potrebujejo pomoč Rdečega križa, saj naj bi imeli delavci v tovarni nogavic vsega dovolj in naj jim ne bi ničesar manjkalo. Črešnovar se s tem nikakor ne strinja in pravi, da je že dovolj zgovorno to, da zaposleni za letošnje delo še niso prejeli plačila.
Še posebej težko je družinam, v katerih sta oba starša zaposlena v tovarni. Poleg tega, da delavci od konca lanskega leta nimajo rednih prihodkov, naj bi bili po besedah sekretarja tudi ustrahovani. »Sprašujejo se, kako dolgo bodo sploh še prenesli takšen pritisk. Ob vsem tem lahko
rečemo, da že slabe tri mesece delajo zastonj, sploh pa ne vedo, ali bo kdaj ves njihov trud sploh poplačan,« pravi in dodaja, da so prejšnji petek prav zaradi nevzdržnih razmer načrtovali stavko. Do nje naj ne bi prišlo zaradi neenotnosti med zaposlenimi.
Nagajanja?
Poklicali smo vodilno sindikalist-ko Tovarne nogavic Polzela Natalijo Klemen, ki pa ni želela komentirati dogajanja. O zapletih ni bil seznanjen niti v. d. sekretarja celjske območne sindikalne organizacije Srečko Ča-ter, ki je opozoril, da so pred časom zaposleni sami izrazili željo, da prejemanje pomoči ne bi bilo tako javno. Za pojasnila smo se obrnili tudi na predsednico uprave polzelske tovarne nogavic Karmen Dvorjak, ki o petkovem dogajanju ni bila seznanjena. »Nikomur, ker me tudi ni nihče nič vprašal, nisem prepovedala vstopa v tovarno. Vesela sem, da so ljudem prinesli pomoč. Nič ne vem o kakšnih zapletih.«
Po besedah Dvorjakove Polzela zaposlenim dolguje zadnji dve plači. Prav tako je zatrdila, da v tovarni niso brez plina in elektrike, v ponedeljek pa so se uskladili s Telekomom, da bo znova priključil internet. Poudarila je, da rešitev vidi v prisilni poravnavi, ki bo v Polzeli uvedena v teh dneh. Sama vidi možnost preživetja
Kot kaže se tudi polzelski tovarni nogavic obeta prisilna poravnava, za katero je uprava že zaprosila, sodišče pa je za upravitelja imenovalo Kristjana Antona Kontarščka. V postopku prisilne poravnave Polzela, ki zaposluje okoli 300 delavcev, upnikom ponuja poplačilo polovice nezavarovanih terjatev. Teh je bilo konec lanskega leta za slaba dva milijona evrov, celotni dolgovi družbe pa so znašali skoraj deset milijonov evrov. Iz načrta finančnega prestrukturiranja je razvidno, da je Polzela lani ustvarila skoraj 9 milijonov evrov prihodkov, kljub temu pa se je izguba skoraj podvojila in je znašala dobre tri milijone evrov. Medresorska komisija za podeljevanje državnih pomoči je pred dnevi dala zeleno luč Polzeli za državno pomoč v višini milijona evrov.
za tovarno nogavic, seveda če ne bo obremenjena z dolgovi iz preteklosti. Kot je še navedla Dvorjakova, ne razume, od kod vsa ta nagajanja nekaterih interesnih skupin, ki se ne zavedajo, da na takšen način najbolj nagajajo sebi.
ŠO, US Foto: TT
NA KRATKO
V javno kuhinjo tudi občani
VELENJE - Zaposlitveni center Gea je s podporo mestne občine razširil ponudbo in pripravil kosila po zelo ugodni ceni, s čimer želi velenjskim občanom omogočiti boljšo kakovost življenja.
Kosila so namenjena upokojencem, invalidom in dolgotrajno brezposelnim. Cena, ki se giblje med 2,30 do 3,50 evra, je odvisna od dohodka uporabnika. Zaposlitveni center Gea sicer izvaja program javne kuhinje v nekdanji Vegradovi kuhinji in je bil izbran preko javnega razpisa. Lani je velenjska občina za program pomoč socialno ogroženim družinam namenila skoraj 96 tisoč evrov. Skoraj tretjino tega denarja je namenila Centru Hiša, ki je izvajalec programa zavetišče za brezdomce, drugo tretjino pa za program javne kuhinje. Za najem prostorov je občina sklenila pogodbo s podjetjem Vegrad v stečaju. Lani so v občini poskrbeli za petnajst brezdomnih oseb, ki so jim zagotovili bivanje v Centru Hiša in prehrano. Javno kuhinjo je obiskovalo še približno štirideset ostalih občank in občanov. Trenutno je v Centru Hiša enajst brezdomnih oseb, javno kuhinjo pa dodatno obiskuje še enainštirideset občanov.
US
Priprave na volitve
GORNJI GRAD - V občini so določili pogoje za pridobitev pravice za uporabo plakatnih mest za volitve evropskih poslancev, ki bodo 25. maja.
Organizatorjem volilne kampanje je občina namenila brezplačno uporabo stalnih oglaševalskih mest na panojih v večjih zaselkih. Plakatiranje zunaj oglasnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika, Občina Gornji Grad pa za evropske volitve ne bo določala dodatnih plakatnih mest. Organizator mora najkasneje v sedmih dneh po glasovanju odstraniti plakate, sicer bo ukrepal medobčinski inšpektorat.
US
Zavod prevzema Glušič
MOZIRJE - Svetniki so znova podaljšali delovanje javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino.
Kot navajajo v občinski upravi, je zavod smiselno ohraniti predvsem zato, da se lahko občina v njegovem imenu prijavlja na javne razpise, na katere se lahko prijavljajo le zveze ali posamezna društva, občinska uprava pa na takšnih razpisih ne more kandidirati. Ker zavod nima zaposlenih, nastaja pri poslovanju le približno 300 evrov stroškov na leto. V. d. direktorja zavoda je eden od zaposlenih v občinski upravi, s sklepom občinskega sveta pa je to mesto prevzel Ivo Glušič.
US
Blagoslovili traktorje
POLZELA - V Andražu nad Polzelo so v nedeljo dopoldne že četrtič blagoslovili kmetijsko mehanizacijo. Gre za prireditev, ki je nastala kot prva te vrste pri nas, njen namen pa je prositi svetega Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov, za zaščito in varnost pri delu s traktorji.
Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je v nedeljo blagoslovil približno 150 traktorjev. V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih podatkih okoli 110 tisoč traktorjev, ki so v povprečju stari okoli 20 let. Smrtnost pri traktorskih nesrečah pri nas je med najvišjimi v Evropi, saj se letno v takšnih nezgodah ponesreči okoli 20 ljudi. Poleg kmetov in drugih obiskovalcev ter celjskega škofa Lipovška so se blagoslova udeležili še predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cveto Zupančič, poslanec Jakob Presečnik in polzelski župan Jože Kužnik.
ŠO
Najprej pomoč pri uveljavljanju pravic
BRASLOVČE - Upokojenci so letni zbor združili s praznovanjem 60-letnice delovanja društva. Slovesnosti so se poleg številnih članov udeležili tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, predsednik pokrajinskega odbora upokojencev za celjsko območje Emil Hedžet in braslovški župan Branimir Strojanšek.
Braslovčani so društvo upokojencev ustanovili leta 1953. V prvih letih delovanja je bila njegova osrednja naloga zagotavljati socialno pomoč članom. Nudilo jim je pomoč pri uveljavljenju pravic do otroškega dodatka, delovne dobe, pogrebnih in izrednih denarnih pomoči. V zadnjih letih je društvo, kot je na občnem zboru pojasnil predsednik Tone Repnik, aktivno na vseh področjih življenja upokojencev. Organizira vrsto različnih aktivnosti, kot so predavanja, športna srečanja, rekreacija in izleti ter tradicionalni piknik. Predstavniki društva vsako leto obiščejo tudi člane, ki so dopolnili 90 let in več, in jih skromno obdarijo.
ŠO
Slabo delo nadzornega odbora
ŽALEC - Občinski nadzorni odbor je pri svojem delu v zadnjem letu povsem popustil. V prvih dveh letih mandata je opravil 34 nadzorov, lani le enega. Očitkov o nezadostnem delu ne zavrača niti predsednik odbora Rok Žagar.
»Kot predsednik nadzornega odbora sem osebno odgovoren, da nadzorni odbor ni opravil več nadzorov. Razlog je povsem osebne narave in ne politične, kot so na zadnji seji namigovali nekateri svetniki,« pravi Rok Žagar in dodaja, da se bo nadzorni odbor držal načrta dela za leto 2014 in opravil vse štiri predvidene nadzore, in sicer nadzor JKP Žalec, zaključnega računa Občine Žalec za leto 2012, vseh občinskih osnovnih šol in svetniških klubov. Tudi župan Janko Kos se strinja, da je bil občinski nadzorni odbor lani premalo aktiven, prepričan pa je, da se lahko za svoje nekoliko slabše delo odkupi z letošnjimi načrtovanimi nadzori. V naslednjem mandatu pričakuje nov nadzorni odbor, za katerega verjame, da bo dejavnejši.	ŠO
»Izvajalec je doslej opravil približno 20 odstotkov predvidenih del v sklopu celotnega projekta. Obseg izvedenih del po občinah je različen, saj dela niso stekla sočasno. Največ je postorjeno v Šmarju pri Jelšah in najmanj v Rogaški Slatini, kjer smo dlje čakali na naročen material,« pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Šmarje pri Jelšah Peter Planinšek.
Cevovod iz vodohrana v Šentjanžu do naselja Šmarje je v 90 odstotkih že zgrajen. Objekti in cevovodi po drugih občinah so zgrajeni v različnih stopnjah.
Stroji stojijo, namesto, da bi pospešeno gradili
Občine se bojijo, da bi stroški poleteli v nebo - Težko bo loviti septembrski rok
ŠMARJE PRI JELŠAH - V prejšnji številki Novega tednika smo že poročali o težavah petih občin Obsotelja in Kozjanskega, ki sodelujejo v projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Zaradi zamujanja države pri podpisu sofinancerskih pogodb občinam za poplačilo del zmanjkuje denarja. Onemogočeno črpanje že obljubljenega denarja jim povzroča nemalo težav tudi na terenu, kjer stroji brnijo že štiri mesece.
Vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Šmarje pri Jelšah Peter Planinšek je dejal, da bi trenutni vremenski pogoji omogočali pospešeno izvajanje del. Ker še vedno ni znano, kdaj bo država sprostila sofinanciranje gradnje vodo-oskrbe, je dinamika izvajanja del upočasnjena, da stroški ne bi poleteli v nebo. »Občine že zdaj ne morejo pokrivati stroškov, ki nastajajo. Upočasnitev gradnje je torej preventivni ukrep, da bi omejili stroške. Po drugi strani se bojimo, da bomo ob sprostitvi državnega in evropskega denarja zaradi trenutne upočasnitve težko
dosegli podaljšanje roka, ki je konec septembra.« Dejal je, da se določenega roka za dokončanje projekta boji tudi izvajalec del, zato so občine pri ukrepih ustavljanja in upo-časnjevanja del previdne. Po njegovih besedah bi si še ta teden želele otipljive informacije, na katere bi se lahko oprle in določile dinamiko izvajanja del v prihodnje.
Končati začeto
Pri zaustavljanju del na šmarski občini mislijo tudi na to, da bi zgrajene objekte dokončali do te mere, da bi jih lahko predali v uporabo, tudi če bi država pri podpisu sofinancerskih pogodb zatajila. Takšen primer je cevovod iz vodohrana v Šentjanžu do naselja Šmarje, ki je v 90 od-
stotkih že zgrajen. Planinšek je dejal, da bi bilo smotrno dokončati tudi preostalih 10 odstotkov cevovoda in ga predati namenu. »Objekti in cevovodi so po občinah zgrajeni v različnih stopnjah. Veliko je narejenega v občinah Podčetrtek in Rogatec, drugod je zgrajenega manj. Čeprav še vedno upam, da ne bo prišlo do črnega scenarija, bi bilo v tem primeru treba delovišča urediti tako, da bi bila varna za okolje in da ne bi bila moteča na pogled.«
Ministrstvo odgovarja
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) so kot vzrok, da občine še niso prejele sofinancerskih pogodb za omenjeni projekt, navedli, da
so bile v sprejetem državnem proračunu za leto 2014 in načrtu za leto 2015 pravice porabe za MKO znižane, zaradi česar je sklepanje novih obveznosti, vezanih na proračun, oteženo. Zamujanje tako ni povezano z zaustavitvijo izplačil Evropske unije iz evropske kohezijske politike. Pogodbe naj bi bilo možno skleniti, ko bo ministrstvo za finance zagotovilo manjkajoče pravice porabe v državnem proračunu. Kdaj naj bi to bilo, v službi za odnose z javnostmi ne vedo. Z ministrstva za kmetijstvo so še sporočili, da intenzivni pogovori potekajo, nemogoče pa je predvideti njihov zaključek. Če bodo občine dela popolnoma ustavile, pa se morajo odločiti same.
TINA VENGUST Foto: Občina Šmarje
Zaradi neizpolnjevanja obveznosti države imajo težave številne občine, zaradi česar se je minuli teden na izredni seji sestal Odbor za zadeve Evropske unije. Seje so se udeležili predstavniki ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kmetijstvo, ker se vabilu niso odzvali predstavniki ministrstva za finance, pa so sejo predčasno zaključili. Do zaključka redakcije občine Obsotelja in Kozjanskega trdnega zagotovila o financiranju projekta vodooskrbe še niso prejele. »Vodja Službe vlade za RS za razvoj in evropski kohezijsko politiko nam je dejala, da sofinancerske pogodbe bodo. Odgovora na vprašanja, kaj in kako je z denarjem, nismo dobili,« je povedal župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš.
NA KRATKO
Po slabi zimi obnova hotela
CELJE - Na Celjski koči bodo v soboto za obiskovalce spet odprli hotel. Minuli petek so ga namreč zaprli zaradi nujnih obnovitvenih del, za pohodnike in druge obiskovalce pa so na terasi postavili zunanji »šank«, kjer so se lahko odžejali med 8. in 21. uro.
V hotelu ni šlo za večjo obnovo. Vodja Celjske koče Nina Skale pravi, da so se lotili brušenja in novega premaza tal v restavraciji in pivnici ter delu hodnika. Ta čas so izkoristili tudi za temeljito čiščenje vseh sob in okolice hotela, da bi čim bolj pripravljeni pričakali spomladansko-poletno sezono. Kot kaže je namreč konec zime, ki je bila zlasti kar se smučanja tiče za Celjsko kočo izrazito slaba. Tako so našteli zgolj 27 smučarskih dni in 1.483 prodanih smučarskih kart. Glede izpada zaslužka končne številke še niso znane, vendar bo ta precejšen. Tudi zato, ker število smučarskih dni ni doseglo niti tretjine povprečnih smučarskih sezon preteklih let. »Težko bi rekli, da smo letos sploh imeli pravo zimo,« pravi Nina Skale in dodaja, da bodo zimski smučarski izpad skušali čimbolj nadomestiti v spomladanskih mesecih ter čez poletje in jesen. Več novih obiskovalcev naj bi pritegnil pustolovski park, ki ga bodo odprli aprila. Ta teden na Celjski koči končujejo izobraževanje inštruktorji, ki bodo skrbeli za varnost obiskovalcev v njem.
IS
Velika želja je novo vozilo
SOLČAVA - Za malo prostovoljnih gasilskih društev je nakup gasilskega vozila tako velik zalogaj kot za solčavske gasilce.
Novo vozilo bo brez potrebne nadgradnje veljalo 37 tisoč evrov. Del denarja bodo zbrali v PGD in s pomočjo domače občine, nekaj denarja pa bodo morali poiskati tudi pri sponzorjih, pri čemer jim bo, kot je zagotovil, pomagal župan Alojz Lipnik. Solčavske gasilce vodita predsednik Peter Poličnik in poveljnik Matjaž Ramšak. Njihovo lansko delo je bilo usmerjeno predvsem v odpravljanje posledic naravnih nesreč, odmevna pa je bila tudi skupna vaja z gasilci iz Železne Kaple in z Jezerskega.
US
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba la prijavo okvar: Q3/ 42 5Q 313
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Še rdeči zabojniki
ŠMARTNO OB PAKI - Velenjsko podjetje PUP Saubermacher je v sodelovanju s podjetjem Zoltan na parkirišču ob trgovini postavilo rdeče zabojnike, imenovane Tekstilko.
V rdečem zabojniku zbirajo oblačila, tudi spodnje perilo, kape, šale in rokavice, hišne tekstilije, torbice, pasove in čevlje v parih. V zabojnik pa, kot opozarjajo v velenjskem podjetju, ne sodijo prešite odeje, vzmetnice, dežniki, preproge, trde igrače in tekstil v zelo slabem stanju, ki se ga ne da ponovno uporabiti niti predelati. Sicer lahko občani Šmartnega ob Paki tekstil in oblačila oddajo tudi v zbirnem centru Velenje.
US
Novi smučarji
ŠOŠTANJ - Petošolci OŠ Karla Destovnika - Kajuha so v okviru projekta Naučimo se smučati uspešno končali smučarski tečaj.
Učenci so pet dni vsak dan imeli nekaj ur pouka, nato so odšli na kosilo in se odpravili na Golte, kjer so se s pomočjo učiteljev smučanja naučili smučarskih veščin. Razdeljeni so bili v skupine glede na predhodno smučarsko znanje, ob koncu tečaja pa so imeli tudi tekmovanje. Projekt je za otroke oziroma starše brezplačen, saj učitelje smučanja financira Fundacija za šport, prevoze pa sponzorji, med katerimi je tudi šoštanjska občina.
US
Med dobitniki celjskih grbov je bilo v zadnjih letih precej igralcev Slovenskega ljudskega gledališča Celja - kar nekaj (med njimi na primer David Čeh, Anica Kumer in Bojan Umek) jih je zaigralo tudi v otroški predstavi Pikica in Tonček izpred dveh let.
Nagrade za kulturnike obvisele v zraku
In kje se je zataknilo?
CELJE - Lani v tem času so mestni svetniki prisluhnili pobudi Jane Govc Eržen (LDS), da bi v knežjem mestu znova podeljevali posebne nagrade kulturnim ustvarjalcem. Njen predlog so podprli in zadolžili občinske strokovne službe, da pripravijo vse potrebno za razpis, s katerim bi že do letošnjega kulturnega praznika izbrali prve nagrajence. Ker je 8. februar v mestu minil enako kot zadnjih 20 let, smo ob obletnici preverili, kje se je zataknilo in zakaj so nagrade za kulturnike obvisele v zraku.
Celje je namreč do prve polovice 90. let že imelo posebne, stanovske nagrade za kulturne ustvarjalce, potem so te vključili v skupen nabor in zdaj kot najvišja občinska priznanja podeljujejo naziv častnega meščana in zlate, srebrne, bronaste ter kristalne celjske grbe. Kot je poudarila pobudnica nove samostojne nagrade za kulturnike Jana Govc Eržen, bi si ti glede na to, da je Celje mesto z izjemno, dolgoletno tradicijo na vseh področjih kulturnega
ustvarjanja vendarle zaslužili povsem svoja priznanja. V Celju so prav na vseh področjih ustvarjanja izjemna imena, ki si zaslužijo »posebno mesto v mestu«. Ob tem je še poudarila, da ne želi biti krivična do drugih poklicev, a umetnost in kulturniško ustvarjanje sta nekaj tako samosvojega, da ni prav, da se v Celju »izgubljata« v skupnih nagradah. Celjski grbi so namreč priznanje za vse zaslužne meščane, podjetja, društva ali ustanove.
Odprto ostalo poimenovanje
Ob želji, da se tisto, kar je dobrega, v mesto spet vrne, je Jana Govc Eržen še predlagala, da bi nagrade za kulturne ustvarjalce poimenovali po katerem od umetnikov oziroma umetnic, ki v mestu živijo. Sama je predlagala poimenovanje po pesnici in pisateljici Bini Štampe Žmavc in predlog utemeljila s tem, da ni nujno, da bi vselej dobili pomen le tisti, ki so že umrli, in da bi jih šele po smrti začeli ceniti in jim dali priznanje tudi na takšen način. »Dajmo priložnost
tudi tistim, ki so še med nami in Bina Štampe Žmavc vsa leta živi in ustvarja v Celju,« je zagovarjala svojo pobudo, a odločitve o poimenovanju nagrad za kulturnike mestni svetniki še niso sprejeli.
Nedorečena tudi merila
Že lani so tudi v občinski komisiji za volitve, imenovanja,
nagrade in priznanja (Kviaz) podprli pobudo in kot nam je pred dnevi pojasnil predsednik komisije Marko Zidanšek, so kulturne zavode v mestu pozvali, naj sodelujejo pri oblikovanju meril, na osnovi katerih bi vsako leto izbirali prejemnike nagrad. »To se mi zdi najbolj prav, saj gre za stanovske nagrade,« je poudaril. Ob tem je dodal, da uvedba nagrad se-
veda ne bi pomenila, da odslej prav nihče iz vrst kulturnih ustvarjalcev ne bi mogel več prejeti tudi katerega od celjskih grbov kot najvišjega občinskega priznanja.
A med dobitniki letošnjih devetih celjskih grbov, ki jih bodo v knežjem mestu podelili ob občinskem prazniku 11. aprilu, je za razliko od prejšnjih let le za »vzorec« kulturnikov. Tudi sicer so bile med 18 prispelimi predlogi le tri ali štiri pobude za podelitev grba kulturnikom - srebrni celjski grb bo prejela Brina Zupančič za izjemno glasbeno delovanje in številne dosežke na glasbeno-pedagoškem področju, med odličnimi diplomanti pa kristalni grb Nuša Komplet za študij filozofije in literarne komparativistike ter dramaturgije. »Sicer pa je delež kulturnikov med dobitniki najvišjih občinskih priznanj v Celju zelo velik, saj jih je doslej v skupnem številu nagrajencev več kot polovica,« je še povedal Zidanšek.
V	pričakovanju potez
V	kulturnih zavodih smo preverjali, zakaj niso sprejeli žogice, ki jim jo je občinski Kviaz ponudil že lani. Upravnica SLG Celje Tina Kosi je pojasnila, da so se pobude razveselili in se Zidanšku zanjo poleti zahvalili. Ob tem so pričakovali, da bo v zvezi s podeljevanjem nagrad kulturnikom ob praznovanju kulturnega praznika Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje kot koordinator dela javnih zavodov s področja kulture sklical sestanek direktorjev zavodov. »Da bi se o tem pogovorili in sprejeli enotno odločitev, saj nima smisla, da bi v vsakem zavodu pripravljali nekakšna svoja izhodišča,« je še povedala Tina Kosi in dodala, da od lanskega poletja na to temo ni bilo v Celju storjeno nič.
Kaj je bilo s pobudo za sestanek?
Ko smo pri direktorici zavoda Celeia Mileni Čeko Pun-
gartnik preverjali, ali je oziroma zakaj ni do tega sestanka prišlo in ali v Celju dejansko lahko pričakujemo, da bi prve stanovske nagrade kulturniki prejeli ob 8. februarju 2015, nam je obnovila lani spomladi dogovorjeno in opravljeno delo. V občinskih strokovnih službah so se zavzeli, naj bo podeljevanje nagrad tako glede vodenja postopka kot zagotavljanja kadrovskih in more-
bitnih finančnih virov ločeno od podeljevanja celjskih grbov. S Kviazom so vse kulturne zavode pozvali, naj »se skupno dogovorijo o kriterijih in postopku podeljevanja nagrad v okviru slovesnosti ob kulturnem prazniku«. Milena Čeko Pungartnik nas je še podučila, da so bile »k oblikovanju posebnih nagrad za kulturne dosežke na območju mestne občine, ki bi se podeljevale ob kulturnega praznika, pozvane vse kulturne inštitucije«, nič pa v pisnem odgovoru nismo izvedeli o tem, zakaj v zavodu niso poskrbeli za usklajevanje teh dogovarjanj.
Celeia posredovala le svoje predloge
V zavodu Celeia očitno lani poleti niso prevzeli pobude za usklajevanje kulturnih zavodov, so pa vestno opravili svoj del »domače naloge«. Občinskim strokovnim službam so odgovorili, da bi bila ponovna uvedba samostojne nagrade za delo na področju kulture zelo smiselna, saj so te nagrade pomembne tudi za prejemnike, ker jim prinašajo tudi napredovanja v nazive in zagotavljajo pomembne točke pri pridobivanju državnih pokojnin in priznavalnin. Predlagali so, da bi se poimenovale po kakšnem pomembnem celj skem umetniku in pri tem omenili Almo M. Karlin. Prav tako pa tudi, da bi letno v Celju podelili največ eno nagrado za življenjsko delo in največ dve za umetniško delovanje v preteklih dveh letih. »Ob prvi predstavitvi nagrade naj se omeni, da gre za nadaljevanje tradicije in leta 1991 ukinjenih Prešernovih nagrad,« so še zapisali in dodali, da bi bilo prav, če bi v Celju uvedli tudi »nagrado za mlade, potencialne kulturne ustvarjalce, ki šele začenjajo svojo umetniško pot, a s svojim delom že ustvarjajo bogato kulturno umetniško zapuščino«.
Ob koncu ...
Ostajamo brez odgovora na začetno vprašanje, ali bodo kulturniki v Celju naposled le dočakali stanovske nagrade. Tudi po enem letu namreč ni nobenih znamenj, da bi sicer naklonjeno sprejeto pobudo med mestnimi svetniki, kdo od za to pristojnih, torej zavod Celeia, vzel resno in preveril stališča ter predloge med različnimi kulturnimi ustanovami v mestu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (JAKA BABNIK)
Letošnji nagrajenci
Ob letošnjem občinskem prazniku Celje ne bo dobilo novega častnega meščana, zato pa bodo podelili celjske grbe vseh štirih žlahtnosti.
Zlati grb kot letošnje najvišje občinsko priznanje bo prejela doc. dr. Zlata Felc, do upokojitve glavna otroška zdravnica na ginekološko-porodniškem oddelku SB Celje, pobudnica nakupa ultrazvočnega aparata za novorojence, ki si je močno prizadevala, da celjska porodnišnica postane Novorojencem prijazna porodnišnica in da mesto dobi Visoko zdravstveno šolo Celje. Srebrne grbe bodo prejeli Brina Zupančič za izjemno glasbeno delovanje in številne dosežke na tem področju, Terezija Jazbec za dolgoletno požrtvovalno delo na humanitarnem področju in podjetje Vivapen; bronastega pa Marija Fras za vrhunske dosežke v kegljanju. Dobitniki kristalnih grbov so Sara Poteko in Eva Javoršek za odličnost v času študija na Fakulteti za varnostne vede, Nuša Komplet za študij filozofije in literarne komparativistike ter dramaturgije in Miha Simoniti za odličnost med študijem medicine.
NA KRATKO
Z barvitimi slikami
SLOVENSKE KONJICE - V Mestni galeriji Riemer so v petek odprli razstavo slikarke Petre Nataše Vodišek z naslovom Prebujenje.
»Njeni močno izraženi področji sta opazovanje in izražanje, zato je začela slikati spontano. Dovoli si iskrenost, neomejenost in raziskovanje,« vabi na razstavo del Vodiškove organizator, Slovensko-srbsko kulturno humanitarno društvo Srečanje-sretenje. Društvo, ki ima sedež v Slovenskih Konjicah, pripravlja v Riemerjevi galeriji redne razstave, med drugim je poskrbelo za izid knjig dveh avtorjev. Na odprtju slikarske razstave Vodiškove je bral svoje pesmi domačin Jože Vidmar, član Literarnega društva Gnezdo. Razstava bo na ogled do sredine aprila.
BJ
Spremembe prenove kulturnega hrama
ŠENTJUR - Občina Šentjur od konca januarja prenavlja tamkajšnji kulturni dom, ki bo za obiskovalce in ustvarjalce zaprt do konca letošnjega avgusta. Bodo pa pri prenovi obveljale nekatere spremembe glede na prvotno različico. Med drugim bodo pomične sedeže v dvorani nadomestili nepomični.
Glede na prvotno različico načrta se pri njegovi obnovi obetajo nekatere spremembe. Dvorana je bila sprva zasnovana večnamensko. To pomeni, da je projektant v prvotni različici predvidel ohranitev balkonske konstrukcije, od koder bi se del sedišč nadaljeval v izvlečne tribune z dodatnimi sedeži. Z občine so sporočili, da bodo sedeži v glavni dvorani Ipav-čevega kulturnega centra zdaj nepomični, da bo gledalcem omogočeno bolj kakovostno spremljanje dogajanja na odru. Udeleženci javne predstavitve so opozorili tudi na smotrnost
lesene fasade, ki je predvidena na vzhodnem delu stavbe. Na občini še preverjajo izvedbene možnosti fasade, ki bi bile najbolj funkcionalne in enostavne za vzdrževanje.
TV
Gost dr. Muhovič
REČICA OB SAVINJI - Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip so v Poljanah pripravili čitalniški večer s prof. dr. Jožefom Muhovičem.
Čitalniški večer je stalnica pri delu društva, ki v goste vsako leto povabi enega od znanih sokrajanov, ki so se s svojim delom uveljavili v Sloveniji in širše. Gost zadnjega večera je bil znan akademski slikar, grafik, likovni teoretik in publicist dr. Muhovič, ki je obiskovalcem predstavil svojo življenjsko pot in seveda tudi svoje poglede na likovno umetnost. Z gostom se je pogovarjala Breda Bregar, za kulturni program pa sta poskrbeli flavtistka Patricija Fajdiga iz Mozirja in pianistka Kristina Golob iz Robanovega Kota. Portret dr. Muhoviča bomo objavili v eni prihodnjih številk NT.	US
Upravne zadeve še naprej v zabojnikih
Ministrstvo bo najverjetneje podaljšalo najemno pogodbo - Skupnega upravnega centra še ne bo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Upravna enota Šmarje pri Jelšah zaenkrat ostaja v nadomestnih montažnih prostorih. Takšna je odločitev po sredinem sestanku predstavnikov upravne enote, občinske uprave in ministrstva za notranje zadeve. Obstoječa pogodba za najem nadomestnih prostorov se bo sicer iztekla v začetku prihodnjega leta.
Razlog za selitev upravne enote leta 2011 so bili slabi temelji in posledično pogreza-nje stavbe ter njeno nagibanje, kar bi lahko bilo nevarno ob močnem potresu. Za slabo stanje stavbe sta občinska uprava in upravna enota izvedeli iz izvedenskega mnenja, ko sta se pripravljali na prizidek in obnovo takratnih skupnih prostorov na Aškerčevem trgu 12. Upravna enota je začasne prostore dobila s pomočjo ministrstva za javno upravo. To je s podjetjem Trimo investment za štiriletni najem podpisalo pogodbo v skupni vrednosti skoraj 750 tisoč evrov.
Čakali bodo obnovo
Načelnik šmarske upravne enote Vincenij Habjan
je dejal, da je bil sredin razgovor nadaljevanje nekoliko zastalega dogovarjanja, kako zagotoviti ustrezne poslovne prostore za upravno enoto, ki nima lastnih prostorov. Ministrstvo se nagiba k rešitvi, da bi upravno službo preselilo v
Občinske oblasti vztrajajo v zgradbi na naslovu Aškerčev trg 12, upravna enota se je iz nje preselila v sosednje montažne prostore leta 2011. Pred tremi leti sta občina in upravna enota sicer podpisali pismo o nameri o ureditvi skupnega upravnega centra. A kot pojasnjuje načelnik šmarske upravne enote Vincencij Habjan, obe službi najverjetneje ne bosta delovali pod isto streho.
stavbo na Aškerčevem trgu 11, kjer že poslujeta sodišče in policija. Habjan je še dejal, da bi omenjena stavba potrebovala temeljito obnovo in energetsko obnovo. Na
ustrezno ureditev prostorov bo upravna enota najverjetneje počakala v začasnih montažnih prostorih. Zato bo najemna pogodba zanje najverjetneje podaljšana.
Razpoke in nagibanje
O selitvi v nadomestne prostore je pred štirimi leti razmišljala tudi šmarska občinska uprava. A je žu-
pan Jože Čakš pojasnil, da je prevladalo mnenje, da zgradba ni tako nevarna, da v njej ne bi bilo varno opravljati dela. »Res je, da je zgradba nagnjena za od 12
do 14 centimetrov na vogalu severovzhodnega dela. Na objektu je tudi nekaj razpok. Vendar je tako tudi na vseh ostalih objektih v Šmarju, ker je tu geološka sestava tal izjemno problematična in močvirna. Drugih težav nimamo. Okna in vrata se odpirajo, prav tako smo v stavbo v preteklih letih veliko vlagali.« Tudi za to je pobesedah Čakša prevladalo mnenje, da bo občinska uprava ostala v zgradbi, ki je v lasti občine.
Vsak pod svojo streho
Sicer sta tako upravna enota kot občinska uprava pretekla leta razmišljali o gradnji skupnega upravnega centra ali o ureditvi centra v kateri od obstoječih zgradb. Vendar je ta možnost zaradi velikega denarnega vložka ostala le pri načrtih. Župan Občine Šmarje pri Jelšah meni, da bi se občanom naj-verjetnejo zdelo nesmiselno, da bi občina denar namenila za gradnjo nove stavbe, če je stara še uporabna. Kot je še dejal, ima občina na voljo več ustreznih prostorov, kamor bi lahko preselila svoje službe. Tudi on je kot primerno omenil prazno nadstropje v stavbi na Aškerčevem trgu 11, od koder so se pred časom odselile davčna uprava in inšpekcijske službe.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (BJ)
Namesto dodane vrednosti stečaj
Spodnjesavinjsko podjetje Zeleno zlato v stečaju - Blagovna znamka ostaja
ŽALEC - Verjetno se še spomnite, kako je lani večina županov spodnjesavinj-skih občin optimistično predstavljala velik potencial novoustanovljenega podjetja Zeleno zlato, ki so ga ustanovile občine v sodelovanju z žalsko zbornico zasebnega gospodarstva, da bi pod enotno blagovno znamko, to je Zeleno zlato, spodbujale prodajo turističnih storitev in izdelkov v dolini ter na ta način ustvarjale pomembno dodano vrednost.
Kot kaže so imeli še kako prav nekateri dvomljivci, ki so napovedali hiter konec podjetja. Zeleno zlato namreč ni upravičilo prvotnih pričakovanj ustanoviteljev in je od prejšnjega tedna v stečaju. Županu žalske občine
Janku Kosu je žal, da se je uresničil ravno črn scenarij. »Kdor ne kupi srečke, ne more zadeti na loteriji. Verjeli smo v ta projekt. Seveda sem imel pri ustanavljanju podjetja tudi nekaj pomislekov. Medobčinsko sodelovanje je namreč lahko včasih problematično, saj presega meje več občin in je zato treba združevati in usklajevati več različnih interesov,« pravi župan Občine Žalec, ki je poleg žalske zbornice zasebnega gospodarstva v projekt vložila največ denarja.
In koliko je t. i. »loterija« stala občane?
Spodnejsavinjčani so si podjetje Zeleno zlato zamislili v obliki d. o. o. Njegova dejavnost se je od obstoječih
občinskih zavodov, katerih naloga je tako ali tako spodbujanje turističnega razvoja v dolini, ločila zgolj po tem, da so pri njegovem delovanju veljale tržne zakonitosti. Za zagon podjetja so morali ustanovitelji zagotoviti 7.500 evrov osnovnega kapitala. Od tega je Občina Žalec prispevala približno 32 odstotkov oziroma 2.500 evrov in prav toliko zbornica zasebnega gospodarstva, preostalo razliko pa so med samo porazdelile ostale spodnjesavinjske občine. Občina Žalec je za prve tri mesece zagotovila denar za plačo zaposlenega v podjetju in registracijo blagovne znamke Zeleno zlato. Ker se v obliki franšiznih pogodb, ki naj bi jih s podjetjem sklenili lokalni turistični proizvajalci, ni nabralo dovolj denarja,
družbi ni preostalo drugega kot končati poslovanje. Razlogov za tovrsten razplet, je več. Med drugim tudi nedodelan poslovni načrt podjetja oziroma strategija in nezaupanje lokalnih turističnih ponudnikov v družbo. Nenazadnje je prav spodbujanje razvoja turizma naloga pristojnih služb v zavodih, ki jih financirajo občine.
Blagovna znamka pod okriljem zavoda
Velikopotezna zgodba družbe Zeleno zlato se je s tečajem končala. Z blagovno znamko, ki je nastala s podjetjem, po novem upravlja žalski zavod za kulturo, šport in turizem. Zavod naj bi po zagotovilu žalskega župana uspešno opravljal dejavnost z istim številom zaposlenih. Do zdaj so navezali pogodbeni odnos z več kot dvajsetimi partnerji, ki prodajajo izdelke na žalski tržnici. Občina Žalec namerava zagotoviti še dodatna sredstva za trženje blagovne znamke. Prav tako je že postavila zabojnik, v katerem v središču Žalca prodajajo lokalne proizvode.
ŠPELA OŽIR
Pred zaprtimi vrati
ZREČE - V mestu je krajevni urad, ki deluje v okviru Upravne enote Slovenske Konjice, pogosto zaprt, zato so krajani nezadovoljni. Zaprt je od začetka marca, lani je bil polovico leta, zato se občani pogosto znajdejo pred zaprtimi vrati.
Kadar je Krajevni urad Zreče zaprt, obvešča upravna enota krajane z obvestilom na vratih in na spletni strani upravne enote. To očitno ne zadostuje. Krajani iz Zreč in pohorske okolice prihajajo v krajevni urad, ker želijo pridobiti med drugim osebne izkaznice, potne, rojstne, poročne in mrliške liste, zaradi smrtovnic in da bi prijavili ali odjavili bivališče. Zreče so mesto, zato na sedežu upravne enote ugotavljajo, da ima krajevni urad dovolj dela.
V krajevnem uradu dela uslužbenka s polovičnim delovnim časom, uradne ure so štirikrat na teden od 8. do 12. ure. Zaradi državnega varčevanja ni več v upravnih enotah nobe-
nih novih zaposlitev, lani se je število zaposlenih še zmanjšalo. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ so morali nekateri zaposleni v pokoj, njihove delovne zadolžitve so razdelili med tiste, ki ostajajo. Trenutno je v Upravni enoti Slovenske Konjice 27 zaposlenih.
Na Konjiškem so v preteklih letih ukinili že krajevna urada v Ločah in Vitanju. Slabo se piše celo upravni enoti, saj je predlagano celo prenašanje pristojnosti z upravnih enot na upravne okraje. To pomeni, da naj bi občani s Konjiškega v prihodnje morali marsikaj urejati v pisarnah v več kot dvajset kilometrov oddaljenem Celju. V Slovenskih Konjicah so v preteklosti podobno kot še marsikje po Sloveniji že izgubili del geodetske in davčne uprave. Od izpostave geodetske uprave je ostala le še geodetska pisarna, od davčne uprave pisarna, ki je odprta le dvakrat na teden.
BRANE JERANKO
Blok v središču Vojnika sameva, saj je investitor družba Finstar od poletja 2012 v stečaju. Stečajni upraviteljici ga še ni uspelo prodati, za nakup ni resnega zanimanja.
Nov blok sameva
V Vojniku obenem ostajajo brez novega postajališča
VOJNIK - Nov blok Stara šola v Vojniku, ki je dokončan in mu manjka le še uporabno dovoljenje, že dolgo sameva. Gradnjo od začetka spremljajo zapleti. Sameva prav tako novo avtobusno postajališče v središču Vojnika, ki je z novim blokom tesno povezano.
Med tremi bloki, ki so jih v tej občini zgradili v zadnjih letih, je Stara šola edini, ki še ni oživel. Še več, nov blok začenja propadati, pojavlja se vandali-zem, vendar rešitve ni in ni. Graditelji na drugih lokacijah v vojniški občini so imeli več sreče. V novem manjšem Vegradovem bloku na Frankolovem so vsa stanovanja uspeli prodati, prodana je tudi večina stanovanj v novem bloku Vojniška gmajna, ki ga je zgradila družba Mik. Blok Stara šola, ki je v bližini voj-niškega spomenika NOB, ostaja prazen, saj mu za uporabno dovoljenje manjka še nekaj dokumentacije.
Blok Stara šola je zgradilo podjetje Finstar, ki ga je ustanovil podjetnik Bojan Starman iz Škofje Loke, soimenjak nekdanjega prvega moža Mure. Družba Finstar je v slovenski javnosti bolj znana po tem, da je želela prevzeti tovarno Jelovica in je nazadnje končala v stečaju.
Med sedmimi milijoni evrov terjatev jih je bilo kar pet milijonov iz Nove Ljubljanske banke. Stečajni postopek se je začel julija 2012.
Pred kratkim je prišlo do nezavezujo-čega zbiranja ponudb za nakup bloka. »Pojavila se je samo ena ponudba, ki je bila od izklicne cene bistveno nižja. Ločitveni upnik NLB se s prodajo ni strinjal, prav tako ne slaba banka, na katero je bil izvršen prenos te terjatve,« odgovarja stečajna upraviteljica družbe Finstar Melita Butara. Za blok je bilo ponujenih komaj štiristo tisoč evrov, kar je tudi po mnenju stečajne upraviteljice premalo. V novem bloku Stara šola v središču Vojnika je kar 42 stanovanj, v njem so tudi poslovni prostor in pokrita parkirišča.
Brez postajališča
Blok tako sameva in začenja propadati, v okolici se pojavlja vandalizem. V reševanje problematike so se želeli vključiti tudi v Občini Vojnik, vendar odgovora na pismo, ki so ga v začetku januarja naslovili na Novo Ljubljansko banko, še niso dobili. Občina je prosila za stik z osebo iz banke, s katero bi se
lahko pogovorili o dokončanju investicije.
Na občini imajo še posebej interes, saj ostaja novo avtobusno postajališče občinskega središča - to je pri novem bloku - brez uporabnega dovoljenja. Novo postajališče namreč predstavlja del zunanje ureditve te stavbe in je z usodo bloka tesno povezano. Sedanje postajališče za središče Vojnika je na drugi lokaciji, v starem jedru trga. Zapleta se danes, zapletalo se je že na začetku. Načrti za lokacijo nove avtobusne postaje v Vojniku, na širšem območju spomenika NOB, so tako močno razdelili Vojničane, da je bila pred petimi leti ustanovljena celo civilna iniciativa, ki je zahtevala ustavitev gradnje. V civilni iniciativi so bili razburjeni, ker bi avtobusna postaja med drugim zakrila pogled na spomenik NOB iz leta 1962. Zaradi gradnje novega bloka so se prav tako zbali, da bi postalo območje spomenika otroško igrišče in bi ogrozilo večni mir borcev NOB, ki so tam pokopani. V grobnici ob spomeniku, ki je delo arhitekta Dušana Samca, je dvanajst talcev in borcev.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Gradbincu še ni treba plačati
VRANSKO - Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep o podaljšanju roka plačila komunalnega prispevka portoroškega gradbenega podjetja STV, ki namerava v Čepljah zgraditi novo stanovanjsko sosesko.
Občina je podjetju že pred časom odobrila plačilo komunalnega prispevka, vrednega 300 tisoč evrov, v dveh delih. In kakšno korist imajo od ponovne preložitve plačila komunalnega prispevka občani? Kot pravi župan Franc Sušnik, se na Vranskem soočajo s problemom pomanjkanja novih stanovanj. Župan je prepričan, da bo enkrat dokončano stanovanjsko naselje za mlade lahko odlična priložnost za nakup stanovanja v domači občini.
Spomnimo, da je v občini že nedokončana stanovanjska soseska Sončni vrtovi. Kot kaže bo tako še nekaj časa tudi ostalo. Občina Vransko na nadaljevanje gradnje nima vpliva, investitorja pa gradnje zaradi slabih gospodarskih razmer nista sposobna nadaljevati.	ŠO
Za občino ceneje
ŠTORE - Za občino bo od 1. aprila veljala nižja ekonomska cena pomoči na domu, ki jo omogočajo starejšim in invalidnim občanom. Prispevek za uporabnike ostaja isti, to je 3,60 evra za vsako uro, so odločili na zadnji seji občinskega sveta.
Ekonomska cena storitve pomoč na domu bo po novem nižja za 1,4 odstotka. Ob delavnikih bo tako znašala 17,95 evra na uro in ob nedeljah ter praznikih 19,58 na uro, v to ceno je vključena kilometrina. Nižjo ekonomsko ceno pomoči na domu so izračunali zaradi nižjih stroškov dela oskrbovalk, ki imajo nižje osnovne plače. V občini opravlja to socialnovarstveno storitev center za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji Celje. Uporabniki plačujejo bistveno nižjo ceno zato, ker plačujejo razliko med ceno zanje in ekonomsko ceno iz državnih in občinskih sredstev. V občini Štore je bilo lani povprečno enajst uporabnikov.
BJ
NE PREZRITE
Prvo ocenjevanje salam
DOBRNA - V občini je bilo v nedeljo prvo ocenjevanje salam, s katerim želijo prispevati k dvigu njihove kakovosti. V drugih okoljih po Sloveniji ugotavljajo, da se je kakovost salam, odkar imajo ocenjevanja, bistveno izboljšala.
Na ocenjevanju so ocenili 27 vzorcev salam, najvišje ocene so prejeli Franci Smrečnik, Jože Čerenak in Matej Brecl, vsi z Dobrne. Vzorce je vzela pod drobnogled petčlanska komisija, ki so jo sestavljali člani sekcije za kulinariko turističnega društva in dva ocenjevalca iz bližnjih občin. Priznanja bodo podelili v nedeljo, 30. marca, ko bo razstava salam, kruha in cvetja. Ocenjevanje je pripravilo Turistično društvo Dobrna v okviru projekta Dobra Dobrna. To blagovno znamko je društvo razvilo lani in služi za promocijo blaga in storitev s tega območja.
BJ
Izjemen ribnik Trebče
KOZJE - V zaščitenem Kozjanskem parku so ob dnevu voda pripravili dan odprtih vrat, ki je bil ob ribniku na Trebčah. Gre za ribnik ob nekdanji Kolarjevi domačiji, kjer je živela Titova sestrična in je na meji kozjanske ter bistriške občine.
V učilnici na prostem so bili za obiskovalce na voljo biolog, geologinja in geografinja iz zavoda Kozjanski park, ki ima sedež v bližnji Podsredi. Širše območje ribnika na Trebčah je namreč izjemno naravno območje, kjer je med drugim eno največjih mrestišč dvoživk v Sloveniji, ki jih trenutno prenašajo čez zaščitno ograjo ob cesti po dvakrat na dan. Blizu ribnika Trebče so še reka Bistrica s sotesko, nahajališče fosilov in meja med alpskim in panonskim svetom, kar ima za posledico visoko stopnjo biološke raznovrstnosti. Med dnevom odprtih vrat se je oglasilo okoli dvajset obiskovalcev, ki so jim med drugim predstavili prenašanje žab, ptičje oglašanje in prepoznavanje ptic, metulje in hrošče. Prav tako je bilo mogoče spoznati, kako se opravljajo osnovne analize vode in prsti.
BJ
Cvt INERGETIKA ^ CELJE
Spomin na stenografa
VOJNIK - Na Frankolovem označujejo Tončkovo pot, učno pot stenografa Antona Bezenška, ki je najbolj znan frankolovski rojak. Letos mineva 160 let od njegovega rojstva, Ob tej priložnosti bodo v kraju postavili Bezen-škov bronasti doprsni kip, ki ga v livarni v Zagrebu že pripravljajo.
Gre za projekt Turističnega društva Frankolovo, ki je bilo uspešno na razpisu, ki ga je organiziralo društvo Raznolikost podeželja. Tončkova krožna učna pot, ki je del tega projekta, bo vodila od osnovne šole na Frankolovem mimo Bezenškove rojstne hiše na Bukovju, Črešnjic in Rov. Nekaj usmerjevalnih tabel poti so že postavili, nekaj jih bodo še dodali. Poleg usmerjevalnih tabel bo mogoče na desetih lokacijah ob poti poslušati zvočne opise tamkajšnjih zgodovinskih, etnoloških in kulturnih znamenitosti. Trenutno pripravljajo besedila zvočnih opisov, velika tabla z opisom celotne Tončkove poti na izhodišču pri osnovni šoli je že postavljena. Krožna pot je dolga več kot osem kilometrov.
Spomenik je kopija doprsnega Bezenškovega kipa, ki stoji pred univerzo v Plovdivu, kjer je frankolovski rojak zelo cenjen. Med drugim je oče bolgarske stenografije. Za slovesno odkritje kipa in Tončkove poti, ki bo 24. maja, za krajevni praznik Frankolovega, pričakujejo delegacijo in pevski zbor iz Bolgarije. Vrednost celotnega projekta znaša 57 tisoč evrov.
BJ
Mesto duhov kmalu stanovanjska soseska
Nekdanjim proizvodnim prostorom Hmezada v Šempetru v Savinjski dolini se le obeta nova podoba
Kot je pojasnil zakoniti zastopnik lastnikov zemljišča Tomaž Brlec, si prizadevajo, da bi bila nova stanovanjska soseska zgrajena čim prej.
ŽALEC - Severovzhodni del Šempetra oziroma začetni del naselja na desni strani regionalne ceste Ža-lec-Šempeter že dolgo ni v ponos ne Šempetranom ne Občini Žalec, še manj pa lastnikom zemljišč. Po več letih prizadevanj jim bo mesto duhov in propadajoč del občine končno uspelo urediti. Svetniki so namreč na seji prejšnji teden potrdili občinski podrobni prostorski načrt in dali zeleno luč za prestrukturiranje območja.
Zemljišča na začetku naselja Šempeter oziroma bivši proizvodni prostori Hmezada so po denacionalizacijskemu procesu pred leti ponovno pripadli prvotnim lastnikom, in sicer sta danes lastnici večjega dela območja Veronika Fišer in Katarina Brlec. Kot je pojasnil njun zakoniti zastopnik Tomaž Brlec, si želijo, da bi na območju, kjer so danes zgolj zapuščene in propadajoče zgradbe, čim prej zrasla nova stanovanjska soseska. V ta namen so pri mariborskemu podjetju Urbis naročili
izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Prometni režim še ni dorečen
Na dveh hektarjih bo investitor zgradil mirno stanovanjsko sosesko s približno
126 stanovanji, ki bodo v zgradbah, visokih največ sedem metrov in z mansardo. V načrtu so predvidena tudi parkirišča, igrišča, zelene površine in zgradba, v kateri bi lahko uredili prostore za vrtec oziroma za kakršnekoli druge
podobne vsebine. Za prometno ureditev načrtovalec Raj-ko Strgulc iz Urbisa predlaga dve možni različici. Osnovni pogoj žalske občine pri načrtovanju je bil, da bi kot osrednjo prometno povezavo uredili že obstoječo cesto na seve-
ru naselja, ki se ob železnici priključuje na lokalno. S tem se promet na regionalni cesti, ki je že tako ali tako precej obremenjena, ne bi dodatno povečal. V naslednjih fazah so načrtovalci z direkcijo za ceste ugotovili, da bi bilo kljub
Nova stanovanja bi tako lahko bila magnet za mlade družine.
drugačnim zahtevam občine možno zgraditi priključek neposredno na regionalno cesto Žalec-Šempeter v povezavi s projektom preureditve Rimske nekropole.
S stanovanji do novih otrok?
Na Občini Žalec so veseli, da bo končno tudi severovzhodni del Šempetra dobil novo podobo in bo za nameček območje namenjeno še stanovanjski funkciji. V šempetrski osnovni šoli se namreč po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razboršek Rehar srečujejo v določenih generacijah s pomanjkanjem števila otrok. Nova stanovanja bi tako lahko bila magnet za mlade družine. Seveda se na drugi strani pojavljajo nekateri dvomljivci glede gradnje novih bivanjskih zgradb. Sprašujejo se, ali bo lastniku stanovanja res uspelo prodati, glede na to, da naj bi bilo še nekaj neprodanih stanovanj v novi soseski na drugem koncu Šempetra.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
m M
DOBRODOŠLI V NOVI KBM
Obiščite nas v poslovalnici Celje na Cankarjevi ulici 1, kjer vas z veseljem pričakujejo naši svetovalci. Nove komitente bomo razveselili s Paketom dobrodošlice, s katerim lahko prihranite kar 79 EUR.
PAKET DOBRODOŠLICE VAM PRINAŠA BREZPLAČNO
•	enoletno vodenje osebnega računa
•	prvo odobritev limita
•	enoletno članarino za plačilno kartico z odloženim plačilom
•	rabo spletne banke za vpogledni del
•	ter številne druge ugodnosti
V
t
		
HH WWW.NKBM.SI 1		
IN SE Z NAŠIMI SVETOVALCI PRIPRAVITE NA JUTRI.		
T: 080 17 50 | WWW.PRIPRAVI.SE I SKYPE: NOVAKBM		
	^.Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI	

Vpogled v antično Celeio
Arheološke najdbe na Glavnem trgu pomembne za širši slovenski in tudi evropski prostor
CELJE - Te dni so v obnovo starega mestnega jedra spet zelo množično vpeti arheologi. Po zimskem premoru namreč nadaljujejo raziskave arheoloških najdb na Glavnem trgu, saj bo dogovor o najboljšem mogočem načinu predstavitve mogoč šele, ko bodo raziskave povsem zaključene. Tako je po besedah arheologa jureta Krajška iz Pokrajinskega muzeja Celje na terenu dnevno tudi več kot 30 ljudi. Pri tem so arheologom, ki so se okrepili tudi s študenti, v veliko pomoč še delavci, ki sproti odstranjujejo nasut je in odkopavajo drug odvečen material.
Arheološka dela na Glavnem trgu naj bi opravili v kratkem, odvisno od tega, kakšno bo vreme. Pri tem se zavod za varstvo kulturne dediščine že dogovarja z mestno občino Celje kot investitorjem obnove starega mestnega jedra, kako pomembne antične najdbe predstaviti čim širšemu krogu ljudi.
Presenetile pomembne najdbe
Celovito prenovo starega mestnega jedra, ki vključuje obnovo vseh infrastrukturnih vodov in izvedbo novega tla-
Konec minulega tedna in v začetku tega tedna je arheološka izkopavanja na Glavnem trgu opravljala številčno močno okrepljena ekipa.
kovanja, seveda vse od začetka spremljajo arheološke raziskave v obliki dokumentiranja, ki ob odkritju ostalin preidejo v arheološka izkopavanja. Na glavno presenečenje so arhe-
ologi naleteli že jeseni, ko so odkrili masiven zid pred zelenico stavbe Glavni trg 17. Na antično osnovo je bil pozidan mlajši zid, v neposredni bližini zidu pa so bile na globini
približno četrt metra odkrite ruševine stavbe z ohranjenim poslikanim ometom in pod tanko ruševinsko plastjo še ostanki antične stavbe s talnim gretjem. Ob stavbah in zidovih
so strokovnjake presenetili izjemno lepi in številni ostankih značilnih zgodnjeantičnih fresk, najdbe posodja in mozaičnih kock, ki kažejo, da gre za bogato meščansko antično
hišo. Najdbe torej, za katere bi bilo res škoda, če jih ljudje ne bi videli. Da je bilo na območju Glavnega trga živahno dogajanje tudi v srednjem veku, dokazuje odkritje srednjeveške kleti ter vodnjaka v bližini Marijinega znamenja, pod trgom je bila speljana rimska cesta, katere del je že na ogled v okviru razstave Mesto pod mestom v Pokrajinskem muzeju Celje.
Dogovor po
končanih
raziskavah
Zdajšnja nova odkritja močno spreminjajo sliko antične Celeie ter povsem na novo postavljajo tudi podobo pozno-antičnega in srednjeveškega obdobja v mestu. Kot meni konservatorska svetovalka v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Danijela Brišnik, so najdbe izjemne v širšem slovenskem in tudi v evropskem merilu, zato je prav, da jih vsaj del meščanom in drugim obiskovalcem Celja ohranjene predstavijo na mestu odkritja. Kako in v kolikšnem obsegu, bo jasno po zaključenih dogovorih z mestno občino kot investitorjem obnove starega mestnega jedra. A že zato, da bi javnosti predstavili res najbolj izstopajoče in tudi najbolj ohranjene najdbe, morajo biti pred sprejetjem odločitve najprej v celoti zaključene vse arheološke raziskave. Te so bile v zimskem času, ko bi lahko zmrzal poškodovala krhke arheološke najdbe, prekinjene in se zdaj nadaljujejo v okrepljenem obsegu.
IS, foto: GrupA
DOBRODOŠLI V PRAVI BANKI
Ste se že kdaj vprašali, ali ste finančno pripravljeni na jutri? V Novi KBM se trudijo prepoznati vaše potrebe, želje in cilje ter vam ponuditi storitve, produkte in ugodnosti, ki vam bodo v pomoč za boljši jutri. Kaj vse vam ponujajo, da bi bilo vaše finančno poslovanje lažje in udobnejše, nam je razkrila Nataša Čretnik, vodja poslovalnice v Celju.
V Novi KBM imamo pestro ponudbo storitev, ki je prilagojena potrebam in zahtevam komitentov - vključuje vse od različnih oblik varčevanj, kreditov, plačilnih kartic in sodobnih bančnih storitev do različnih vrst zavarovanj, naložb v vzajemne sklade, Monete in še bi lahko naštevala. V Novi KBM smo za vse, ki se nam boste na novo pridružili, pripravili Paket dobrodošlice. V zahvalo za vaše zaupanje vam podarjamo številne ugodnosti: brezplačno enoletno vodenje osebnega računa s plačilno kartico Activa Maestro, enoletno članarino za eno plačilno kartico z odloženim plačilom, prvo odobritev dovoljene prekoračitve, pristop in enoletno uporabo spletne banke Bank@Net za vpogledni del ter številne druge ugodnosti. S paketom lahko v prvem letu poslovanja prihranite kar 79 EUR. Vsi, ki se odločite za poslovanje z nami,
pa lahko določene storitve opravljate tudi na poštah po vsej Sloveniji ter brez provizije dvigujete gotovino na večini bankomatov Poštne banke Slovenije.
Če ste s svojo banko nezadovoljni, je postopek prehoda k Novi KBM hiter in enostaven. Če bi želeli svoje celotno poslovanje prenesti k nam, je edino, kar morate storiti, da nas obiščete v naši poslovalnici in odprete osebni račun. Za to potrebujete le veljaven osebni dokument in davčno številko. Za vse ostale postopke (odobritev limita na računu, ureditev novih kartic ipd.) pa lahko pooblastite nas in jih mi opravimo v vašem imenu.
Vabljeni v našo poslovalnico v Celju na Cankarjevi ulici 1. V Novi KBM ste prijazno sprejeti, naši sodelavci vam lahko strokovno svetujejo. Za dodatna vprašanja in informacije smo na voljo tudi na telefonski številki 03/620 30 75 ali na e-naslovu poslovalnica.celje@nkbm.si.
Gostje so »izviseli«
^.Nova KBM
PRIPRAVLJENI NA JUTRI
CELJE - Pivnica in slaščičarna Friderik in Veronika je do nedavnega ponujala dnevno ponudbo malic in ostalih jedi, kar so s pridom izkoriščali tudi številni, ki so zaposleni v mestu.
Mnogi so si kupili bone, za katere je bilo treba odšteti manj, kot pa je sicer stala malica. Toda za deset bonov je bilo še vedno treba plačati 43 evrov, kar ni tako malo. Tisti nič hudega sluteči, ki so jih kupili pred dnevi, so ta teden ugotovili, da je gostilna čez noč zaprla vrata, ne da bi jim to prej kdo sploh namignil. Na vrata so lastniki obesili le obvestilo s telefonsko številko, kamor lahko abonenti pokličejo, žal pa na drugi strani telefona nihče ne dviguje. Neposlovna in nekorektna poteza, bi bila še najbolj mila ocena takega ravnanja.
TC
o B V E S T I LO
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO PRENEHALI S POSLOVANJEM
2A BONE - MALICA
POKLIČITE NA ŠTEVILKO
HVALA ZA RAZUMEVANJI
V novem vrtcu
DOBRNA - V ponedeljek so začeli uporabljati novo stavbo vrtca, ki je zgrajen za pet oddelkov. En oddelek še vedno ostaja v prostorih sosednje osnovne šole, saj je v novi stavbi za vse oddelke premalo prostora. Po prvotnih načrtih je bilo dokončanje vrtca predvideno že za konec leta 2012.
Nov vrtec je dokončala družba VG 5 iz Ljubljane, ki je vrtec zgradila na ključ. Gradnjo so na začetku spremljali različni zaple-
ti, saj je občina pogodbo s prvim izvajalcem, z družbo CMC, zaradi težav prekinila. Z njo je bila pogodba za gradnjo vrtca podpisana oktobra 2011, nato so staro stavbo vrtca porušili, saj prostorskim in programskim zahtevam ni več ustrezala. Med gradnjo so bili otroci v prostorih osnovne šole in delno v zdravstveni postaji. Nov vrtec na Dobrni je stal približno dva milijona evrov, polovico denarja za nov vrtec je prispevala Občina Dobrna, ostalo je večinoma denar Evropskega sklada za regionalni razvoj in delno iz Eko sklada.
BJ
14
KULTURA
Med mladimi literati prevladovale deklice
Na Roševih dnevih tudi letos najboljši mladi pisci iz vse Slovenije
Poleg Robin Vodeb, ki je bila celo uvrščena med pet najboljših avtorjev letošnjih Roševih dnevov, so se na letošnje srečanje uvrstili še naslednji učenci s Celjskega: Erik Glinšek iz OŠ Antona Aškerca Velenje, Laura Kovačič iz OŠ Lesično, Iza Leskovšek iz OŠ Mozirje in Ema Ocvirk iz III. OŠ Celje.
Med najboljšimi petimi slovenskimi literati, ki smo jih ujeli ravno pri ogledu Roševe hiše, je tudi Celjanka Robin Vodeb iz OŠ Frana Roša (tretja z leve).
Osnovna šola Frana Roša iz Celja je prejšnjo sredo že tradicionalno organizirala Roševe dneve, celodnevno državno srečanje najboljših mladih literarnih ustvarjalcev 8. in 9. razredov.
Na natečaj je letos prispelo 99 besedil mladih avtorjev in avtoric iz vse Slovenije. Strokovna komisija, ki sta jo sestavljala mladinska pisateljica in pesnica Nataša Konc Lorenzutti in pesnik, kritik, esejist in urednik Zoran Pevec, je izmed vseh prispelih besedil izbrala dvajset najboljših, med njimi pa še pet finalistov. V prvi vrsti so prevladovali prozni prispevki, v manjšini pa so bili pesniški, ki so bili po besedah literarnega kritika Pevca celo
nekoliko slabše kakovosti. Kot zanimivost omenimo, da je bilo med vsemi avtorji le 14 dečkov, vse ostale so bile mlade pesnice oziroma pisateljice.
Od delavnice do ogleda Roševe hise
Izbrani avtorji so se v sredo udeležili literarne delavnice, ki jo je vodila Nataša Konc Lorenzutti. Na srečanje so organizatorji povabili tudi mentorje in zanje v istem času pripravili posebno izobraževalno delavnico, ki jo je vodil Zoran Pevec. Finalisti so popoldne, potem ko so si ogledali Roševo hišo v središču Celja, na osrednji prireditvi prejeli priznanja in knjižne nagrade. Med nji-
mi je bila tudi učenka Robin Vodeb iz Osnovne šole Frana Roša. Komisijo je prepričala z dnevniškim zapisom z naslovom List iz mojega dnevnika, v katerem ne piše zgolj o vsakdanjih stvareh, temveč v besedilu po besedah Prevca lepo zajame tudi svoje razmišljanje. »Za dnevniški zapis sem se odločila, ker sem lahko v njem zajela tudi svoja občutja,« je bila kratka in jedrnata Robin, ki je v nagrajenem literarnem prispevku opisala dva dneva, prijetnega in žalostnega. Navdih za pisanje dnevnika je dobila v glasbi. Celjska osnovno-šolka je namreč predana pianistka.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Francoščina povezala slovenske dijake
Na odrskih deskah celjskega gledališča tudi letos Frankofonski dan
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je bil prejšnji petek že 16. Frankofonski dan, kulturna prireditev, ki daje učenju francoščine razgibano podobo in spodbuja jezikovno ter kulturno raznolikost v našem prostoru.
Podobno kot lani so tudi letos dijaki s trinajstih slovenskih gimnazij na inovativen način odigrali gledališko igro
francoske avtorice Noelle Re-naude z naslovom Madame Ka oziroma Gospa Ka. Gledališko igro, ki so jo dijaki na celjskem odru prikazali kot niz prizorov, so pripravili v sodelovanju s svojimi učitelji, pri čemer sta jih na sodoben način, tudi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije, vodila mlada francoska režiserja Lea Carton de Gram-mont in Victor Thimonier.
Enega od prizorov v predstavi, ki je parodija o sodobni malomeščanski ženski, ki ji življenje ni naklonjeno, so tradicionalno ustvarili tudi dijaki I. gimnazije v Celju in dijakinje z Gimnazije Lava. Četrtošolec Luka Marcen pravi, da jim je pri ustvarjanju predstave največji izziv predstavljala pravilna izgovorjava. »Besedilo v francoščini je bilo za nas, ki se tega
jezika učimo kot drugega tujega, lep zalogaj. Razlika se je francoščino učiti v razredu in se v tem tujem jeziku pogovarjati s sošolci v šolskih klopeh, drugo pa je stati na odru, kjer je treba pokazati splošno obvladovanje jezika. Pogosto namreč pride do nepredvidljivih zapletov, v katerih se je treba odzvati spontano.«
ŠO, foto: SHERPA
Frankofonski dan vnaša v slovenski izobraževalni sistem sodoben in sodelovalen pristop k učenju francoskega jezika s pridihom gledališča, ki ima pri učenju jezikov pomembno vlogo.
NE PREZRITE
k
V stilu španskega teatra
Živahno srednješolsko gledališko dogajanje je bilo pretekli teden tudi na odrskih deskah dvorane Gimnazijka.
I. gimnazija v Celju je namreč po več letih ponovno gostila mednarodni festival srednješolskega španskega gledališča. Kako je mladim tekel jezik v španščini, preverite v rubriki Mladi za mlade na strani 50.	ŠO, foto: GrupA
NA KRATKO
Razstava slikajočega pesnika
LAŠKO - Miha Maleš sodi med slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Minuli petek so v salonu Biedermeier Zdravilišča Laško odprli zanimivo razstavo, na kateri so njegova dela predstavili polno čutečim in tudi senzorno oviranim osebam.
Razstava z naslovom Umetnost na sotočju dobrega bo na ogled do 5. maja. Oblikovana je tako, da je njen ogled dostopen tudi osebam z okvaro vida, hkrati pa vsem omogoča boljše in bolj podrobno spoznavanje grafičnih tehnik. Hči velikega ustvarjalca Travica Maleš Grešak je za razstavo odstopila plošče lesorezov ali gravur, iz katerih je njen oče odtisnil grafike. Reliefi plošč namreč ponujajo dodatno možnost občutenja umetnosti. Razstavo so v Laškem odprli na dan, ki ga je Unesco razglasil za svetovni dan poezije. To ni naključje, saj je Maleš v umetnostni zgodovini dobil vzdevek slikajoči pesnik. Verjel je, da lahko z linijo izrazi pesniške občutke, prav tako pa je svojo ustvarjalnost sam prelival v verze.
TV
Od šib do pletenega izdelka
ROGATEC - Minuli petek je bila v Muzeju na prostem Rogatec praktična delavnica. Muzej je sicer od lanskega oktobra naprej sprejemal goste le po predhodni najavi, 1. aprila pa bo znova odprl vrata obiskovalcem.
Tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj je organiziral delavnico z naslovom Gremo delat, ki je bila namenjena obujanju veščin pletenja ut, igralnih hišic in ograj. V teh krajih so v preteklosti gojenje vrbe in pletarstvo namreč razvijali kot gospodarsko dejavnost z roko v roki s cvetočo steklarsko industrijo oziroma proizvodnjo steklenic za polnjenje zdravilne rogaške vode.
TV
KULTURA
15
Lutke, poezija in gledališče
Svetovni dnevi, posvečeni različnim umetniškim zvrstem, že tradicionalno zaznamujejo prve spomladanske dni
Lutkovno gledališče Velenje je svetovni dan lutk obeležilo z brezplačno predstavo Trije prašički. (Foto: Arhiv LGV)
Niste edini, če ste morda pomislili, da ima v zadnjih letih prav vsaka malenkost svoj dan v letu. Če so nekateri med njimi res precej nenavadni in za naše življenje nimajo posebnega pomena, je drugače s svetovnimi dnevi, s katerimi na takšen ali drugačen način poudarimo umetniške zvrsti. Pomen kulture za našo kakovost življenja v sodobni družbi, ko se vse preveč ljudi s težavo prebija iz meseca v mesec, večina kar prevečkrat zanemarja. In prav mednarodni dnevi so priložnost, da spregovorimo o pomenu kulture in jo vsaj za kratek čas postavimo na prvo mesto.
Svetovni dan poezije vse od leta 1999 praznujemo na prvi spomladanski dan, to je 21. marca. Zadnjih dvanajst let je prav ta dan namenjen tudi lutkovnemu gledališču in lutkam. Le slab teden kasneje je pozornost usmerjana v gledališča. 27. marec je namreč že več kot petdeset let svetovni dan te najstarejše scenske umetnosti.
Smo Slovenci res narod pesnikov?
Svetovni dan poezije je bil tudi letos priložnost za razmislek o mestu, ki ga ima v sodobni družbi pesništvo. Verjetno tudi vi poznate kakšnega znanca, ki je v svojem življenju že napisal kakšno pesem ali morda celo izdal pesniško zbirko. To je namreč dandanes lažje kot kadarkoli prej. Prav zaradi množičnosti pisanja pesmi se je Slovencev prijel vzdevek narod pesnikov. »Mene osebno ne moti ogromna bera pisanja. Danes je izjemno lahko tudi izdati knjigo. Na žalost posamezniki pred tovrstnim podvigom ne preverijo svoje kakovosti pisanja. In prav zaradi tega imamo med številnimi dobrimi literarnimi deli tudi precej slabih,« pojasnjuje pesnik in literarni kritik Zoran Pevec. Bralcem tako svetuje, da se pred izbiro del prepričajo o
njihovi kakovosti. Zaupajo naj literarnim kritikom in njihovim objavam v različnih medijih. Umetnost namreč po besedah Pevca ni stvar okusa, ampak strokovne presoje.
Lutke so namenjene tudi odraslim!
V prvih spomladanskih dneh na svoj račun pridejo tudi otroci. Številna lutkovna gledališča in skupine svetovni dan lutk obeležijo z brezplačnimi predstavami in s predstavitvami lutk. Na Celjskem poleg številnih lutkovnih skupin, ki delujejo znotraj šol in vrtcev, lutkovno dogajanje bogatita tudi Škratovo lutkovno gledališče Celje in Lutkovno gledališče Velenje. Celjski lutkarji so svetovni dan obeležili s predstavitvijo svojih lutkovnih junakov, velenjski kolegi pa so za najmlajše odigrali predstavo Trije prašički pod režijsko taktirko Alice Čop. Še posebej dolgo tradicijo imajo lutke na Češkem, od koder prihaja tudi velenjska ustvarjalka lutkovnih predstav. Žal ji je, da je večina Slovencev še vedno prepričanih, da so lutke namenjene zgolj za zabavanje otrok. Prav zaradi tega si prizade-
va, da bi lutkovne predstave tudi v Sloveniji, tako kot so že dolgo na Češkem, postale priljubljene in dobro obiskane tudi med odraslimi.
Svetovni dan gledališč z dolgo tradicijo
Ravno danes (četrtek) obeležujemo še enega od mednarodnih dnevov, to je svetovni dan gledališča. Med vsemi tremi ima
najdaljšo tradicijo. Star je prav toliko kot Mednarodni gledališki inštitut, ki so ga ustanovili leta 1948. V okviru letošnjega svetovnega dneva gledališča so v torek zvečer v žalski knjižnici gostili Ivanko Mežan in Štefko Drolc. Znani slovenski igralki sta spregovorili o igralstvu nekoč in danes ter njunih izkušnjah z gledaliških odrskih desk.
ŠPELA OŽIR
r
Svetovni dan poezije praznujemo 21. marca. Literarni kritik Zoran Pevec svetuje, naj literaturo, ki jo prebiramo, izbiramo kar se da premišljeno in na podlagi literarnih kritik. Eno kakovostnejših je vsekakor literarno ustvarjanje Neže Maurer. (Foto: arhiv, GrupA)
Slovenskemu narodu ukradeni otroci tudi v Celju
V Cankarjevem domu so v sklopu Festivala dokumentarnega filma premierno predvajali dokumentarec režiserke Maje Weiss Banditen-kinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci.
Film, ki govori o usodi otrok, ki so jih med drugo svetovno vojno ukradli slovenskim staršem in jih poslali v nemška taborišča oz. posvojitev, je bil v soboto, le slab teden po ljubljanski premieri, na ogled tudi v Mestnem kinu Metropol. Dokumentarec za Celjane ni pomemben le zato, ker kot eno izmed postaj ukradenih otrok omenja zbirni center v Celju, temveč tudi, ker je avtor filmske
glasbe makedonsko-celjski skladatelj Goran Bojčevski. Znani celjski glasbenik pravi, da gre v filmu v prvi vrsti za temačno glasbo, ki s svojo mračnostjo odseva grozote tega krutega zgodovinskega dogodka.
Muzej novejše zgodovine Celje je kot dodatek k filmu pripravil priložnostno razstavo z naslovom Ukradeni otroci, ki bo s filmom gostovala tako po slovenskih kinematografih kot evropskih. Panojsko razstavo, katere avtor je zgodovinar Tone Kregar, si je mogoče ogledati tudi v Mestnem kinu Metropol.
ŠO
NA KRATKO
Otroci so peli in plesali
ZREČE - Na območnem srečanju otroških folklornih skupin, ki ga je pripravila območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, je sodelovalo pet skupin.
Gre za otroške skupine iz vrtcev in osnovnih šol v v Slovenskih Konjicah, Vitanju in Zrečah, ki jih je po strokovni plati kot ocenjevalec spremljal Marko Pukšič. Najboljše bodo predlagane za udeležbo na regijskem srečanju celjske in koroške regije, ki bo prihodnji mesec v Dravogradu. Katere skupine se bodo uvrstile na regijsko srečanje, bo znano v začetku aprila.
BJ
Fotografije Obsotelja
BISTRICA OB SOTLI - V galeriji kulturnega doma so odprli razstavo Odsevi Obsotelja v fotografiji, kjer so predstavljene fotografije Borisa Klavžarja iz Lastniča.
Na razstavi je 25 njegovih fotografij, na katerih so posneti pokrajina in živali Obsotelja in Kozjanskega. Njihov avtor se ukvarja s fotografijo tudi poklicno, prav tako z grafičnim oblikovanjem, je sodelavec lokalnega časopisa Oko in planinec. Razstavo, ki sta jo organizirala planinsko društvo iz Podčetrtka in njegova sekcija iz Bistrice ob Sotli, posvečajo 85-letnicam planinstva v Obsotelju in planinske poti na Svete gore ter 20-letnici planinskega društva. Razstava bo na ogled štirinajst dni.
BJ
Vsestranski kulturniki
DOBJE - Minulo nedeljo je Kulturno društvo Dobje, ki v občini deluje že 110 let, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravilo prireditev v počastitev materinskega dneva.
Pod okriljem Kulturnega društva Dobje delujejo mešani pevski zbor, harmonikarska in mladinska skupina. Članom pevskega zbora so se med prepevanjem pridružili učenci tamkajšnje osnovme šole in vrtca. Mladinska skupina je uprizorila skeč Pika pikica in z njim nasmejala občinstvo. Na oder so stopili še lokalni glasbeniki, ki obvladajo harmoniko, bariton, tobento in klarinet. Kulturno društvo Dobje zadnjih 45 let vodi upokojena učiteljica Jožica Salobir. Po njenih besedah si v občini v zadnjem času želijo obnoviti znamenito tamburaško skupino, ki je nekoč že združevala občane. Naslednja večja prireditev v organizaciji KD Dobje bo julija, ko bodo mladi glasbeniki nastopili na 43. pokaži, kaj znaš.
TV
Gledališki dan krat dva
RADEČE - Gledališko društvo Radeče vsako leto v sodelovanju z laško območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravi gledališki dan, na katerem prikaže svežo gledališko produkcijo. Ker so gledališčni-ki v občini v letošnjem letu na oder postavili kar sedem premier za najmlajše, so namesto enega organizirali kar dva gledališka dneva.
Gledališko društvo Radeče je letos pripravilo štiri premiere za mlade gledalce, zelo aktivne pa so bile tudi gledališke skupine Podružnične osnovne šole Svibno, Prosvetnega društva Vrhovo in Kulturnega društva Zidani Most. V torek, 18. marca, so v Domu kulture Radeče odigrali predstave Lepotica in zver, Polžje dogodivščine in Zajček ter Žogica nogica. Minulo soboto dopoldne pa so si gledalci ogledali predstave Priložnostni zdravnik, Fiziki in Ronja, razbojniška hči. Oba dva dneva je na oder stopilo približno 120 nastopajočih.
TV
Teden, posvečen filmu
ŠMARJE PRI JELŠAH - Ob 65-letnici kinematografske delavnice v občini je ta teden v kinu šmarski filmski teden.
Krajevni ljudski obor je leta 1949 ustanovil podjetje Kino Šmarje pri Jelšah, po vrsti menjav na čelu kina pa je kinematografsko dejavnost leta 2003 prevzela šmarska knjižnica. Ta je med 24. in 29. marcem pripravila filmski teden. Na filmskem platnu so vsak dan prikazali slovenske in tuje filme najrazličnejših žanrov. Osrednji filmski večer so pripravili včeraj, ko so pred projekcijo slovenske uspešnice Panika predstavili zgodovinski razvoj kina. Ta je pomembno prelomnico doživel konec lanskega leta z obnovljenim kulturnim domom, ki zagotavlja sledenje najnovejšim trendom in predvajanje filmov v 3D-tehniki.
TV
16
NAŠA TEMA
Branko Šibakovski: »Lastnik PSZ je sam v težavah, vendar se je odpovedal pogodbi o obvladovanju, zagotovil nam je denar, da smo rešili tehnične preglede. Zdaj se strinja tudi z odprodajo naložb, in sicer z željo, da bi se družba Avto Celje rešila. Odpoved pogodb so sprožile banke, ne PSZ ali Avto Celje.«
»Gospod, pridite po gume!«
O izrednem človeškem in profesionalnem odnosu zaposlenih v Avtu Celje do njihovih strank ogromno pove podatek, da je minuli teden zvonil telefon kar nekaj kupcem, ki so v tem podjetju kupili svoje vozilo in ga zadnja leta tudi redno servisirali v Avtu Celje.
Ko so namreč zaposleni uvideli, da se podaljševanje agonije v podjetju ne bo vleklo v nedogled in da si ne morejo obetati prave prihodnosti, so se namreč obrnili na svoje stranke. Tako so pozvali tiste, ki so jim v preteklosti zaupali premontažo gum, naj se čim prej oglasijo v servisu. Tam so jim zimske
gume menjali z letnimi, a za razliko od prejšnjih sezon so vozniki zamenjane gume odpeljali domov in jih niso več predali v hrambo skladišču Avta Celje. »Če komu, potem tem fantom želim, da najdejo zaposlitev pri delodajalcu, ki jih bo za dobro opravljeno delo tudi pošteno plačal,« nam je ob tem povedal eden od Celjanov, ki je bil med poklicanimi in so mu gume na avtomobilu zamenjali prejšnji teden. Dejstvo, da v času, ko so sami že dva meseca brez plač, mislijo še na to, da vozila njihovih strank ne bi ostala »nepreobuta«, je namreč več kot dokaz, da svoje delo res opravljajo dobro. IS
Kdo je Avto C
Direktor Branko Šibakovski o stanju in o ostali samo še tehnični pregledi - Je reši
V Novem tedniku smo o težavah Avta Celje že poročali. Na to so nas opozarjali tudi kupci, a tudi med zaposlenimi se je marsikaj šušljalo.
Kot je konec februarja pojasnjeval Branko Šibakovski, ki je direktorsko mesto prevzel 1. junija lani, so se septembra lani na skupnem sestanku med Avtom Celje in vsemi bankami upnicami poleg začasnega moratorija do konca januarja dogovorili, da se pripravi program finančnega prestrukturiranja, banke pa so postavile tudi nekaj zahtev. Banke so zahtevale sklic skupšičine, na kateri naj bi polovico bilančnega dobička pretvorili v kapital. Prav tako so od lastnice Avta Celje, to je družbe PSZ, zahtevale, naj prekine pogodbe o obvladovanju.
let niso izkazovali realnega stanja. Tako smo konec leta 2012 imeli več kot deset milijonov kapitala, leto kasneje pa polovico manj. Vendar je bilo kapitala vseeno dovolj, da bi lahko družba normalno poslovala. Mi smo v tem času izpolnili vse naloge. Sklicali smo skupščino, na kateri sicer bilančnega dobička nismo pretvorili, ker ga ni bilo, lastnik se je odpovedal pogodbi, izdelali pa smo tudi reprogram in pričakovali, da bo sprejet,« je v pogovoru za Novi tednik povedal Šibakovski.
Kot je navedel, pa so banke, ki jim Avto Celje dolguje približno devet milijonov evrov, prekršile dogovor. Že v začetku januarja, preden so v podjetju dobili obvestilo, naj poravnajo obveze, je SKB za-
Pogodba o obvladovanju pomeni, da se voc podredi drugi družbi. Predvsem naj bi omo cijo poslovanja in kadrov, pogodba pa obvl omogoča, da lahko daje odvisni družbi tue za vodenje poslov, ki so zanjo škodljiva, če sistem pozitiven. Past takšne pogodbe je pr bi obvladujoča družba oslabila položaj odi služile kot zavarovanje za bančna posojila
»Zaradi zahteve po pretvorbi bilančnega dobička smo morali na novo narediti revizijo, med katero je revizorka ugotovila cel kup napačnih podatkov. Med drugim je bilo treba izvesti določene slabitve tako pri terjatvah, zalogah in finančnih naložbah. Pri slednjih smo za milijon oslabili naložbo v Medijske toplice, pri ostalih pa za dva milijona evrov. Skupaj je bilo 3,2 milijona evrov odpisov. Poleg tega je bilo treba rezultat iz konca leta 2012 oslabiti za pet milijonov evrov,« je razlagal Šibakovski.
Zahteve bank
Na tej osnovi so v bilanci prečistili tako dolgoročne finančne naložbe, vrednosti nepremičnin in terjatve ter zaloge. »Žal je bilo ugotovljeno, da rezultati zadnjih
blokirala enega od računov, čemur so sledile ostale banke. Tako so imeli 1. februarja blokirane vse račune, Abanka, ki je tudi največja, 60-odstotna upnica Avta Celje, pa je odpovedala pogodbe in vložila izvršbo. Šibakovski je pojasnjeval, da je februarja obiskal banke, ki so izrazile možnost, da nadaljujejo pogovore, če se seveda strinja Abanka. »Še v začetku marca smo se tudi z Abanko dogovarjali, da bi popravili reprogram, kljub temu da niso znali ali želeli povedati ključnega razloga, zakaj prejšnji ni bil primeren. Njihov zaključek je bil, da Avto Celje ni sposoben izpeljati tega programa, a razlogov za to niso navedli,« je omenil Šibakovski. »Razočaran sem, da vsebinsko nismo imeli možnosti sodelovanja z bankami. Januarja sem bil samo na
»Ni debate -
v Gorenje Surovino dajte stare aparate!«
«S
surovina
Z €OS
IHilfifan®
Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenja Surovine, d. o. o., v Laškem - Podšmihel b. št. (03 77 72 330) in Žalcu - Ul. Savinjske čete 18 (03 77 72 311), vsak delovni dan med 7. in 18. uro ter v soboto med 9. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje vsak torek in četrtek na Radiu Celje.	| yeč o akciji na www.surovina.si.
NAŠA TEMA
17
potopil ilje?
akoliščinah, ki so pripeljali do propada Avta Celje, kjer bodo tev v prislini poravnavi?
enem sestanku in še ta je bil informativne narave. Na drugi strani smo mi rekli, da je Avto Celje delujoče podjetje. In dokler bi delovalo, bi imelo možnost poplačati kredite. Ne takoj, seveda, v nekem daljšem časovnem obdobju pa zagotovo. Ključen problem je bil samo od 500 tisoč do milijona evrov za obratna sredstva.«
Zaradi navedenega je Ši-bakovski prepričan, da so banke z odpoklicem kreditov in blokado računov onemogočile poslovanje Avta Celje. Del februarja in marca so v dogovoru z delavci delali v zmanjšanem obsegu. V tem obdobju se za banke, ki imajo zavarovane terjatve, ni veliko spremenilo, v Avtu Celje pa so matične tovarne (principali) Toyota, Ford, Peugeot in Fiat
ienje neke družbe gočila racionaliza-adujoči družbi tudi U takšna navodila je učinek za celoten edvsem tveganje, da 'isnih družb, če bi obvladujoče družbe.
začele postopke v skladu s pogodbami. Tako sta Ford in Peugeot odpovedala pogodbi, Toyota jo bo do konca aprila, Fiat je unovčil garancijo ... »Tako smo onemogočeni, da bi delali naprej,« se glasi ugotovitev Šibakovskega.
Tehnični pregledi ostajajo
Od pomembnih ključnih dogodkov v zadnjem času Šibakovski navaja, da je lani julija inšpektor zahteval poplačilo več kot 500 tisoč evrov direkciji za ceste iz naslova tehničnih pregledov. Nekoliko znižan dolg so ob pomoči PZS poravnali konec leta. »Imamo precej denarja, ki pa ne pripada Avtu Celje. Tako iz naslova tehničnih pregledov, podobno je pri zavarovalnicah. Problem je, ker banke tega ne upoštevajo oziroma vzamejo, kar je na računu. Seveda nastopijo težave za poplačila v državnem proračunu, zaradi česar lahko pride tudi do kazenskih ovadb. Zato smo v soglasju z direkcijo sredi januarja aktivirali družbo Avto Cele Tehnični pregledi. S tem smo zaščitili dejavnost in skoraj 60 delovnih mest, ki imajo zagotovljen dolgoročen obstoj. Tehnični pregledi so pač del, ki je pozitiven in ima perspektivo.«
V delniški družbi, ki praktično na nobenem področju ne more več opravljati dejavnosti, je zaposlenih približno 70 ljudi. »Ker ne moremo nabavljati blaga, je nemogoče poslovati, zato so zaposleni na čakanju. Sam sem iskal najboljšo rešitev, vendar kot ugotavljam, nobena od štirih možnosti - odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca, če jim mi odpovemo delovno razmerje, prisilna poravnava ali stečaj -ni najboljša rešitev. Radi bi, da se agonija ne bi podaljševala, vendar zaposlenih recimo z 31. marcem nikakor ne moremo poslati na zavod.«
Stečaj ali »prisilka«
Zaposleni so tudi vodstvu povedali, da je zanje najboljša možnost stečaj, vendar Šibakovski meni, da to ni najboljša rešitev. »Tako bi bil Avto Celje ena redkih družb, ki bi šla v stečaj s petimi milijoni evrov kapitala. Vrednost naložb in premoženja po moje zadostuje za poplačilo dolgov, razen če se ne bo zgodila tipična slovenska razprodaja. Ker želim zgodbo zaključiti tako, da se premoženje ne razprodaja in da se dolgovi poplačajo, bi bila po mojem mnenju najboljša uvedba prisilne poravnave. Premoženje bi prodali in poravnali del obveznosti, del pa skozi predlog reprograma v prisilni poravnavi, če bi bila izglasovana.«
Ob koncu je Šibakovski še enkrat omenil banke, od katerih je bilo odvisno preživetje Avta Celje. »Vsi so pričakovali, da nas bodo podprle. Vendar niso. Kje je razlog, ne vem. Potrebovali bi samo del obratnega kapitala in bi lahko normalno delali. Zato se sprašujem, če smo že sanirali banke, tudi z denarjem Avta Celje, kdaj se bo začela akcija oziroma pomoč gospodarstvu. Preden bo slaba banka začela opravljati svojo nalogo, bo minilo še nekaj časa. Če pa je v tej zgodbi vse obrnjeno proti PSZ, naj gredo proti njemu, pri čemer ne vem, zakaj je moral biti Avto Celje s 65-letno tradicijo neka kolateralna škoda. Škoda pa nastaja, vsak dan je večja. In zato se moramo hitro odzvati in hitro nekaj narediti.«
Med pravimi vzroki za težave v celjskem podjetju Šibakovski navaja dejstvo, da je prodaja avtomobilov v zadnjih letih bistveno upadla. »Pred skoraj desetimi leti smo zgradili relativno drage salone, potem pa izgubili nekaj partnerjev. Vse to so pomembni dejavniki. Avto Celje je nove programe iskal na Kitajskem in v Indiji, programi pa niso bili dobri. Na koncu je hitremu padcu sledila pozna, da ne rečem prepozna prilagoditev. Hkrati pa nismo investirali v osnovno dejavnost, od delavnic do orodja, kar je bila ob nizki učinkovitosti ključna napaka.«
NE PREZRITE
i
INTERVJU
Včasih Konjičanka,
Lahko bi jo zamenjali s katero od »nobl« gostij, ki se je v Rim-_	_ . .. _	ske terme prišla razvajati. Vendar je Maja Landeker v Rimske
kmalu Rimljanka Toplice prišla zato, da bi delala, še več, da bi garala.
v naslednji številki Novega tednika
Sindikalist Srečko Čater: »Ob tem dogajanju se spomnim, da smo pred davnimi leti ob 10. uri na disciplinski komisiji delavcu dali odpoved, ob 13. uri pa je prišel povedat, da je že zaposlen drugje. Časi so se res spremenili.«
Delavci za stečaj
Kljub pomislekom direktorja Šibakovskega so delavci, večina je na čakanju, v teh dneh vložili predlog za stečaj delniške družbe Avto Celje.
Za predlog za stečaj so se, poleg neizplačanih plač, odločili, ker je lastnik izčrpaval podjetje, napak vodstva in tudi krize v avtomobilski branži. Kot so pojasnjevali, je Avto Celje vseskozi plačeval kredite, ki jih je najel Zupanc, in lani zaključil poslovno leto z 20 tisoč evri minusa. Po njihovih podatkih je v krovni družbi Avto Celje zaposlenih še 59 delavcev. V podjetju Avto Celje Tehnični pregledi, ki bo delovalo še naprej, je nekaj manj kot 60 zaposlenih, vključno z upravo, vsi pa so sedaj le prejeli plače za preteklo obdobje.
Zaposleni v družbi Avto Celje so letos namesto plač prejeli vsega skupaj 200 evrov. Tako je bila dana tudi zakonska možnost, da po 111. členu zakona o delovnih razmerjih zaposleni sami odpovedo pogodbe o zaposlitvi. »Lastnik
Avta Celje je povzročil trenutno stanje, želja delavcev pa je, da čimprej uveljavijo pravice na zavodu za zaposlovanje in iščejo druga delovna mesta,« je razložil v. d. sekretarja območne sindikalne organizacije Srečko Čater. Dodal je, da se novi delodajalci zaradi različnih ugodnosti raje odločajo za zaposlitev osebe, ki je prijavljena na zavodu.
Seveda je grozno, če ne dobiš plače, vendar je položaj v Avtu Celje v primerjavi z drugimi podjetji v težavah nekoliko milejši, saj so imeli zaposleni do konca lanskega leta plačane obveznosti, prejemali so plače in tudi dobili regres. So pa delavci včeraj zaradi izčrpavanja podjetja in nepravilnih odločitev napovedali tudi vlaganje kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe.	US
Po 111. členu Zakona o delovnih razmerjih morajo zaposleni dokazati, da so službo zapustili oziroma odpovedali pogodbo o zaposlitvi po krivdi delodajalca, ker niso prejemali plač. Tako se ne odrečejo odpravninam.
Nekoč v vrhu, danes na dnu
Zaradi propada Avta Celje je ogorčen tudi Anton Guzej, ki je podjetje vodil šest let, do leta 2006. Takrat je odšel, ker ni več mogel zdržati nenehnega pritiska lastnika, ki mu je vsakokrat, ko ni želel uresničiti katere od njegovih zahtev, češ da bo v škodo podjetja, grozil z zamenjavo.
»Avto Celje je bil v mojih časih eden najuspešnejših trgovcev z avtomobili v Sloveniji.
Posloval je pozitivno, po tržnem deležu je bil v samem vrhu, pri bankah je imel visoko bonitetno oceno. Ob mojem odhodu je podjetje zaposlovalo 240 ljudi in je imelo le pol milijona evrov posojila,« pravi Guzej. Prepričan je, da bi Avto Celje lahko še danes dobro posloval, če ga ne bi lastnik s svojo krovno družbo tako izčrpal.
JI
U
JAVNI VRTCI Mestne občine Celje
obveščamo, da bo
VPIS OTROK NOVINCEV
za šolsko leto 2014/15 od 7. do 18. aprila 2014
Starši lahko vpišete otroke v vrtce:
VRTEC ANICE CERNEJEVE CELJE
vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure.
Vpisujemo v enoti SONCE, Kajuhova ulica 5
telefon: 428 64 57
e-pošta: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si spletne strani: www.vrtec-anice-cernejeve.si
VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE
vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti
GABERJE , Mariborska cesta 43/a
telefon: 425 70 36
e-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net spletne strani: www.vrtec-toncke-ceceve.si
VRTEC ZARJA CELJE
vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti ZIV ZAV, Zagajškova ulica 8
telefon: 426 64 00
e-pošta: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si spletne strani: www.vrtec-zarja.si
sgn
Tema za Zemljo
Slovenija med 150 državami sveta sodeluje v največjem okoljskem projektu - V soboto bomo ugašali luči
Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda iz Velenja je glavni koordinator slovenskega dela mednarodnega projekta Ura za Zemljo ali Earth Hour, ki bo v soboto, 29. marca, med 20.30 in 21.30 s simbolnim ugašanjem luči v skrbi za okolje združil ljudi v več kot 150 državah po svetu. Kot pravi Jožica Apšner iz te šole, cilj akcije ni le izklop razsvetljave za eno uro enkrat na leto, temveč trajno skrbno in odgovorno ravnanje čim več ljudi z našim planetom.
Ura za Zemljo je največji okoljski dogodek v svetu, pri njem sodelujejo posamezniki, podjetja, lokalne skupnosti in vlade, ki ob tej priložnosti poskrbijo, da se v njihovem okolju za eno uro ugasnejo luči in izvedejo različne okoljevarstvene dejavnosti. Slovenija je v projekt uradno vključena že peto leto. »Smo edina država v svetu, kjer je šola glavni koordinator projekta, k sodelovanju pa vabimo učence, starše, občine, podjetja, organizacije ...« našteva Jožica Apšner in dodaja, da so župani številnih občin udeležbo že potrdili in bodo v soboto med 20.30 in 21.30 ugasnili luči na nekaterih večjih kulturnozgodovinskih objektih ter ponekod tudi javno mestno razsvetljavo ...
Po občinah
V akciji bo spet sodelovalo kar nekaj občin. Tako bodo v Velenju v so-
boto zvečer »zatemnili« dom kulture in muzej na Velenjskem gradu, Šaleški grad ter Vilo Bianca, izključili pa bodo tudi javno razsvetljavo na Titovem trgu ter okrasno razsvetljavo v krožiščih. V Celju bodo v temi Zagata, Trg celjskih knezov, Slomškov trg in del Prešernove ulice, prav tako bo ugasnjena osvetlitev Starega gradu. V občinah Polzela, Voj-nik in Šmartno ob Paki bodo v celoti ali delno izključili javno razsvetljavo, v Slovenskih Konjicah bosta v temi Stari grad in cerkev sv. Ane, v šentjurski občini pa cerkve sv. Jurija, sv. Rozalije, sv. Ahaca in cerkev na Botričnici.
V šolah
Akciji so najbolj zvesti v šolah. Tako Ekonomska šola Celje sodeluje pri Uri za Zemljo že vseh pet let, bila je sploh prva v državi, ki se je zavzela za simbolično ugašanje luči, sodeluje pa tudi kot sokoordinator projekta. Letos v šoli v Kosovelovi ulici 4 pripravljajo spremljevalno razstavo, ki bo med 28. marcem in 28. aprilom predstavljala različne načine, kako lahko skrbimo za naš planet. Glavna tema razstave bodo samotarske čebele, njihov pomen za ekosistem in kako malo truda je potrebnega, da jim pomagamo, dijaki in učitelji pa bodo predstavili tudi svoje zaobljube, kako skrbeti za okolje.
Rdeča nit letošnjega projekta je razstava likovnih del učencev osnovnih
šol, sodelujočih v projektu Ura za Zemljo, katere namen je ozaveščanje o pomenu varovanja narave. OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje je povabila vse osnovne šole, da se ji pridružijo pri likovnem razmišljanju o prizadevanjih za razumno rabo naravnih virov in dobrin ter za uravnotežen odnos do narave. Vsa likovna dela, ki so prispela do 21. marca, so do 4. aprila razstavljena v otroškem razstavišču osnovne šole in v avli Mestne občine Velenje.
Lani se je v projekt vključilo več kot 30 slovenskih občin. Na Celjskem so bili med drugim v temi gradovi v Celju, Slovenskih Konjicah, Velenju in Šoštanju, akciji pa so se z izključitvijo javne razsvetljave pridružili tudi v drugih krajih regije.
V večini šol, ki so se odzvale, so za sobotni večer pozvali k ugasnitvi luči tudi vse učence in starše, na razstavi pa so na ogled dela varovancev CVIU Velenje in učencev POŠ Letuš, I. OŠ Žalec, OŠ Lava iz Celja, OŠ Livada iz Velenja ter osnovnih šol iz Gorice pri Slivnici v šentjurski občini, Petrovč, z Ljubnega, Rečice ob Savinji in Šmarja pri Jelšah.
IVANA STAMEJCIC Foto: arhiv OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje
»Ker smo v Sloveniji organizatorji projekta učitelji, želimo otroke in mladino spodbuditi k bolj odgovornemu ravnanju in varovanju okolja. Šoli tako v petek ob 18. uri pripravlja javno prireditev ob Uri za Zemljo v Kulturnem domu Velenje. In če smo si lani za cilj postavili približati naravo našim učencem z ureditvijo šolskega atrija ter smo med letom s pomočjo učencev, učiteljev, staršev in donatorjev na delovnih akcijah urejali šolski atrij, bomo v soboto izvedli še delovno akcijo v tem atriju, ko se bo učencem, učiteljem in staršem pridružil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič,« pravi Jožica Apšner.
Pogled na Šaleški grad, ko je razsvetljava vključena, in potem, ko se grad »pogrezne« v temo.
NA KRATKO
Na vrsti Sedlarjevo
PODČETRTEK - V občini so izbrali izvajalca za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije v Sedlarjevem. Najugodnejša je bila ponudba družbe Voc.
Čistilno napravo v Sedlarjevem, ki bo služila za več kot dvesto populacijskih enot, želijo zgraditi še letos. Ocenjena vrednost naložbe v Sedlarjevem znaša okoli šeststo tisoč evrov. Zanjo občina kandidira za evropski denar, v letošnjem občinskem proračunu je postavka za to naložbo že upoštevana.
Po postavitvi čistilne naprave v Sedlarjevem jo nameravajo zgraditi še za vas Sveta Ema, na ostalem območju občine bodo male čistilne naprave. Za Sveto Emo je projektna dokumentacija pripravljena, občina je za gradbeno dovoljenje že zaprosila. V Podčetrtku, Olimju in Pristavi pri Mestinju čistilne naprave že imajo.
BJ
Nova naslovna podoba
TABOR - Uredniški odbor občinskega glasila Novice izpod Krvavice je v februarski številki razpisal nagradni natečaj za fotografijo Krvavice, ki bo v prihodnje krasila naslovno stran tega taborskega časopisa.
Med prispelimi fotografijami je bila po mnenju strokovne komisije najboljša podoba Krvavice, ki jo je posnela Urša Semprimožnik, dijakinja prvega letnika Gimnazije Center - Celje. Na fotografiji je v trenutek ujela živopisane jesenske barve dreves, ki se ujemajo z vsem dobro znano rdečo steno Krvavice in skupaj tvorijo neponovljivo barvno skladnost. Avtorica je nagrado prevzela v soboto v prostorih Tica.
ŠO
Čistili in urejali poti
PREBOLD - Zima vsako leto pusti svoj davek. Člani Planinskega društva Prebold vsako pomlad organizirajo čistilno akcijo. Nič drugače ni bilo v soboto, ko je enajst preboldskih planincev obnavljalo markacije, obrezovalo podrast in čistilo planinsko pot na Golavo.
Planinsko društvo Prebold vsako leto že tradicionalno organizira tri čistilne akcije na poteh osrednjih občinskih vzpetin. Prva v vrsti je delovna akcija na Golavi, junija bo sledilo urejanje poti in njene okolice na Reški planini ter jeseni še na Žvajgi. Letos bodo preboldski planinci še posebej aktivni. Želijo namreč urediti tudi okolico Doma pod Reško planino. Njihov osrednji cilj je postavitev nove ograje.
ŠO
Predsednikov peti mandat
VITANJE - Na volilnem občnem zboru športnega društva, ki je bil v ponedeljek, so izvolili za predsednika Boža Pesjaka, ki tako začenja svoj peti mandat.
V okviru društva se redno ukvarjajo z malim nogometom, košarko, odbojko, aerobiko, jogo in drugimi oblikami rekreacije. Srečujejo se od oktobra do aprila v šolski telovadnici. Nogometaši sodelujejo v konjiški medobčinski ligi malega nogometa, košarkarski veterani imajo vsako leto tekmo s prijateljsko ekipo s Ponikve pri Grobelnem ter odbojkarski veterani s prijateljsko ekipo iz Miklavža na Dravskem polju. Pozornost posvečajo tudi najmlajšim, saj pripravljajo plavalna tečaja za predšolske in šolske otroke, ki jih peljejo v najbližje Terme Zreče. Zadnjo zimo so za osnovnošolce pripravili že deveti tečaj smučanja, ki je bil na Rogli. Društvo ima 69 aktivnih članov.
BJ
Varstvo pred naravnimi nesrečami
NAZARJE - Na posvetu s področja zaščite in reševanja so spregovorili o velikih naravnih nesrečah, kakršen je bil nedavni žledolom, ter o delovanju vseh odgovornih služb in organizacij ob takšnih pojavih.
Kot je poudaril poveljnik zgornjesavinjskih gasilcev Slavko Bric, se naravne nesreče dogajajo vse pogosteje, zato bo usklajeno delovanje čedalje bolj nujno. Po mnenju direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta bi bilo treba izdelati oceno ogroženosti posameznega območja. Pojasnil je, da je za aktiviranje štaba civilne zaščite in gasilcev zadolžen župan, podrobnosti o izvedbi intervencije pa morajo imeti občine zapisane v svojih varnostnih načrtih. Sodelujoči so opozorili na težave z vnosom podatkov o škodi v aplikacijo Ajda, seveda pa je bilo kar nekaj govora tudi o povrnitvi sredstev za intervencijo v žledolomu.
US
ŠPORT
19
Nemanja Zelenovič
Sebastian Skube
Bistveno: upanje na senzacijo ostaja!
Velenjčani v goste z dvema, Celjani z golom prednosti
Četrtfinale lige prvakov je še vedno v igri - to je glavna in obenem razveseljiva ugotovitev po prvih tekmah osmine finala na razdalji dvajsetih kilometrov, v Rdeči dvorani in Zlatorogu. Na omenjeno dejstvo so lahko vsi vpleteni v rokomet na Celjskem zelo ponosni. Rokometaši Gorenja so v Velenju premagali Paris Saint Germain s 30:28, Celjani pa v nedeljo Flensburg s 26:25.
Gostje iz Francije in Nemčije so dajali vtis, da so podcenili tekmece, malce podzavestno, po drugi strani pa tudi zavestno. Precej preračunljivo so se lotili prvih obračunov, misleč na naslednje trde domače derbije, pa tudi upajoč, da bodo na povratnih tekmah lige prvakov brez težav napredovali v četrtfinale. Jim je namera uspela? Več ali manj bo to znano šele v soboto zvečer na severu Nemčije (17.30) in v nedeljo v francoski prestolnici (17.00).
Velenjski Davidi
Kdo bi si mislil, da lahko zasedba Ivana Vajdla, poleti sestavljena povsem na novo,
potem ko je ostala pred tedni brez udarnega bombarder-ja Klemna Cehteta in ko je poškodovan najboljši krožni napadalec Senjamin Buric, izvede popoln in uspešen napad na ekipo, ki je vsaj desetkrat dražja od nje. Za večino igralcev in tudi trenerja je bila to najbolj odmevna zmag njihovih dosedanjih karier. Morebiti pa se bodo še najbolj spominjali sredine drugega polčasa, ko so vodili s 25:20. V uvodu tekme sta bila Dujmovič in Papež celo pre-pogumna. Prvi se je pobral po prvem doseženem zadetku, drugega je moral nadomestiti Golčar. V večini 2. polčasa je bila v obrambi Gorenja trojica Skube (176 cm) - Medved (182) - Gams (180), ki je zaustavljala zvezdnike svetovnega rokometa, seveda precej višje od nje.
Kaj PSG, Maribor!
Uvodno strahospoštovanje je bilo pričakovano, razblinil ga je vratar Benjamin Bu-ric in razbremenil nekoliko »trde« soigralce. Vse skupaj je imenitno povezoval Staš Sku-be. Nor bo tisti klub, ki ima denar, pa ga ne bo kupil. Vse
Mario Šoštarič je zabil 9 golov.
ima pod svojo kontrolo genialni Trebanjec. Organizator igre Gorenja (in upajmo čim prej tudi slovenske reprezentance) je bil četrtič v tej sezoni izbran v najboljšo sedmerico kroga v ligi prvakov. Mlajši od bratov Skube je jeseni debitiral v elitnem evropskem tekmovanju. Ni ga zajela evforija, opozoril je, da Gorenje med dvema obračunoma s Parižani igra svojo najbolj pomembno tekmo, danes v Mariboru. Skušalo bo zadržati pet točk prednosti na vrhu prvenstvene lestvice. Če bo potrebno, bo zaigral B. Buric, ki bo odpotoval tudi v Pariz.
Pred tekmo sezone
Trener Ivan Vajdl se je zavedal, da mora staviti na srce: »Proti tako vrhunskim igralcem ti drugega ne preostane. Drugi ključni trenutek je bila po daljšem času polna Rdeča dvorana. Gledalci so nedvomno pripomogli k odmevni zmagi.« Morda bi lahko Gorenje potopilo PSG po 16:13 ob odmoru in 25:20 pred zadnjo četrtino. »Pred drugim polčasom smo se dogovorili, da nadaljujemo bojevito, samo da zmagamo, četudi za en gol. Ko pa smo povedli s petimi goli razlike, smo se zavedali, da prav dolgo z le desetimi možmi ne bomo zmogli vladati na parketu. Veseli me, kako smo odigrali v končnici, potem ko nas je PSG ujel.« Marko Dujmovič je moral obuti velike čevlje od Klemna Cehteta. »Pričakoval sem, da klub lahko računa na Marka. Ko je pred časom dobival priložnost, jo je znal izkoriščati. Prepričan sem, da lahko nadomesti Cehteta,« je zaključil Vajdl, ki se zaveda, da je drevi pred njim in njegovimi fanti tekma sezone v domači konkurenci.
V Flensburgu na zmago
Zadnja krizna leta celjskega rokometnega kluba so vpliva-
Marko Dujmovič je dosegel toliko golov, kot Hansen in Narcisse skupaj.
la, da dvorana Zlatorog ni bila polna, pa čeprav so si gledalci lahko vstopnice zagotovili brezplačno na različne načine. Toda vzdušje je bilo zelo dobro. Da uspeš premagati rokometaše Flensburga, je trenutno potrebna izvrstna predstava. In ta je uspela Celjanom v prvi tekmi osmine finala lige prvakov pred 4.000 gledalci, ki so bili seveda navdušeni po končnih 26:25. Luka Žvižej se sicer ni vpisal med strelce, je pa bil tako kot vsi njegovi soigralci izjemno odločen in učinkovit v odlični domači obrambi: »Verjamem, da je bila izenačena in napeta tekma zelo zanimiva za gledalce. Dolgo smo vodili. Nemci so nas lovili, ulovili in tudi prehiteli, ob koncu pa smo mi bili tisti, ki smo bili bolj zbrani oziroma imeli nekaj več sreče.« Zadovoljstvo je bilo očitno. »Nismo se jih ustrašili, to je poglavitno. Ne bomo se jih tudi v soboto na povratni tekmi. V Flensburgu bomo igrali na zmago!«
Lažje v gosteh?
Na tribunah so bili Mačk-ovšek, Miklavčič in Bundalo,
ki so letos že igrali v LP za Dinamo iz Minska, ter poškodovana Gregor Potočnik in Blaž Blagotinšek, ki po poškodbi mišice že vadi z ekipo: »Fenomenalno je bilo spremljati tekmo, igro naših, predvsem obrambo.« Zadnja gola za delni izid 3:0 je dosegel Nemanja Zelenovic, skupno osem, Gašper Mar-guč je bil natančen šestkrat. V obrambi je bil znova silno odločen in bojevit Vid Po-teko: »Na vsak način smo želeli zmagati. Razlika je minimalna in na drugi tekmi bomo storili vse za zmago.« Ali lahko Celje še enkrat preseneti Flensburg? »Če se mislimo predati, potem bolje, da ostanemo doma. Če so bili ranljivi v Celju, so lahko tudi v Nemčiji. Zdi se mi, da jih lahko z dobrim pristopom še bolj presenetimo kot v Zlatorogu,« pa meni vratar Matevž Skok.
Tekmeci kot keglji
Trener Branko Tamše je
osvojil slovenski pokal s Celjem, v državnem prvenstvu se skrbi nadaljujejo, čeprav je Maribor po remiju s Trimom
še za točko bolj oddaljen, v ligi prvakov pa je bilo tretje mesto v skupini v sedanjih razmerah uspeh, zmaga v prvi tekmi osmine finala, pa čeprav minimalna, pa nagrada za vse v klubu: »Ker je trenutno Flensburg v izvrstni formi in pred njim tekmeci v nemškem prvenstvu padajo kot keglji, z deset ali več goli razlike, je naša zmaga zelo lepa. Fantje so prikazali pravi značaj, dodali željo in voljo. Obramba je bila takšna, kot bi si jo želel na vsaki tekmi. Zajezili smo Flensburg na 25 zadetkih. To je lep dosežek. V napadu smo bili racionalni. Prikradle so se nam napake. Če še teh ne bi bilo in bi zmagali z lepo razliko, pa bi bilo vse skupaj že kar >kičasto<.« Zanimalo nas je, kakšna je primerjava igre celjskega moštva doma in v gosteh: »Jasno je, da je v Zlatorogu izjemno močno. Mladim igralcem je težje v gosteh, ko so vse tribune proti njim. Prizadevamo si, da bi nam bilo enkrat vseeno, kje igramo.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA arhiv NT
20
ŠPORT
Točki, tako zelo različni!
LESTVICA 1.SNL
Za Rudar velika, za Celje drobcena
Na sobotnih tekmah celjskih in velenjskih nogometašev ni bilo golov. V 23. krogu 1. slovenske lige so Celjani gostili Olimpijo. Bili so zelo razpoloženi, si priigrali kopico priložnosti, a niti ene niso izkoristili. Derbi ekip, ki sta pod vrhom lestvice, je bil v Novi Gorici, od koder se je Rudar vrnil z dragoceno točko.
Zdaj je Celje za pet točk oddaljeno od predzadnje Krke (ki je povedla v Ljudskem vrtu), Rudar pa bo s četrtega mesta v zadnjih trinajstih krogih napadal vrh lestvice. Tekma v Kranju med Triglavom in Koprom je bila zaradi poplavljenega igrišča preložena.
Nadigrali goste
V Areni Petrol gostitelji niso imeli niti kančka športne sreče in trener Miloš Rus
je po osvojeni prvi spomladanski točki dejal: »Zadovoljen sem, da smo prekinili negativen niz. Nimamo česa skrivati, za nas je vsaka tekma že kvalifikacijska. Igralci so se po dveh relativno nesrečnih porazih pozitivno odzvali. Bili so dovolj odločni in agresivni v dvobojih, bili so blizu nasprotnikov in si na podlagi tega pritiska ustvarili kar nekaj lepih priložnosti.« Nadaljeval pa je takole: »V seštevku pa seveda ne morem biti zadovoljen. Nismo izkoristili izrazitih priložnosti. V tem segmentu ne napredujemo. Potrebno bo še veliko dela, da bomo določene stvari popravili in da bomo s kakšnim doseženim zadetkom začeli zbirati točke, ki jih nujno potrebujemo. Odziv igralcev je bil dober, upam, da bodo tako delovali tudi na naslednjih
dveh domačih tekmah, proti Krki in Triglavu.«
Priložnosti
Manjkali so poškodovani obrambni igralci Krajcer, Žitko, Vasov in Centrih (ki je tudi kaznovan) ter napadalec Močič. Na mestu osrednjega branilca je bil odličen Igor Jugovic. Gostom ni dovolil praktično niti ene priložnosti. Na drugi strani je v 17. minuti Celjan Jovič skoraj z avto-golom premagal Štorovčana Šeligo. Po pol ure igre je Zajc zaposlil Bajdeta, ki je okleval s strelom, ko pa je sprožil, ga je oviral gostujoči branilec. Če bi Vinčič pokazal na belo točko, mu nihče ne bi mogel ničesar očitati. Gregor Bajde je povedal: »Bil je kontakt, zagotovo nisem streljal neoviran.« V 47. minuti prvega dela je Nicolas Rajšel streljal za las ob desni vratnici, v drugem delu pa ob
Suvereno do sedmega naslova
Mladinska selekcija Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje je sedmič zapored postala državni prvak. Celjske košarkari-ce so v finalu zaključnega turnirja v Domžalah s 85:41 premagale kranjski Triglav in več kot zasluženo osvojile prvo mesto.
Celjanke so v polfinalu s 102:57 premagale Domžale. Eva Lisec je v dresu Athleta v velikem finalu vpisala kar 33 točk in 16 skokov.
Izvrstna naveza Gajic - Lisec
Igralke Athleta so v finalni tekmi dobesedno odpihnile zasedbo Triglava, ki je bila nedorasel nasprotnik. Trener Damir Grgič je na parket poslal vse igralke. »Z Evo sva imeli med sezono ogromno tekem pri članicah, zato nisva uspeli toliko pomagati mladinkam, zdaj na koncu
Članice ŽKK Athlete so odigrale zadnjo tekmo drugega dela sezone domačega prvenstva. V svoji dvorani so s kar 83:50 premagale kranjski Triglav in mu z obrestmi vrnile za poraz v polfinalu pokalnega tekmovanja. Marica Gajic je vpisala 16 točk in 17 skokov, Rebeka Abramovič in Eva Lisec pa po 15 točk. Polfinalna para sta Athlete - Domžale in Triglav - Grosuplje. Ekipe bodo igrale na dve zmagi, prvi tekmi bosta v torek.
sva. Pohvale in čestitke si zaslužijo vse košarkarice. Vsak naslov daje dodaten motiv za naprej in nič drugače ne bo tokrat. Tudi meni veliko pomeni. Ubadala sem se s poškodbami, zdaj so na srečo za menoj. Še naprej moramo vse maksimalno trenirati,« je dejala Marica Gajic. Eva Lisec je nadaljevala: »Finalno tekmo smo začele odločno, sledilo pa je spet nekaj temnih minut in nasprotnice so nas ujele. Uspelo se nam je zbrati in odigrati po tre-nerjevih navodilih. To je bila torej zadnja tekma zame in
Državne mladinske prvakinje so postale Zala Belak, Alma Potočnik, Milina Mišeljic, Zala Pučko, Rebeka Kračan, Eva Esih, Marica Gajic, Larisa Ocvirk, Eva Lisec, Gloria Šarlah, Teja Dimec in Neža Murn.
za Marico in zato je veselje še toliko večje. Vse skupaj je vsaj mali obliž na polfinalni poraz v pokalu pri članicah. Težko se je bilo pobrati, a zdaj smo dokončno pozabile na vse in gremo lahko po tem naslovu optimistično naprej.« Liščeva je bila izbrana za najkoristnejšo igralko zaključnega turnirja, poleg nje je bila v najboljši peterki turnirja tudi Gajičeva.
Še kadetski naslov?
Celjski tabor je tako na najboljši možen način pozabil na poraz v polfinalu pokala KZS v Vojniku, ko je prav Triglav prekrižal načrte zasedbi Damirja Grgiča. Ta je po novem uspehu dejal: »Igralkam čestitam, čeprav niti sam nisem verjel, da bo razlika tolikšna. Nimamo veliko časa za slavje, saj nas ob koncu tedna čaka bolj naporen zaključek kadetskega prvenstva, tako da moramo biti z glavami že usmerjeni naprej.« Kadetinje se bodo za naslov državnih prvakinj jutri in v nedeljo potegovale v Novem mestu. Polfinalni nasprotnik Athleta bo Triglav. Pri kadetinjah naj bi bil boj za zlato medaljo izjemno ogorčen in negotov.
MITJA KNEZ Foto: MK
MARIBOR	23		3 6	51:24 45
GORICA	23		7 5	41:21 40
UIKA KOPER 22			4 6	28:23 40
RUDAR	23		6 6	32:18 39
ZAVRC	23		3 9	36:40 36
DOMŽALE	23		8 7	37:25 32
OLIMPMA	23		311	28:34 30
CELJE	23		512	18:33 23
KRKA	23		315	17:43 18
TRIGLAV	22		414	21:48 16
Takole je s »pomočjo« noge branilca Olimpije skušal sprožiti Gregor Bajde.
levi. Vmes je Beni Verbič izvedel bliskovit protinapad in zaposlil Blaža Vrhovca, ki je žogo usmeril diagonalno, žal za malenkost mimo vrat.
Rudar proti Evropi?
Zakaj niso vse tri točke ostale v Areni Petrol, je
skušal pojasniti Miha Zajc: »Žal ni šlo. Če se je v drugem polčasu igra uravnovesila, smo bili v prvem precej boljši od Olimpije, toda žoga ni hotela v gol.« Na prvih dveh spomladanskih tekmah so Celjani ostali praznih rok. »Proti Rudarju in Kopru smo storili dve
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Bilali, Jugovic, Korošec - Kolman, Vrhovec
-	Verbič, Zajc, Rajšel - Bajde. Igrali so še Miškic, Ploj, Žurej.
usodni napaki. Zdaj smo napake odpravili, a ni steklo v napadu. Če bomo vse popravili, lahko računamo na presenečenje v Mariboru.« Rudar je včeraj gostil Gorico v prvi tekmi polfinala pokala NZS, v soboto pa bo v DP pričakal Domžale, ki so spomladi prav tako osvojile sedem od možnih desetih točk. Trener Jernej Javor-nik miri vse okoli sebe in poudarja, naj razmišljajo samo o naslednji tekmi. Izogiba se tudi kalkulacijam, kje je krajša in lažja pot do evropskega tekmovanja, ali v pokalu ali v prvenstvu.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nominiranci za naj športnika oziroma športnico (z leve): Marko Jager (najboljši športnik preteklega leta), Žan Artelj, Nejc Marovt, Anja Laznik, Barbara Stiplošek (najboljša športnica) in Ana Govc. Na podelitvi so manjkali nominiranci Tilen Kajtna, Žiga Sternad in Teja Dimec.
Med borilnimi veščinami in štirikolesniki
Občina Prebold in tamkajšnja zveza športnih društev sta prejšnji četrtek razglasili najboljše športnike v občini za preteklo leto. Na prireditvi, ki jo je popestril osrednji gost, deskar Rok Marguč, so podelili priznanja v kategorijah obetavni mladi športniki, veterani, naj rekreativec in naj športnik.
Najboljša športnica preteklega leta je postala tekmovalka v ju-jitsu Barbara Stiplošek, ki je lani osvojila vrsto odličnih uvrstitev, od prvega mesta na državnem prvenstvu v borbah za članice do tretjega
mesta na svetovnem prvenstvu za mladinke. Najboljši športnik za leto 2013 je postal voznik štirikolesnika Marko Jager, ki se že poldrugo desetletje ukvarja z dirkanjem in tudi s pripravo ter popravilom dirkalnih vozil. Velja celo za enega najboljših reli voznikov ATV v svetovnem merilu, kar dokazujejo vidni rezultati v ameriškem profesionalnem cross-country prvenstvu kot zmage na različnih prvenstvih in relijih po Evropi.
ŠO
Foto: DN
ŠPORT
21
Dobra štiri leta od poraza v Kopru
Kegljačice Celja so brez poraza - s 17 zmagami in z enim neodločenim rezultatom - osvojile že 22. naslov državnih prvakinj v samostojni Sloveniji. Skupaj s sedmimi naslovi iz bivše države pa jih imajo že 29. Zbiranje priznanj se je začelo leta 1973, ko je bila v celjskem klubu oblikovana ženska sekcija.
Med letoma 1987 in 2014, torej v 28 zaporednih sezonah, so Ce-ljanke osvojile kar 27 od 28 možnih naslovov. Le enkrat samkrat niso bile državne prvakinje, in sicer leta 2005. Zadnji poraz v domači konkurenci so varovanke neumornega trenerja Lada Gobca doživele pred dobrimi štirimi leti v Kopru. Tedaj je bila Adria boljša za šest kegljev.
Od tedaj je celjska ekipa že 74 krogov zapored neporažena. V tem obdobju je 73-krat zmagala in enkrat igrala neodločeno (23. novembra 2013 v Postojni). V pravkar minuli domači sezoni je kar desetkrat zmagala z najvišjim možnim izidom, 8:0. Konec tedna bodo Celjanke že sedmič zapored nastopile na finalnem turnirju evropske lige prvakinj. V nemškem Straubingu se bodo v polfinalu pomerile s srbskim Pionirjem.
DŠ
Foto: arhiv KK Celje
Z leve stojijo Saša Črep, Patricija Bizjak, Nada Savič, Eva Sajko in trener Lado Gobec, čepijo pa Rada Savič, Anja Kozmus, Brigita Strelec in Barbara Fidel.
Najboljša metalka in boksar
NA KRATKO
Dobovec zaključil
Rogatec, Sevnica: O drugem potniku v četrtfinale končnice državnega prvenstva v futsalu je odločila tretja tekma. Dobovec je namreč v svoji dvorani v petek premagal Sevnico in izid v zmagah izenačil na 1:1. Odločitev je padla šele po izvajanju šestmetrovk, končni izid je bil 11:10. Že v rednem delu je bilo dramatično. Varovanci trenerja Aleša Poredskega so v 36. minuti vodili s 6:3, potem pa so v zadnjih dveh minutah prejeli tri gole. V odločilni, tretji tekmi so v torek gostovali v Sevnici in izgubili s 4:2.
Nina tretja
Tbilisi: Na tekmi svetovnega pokala v judu je članica celjskega Sankakuja Nina Miloševic v kategoriji do 63 kilogramov osvojila tretje mesto. V boju za bron je bila boljša od Hrvatice Dakovice-ve. Številna odprava celjskega Sankakuja bo konec tedna na tekmi v Sarajevu.
Še bo vroče
Žalec: Precej presenetljivo so rokometašice Zelenih dolin Žalca ugnale vodilno Zagorje, s 35:27. Varovanke trenerja Dejana Tomazinija so prvi polčas dobile z 20:12. Zdaj le še za točko zaostajajo za Celjankami, ki bodo v Velenju gostovale šele 1. aprila, štiri dni kasneje pa v Žalcu. Zagorje bo sicer osvojilo 1. mesto v ligi peterice in se bo nato - v najbolj nenavadnem sistemu doslej - edino pomerilo s Krimom.
Alpe Jadran hitrostnega drsanja
Celje: Na drsališču v Mestnem parku bo v soboto in nedeljo 11. odprto državno prvenstvo v hitrostnem drsanju na kratke proge. Tekmovanje bo v okviru zdaj že tradicionalnega mednarodnega prvenstva Alpe-Jadran, ki se ga bo letos udeležilo 70 tekmovalcev s Hrvaške, iz Madžarske, Avstrije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Hitrostni drsalci se bodo pomerili v individualnih dirkah na
petih razdaljah, od 222 do 1.500 metrov, ter v moški in ženski štafetni preizkušnji na 3.000 metrov.
Počasi, a zanesljivo
Celje: Košarkarji celjskega Luksurisa se potegujejo za uvrstitev v 2. slovensko ligo. Zaenkrat jim gre vse po načrtih. V uvodnem krogu lige najboljše šesterice so premagali Medvode s 87:66 in utrdili vodstvo na lestvici. Sanel Dombič je dosegel 20 točk, po 17 pa Primož Kobale in Dendrim Hajdaraj.
Še 12 dni
Celje: Športna zveza Celje bo tudi letos organizirala tradicionalni Tek ob Savinji. Štart in cilj bosta ob sotočju Savinje in Ložnice. Tek v počastitev praznika Mestne občine Celje bo v torek, 8. aprila, ob 18. uri. Udeleženci bodo razvrščeni v tri moške starostne kategorije in dve ženski. Proga bo dolga 5.800 metrov, pravico nastopa bodo imeli starejši od 16 let. (DŠ)
V Slovenskih Konjicah so slovesno razglasili svoje najboljše športnike za leto 2013. Na prireditvi Športnik leta sta to uradno postala Martina Ratej in boksar Aljaž Venko.
Metalka kopja Ratejeva, ki je bila najboljša konjiška športnica že v letu 2012, je bila lani državna in pokalna prvakinja ter je zmagala na sredozemskih igrah in evropskem ekipnem pokalu v Kau-nasu. Športnik leta 2013 Aljaž Venko, ki nastopa v kategoriji do 75 kilogramov, je med drugim postal državni prvak. Na različnih mednarodnih tekmovanjih se je uvrstil na dve prvi mesti, dve drugi in na eno tretje mesto.
Moška ekipa leta so nogometaši Dravinje in ženska ekipa leta članice košarkarskega
Panorama
MALI NOGOMET
1. SL, tretja tekma četrtfi-nala: Sevnica - Dobovec 4:2 (1:0); Kugler (30), Šket (34).
NOGOMET
1.	SL, 23. krog: Celje - Olim-pija 0:0, Gorica - Rudar 0:0, Domžale - Zavrč 3:0 (1:0), Maribor - Krka 3:1 (0:1).
2.	SL, 17. krog: Aluminij - Šmartno 1928 0:1 (0:1); Lenošek (43-11 m), Šampi-on - Veržej 0:2 (0:1). Vrstni red: Dob 41, Radomlje, Aluminij 30, Veržej 28, Šmartno 27, Krško 25, Šenčur 24, Ankaran 22, Šampion 8, Bela krajina 3.
ROKOMET
Liga prvakov, prva tekma osmine finala: Gorenje - PSG 30:28 (16:13); Šoštarič 9, Skube 8, Dujmovic 6, Medved 4, Golčar, Gams, Beciri 1; Melic 7, Kopljar 5, Celje Pivovarna Laško - Flensburg 26:25 (13:12); Zelenovic 8, Marguč 6, Sliškovic 5, Skube 3, Mlakar 2, Žabič 2; Glandorf 7, Mogensen 6.
1. SL (ž), drugi del, 5. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje 35:27 (20:12). Vrstni red: Zagorje 42, Celje 29, Žalec 28, Krka 27, Velenje 26.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 1. krog: Union Olimpija - Rogaška 106:66; Omic 15, Sa-
kluba Konjice. Pred razglasitvijo najboljših športnikov objavijo vsako leto javni razpis, s katerim zbirajo različ-
lin 13; Brkic 16, Nikolič 15, Čebular 9, Pelko, Koštomaj, Miljkovic 6, Mijovic 4, Smaj-lovic 3, Drame 1, Helios - Zlatorog 70:55; Mahkovic
13,	Besedič 12; Jurak 12,
Miloševic 11, Jovanovič 10, Dimec 9, Mitrovic 6, Samoj-lovic 5, Abramovič 2.
1. SL, liga za obstanek, 3. krog: Portorož - Elektra 72:77; Špan, Čigoja 17; Br-čina 19, Priest 18, Bajramlic 12, Zagorc, Lelic, Dimec 7, Hasic 3, Rizman, Podvršnik 2, Elektra - Tajfun72:58; Mo-drič 19, Močnik 17; Primorac
14,	Vranjkovič 9, Držic 8, Za-dnik, S. Sebič 7, Tomaševic 5, M. Sebič 4, Velickovic, Zi-mic, Petkovic 2. Vrstni red: Grosuplje 28, Portorož 25, Maribor, Slovan 24, Elektra, Tajfun 23.
1. SL (ž), drugi del, 10. krog: Athlete - Triglav 83:50; Gajic 16, Lisec, Abramovič 15, Bo-ada, Thomas 11, Osterman 8, Potočnik 3, Hamrouni, Ocvirk 2; Jakovina 14, Zalar 8. Vrstni red: Athlete 39, Triglav 36, Grosuplje 33, Domžale 26, Konjice 25, Odeja 21. (MiK)
Športni koledar
Sobota, 29. 3.
NOGOMET
1. SL, 24. krog: Maribor - Celje (16.30), Velenje: Rudar - Domžale (18).
ne predloge, o katerih nato odloči svet Zavoda za šport Slovenske Konjice.
BJ
Liga prvakov, povratna tekma osmine finala: Flensburg - Celje Pivovarna Laško (17.30).
KOŠARKA
1. SL, liga za obstanek, 5. krog, Šentjur: Tajfun - Elek-tra (19).
Nedelja, 30. 3.
NOGOMET
2. SL, 18. krog: Bela krajina - Šampion, Šmartno 1928
-	Dob (16).
Liga prvakov, povratna tekma osmine finala, Pariz: PSG - Gorenje (17).
Torek, 1. 4.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 3. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Hopsi (19).
1. SL (ž), prva tekma polfi-nala končnice, Celje: Athlete
-	Domžale (20).
ROKOMET
1. SL (ž), drugi del, 5. krog: Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine (19).
Sreda, 2. 4.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 3. krog: Rogaška - Zlatorog (18).
NOGOMET
Pokal NZS, povratna tekma polfinala: Gorica - Rudar (15).
Tudi Miha skakal pred televizijo
Letošnja muhasta zima ni bila pogodu mladim tekmovalcem v smučarskih skokih, kajti snega ni bilo dovolj, visoke temperature pa so preprečevale umetno izdelovanje snega. Za starejše tekmovalce v klubih in reprezentancah so že poskrbeli odgovorni in jih, če ni šlo drugače, pač odpeljali daleč stran. Med tistimi, ki so med letošnjo s treningi osiromašeno sezono vadili manj, je bil tudi Celjan Miha Lipovšek Ročnik.
Toda ni se ubadal s težavami, temveč je skušal s svojim trenerjem, z dedkom Dušanom Lipovškom, izkoristiti vsak ugoden trenutek. Tudi zato je spet postal državni prvak. Prvo mesto je osvojil med dečki do 11. leta. V Bohinju je v obeh serijah pristal pri 19,5 m na 20-metrski skakalnici.
Do članske reprezentance
Miha je učenec 5. razreda IV. osnovne šole Celje, sicer pa je član SD Zagorje. Niti pet let še ni imel, a se je že začel ukvarjati s smučarskimi skoki. Navdušil ga je njegov oče, bivši skakalec. Maja 2008 se je Miha prvič spustil po skakalnih smučinah v Vizorah. Zdaj ima že 195 centimetrov dolge smuči. Želi si, da bi nekoč oblekel dres slovenske članske reprezentance. In da bi v njem osvojil medaljo na svetovnem prvenstvu in tudi na olimpijskih
igrah! Od svetovnih asov omenja predvsem Poljaka Kamila Stocha, od slovenskih pa Petra Prevca in Roberta Krajnca, ki sta njegova velika vzornika. V času med olimpijskimi igrami jima je pred televizijskim zaslonom skušal pomagati tako, da se je med njunima nastopoma tudi sam spustil v skakalni počep in nato istočasno odskočil. Pri Prevcu mu je uspelo ...
DŠ, foto: osebni arhiv
Miha Lipovšek Ročnik
Konjiška športnika leta sta Martina Ratej in Aljaž Venko.
22
KRONIKA
Serija vlomov v stanovanja v Celju
V dveh stanovanjih so se ustrašili lastnic
V zadnjem tednu se je na celjskem območju pojavilo več vlomov v stanovanja. Statistično gledano se število takšnih kaznivih dejanj sicer ni povišalo, vendar na celjski policiji priznavajo, da se že nekaj časa ni zgodilo, da bi v enem dnevu bilo na ožjem območju Celja kar devet vlomov. Storilce še iščejo in zagotovo jim bodo prišli na sled. »Vsak dela napake,« pravijo na policiji. Najverjetneje so jih tudi storilci.
Najhujši vlomilski pohod se je začel minuli torek. V Miklošičevi ulici so storilci na silo prišli v dve stanovanji. Zatem ko so preiskali prostore, so odnesli zlat nakit in dva prenosna računalnika. Za seboj so pustili za dva tisoč evrov škode. Nato so nadaljevali vlamljati Na Zelenici. V enem od tamkajšnjih blokov so vlomili v tri stanovanja. Iskali in odnesli so predvsem denar, zlatnino in prenosne računalnike. V enem stanovanju so našli tudi dve ročni uri visokega cenovnega razreda. Tudi pri tem početju so storili za več tisoč evrov škode. A to še ni bilo dovolj. Več kot očitno so se nato odpravili še v Kraigherjevo ulico in vstopili še v en blok. Tam so uspeli vlomili v dve stanovanji, toda v prvem niso našli nič, kar bi lahko odnesli. V drugem pa so si nabrali več kosov zlatnine. V eno od stanovanj zaradi neznanega razloga niso uspeli priti. Morda so se zbali, da jih bo kdo zalotil, ali pa niso bili kos ključavnici. Zatem ko so vlome v svoja stanovanja pri-
Kako hitro najdejo ...
Vlomilci opravijo svoje tatinsko delo izjemno hitro. Za lomljenje ključavnice in vstop v stanovanje potrebujejo slabo minuto. Mimoidoči bo morda celo težko opazil, da so vrata poškodovana, saj nekateri po uničenju ključavnico postavijo v prvoten položaj. Tako je težko opaziti, da je kaj narobe, če človek ni dovolj pozoren.
Ponavadi imajo storilci to srečo, da le v nekaj minutah v notranjosti stanovanj najdejo točno to, kar iščejo. Iščejo največkrat
denar, zlatnino in računalnike. Vse ostale stvari so prevelike in bi bili preveč opazni, če bi jih odnašali. Hitrost vloma marsikdaj omogočijo tudi lastniki. Ti denar in zlatnino skrivajo na takšnih mestih, kjer bi jih z malo iznajdljivosti našel vsak otrok. Tudi vlomilci gredo denar najprej iskat v vse predale nočnih omaric ali v različne kozarce v steklenih vitrinah. Zlatnino pa v priročne šatulje v spalnicah ali kopalnicah. Računalniki pa se tako ali tako ponujajo kar na pisalnih mizah.
Privlačna so tudi kolesa
Pomlad je sezona za tatvine koles, saj tudi ta od začetka marca v Celju pospešeno izginjajo iz stanovanjskih kleti. Na policiji pravijo, da tako kot imajo pozimi tatovi »piko« na smuči, jeseni na pnevmatike, tako se spomladi spravijo še na kolesa. Ravno kolesa pa gredo za med na črnem trgu, ampak pod ceno ...
Kolo, ki je morda vredno 500 evrov, tat proda naprej za 50 evrov. Ali še za manj, če gre za odvisnika, ki nujno potrebuje denar za drogo. Pojavljajo se tudi primeri, ko tatovi nakradejo več koles in jih preprodajo v države nekdanje Jugoslavije. Kolesa celo razstavijo, naložijo v vozila in odpeljejo iz Slovenije. V Celju so policisti pred meseci v eni od stanovanjskih kleti našli več razstavljenih in zapakiranih koles, za katere domnevajo, da so bili »paketi« pripravljeni za pot v druge države. Motorje sicer tudi kradejo, a praviloma jih ne zanimajo toliko. Kolo
namreč lahko preprodajo kar tako, za registracijo motorja pa že potrebujejo dokumente, kar jim že predstavlja težavo, saj bi lahko tako kdo odkril, da so ukradeni.
V zadnjih dveh tednih je nekdo vlomil v kletne prostore v Stanetovi ulici v Celju. Odpeljal je tri kolesa, vredna okoli dva tisoč evrov. Kolo pogrešajo tudi v kleti bloka v Oblakovi ulici v Celju.
Na nevarnost tatvin iz kleti smo v Novem tedniku opozorili lani, ko smo se (s policijskim spremstvom) odpravili po celjskih naseljih, da bi preverili, kako stanovalci skrbijo za svojo varnost. Prišli smo v skoraj vse bloke, saj so nam stanovalci pri zvonjenju takoj verjeli, da smo dostavljavci, in nam odpirali vhodna vrata v bloke. Iz kleti bi lahko odpeljali več kot 40 vrednejših koles, saj niso bila zaklenjena, nekatere kleti so bile prav tako odklenjene. (Foto: GrupA)
V Sloveniji je najbolj pogost način vlamljanja v stanovanja z lomljenjem cilindričnega vložka. S kleščami, z viličasti ključi ali s kakšnim drugim orodjem vlomilci zlomijo zunanji del cilindričnega vložka. Zatem obrnejo jeziček ključavnice, s čimer omogočijo, da se vrata odklenejo. Drugi način, ki je dokaj pogost pri tovrstnih vlomih, je s posebnim ključem, ki ga vstavijo v cilindrični vložek in s silo udarjajo po ključu tako dolgo, da odprejo vrata. Nekateri si pri vlomu pomagajo tudi z ukrivljanjem vratnega krila in podboja.
Takšne ključavnice so za vlomilce najbolj privlačne. Saj so najlažje za vlom v stanovanje. Cilindrični vložek namreč z lahkoto zlomijo. Zato na policiji svetujejo Tudi ta ključavnica kar vabi vlomilce. Da vlomilec protivlomna vrata, če pa je to prevelik strošek, naj premaga takšna vrata, kot so na sliki, potrebuje lastniki poskrbijo vsaj za protivlomno ključavnico. samo nekaj sekund.
javili lastniki v Celju, so sledile še prijave z območja Žalca. Tam so isti dan neznanci kradli iz dveh stanovanj v bloku v Ulici heroja Staneta. Iz enega stanovanja sta izginila zlatnina in prenosni računalnik, za drugo stanovanje pa policisti še zbirajo podatke, kaj vse manjka, saj lastnikov še ni bilo domov.
Je kdo doma?
Kako preračunljivi so tatovi, kažeta primera, ko sta jih iz stanovanja pregnali lastnici. Najprej naj bi namreč pozvonili. Ker ni bilo takojšnjega odziva lastnic, so verjetno domnevali, da ni nikogar doma. Nato so prelomili ključavnici in napol že vstopili v stanovanji, nakar so zagledali stanovalki in pobegnili. Ali sta imeli lastnici srečo ali pa bi lahko bili takšni storilci morda nevarni in bi se ju lahko tudi fizično lotili? O razpletih takšnih srečanj, ko tatu vidiš iz oči v oči, je težko domnevati, pravijo na celjski policiji. Vseeno pa naj lastniki nikoli ne tvegajo, da bi storilca skušali ustaviti ali ga zadržati. Resda sta njegova namena tatvina in pobeg, zato bo najverjetneje naredil vse, da bo pobral šila in kopita. Kaj pa bi storil, če bi ga pri tem poskušal kdo ustaviti, ve le on.
Skupinsko na delo
Vprašanje je tudi, ali takšni storilci delujejo sami ali v skupini. Bolj verjetna je slednja možnost, še posebej za vlome, ki so se vrstili pretekli torek. Skoraj zagotovo gre za organizirano skupino, ki se ponavadi loti serije vlomov in jih dlje časa nikoli ne izvršuje na istem območju. To bi bilo namreč tveganje, da bi skupino dobili na delu. Ravno v začetku minulega tedna so se namreč podobni vlomi dogajali na območju Hrastnika in Litije. Da gre za isto skupino, sumijo tudi kriminalisti. Zaenkrat imajo v rokah sledi, ki so jih tatovi za seboj pustili v stanovanjih, kjer so kradli. Prstni odtisi in ostale sledi, ki bodo romale na tako imenovano DNK-analizo, bi morebiti lahko pokazali na storilce, a le, če jih imajo kriminalisti že v svoji bazi. In to bi se lahko zgodilo, so nam povedali na policiji. Mnogi takšni vlomilci so namreč že stari znanci policije. S to besedo radi označimo tiste, ki so povratniki, kar pomeni, da so jih do zdaj že enkrat ali celo večkrat ovadili zaradi enakih kaznivih dejanj. V Celju so policisti prijeli moškega, ki ima na vesti že sto vlomov in tatvin. Torej ga ne bi bilo težko izslediti, če bi za seboj pustil kakšno sled. V preiskavah se pogosto pokaže še naslednje. Ko policija izsledi vlomilca, ki ga sumi nekega vloma ali tatvine, ta ponavadi prizna, da stoji še za drugimi podobnimi vlomi. So pa ovadili tudi storilca, ki je pri seriji vlomov povzročil škodo v kar 22 stanovanjih in hišah.
Več tatvin, več denarja
Raziskanost tovrstnih kaznivih dejanj je v Celju 27-odstotna in tisti, ki poznajo delo policije, vedo, da gre za sorazmeroma dobro in visoko preiskanost. Toda izsleditev vlomilcev še ne pomeni, da bodo »potešeni« tudi oškodovanci. Storilci namreč ukradene reči pogosto preprodajo in redkokdaj se zgodi, da oškodovanec svoje predmete dobi nazaj. Kakšen računalnik še kdaj morda, zlatnine pa skoraj nikoli. Če v sklopu preiskave policija takšne predmete vseeno zaseže, jih sicer vrne lastnikom, če vlomilec pove, kje jih je ukradel. V nasprotnem primeru se policija obrne tudi na medije s fotografijami zaseženih predmetov in če jih lastnik po objavi opazi in prepozna, jih dobi nazaj - ob predložitvi dokumentov, ki kažejo, da gre resnično za njegovo lastnino. Do preprodaje ukradenih stvari pa pride skoraj vedno. Vlomilci imajo cilj čim več nakrasti, saj to prinese na črnem trgu več denarja. Nekoliko se razlikujejo le odvisniki, ki jih v vlome sili potreba po dnevnem odmerku mamila, zatorej ukradene stvari preprodajo za majhen denar, znesek pa porabijo za nakup droge.
Zvedava soseda najboljša varnost
Ko v ozadju vlomov stoji organizirana skupina, je naloga vsakega člana v skupini dobro premišljena. Že na začetku so pazljivi in morda opazujejo okolico, da jih kdo ne vidi že pri vlamljanju ali odhajanju iz bloka. Na policiji opozarjajo še na naslednje. Vhodna vrata v stanovanjske bloke so večinoma zaklenjena. Seveda vlomilci izberejo tisti blok, v katerega z lahkoto vstopijo. Kadar pa so vhodna vrata zaklenjena, pozvonijo naključno in morda omenijo, da gre za dostavo ali kaj podobnega in stanovalci jih brez suma, da gre za kakšne nepridiprave, spustijo v blok. Zato kriminalisti svetujejo večjo previdnost v takšnih situacijah, predvsem pa pozornost, v kolikor v bloku opazijo sumljive osebe. Malo za šalo, a veliko tudi zares, so še vedno najboljši varnostniki zvedavi sosedje. Ti najhitreje opazijo, da se v bloku dogaja nekaj sumljivega, in o tem lahko vsak trenutek obvestijo policiste. Ob prihodu na kraj morda policisti ne bodo vlomilcev prijeli - ali pač. Je pa hitrost posredovanja zelo pomembna zato, ker lahko policisti na svojih obhodih te iste vlomilce, ki so morda kradli v enem bloku, izsledijo kje drugje na tistem območju. Zato je medsoseska pomoč in predvsem to, da sosedu ni vseeno, kaj se dogaja nekaj vrat stran od njega, v takšnih zadevah dobrodošla.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
KRONIKA
23
Gradis več let pod drobnogledom celjskih kriminalistov
Enajst oseb ovadenih za več kot 30 kaznivih dejanj
Celjski kriminalisti so te dni končali obsežno kriminalistično preiskavo, v kateri so zaradi 35 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala ovadili 11 ljudi. Očitajo jim predvsem zlorabo položaja in pravic, goljufije in poslovne goljufije ter ponarejanje listin. Ovadene so osebe, ki so bile nekdaj na vodilnih položajih gradbenega podjetja Gradis, ki je zdaj v stečaju, ter nekaj ljudi, ki so z njimi poslovno sodelovali. Med osumljenimi naj bi bila tudi nekdanja direktorica Gradisa Lidija Žagar.
Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na celjski policiji Igor Kekec ne more povedati, koliko kaznivih dejanj očitajo nekdanji direktorici Gradisa, a je več kot očitno, da je ena glavnih osumljenih. Vsi ovadeni naj bi s kaznivimi dejanji, ki so jih kriminalisti začeli preiskovali leta 2010, storili skupno kar za 7,7 milijona evrov škode.
Sporne tudi slike
Ena od ovadb se nanaša na primer nakupa štirih umetniških slik in pohištva, ki naj bi jih gradbeno podjetje Gradis kupilo od Žagarjeve, ki je bila v Gradisu hkrati na vodilnem položaju. O tem smo pred leti že poročali. Sporno naj bi bilo namreč,
Gradis je bilo eno prvih podjetij na Celjskem, ki ga je pogoltnila finančna kriza. Takole so se pred leti tja zapeljali kriminalisti na dan, ko so začeli preiskovati domnevne nepravilnosti.
da je vrednost predmetov bila za okoli 21 tisoč evrov višja od dejanske vrednosti, razlagajo na policiji. Žagarje-va naj bi se pri tem okoristila, obenem pa prikazala, da je v tej vrednosti navidezno vrnila del gotovinskega posojila,
ki ga je prejela od podjetja, v katerem je bila zaposlena.
Očitajo ji še zlorabo položaja pri izvajanju pogodbe med Gradisom in podjetjem iz Mozirja, v katerih je prav tako kot odgovorna oseba bila Žagar-jeva. Kot vodilna v Gradisu
naj bi istočasno priznavala in poravnala vrsto računov mo-zirskega podjetja. Računi naj bi bili izdani za neopravljene storitve, navidezno opravljene storitve in navidezno dobavo materiala. »Pri tem je ovadena vedela, da gre za lažne račune,
saj jih je sprva kot odgovorna oseba družbe iz Mozirja izdajala sama, po kasnejših statusnih spremembah, ko je imela družba sedež že v Šentjurju, pa druga odgovorna oseba. Z navedenim dejanjem je bilo gradbeno podjetje oškodo-
vano za 486 tisoč evrov,« je pojasnil Kekec.
Domnevne poslovne goljufije
Poleg Žagarjeve naj bi še deset drugih ovadenih bilo vpletenih v zlorabe položaja pri preplačanem nakupu zemljišča na Gorenjskem v letih 2007 in 2008. »Pri financiranem nakupu z lizingom, ki ga je odgovorna oseba celjskega gradbenega podjetja opravila s pomočjo fizične osebe kot posrednikom, je slednja na škodo gradbenega podjetja pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 1,7 milijona evrov,« pojasnjuje Kekec. V tem primeru naj bi šlo za nakup nekega zemljišča na Bledu.
Kar 22 kaznivih dejanj pa naj bi kazalo znake poslovne goljufije v višini 5,5 milijona evrov, pravijo na policiji. Osumljeni naj bi oškodovali več pravnih in fizičnih oseb s širšega območja države, šlo naj bi večinoma za podi-zvajalce. Ovadeni iz vodstva Gradisa naj bi z njimi sklepali pogodbe, pri tem pa naj bi jih preslepili. Pogodbe so namreč podpisovali, kljub temu da naj bi že vnaprej vedeli, da obveznosti ne bodo mogli izpolniti in storitev poplačati, saj je bil Gradis takrat že v finančnih težavah.
SŠol
Foto: arhiv NT (GrupA)
Lidija Žagar upa na pravično sojenje.
Lidija Žagar je zdaj zaposlena v poslovodstvu slovenske izpostave gradbenega velikana Strabag iz Avstrije. Ta avstrijska družba je v zadnjih letih na slovenskem trgu prevzela tudi ogromno poslov, predvsem na račun propada slovenskih gradbenih podjetij, kot sta bila Vegrad in SCT Primorje. Pred tem je bila v vodstvu celjskega Gradisa, dokler ta leta 2010 ni šel v stečaj in je brez dela ostalo okoli 150 ljudi.
Lidija Žagar: »Upam v pravičnost sojenja«
Za komentar očitkov, ki letijo nanjo, smo prosili tudi Lidijo Žagar. Po njenih besedah je leta 2014 nerazumno gledati nazaj v leto 2007 ali 2008 in skozi oči današnjega stanja gospodarske krize presojati takratne poslovne odločitve.
»To je nemogoče, saj so bile razmere takrat drugačne. Očitajo mi tudi fik-tivnost nekaterih poslov,
čeprav se jasno vidi, da so bila dela opravljena,« dodaja. Na policiji so sicer navedli, da so v tem sklopu ovadb navedene tudi ovadbe, ki so jih podali že pred časom. In nekatere zadeve so že v fazi sodne preiskave. Ravno zato Žagarjevi ni jasno, zakaj policija spet navaja stvari, ki so že na sodišču. »Zanima me, od kod vsi ti pritiski. Domneve moje nedolžnosti na tej no-
vinarski konferenci na policiji niso upoštevali, čeprav sem nedolžna dokler mi nasprotno ne dokažejo. Sicer pa je čas takšen, da smo nekdanji direktorji krivi za vse. Za iz-
gubo vseh delovnih mest, za padec cen zemljišč, za padec gradbenega trga ... za vse. Zato upam v pravičnost sojenja,« še zaključi sogovornica.
Osumljenim grozi tudi do deset let zapora, vendar je še nemogoče napovedati, kdaj se bo sojenje sploh začelo. Nihče od vpletenih ni bil in ni v priporu, saj kot dodaja Kekec, za pripor ni bilo razlogov.
Strogo varovano, a čim bolj življenjsko
Ne samo moč in volja, tudi prilagajanje
Svetovalci v varni hiši omogočijo žrtvam družinskega nasilja, med katerimi so tako ženske kot otroci, umik na varno. Zaradi varnosti tistih, ki jim nudijo pomoč, morajo biti naslovi varnih hiš absolutno skriti. Pri tem je pomembna tudi varnost tistih, ki so v varni hiši zaposlene. Nikoli se namreč ne ve, ali bi nasilnež, pred katerim se je žrtev umaknila, našel njihove podatke, jih morda zasledoval ali jim grozil. Situacije in življenjske zgodbe so zelo resne in tudi nevarne.
V Celju se je že zgodilo, da je moški, pred katerim je ženska zbežala, celo prišel do varne hiše, a so ga pravočasno ustavili varnostniki. Objekt je namreč neposredno povezan z varnostno službo. Tudi s policijo. Prišlo je tudi do primera, ko je nasilnež klical eno od zaposlenih in ji grozil po telefonu. Raven varovanja mora biti zato zelo visoka in brez možnosti napak.
Po klicu na pomoč
Ko žrtev pokliče v varno hišo ali jo tja napotijo iz druge ustanove, kjer poišče
pomoč, se dogovorijo z njo za osebno srečanje. In prvo srečanje nikoli ni v prostorih varne hiše ravno zaradi varnosti. V pogovoru ji predstavijo možnosti pomoči in pravila bivanja v varni hiši. Praviloma ima vsaka ženska ob prihodu v prostore svojo sobo, kjer je skupaj s svojimi otroki. Treba pa je veliko prilagajanja, saj mora vsaka vedeti, da tam ni sama, ampak so v hiši tudi ženske s podobnimi zgodbami. Kljub vsem bolečim izkušnjam žensk poskušajo v varni hiši dan organizirati tako, da poteka vsakdanje. Tudi zato, da imajo otroci ne glede na vse občutek domačnosti. Ves čas
bivanja v varni hiši žrtev aktivno vključijo v rešitev njene situacije, ki poteka po individualnem načrtu, ki ga izdelajo skupaj z njo ob prihodu v varno hišo. Vsaka ženska ima možnost sodelovati tudi na delavnicah s tematskimi pogovori, z ustvarjanjem ali predavanji.
Namestitev in utrip
V celjski varni hiši imajo za varovanke na voljo šest sob, v Velenju in Slovenj Gradcu po štiri. Če so sobe morda zasedene, žrtev pa je več, to ne pomeni, da jih v varni hiši zavrnejo. Skupno poiščejo rešitev in preučijo vse možnosti
namestitev, ki so v tistem trenutku na razpolago.
Ženske v varni hiši si same kuhajo, perejo, likajo in skrbijo za svoje gospodinjstvo. Pod varnostnimi pogoji, ki jih morajo upoštevati - za javnost pa so razumljivo
skriti - lahko hodijo tudi v službo, otroci pa v šolo ali vrtec. Kadar so razmere hude in gre za večjo stopnjo varnosti, zaposleni v varni hiši s centrom za socialno delo uredijo tudi prešolanje otrok.
NE PREZRITE
Končala je nasilno nočno moro
V tokratnih Zgodbah, ki jih piše življenje, objavljamo anonimno pripoved ženske, ki je pri dvainšestdesetih letih zbežala od doma. Po tridesetih letih zakona je spoznala, da ne zmore več prenašati bremena družinskega nasilja ...
stran 33
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Ans. Banovšek: Jesen
2.	Špica: Hvala vama, predraga starša
3.	Klemen Rošer: Alpska dežela
4.	Gama: Zaljubil sem se
5.	Kvintet slovenskih deklet:
Kvintet slovenskih deklet
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	RUMOUR - CHLOE HOWL (5)
2.	DARK HORSE - KATY PERRY (4)
3.	CALLING ALL HEARTS - DJ CAS-SIDY FEAT. ROBIN
THICKE & JESSIE J	(3)
4.	GET DOWN - JAMES ARTHUR (2)
5.	MONEY ON MY MIND -SAM SMITH
6.	WAVES (ROBIN SCHULZ REMIX) - MR. PROBZ
7.	DON'T SAY GOODNIGHT -HOT CHELLE RAE
8.	MY LOVE - ROUTE 94 FEAT JESS GLYNNE
9.	NOT A BAD THING -JUSTIN TIMBERLAKE
10.	I CHOOSE YOU - SARA BAREILLES
(2)
(4)
DOMAČA LESTVICA
1.	SPET - TINKARA KOVAČ (2)
2.	BE OK - NUDE	(2)
3.	POLJUB NA KLOPCI -
NINA PUŠLAR	(7
4.	POLJA MLADIH LET - BOHEM (4)
5.	DJ DEJ NAPOVEJ -COVERLOVER	(3)
6.	ŽAMET - NABER OMAR (6)
7.	TJA - BUČAR RUDI IN ELEVATORS	(1)
8.	MASQUERQADE - SAMUEL LUCAS & NERMIN PUŠKAR (1)
9.	ZADNJA NOČ - FORŠUS (4)
10.	PUSSY REVOLUCIJA -ZMELKOOW	(3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BEATING HEART - ELLIE GOULDING
TEMPLE - KINGS OF LEON
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
LET ME BE (MYSELF) - MUFF KRALJ - ANAVRIN
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Pozornosti Radia Celje ob materinskem dnevu
Na Radiu Celje nismo pozabili na materinski dan. Mitja Knez se je v torek dopoldne na celjske ulice podal s polnim naročjem vrtnic in z njimi obdaroval mamice.
Presenečenje je bilo popolno, saj so bile vidno ganjene,
ko jim je Mitja izročil vrtnico in jim voščil ob njihovem prazniku. Nismo pa na Radiu Celje mam razveseljevali le z vrtnicami, ampak smo presenečali tudi z drugimi pozornostmi in nagradami. Poslušalka Irena Novak iz
Laške vasi je za svojo mamo spesnila tako lepe verze in jih prebrala v radij ski eter, da si je prislužila srebrno verižico, ki jo bo, kot je obljubila, podarila - komu drugemu kot svoji mami.
Foto: SHERPA
Njena ljubezen je gledališče
Svetovni dan gledališč, ki ga obeležujemo vsako leto 27. marca, je priložnost, da osvetlimo vlogo gledališč v sodobni družbi. Vedno večji pomen pri širjenju gledališke kulture imajo tudi ljubiteljska gledališča, ki se vedno bolj približujejo ravni profesionalnih.
Kako ljubiteljskim gleda-liščnikom to uspeva poleg rednih zaposlitev in vsakodnevnih obveznosti, bomo spoznali v tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom, v kateri se bomo pogovarjali
s predsednico Prosvetnega društva Vrhovo Andrejo Burkeljc Klajn. Svojo ljubezen do kulture in gledališča je prenesla tudi na hčeri Katarino in Urško Klajn. Obe namreč prav tako kot njuna mama pišeta avtorska besedila za gledališke predstave, ki jih obenem tudi režirata. Pogovoru z Andrejo Burkeljc Klajn prisluhnite to nedeljo nekaj čez 10. uro na Radiu Celje. V studiu se ji bo pridružila tudi njena hči Katarina Klajn.
ŠO
H
Andreja Burkeljc Klajn
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 27. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 28. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 29. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 30. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 31. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 1. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 2. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Obvestilo o objavi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
DRUŽBA NEPREMIČNINE CELJE, d. o. o., Miklošičeva 1, Celje OBJAVLJA JAVNi RAZPiS ZA DODELITEV NEPROFiTNiH STANOVANJ V NAJEM ZA OBDOBJE 2014-2015
za območje mestne občine celje.
Celoten tekst Javnega razpisa je dostopen na spletni strani www.nepremicnine-celje.si in na oglasni deski sedeža družbe Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva 1, Celje.
Prosilci, ki se prijavljajo na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko prevzamejo obrazec vloge v tajništvu (pisarna št. 2) sedeža družbe Nepremičnin Celje, d. o. o., Miklošičeva 1 v Celju, v času uradnih ur v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure, ali na spletni
strani www.nepremicnine-celje.si pod rubriko neprofitna stanovanja - razpisi. Rok za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je petek, 25. 4. 2014.
Kontaktna oseba:
Danica Kač, danica.kac@celje.si, 03 426 51 22
Nepremičnine Celje d.o.o., Miklošičeva 1, SI 3000 Celje tel.+38634265100, fax.: +38634265134, www.nepremičnine-celje.si
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.	93
STROJI
PRODAM
MIZARSKI rezkar, dva šivalna stroja v omarici, prodam. Telefon 070 425210.	869 ZGRABLJALNIK Sip zvezda 310, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 740-934.
859
mimm
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPDE
GSM 041404 935
STARINSKI šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5774-066.	908
TRIDELNO brano, traktorsko škropilnico, 200 l, enobrazdni plug, vitlo, 4 t, frezo za TV, 1.2 m, obračalnik Tajfun, 2 m, 400 kg, trosilec umetnega gnoja, vse v dobrem stanju, ter jermenico za TV ali Univerzal, prodam. Telefon 041 983800.	918
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
TRAKTOR, lahko Ferguson, Zetor, Deutz, Ursus ali drugo, kupim. Telefon 041 235-349.	p
TRAKTOR Zetor, Imt, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349.	p
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TRAKTOR C 335 Ursus, v zelo dobrem stanju, s kabino, registriran, letnik 1979, brezhiben, prodam. Telefon (03) 5740172.	Š 76 VILE za prenos okroglih bal prodamo.
Telefon 031 278-786. Š 79 TRAKTOR Deutz, 40 KS, letnik 1975, registriran in traktor Deutz, 25 KS, letnik 1960, prodam zaradi opustitve kmetijstva. Telefon 070 419-686. 904
POSEST
PRODAM
ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR. Telefon 031 375-646.	635
VRSTNO hišo, Ostrožno, ob Koprivnici 59, prodam. Telefon 041 613-496. 861
PARCELO v Trnovljah pri Celju, 1.536 m2, z lastnim dovozom, cesta, 280 m2, trenutno še kmetijsko zemljišče, prodam po 15 EUR/m2. Telefon 041 620-862.
641
GRADBENO parcelo v industrijski coni v Celju, v Medlogu, zraven Ingrada, v velikosti 950 m2, ZK urejena, cena 23 EUR/m2, prodam. Telefon 051 306959.	717 HIŠO, 130 m2, leto izgradnje 2003, v Bovšah, Vojnik, prodam. Telefon 041 709-684. 771 V DRAMLJAH, Cesta na Uršulo, prodam vinograd, laški rizling, kerner v polni rodnosti, na stebrih. Telefon 031 593823, 031 714-903. Š 64 HIŠO v Šmarju pri Jelšah, na lepi, sončni lokaciji, prodam. Telefon 051 384839, Štefan. 867
JU Uli UM
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR, prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
K* TEhnos
^^^^^ Žalec, Sloveniji« +386 3 713 30 50 * www.tehnoi.si
Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve poslovanja objavlja razpis za dodatna delovna mesta:
-	orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine)
-	operater CNC - rezkalec na 3, 4 in 5D strojih
-	operater CNC - strugar
-	programer rezkanja, struženja
-	operater na žični in potopni eroziji
-	varilec in posluževalec robotskih varilnih celic
-	varilec v strojegradnji
-	konstrukter orodij
Zaželene so delovne izkušnje ali visoka motivacija priučitve s področja strojegradnje, mehanske obdelave, orodjarstva, s IV., V., VI., ali VII. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanjavs kupi ni.
Nudimo:
-	kasnejšo možnost zaposlitve za nedoločen čas,
-	delo v uglednem in dobro stoječem podjetju, -mcžncs tcs etre g^razuj ains timiiativne g^ji ačila.
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Zavse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50.
V STRAŽICI na Frankolovem prodam vikend hišo z vso infrastrukturo in asfaltom do hiše. Čudovita, sončna lega, na parceli 4.600 m2, travnik in manjši vinograd, 100 trsov. Telefon 040 568-291. 912
ODDAM
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, cena 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ENODRUŽINSKO vrstno hišo, v Novi vasi v Celju, prodamo. Informacije po telefonu 041 730-463.	917
STANOVANJE
PRODAM
V POSLOVNI stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različne velikosti, 17 m2 do 90 m2. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem ali prodamo neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del in drugi pripadajoči deli). Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS, d. o. o., Celje, Kidričeva ulica 24. Informacije po telefonu 031 663-524.	n
OPREMLJEN en poslovni prostor (31 m2) v Upravnem centru Mozirje oddam v najem. Ugodno. Informacije po telefonu 041 798-556.	n
KOŠNJO za vzrejo dveh govedi oddam. Telefon 5824-611, 030 252-407. 923
www.radiocelje.com
CELJE, Hudinja. Dve sosednji stanovanji v bloku, 1. nadstropje, 44 in 27 m2, prodam. Telefon 041 966-240. 779 DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2 in 8 m2 klet, ki se nahaja blizu centra mesta Celje, Gaberje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 781-089. 814 CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
STANOVANJE, 52 m2, v Novi vasi, obnovljeno in opremljeno, prodam za 65.000 EUR. Telefon 070 753-772. 911

ter :•.•>;
vedeževanje in astrologija
pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocenter si
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK: : ULICA: ^^^^ I KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 69 let
: PODPIS:	-
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
novi tednik
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
PETROVČE. Novo dvosobno stanovanje na naslovu Petrovče 33 (2 sobi + WC, brez kopalnice), v I. nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine 53,02 m2, dve parkirni mesti. Priključki: elektrika, voda, plin Stanovanje prodamo za 39.500 EUR Informacije po telefonu 041 708-198
n
ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2, na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR, garaža za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
NUDIM
MANJŠE dvosobno stanovanje v bližini Celja nudim za pomoč pri delu na majhnem posestvu. Če ste pripravljeni najemnino odslužiti z delom, pokličite po telefonu 041 983-114.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Javna vodstva za april 2014
919
GARAŽA
ODDAM
GARAŽO ugodno oddam ali prodam, Mal-gajeva 20 (Otok), Celje. Telefon 041 227-815.	905
KUPIM
TRISOBNO stanovanje, 75-90 m2, na Otoku v Celju kupim. Telefon 051 667-907.
805
ODDAM
POTREBUJEM
RABLJENO peč za centralno, po možnosti Tam Stadler 3500, potrebujem. Telefon 070 254-623.	924
AKUSTIKA
GARSONJERO na Lavi, opremljeno in takoj vseljivo, oddamo v najem. Telefon 031 655-181.	792
ENOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam v najem ženskam. Telefon 070
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Kitek, duri C F B, pet dodatnih poltonov, staro dve leti, malo rabljeno, prodam. Telefon
dopoldan 031 383-608, popoldan (03)
254-623.
924
781-2435.
885
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic- petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 734 ČEBELE, 6 družin, bikca, čb, starega 3 tedne, prodam. Telefon 041 920-416.
868
MLADO kravo, pašno, dvakrat pripušče-no, mlekarico, simentalko, prodam za 700 EUR. Prodam tudi 2 telički stari 14 dni in 3 tedne. Telefon 031 840-282.
810
KOKOŠI nesnice, rjave, vseh vrst, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 893
za velike m male ffoöpodinf
J- ' /
odinte!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-s
naslov:
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR {+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzotanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod :	(+ poštnina).
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje jp^	Podpls:-
GROFJE CELJSKI
Nedelja. 6. april 2014, ob 11.00.
CELEIA - MESTO POD MESTOM Nedelja, 13. april 2014, ob 11.00.
ALMA M. KARLIN POTI Četrtek, 3. april 2014 in
17. april 2014, obl7.00.
A & •rlr-!*^«"^ 5 Äj
KULTURNO ZGODOVINSKA RAZSTAVA
Četrtek,10. april 2014in
24. april 2014, ob 17.00.
RAZSTAVIŠČE STARA GROFIJA
Pokrajinski muzej Olje, Muzejski trg i, Celje
KUPIM
S
RAZSTAVIŠČE KNEŽJI DVOR
Pokrajinski muzej Celje,Trg Celjskih knezov 6, Celje
KOKOŠI nesnice, rjave, pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodam. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p MLADIČE nemške ovčarje prodam po ugodni ceni. Kličite v večernih urah, telefon 031 299-767.	887
KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, kobilo z žrebetom ali posamezno, prodam. Telefon 041 587-985. Š 77 TELICO, ls, težko od 180 do 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 73 BIKCE simentalce, od 250 do 300 kg, pašni, eko reja, možen prevoz, prodam, cena od 750 do 800 EUR. Telefon 070 866-657.	896
BIKA, 450 kg, prodam. Telefon 041 666265.	902 DVA psička mešančka prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 563-353. 903 NA kmetiji Reberšak prodamo bele piščance, stare tri tedne, za nadaljnjo rejo. Telefon 031 858-087. 906 DVE pašni kozi prodam. Telefon 031 614747. 915 BIKCA limuzin, težkega 300 kg, prodam. Telefon 041 317-449, (03) 573-3075.
920
BIKCA simentalca, 250 kg in telico simentalko, 400 kg, prodam. Telefon 031 709-923.	927
KRAVO simentalko, s teletom ali brez, kravo, brejo 9 mesecev in bika, težkega 370 kg, prodam ali menjam za klavno govedo. Telefon 041 794-301. 925 BIKCA simentalca, starega 5 tednov, mesni tip, prodam. Telefon 031 604-443.
932
PITANE krave in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 040 179-780. p
PRODAM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE in suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286.	Š 24
KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. 6 9 4
SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2.4 x 1.2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/ t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan.	p
SENO v štirioglatih balah in silažne bale prodamo. Telefon 031 832-520. 700 SENO v kockah, 3 EUR/kos, 400 kosov, prodam. Telefon 031 626-126. 769 VINO, jurka, izabela, nič škropljeno, 100 l, ugodno prodam. Telefon (03) 5461567, 030 929-341.	788 40 kock sena prodam, cena 3,5 EUR.
Telefon 041 635-143.	870
SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444.	800 TRAVNO silažo ali silažne bale prodam.
Telefon 031 723-882. 860 SENO, kocke, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 563-353, občina Laško.
897
OKROGLE bale prve košnje in seno v rin-fuzi prodam. Telefon 051 204-785.
900
BALE, okrogle, seno, otava in koruzo v »big beg« vrečah ali 50 kg, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 901 VINO jurka, po 0,80 EUR/l, prodam. Telefon 031 519-341.	909 SLADKO seno s hribov, na roke spravljeno in sušeno v kozolcu, prodam. Telefon 041 932-160. 907 SENO v kockah ali rinfuzi in bale ugodno prodamo. Telefon 041 565-348. 913 SENO v rinfuzi, Doblatina, prodam. Telefon (03) 5774-023. 922 SENO v rinfuzi, okolica Laškega, prodam. Telefon (03) 5731-841, 031 414-509.
921
SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 453965.	930
OSTALO
PRODAM
KOCKE sena, predsetvenik, plug, brano, pajek Sip in kosilnico Sip prodam. Telefon 041 642-070. 898 MASIVNE hrastove vrtne garniture, mize s klopmi, prodam. Telefon 041 794-202, 041 794-204.	910
BUKOVA drva, nacepljena dolžine 33 cm, prodam. Cena: 200 EUR/4m. Informacije: Valentina, telefon 041 880-226, (03) 746-2900.	n
KUPIM
LES na panju kupim. Lahko tudi sanacija žledoloma. Telefon 041 506-958.
477
AVTO, traktor, kombi, lahko poškodovan, v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 787-984.
577
radjocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
MEDIJSKI SPONZOR NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
TROSILEC za umetni gnoj, 300 kg, prašiča, težkega 140 kg in slamo v balah prodam. Telefon (03) 5724-307, 041 205-357.	847
KIA pride, letnik 1998, neregistriran, odličen motor, dobre gume, za 120 EUR in 4 letne gume na platiščih, za fiat punto, letnik 1998, prodam. Telefon 041 256-055.	871
MOŠKI, 57, išče žensko za resno poznanstvo in prijateljstva srečanja. Telefon 070 254-623.	924
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč na domu. Telefon 040 412-452.	866
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 929
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Iris VIDIC in Oto ARTELJ, oba iz Lju-bije.
Smrti
Celje
Umrli so: Alojzija BREZNIK iz Celja, 83 let, Kirilo NUŠEV iz Celja, 75 let, Marjeta PUKL iz Celja, 67 let, Marija BERGINC iz Loke pri Zidanem Mostu, 87 let, Marija RISTIC iz Celja, 65 let, Ma-
n
RA
INFORMACIJE
27
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast
MIHAEL TURSAN
s Ceste v Lokrovec 41 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vsa izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Doma starejših občanov v Laškem za nego in podporo v težkih dneh, gospodu Mihi in gospe Hedi Zimšek iz Hospica in gospe Cvetki Hrastnik za obiske, tople objeme in lepe besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2014
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj.
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas naša nepozabna sestra, svakinja in teta
LJUDMILA KALŠEK
s Ponikve pri Žalcu (1936 - 2014)
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo za vsa pisna in ustna sožalja ter cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvalo naslavljamo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste v dneh žalovanja bili tako ali drugače z nami. Posebno zahvalo izrekamo pogrebni službi Ropotar ter obema duhovnikoma gospodu Tonetu Krašovcu in gospodu Janezu Krašovcu. Prisrčna hvala gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa. Po njeni zaslugi so se njene misli prelile v pesmi slovesa pevke skupine Mjav, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Hvala prijateljicama Mileni in Zofki, ki sta veliko trenutkov podarili pokojni Milki. Hvaležni smo Lojzki Toplak za cvetje in vso pomoč. Ob bolezni ji je ves čas stala ob strani ekipa Zasebne ambulante dr. Ivana Djurica iz Petrovč, zato iskrena hvala. Zahvala osebju bolnišnice v Topolšici in ekipi urgentnega vozila Reševalne postaje Velenje.
Žalujoči: brat Franci ter sestri Darinka in Zofka z družinami
892
rija Silvestra JAKLIČ iz Celja, 81 let, Silvester JEVŠENAK iz Vojnika, 80 let, Igor SAMEC iz Celja, 61 let, Leon BUDNA iz Celja, 81 let, Stanislav BE-LAK iz Zadobrove, 88 let, Karl BOŽNIK iz Dobrne, 94 let, Hermina TOVORNIK iz Loke pri Planini, 74 let, Ivan ZALOŽNIK iz Vitanja, 67 let, Jožef HOSTNIK iz Celja, 76 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožef OROŽEN iz Vrbnega, 72 let, Silvester ZUPANC iz Straže na Gori, 70 let, Marija UMEK iz Šentjurja, 75 let, Jožef LONČAR iz Šentjurja, 91 let, Marija JEVŠINEK iz Grobelnega, 85 let, Roza ŠUMEJ iz Vrbnega, 74 let.
Žalec
Umrli so: Cecilija MAR-CEN iz Sv. Lovrenca, 82 let, Rudolf ŠLANDER iz Grajske
vasi, 59 let, Božo PADER iz Migojnic, 57 let, Karolina JAZBEC s Polzele, 97 let, Paula POZNIČ z Vranskega, 89 let, Branko ROJC iz Goto-velj, 62 let, Sonja HITER iz Zabukovice, 61 let, Ljudmila JAN iz Bistrice ob Sotli, 84 let, Justina KOVAČIČ iz Arje vasi, 80 let, Marija OCEPEK iz Letuša, 77 let, Ljudmila ŠRIBAR iz Sv. Lovrenca, 91 let.
Mozirje
Umrli so: Jozefa ČERNIV-ŠEK iz Okonine, 85 let, Vinko REBERČNIK iz Ljubije, 58 let, Ciril OSOLNIK iz Potoka, 83 let.
Velenje
Umrli so: Nezir AHMETAJ iz Velenja, 72 let, Karl Stanislav FRANCE iz Mozirja, 71 let, Ivana ŠMAJDEK iz Ljubljane, 92 let, Jožefa MEH iz Velenja, 95 let, Stanislav
Mirno in spokojno si zaspal
in v nebesa odpotoval, verjamemo, da tam ti je lepo, ker bil si dober zelo.
ZAHVALA
V 73. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi stric in svak, upokojeni duhovnik, gospod
ALBERT BOHORČ
s Ponikve pri Šentjurju (30. 5. 1941 - 28. 2. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovim sobratom duhovnikom, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena zahvala g. škofu dr. Lipovšku za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Iskrena hvala župnikoma g. Alojzu Kačič-niku in g. Vinku Čonču za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala govornikoma za ganljive besede slovesa, cerkvenima pevskima zboroma s Ponikve in Šentjurja za odpete žalostinke, studiu Sonex in pogrebni službi Zagajšek. Zahvaljujemo se dr. Podgorškovi iz ZD Šentjur, dr. Birsi in osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje. Za nesebično pomoč v času njegove bolezni se še posebej iskreno zahvaljujemo družini Žličar in ge. Ireni Vrečko. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, mu pomagali in mu vlivali upanje. Spomnite se ga v svojih molitvah.
Žalujoči: nečaka Simona in Marjan z družinama ter svakinja Marica
Umrla je upokojena sodelavka
HEDA PLETERSKI
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
Čeprav med nami več te ni, tvoja dobra volja še živi. Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
20. marca je minilo 15 let, kar nas je zapustila draga žena in mati
TEREZIJA HRVATIN
s Frankolovega
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem prezgodnjem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
KRALJIČ iz Vojnika, 76 let, Ljudmila SODERŽNIK iz Slovenskih Konjic, 63 let, Alojzija HRIBERŠEK iz Mozirja, 78 let, Jurij POLJANŠEK iz Ljubljane, 74 let, Silvo ŽUNKO iz Raven na Koroškem, 66 let, Katarina POLAVDER iz Žalca, 83 let, Radislav PILIH iz Liboj, 84 let, Drago MEH iz Velenja, 88 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
051 649 780
www.primozic.si
I 24 UR OBISK IMA DOMU |
916
n
Ne moremo doumeti, ne moremo razumeti, zakaj se usoda tako kruto igra, da naše drage iztrga iz tega sveta, v naša srca hudo bolečino zada, ki se je nikakor zaceliti ne da.
V SPOMIN
27. marca mineva leto žalosti in praznine v našem domu, kar si nas tragično, za vedno zapustil, naš dragi
MARJAN VOLASKO
iz Večjega Brda 15 a, Dobje pri Planini (27. 11. 1965 - 27. 3. 2013)
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in ga v lepih mislih obudite. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. Žalujoči: žena Helena, hči Jasmina z Mitjo, sin Aljaž z Anjo, ata, mama, brata Drago in Branko, sestra Minka z družinami ter ostalo sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, tasta in strica
JOŽETA LONČARJA
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših Šentjur za nesebično skrb in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, govornikoma gospodu Kranjcu in gospodu Mastnaku, trobentaču in sindikatu Železarne Štore.
Žalujoči vsi njegovi
Z vama smo bili družina, ki smo vajino ljubezen sprejemali, jo predajali, se učili ob njej in z njo ustvarili svoje družine.
V SPOMIN
ata
mama
FRANC OSET
(28. 11. 1924 -30. 6. 2003)
FANIKA OSET
(21. 9. 1923 -22. 3. 2004)
Hvala vsem, ki se ju v mislih in molitvah spominjate ter jima prižigate svečko. Pogrešamo vaju!
Vajini otroci
928
856
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ORODJAR
orodjar - m/ž; izdelava orodij za brizganje plastike; vzdrževanje orodij; preizkušanje orodij; izdelava, vodenje in arhiviranje spremne dokumentacije; delo po navodilih vodje, nedoločen čas, 10.5.2014; penca, orodjarstvo-plastika, d.o.o., kidričeva ulica 13, 3000 celje FASADER
fasader - m/ž; fasaderska dela, določen čas, 3 mesece, 29.3.2014; vist, posredništvo in gradbeništvo, sredoje vlaovič s.p., pod lipami 2, 3000 celje ŽELEZOKRIVEC
železokrivec - m/ž; vsa dela železo-krivca, nedoločen čas, 27.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje ZIDAR
zidar - delo v nemčiji - m/ž; zidanje in ometavanje, nedoločen čas, 28.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje
zidar - m/ž; zidanje objektov, pomoč pri urejanju okolice in ostala zidarska dela, določen čas, 6 mesecev, 31.3.2014; slemenšek pirjevec ltg, lahka in težka gradbena mehanizacija, d.o.o., podgorje pod čerinom 15, 3213 frankolovo TESAR
tesar - delo v nemčiji - m/ž; vsa tesarska dela, nedoločen čas, 28.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje ELEKTRIČAR
električar - m/ž; elektroinštalacije, montaža - delo v avstriji, določen čas, 12 mesecev, 17.4.2014; udotec, montaža in polaganje kablov, matija udovcic s.p., trnoveljska cesta 2, 3000 celje
električar merilec specialist - m/ž; vezava razdelilcev, el. omar in sklopov, izvajanje meritev, parametriranje merilno regul. opreme, revizije na sn elektr. napravah, montaža in servis merilno reg. opreme, določen čas, 6 mesecev, 17.4.2014; kompozit emra, elektroenergetske meritve, regulacije in avtomatika, inženiring in računalništvo d.o.o., tkalska ulica 13, 3000 celje OPERATER NA CNC-STROJU
cnc operater - m/ž; strojna in mehanska obdelava kovin - z osnovnim znanjem na cnc obdelovalnih strojih, nedoločen čas, 2.4.2014; beni tehing, proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o., kompole 62, 3220 štore VRTNAR
vrtnar- cvetličar - m/ž; urejanje grobov- fizična dela (pokopališče celje), določen čas, 3 mesece, 29.3.2014; cvetličarna in darilni butik nataša, nataša hribernik, s.p., podlešje 5, 3233 kalobje KUHARJI
kuhar - m/ž; delo v kuhinji, določen čas, 1 mesec, 24.4.2014; krpo gostinstvo, trgovina, stroritve d.o.o., žiče 40, 3215 loče
NATAKARJI
natakar - m/ž; delo v strežbi, določen čas, 3 mesece, 24.4.2014; krpo gostinstvo, trgovina, stroritve d.o.o., žiče 40, 3215 loče
SALDAKONTIST
saldakontist - m/ž; komuniciranje s strankami, kontiranje in knjiženje knjigovodske dokumentacije, odlaganje in arhiviranje dokumentacije, usklajevanje saldakontov, izterjava, priprava dokumentov za tožbe, izvajanje plačilnega prometa, določen čas, 12 mesecev, 2.4.2014; fincommerce davčno, finančno in računovodsko svetovanje d.o.o. celje, teharska cesta 4, 3000 celje KOMERCIALIST NA TERENU
komercialist na terenu - delo po vsej sloveniji - m/ž; prodaja potrošnega materiala za sanitarno opremo, določen čas, 3 mesece, 27.3.2014; mm tim trgovina, dimitrij pirc s.p., novi trg 9, 3000 celje
RAZVOJNI INŽENIR
informacijski sistemi, vodja oddelka razvoja programske opreme
(rpo) - m/ž; so-kreiranje odločitev za razvoj novih in nadgradnjo obstoječih programskih rešitev na področju telematike, m2m aplikacij, aplikacij za mobilne terminale. programske rešitve obsegajo tako strežniške kot odjemalske komponente. vzdržeanje, programiranje in namestitev aplikacij z uporabo orodij, ki so na voljo v družbi ema d.o.o. izdelava specifikacije zahtev ("requirements specification) za nove aplikacije z uporabo ustreznih orodij. kreiranje potrebnih arhitektur in dizajna aplikacij v smislu mda pristopa (model driven architecture). koordiniranje razvojnih projektov s področja programske opreme z uporabo agilnih metod z ostalimi člani razvojnega tima in sicer: verzioniranje- sledenje napak, evidentiranje predlogov izboljšav, va-lidiranje posameznih stopenj razvoja, testiranje modelov ter programske kode pod realno obremenitvijo, kreiranje zahtev za uporabniško dokumentacijo in upravljanje z izdelavo uporabniške dokumentacije za razvito programsko opremo, certificiranje programske opreme in zagotavljanje varnosti programske opreme pred odtujitvijo
v	skladu s pravili dobre prakse na področju intelektualne lastnine (ip- intellectual property). dela na razvojno - raziskovalnih projektih, nedoločen čas, 2.4.2014; ema d.o.o - označevanje in sledljivost v industriji in logistiki, mariborska cesta 1 c, 3000 celje
UE LAŠKO
NATAKAR
natakar - m/ž; delo v strežbi, pomoč
v	kuhinji, določen čas, 12 mesecev, 28.3.2014; gostilna janez krivec, s.p., zidani most 18, 1432 zidani most
natakar - m/ž; postrežba hrane in pijače, nedoločen čas, 1.4.2014; gm plus svetovanje in storitve d.o.o., rožnik 3, 3270 laško KUHAR
kuhar - m/ž; predpriprava in priprava jedi, prevzem in shranjevanje živil, kontrola kvalitete in uporabnosti živil, nedoločen čas, 1.4.2014; gm plus svetovanje in storitve d.o.o., rožnik 3, 3270 laško
UE MOZIRJE
PEK KRUHA IN PECIVA
pek, delavec v proizvodnji, peka kruha in peciva, vodja izmene - m/ž; priprava testa, oblikovanje, pečenje, komisioni-ranje, določen čas, 6 mesecev, 17.4.2014; pekarna adi banovšek s.p., varpolje 56, 3332 rečica ob savinji PRODAJALEC PEKOVSKIH IZDELKOV
prodajalec kruha in peciva - m/ž; prodaja (trgovina) na debelo in drobno, določen čas, 6 mesecev, 17.4.2014; pekarna adi banovšek s.p., varpolje 56, 3332 rečica ob savinji ADMINISTRATOR
receptor/organizator dela/prodajalec - m/ž; sprejem in obelava naroči-losebno, po telefonu in preko e-pošte, organizacija delovnih procesov, usklajevanje izvedbe naročil med naročnikom in izvajalci, kontrola kakovosti in predaja končnih izdelkov naročnikom, določen čas, 12 mesecev, 30.3.2014; mvm servis, spletne in grafične storitve d.o.o., na trgu 28, 3330 mozirje
UE SLOVENSKE KONJICE
ORODNI KOVAČ
preoblikovanje kovin - m/ž; delo na preoblikovalnih strojih, delo na vf generatorju in pečeh za preoblikovanje, montaža in demontaža utopnih orodij, kontrola proizvodov, delo na ekscen-ter stiskalnicah, notranji transport materiala ... , določen čas, 2 meseca, 29.3.2014; marovt proizvodno izvozno uvozno podjetje, d.o.o., stranice 55, 3206 stranice
MEHANIK ZA TOVORNJAKE
mehanik tovornih vozil-voznik - m/ž;
popravilo in vzdrževanje tovornjakov, občasno voznik v mednarodnem prometu, nedoločen čas, 27.3.2014; mednarodni prevozi in posredovanje anton grm s.p., polajna 4, 3206 stranice VOZNIK TOVORNJAKA
voznik tovornjaka in upravljalec hiaba ter pomožna krovsko-kleparska dela - m/ž; prevoz materiala in dvigovanje bremen z hiabom ter pomožna krovsko-kleparska dela, nedoločen čas, 28.3.2014; splošno krovstvo in kle-parstvo marjan borovnik s.p., štajnhof 2, 3205 vitanje NATAKAR
natakar - m/ž; strežba jedi in pijač, delo za točilnim pultom, skrb za urejenost lokala, druga dela po nalogu nadrejenega, nedoločen čas, 10.4.2014; dom društvo za oživljanje mesta, ložnica pri žalcu 35 k, 3310 žalec KUHAR
kuhar - m/ž; kuhanje malic in jedi po naročilu, skrb za urejenost kuhinje, ostala dela po nalogu nadrejenega, nedoločen čas, 10.4.2014; dom društvo za oživljanje mesta, ložnica pri žalcu 35 k, 3310 žalec
PRODAJALEC PO TELEFONU
telefonska prodaja - m/ž; kontaktira-nje s strankami in organizacija sestankov po telefonu.delo poteka v klicnem centru v slov. konjicah, določen čas, 6 mesecev, 30.3.2014; fužinar proizvodnja in storitve d.o.o., paka 7 a, 3205 vitanje VODJA RAZVOJA
vodja razvoja - m/ž; razvijanje konstrukcijskih rešitev pri izdelavi lesnoobdelovalnih strojev, nedoločen čas, 11.4.2014; wravor, proizvodnja, trgovina in transport d.o.o., stranice 27 a, 3206 stranice
UE ŠENTJUR PRI CELJU
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
strojnik vrtalnih garnitur - m/ž; upravljanje in vzdrževanje zahtevnih vrtalnih strojev (kot so npr. ditch witch, perforator itd.) delo na gradbišču, določen čas, 3 mesece, 12.4.2014; vilko-grad, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjurju 8 a, 3230 šentjur DELOVODJA GRADBENIŠTVA
delovodja - m/ž; organiziranje in vodenje dela delavcev na gradbišču, delo na gradbišču, določen čas, 3 mesece, 12.4.2014; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjurju 8 a, 3230 šentjur
vodja operative specialnih gradenj
-	m/ž; organiziranje in vodenje dela ter delavcev na gradbišču, operativno vodenje gradbišča, izdelava kalkulacij in ponudb, priprava planov in analiz, določen čas, 9 mesecev, 12.4.2014; vilko-grad, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjurju 8 a, 3230 šentjur VOZNIK TOVORNJAKA
voznik in upravljalec dvigala - m/ž; upravljanje težkih tovornih vozil in drugih vozil za prevoz blaga v cestnem prometu, upravljanje dvigala, določen čas, 3 mesece, 12.4.2014; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjurju 8 a, 3230 šentjur
voznik - m/ž; upravljanje težkih tovornih vozil in drugih vozil za prevoz blaga v cestnem prometu, upravljanje z delovnim vozilom za čiščenje kanalizacij, cevi "woma", določen čas, 3 mesece, 12.4.2014; vilkograd, nizke gradnje, d.o.o., zlateče pri šentjurju 8 a, 3230 šentjur
CVETLIČAR
cvetličar - m/ž; delo v cvetličarni
-	aranžiranje, izdelava pogrebnih in poročnih aranžmajev, določen čas, 6 mesecev, 27.3.2014; cvetličarna in darilni butik nataša, nataša hribernik, s.p., podlešje5,3233 kalobje
MESAR
mesar - m/ž; izvajanje mesarskih opravil v klavnici, razseku in krojenju, kot so: zakol, izkrvavitev, odstranjevanje prsnih in trebušnih organov, razpolovitev trupa, priprava drobovine, razsekovanje, izkoščevanje in konfek-cioniranje mesa, razrezovanje, izkože-vanje slanine čiščenje strojev, naprav in delovnih prostorov, določen čas, 12 mesecev, 4.4.2014; farme ihan - mpr, mesna proizvodnja in razsekovalnica d.o.o., cesta leona dobrotinška 15, 3230 šentjur
mesar - prodajalec - m/ž; naročanje in prevzemanje blaga za prodajo, priprava mesa za prodajo, izvrševanje hitre in kakovostne strežbe, čiščenje poslovnih prostorov, priprave za delo in skrb za higieno dela. določen čas, 12 mesecev, 4.4.2014; farme ihan - mpr, mesna proizvodnja in razsekovalnica d.o.o., cesta leona dobrotinška 15, 3230 šentjur
KUHAR
kuhar - m/ž; priprava hrane (jedi po naročilu), priprava sladic, določen čas, 12 mesecev, 19.4.2014; bar osmica žnidar istok s.p., rifnik 17, 3230 šentjur POSLOVNI SEKRETAR
poslovni sekretar - delo v šentjurju pri celju - m/ž; splošna tajniško
-	administrativna dela, določen čas, 12 mesecev, 2.4.2014; kristalglas, steklarska dela, d.o.o., zaloška cesta 183, 1260 ljubljana - polje
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOVORNJAKA
voznik tovornega motornega vozila
-	m/ž; prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 3 mesece, 9.4.2014; šmarjetrans cvetko jezovšek podjetje za špedicijo in trgovino, d.o.o., obrtniška ulica 10, 3240 šmarje pri jelšah
voznik tov. mot. vozila - m/ž; prevoz blaga v mednarodnem transportu, voznik/voznica v cestnem prometu, nedoločen čas, 9.4.2014; šmarjetrans cvetko jezovšek podjetje za špedicijo in trgovino, d.o.o., obrtniška ulica 10, 3240 šmarje pri jelšah
voznik tovornega vozila v mednarodnem transportu - m/ž; vožnja tovornjaka c in e kategorije, delo se opravlja po evropi, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 6 mesecev, 9.4.2014; ge-mi, transportne storitve d.o.o., kozje 185, 3260 kozje ZIDAR
zidar - m/ž; delo na gradbiščih po sloveniji, določen čas, 6 mesecev oz. 19.12.2014, 8.4.2014; metek, gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, d.o.o., podplat 10, 3241 podplat TESAR
tesar - m/ž; tesarska dela po sloveniji, določen čas, 12 mesecev oz. 19.12.2014, 9.4.2014; metek, gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, d.o.o., podplat 10, 3241 podplat DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH
gradbeni delavec - - m/ž; delo na gradbiščih po sloveniji, določen čas, 6 mesecev oz. 19.12.2014, 8.4.2014; metek, gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, d.o.o., podplat 10, 3241 podplat INŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV
vodovodni inštalater - m/ž; polaganje cevi za talno gretje, vodovodne in ogrevalni sisteme - delo v nemčiji, določen čas, 9 mesecev, 30.3.2014; ledi-3, gradbeništvo in storitve, d.o.o., ulica xiv. divizije 56, 3250 rogaška slatina INŽENIR GRADBENIŠTVA
vodja del, vodja betonarne - m/ž; vodenje, organiziranje in nadzor dela v betonarni, priprava tehnoloških postopkov, tehnične dokumentacije, določen čas, 6 mesecev, 30.3.2014; br proizvodne storitve d.o.o., šentiljska cesta 49, 2000 maribor ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
zdravnik specialist splošne ali družinske medicine - m/ž; delo zdravnika specialista v ambulanti v zdravstvenem domu šmarje pri jelšah, nedoločen čas, 23.4.2014; zdravstveni dom šmarje pri jelšah, celjska cesta 16, 3240 šmarje pri jelšah
UE VELENJE
PRODAJALEC
prodajalec - m/ž; prodaja, svetovanje strankam.....določen čas, 3 mesece,
27.3.2014; hervis d.o.o.; hervis d.o.o., pe hervis velenje 2, celjska cesta 40, 3320 velenje
ZOBOZDRAVNIKI
zobozdravnik z veljavno licenco za opravljanje storitev v republiki sloveniji - m/ž; zobozdravnik z veljavno licenco za opravljanje storitev v republiki sloveniji, nedoločen čas, 11.4.2014; vds, poslovno svetovanje, d.o.o., trg mladosti 2, 3320 velenje PRAVNIK
pravnik - m/ž; osnovna pravna in administrativna dela v notarski pisarni, določen čas, 12 mesecev, 3.4.2014; salmič marko - notar, prešernova cesta 1, 3320 velenje
UE ŽALEC
ZIDAR
zidar - m/ž; zidarska dela, zidanje in ometavanje, branje načrtov, ostala dela po nalogu nadrejenega na gradbišču, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje
KINO
Spored od 27. 3. do 2. 4.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
300: Vzpon imperija - akcijski, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.45 petek, sobota: 20.45, 23.00 300: Vzpon imperija - akcijski od četrtka do srede: 18.30 Don Jon - drama od četrtka do srede: 20.45 Edini preživeli - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.15 petek, sobota: 17.40, 20.15, 22.40
Kurir - kriminalka petek, sobota: 23.00 Lego film - animirana komedija, 3D
sobota, nedelja: 14.00
DELOVODJA GRADBENIŠTVA
vodja gradbišča - m/ž; vodenje gradbišč, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje ŽELEZOKRIVEC
železokrivec - m/ž; postavljanje in krivljenje armature, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
izdelava suhomontažnih sistemov (knauf) - m/ž; izdelava suhomontažnih sistemov knauf - konstrukcije in polaganje knauf plošč, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje TESAR
tesar - m/ž; postavljanje opažev, postavljanje ostrešij, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje KROVEC
izdelava strešnih konstrukcij - m/ž; izdelava strešnih konstrukcij - tesarska in krovska dela, delo se izvaja v sloveniji in avstriji, določen čas, 12 mesecev, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje FASADER
fasader - m/ž; fasaderska dela, nedoločen čas, 3.5.2014; gradbles espg svetovanje, projektiranje in gradbeništvo d.o.o., ipavčeva ulica 32, 3000 celje INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV
inštalater ogrevalnih in vodovodnih naprav - m/ž; samostojni inštalater ogrevalnih in vodovodnih naprav, varjenje tig ali plamensko, ostala dela v skladu s potrebami, določen čas, 6 mesecev, 12.4.2014; tovarna izumov atena, raziskave in razvoj, d.o.o., velika pireši-ca 27 g, 3310 žalec VOZNIK TOVORNJAKA
voznik tov.vozil po eu - m/ž; opravlja nje storitev po eu in drugih državah pregled vozila pred in po odhodu, naklad razklad, nedoločen čas, 24.4.2014 traval, transport - logistika, d.o.o savinjska cesta 98 a, 3310 žalec TISKAR ZA VISOKI TISK
offset tiskar - m/ž; izdelovanje tiskovin na podlagi delovne dokumentacije, priprava barv in tiskarskega stroja za delo, dodelava tiskovin, izdelva tiskovnega sestava-forme, nedoločen čas, 7.4.2014; hari tisk d.o.o., dobriša vas 36, 3301 petrovče
KUHAR
kuhar-pizzopek - m/ž; priprava jedi, peka pizz, ostala dela v kuhinji, nedoločen čas, 4.4.2014; pizzerija verdi-verdi, tomaž jankovič, s.p., griže 125, 3302 griže
NATAKAR
natakar - m/ž; strežba jedi in pijač, določen čas, 12 mesecev, 27.3.2014; mer-kata mobile, gostinstvo, trgovina in storitve, d.o.o., male braslovče 11, 3314 braslovče
PICOPEK
kuhar-picopek - m/ž; priprava jedi po naročilu, priprava pizz po naročilu, skrb za urejenost, skrb za kvaliteto storitev, ostala dela po navodilu vodje kuhinje, določen čas, 6 mesecev, 2.4.2014; spd savinjske pekovske dobrote d.o.o., podlog v savinjski dolini 59, 3311 šempeter v savinjski dolini
XX
Lepotica in zver - romantični, domišljijski
od četrtka do srede: 18.30 Mamin sinko - komedija od četrtka do srede: 16.50 Marco Spada Boishoi - v živo nedelja: 17.00
Montevideo, se vidimo - športna komedija od četrtka do srede: 20.10 Need for speed: Želja po hitrosti - akcijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.30 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.30, 22.40
Nimfomanka 1. del - drama petek, sobota: 22.40 Nonstop - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.00 petek, sobota: 18.40, 21.00, 22.50
Panika - komična drama od četrtka do srede: 20.50 Pompeji - akcijska pustolovščina
petek, sobota: 23.00
Purana na begu - animirana
komedija, 3D
od četrtka do srede: 16.20
Purana na begu - animirana
komedija
sobota: 13.40, 14.45 nedelja: 14.45
Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Razcepljeni - akcijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.15, 18.15, 20.00
nedelja: 15.30, 18.15, 20.15 Tarzan - animirana pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 16.10, 18.15 sobota, nedelja: 13.30, 14.15, 15.20, 16.10, 18,.15 Vampirska akademija - akcijska domišljijska komedija sobota, nedelja: 14.00
a
metropol
ČETRTEK
19.00 Z Molierom na kolesu
-	komična drama PETEK
18.00 Z Molierom na kolesu
-	komična drama SOBOTA
18.00 Z Molierom na kolesu
-	komična drama
20.00 Otožna Jasmine - komična drama NEDELJA
18.00 Otožna Jasmine - komična drama
20.00 Z Molierom na kolesu
-	komična drama SREDA
20.00 V razcvetu - drama
KINO VELENJE
PETEK
16.00 Srečen za umret - slovenska komična drama 18.00 Jelenček Niko 2 - animirani, sinh.
19.00 Philomena - komična drama
20.00 Sovražnik pred vrati - akcijski triler SOBOTA
18.00 Jelenček Niko 2 - animirani, sinh.
18.30 Krogi - drama 20.00 Sovražnik pred vrati - akcijski triler
20.30 Philomena - komična
drama
NEDELJA
16.00 Jelenček Niko 2 - animirani, sinh.
18.00 Philomena - komična drama
19.00 Sovražnik pred vrati - akcijski triler 20.00 Krogi - drama PONEDELJEK
20.00 Obraz ljubezni - biografska komedija
VODNIK
29
PRIREDITVE
ČETRTEK, 27. 3.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po kulturnozgodovinski zbirki
17.00 Narodni dom Celje Vrtiljak
pisani večer z dijaki programa predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje - Center in otroci iz vrtca Anice Černejeve
17.00 Osrednja knjižnica Celje Uvod v semiotiko podob
predava Dušan Rutar
18.00 Dom kulture Svoboda
Griže
Mišo frajer, Janko hajer
monodrama v izvedbi Karla Čretnika (KD Gledališče Velenje)
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ivan Rob: Deseti brat
uprizoril ga bo igralec Anatol Štern
19.19 Mestna knjižnica Velenje
S kolesom po Zimbabveju
predava Marko Mohorčič
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pevskih zborov
PETEK, 28. 3.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika
13.00 Glasbena šola Velenje Promenada med godali
nastop učencev in dijakov aktiva za godala
18.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Razglasitev naj športnikov Občine Zreče za leto 2013
18.00 Dom kulture Velenje Ura za zemljo
zaključek projekta učencev OŠ Mihe Pintarja Toleda
osrednja Knjižnica
Celje
Univerza za III. življenjsko obdobje Ponedeljek, 31. marec, ob 17.30:
Romunija in Moldavija - potopisno predavanje Igorja Fabjana
Knjižnica pri Mišku Knjižku Torek, 1. april, ob 18. uri:
MOJE LIKOVNE ZGODBE ZA VAS - razstava likovnih del Nataše Hudej
Sreda, 2. april, od 10. do 12. ure: V ZGODOVINI SO SKRITE ZGODBE, V ZGODBAH JE SKRITA ZGODOVINA, zgodbe naše preteklosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
Sreda, 2. april, ob 17. uri: gledališka predstava NEREDKO
Vrtec Zarja - starši otrok enote Iskrica z Majdo Krpan in Ksenijo Leskovšek
Četrtek, 3. april, ob 10. uri:
Literarno gledališka predstava TRI PRAVUICE, gost ANDREJ ROZMAN -ROZA
Levstikova dvorana na Muzejskem trgu Četrtek, 3. april ob 18. uri:
Zločin brez kazni - predstavitev knjige Branka Sobana
18.00 Galerija Mozirje Portreti
odprtje slikarske in kiparske razstave
19.00 Kulturni center Laško Adi Smolar
koncert
19.30 Pri ribnikih na Stranicah Literarni večer Straničanov
19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Tannhäuser - Wagner (repriza)
filmsko operni večer; angleški podnapisi
21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it z zasedbo Free Flight
koncert
SOBOTA, 29. 3.
18.00 Skomarje_
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 Kulturni dom Vojnik Neotesan pika sn
stand up komedija v izvedbi Saše Županeka
19.30 Dvorana dislociranega
oddelka I. OS Celje_
W. Shakespeare: Kar hočete
ponovitev; nastopa: Mladinska gledališka skupina Celjskega literarnega društva
19.30 SLG Celje_
Nina Mitrovic: Srečanja
izven abonmaja
19.30 Dom kulture Velenje Gospod poslanec
premiera; KD Gledališče Velenje
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Kulturni galop z vokalno zasedbo Oktet 9
20.00 Celjski mladinski center
Tinkara Kovač
koncert
20.30 Špital za prjatle Celje Triangel
koncert odštekanega rocka
NEDELJA, 30. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
Hermanova družinska ustvarjalnica ter oživitev Muzejske ulice obrtnikov: z vami bodo mojstrica in mojstri
17.00 Kulturni dom Dobrna Mamica zate ...
sodelujejo: otroci vrtca, godba na pihala, ansambel Manero, citrarke, CUDVDobrna, Ženska vokalna skupina Korona, Folklorna skupina Dobrna
18.00 Dom krajanov Konovo Velenje
Moža je zatajila
komedija v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas
18.00 Kulturni center Laško Območno srečanje odraslih gledaliških skupin
PONEDELJEK, 31. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Romunija in Moldavija
potopisno predavanje Igorja Fabjana
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev harmonike
TOREK, 1. 4.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo
16.00 Glasbena šola Celje_
Nastop učencev od 5. do 8. razreda ter komornih skupin
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
18.00 Antika Celje_
Na valovih sreče in pogube - kraljica Barbara Celjska
literarni večer: Zlatka Rakovec Felser in Taja Stanonik
18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Moje likovne zgodbe za vas
odprtje razstave Nataše Hudej, osnovnošolke
18.00 Celjska kulturnica
Zahodno od Katmanduja; en mesec v Nepalu
potopisni večer; gost Rok Komel
18.00 Muzej premogovništva Slovenije
Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini
odprtje razstave
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Glasba na hribu
postni recital: Vokalna skupina Schalom, Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa Celje in Fantje z Jožefovega hriba
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o spravi: medijski vidik sprave
gost pogovora Jože Možina
19.00 Knjižnica Laško
Sanja Rozman
strokovno psihološko predavanje
19.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Mlade oči
nastop učencev petja
SREDA, 2. 4.
8.00 do 12.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Pravljični maraton
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
13.00 Celjski mladinski center Nazaj k Steletu! Pol stoletja spomeniške službe na Celjskem
odprtje razstave ob prazniku Mestne občine Celje
14.00 Osnovna šola Hudinja Predstavitev
raziskovalnih nalog vseh celjskih osnovnih šol
ob prazniku Mestne občine Celje
16.30 Galerija Velenje
Barbara Drev
vodstvo po razstavi
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Neredko
gledališka predstava
18.00 Dom kulture Velenje Jukebox App
plesno glasbena predstava v izvedbi dijakov Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Javna produkcija
Društva vabijo
ČETRTEK, 27. 3.
19.00 Knjižnica Laško
Obrazna aerobika in samomasaža obraza
strokovno predavanje Katje Škrabar in praktični prikaz
20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: Divja kuhinja
SOBOTA, 29. 3.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva!
Pričakujemo vas med 9. in 17. uro ob delavnikih in med 9. in 12. uro ob sobotah. Informacije: tel. 03 571 80 21 in www.zkst-zalec.si
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
16.00 do 20.00 Hotel Thermana Park Laško
Domača tržnica
PONEDELJEK, 31. 3.
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
18.00 Mestna knjižnica Velenje Mikrobi in hrana
predava Miha Avberšek
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Tečaj čudežev - študijska skupina ob knjigi
vodi Aristid Havliček - Tili
TOREK, 1. 4.
11.00 do 16.00 Zavod Salesianum Celje_
Modri planet za zeleno prihodnost
menjava predmetov, ki jih ne potrebujete več
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
O ezoterični zgodovini planetarnega in človeškega logosa
teozofski večer s Tilijem Havličkom
SREDA, 2. 4.
19.19 Knjižnica Velenje
Uporaba intuicije
predava Sonja Auberšek
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 29. 3.
19.00 Dom kulture Radeče T. Partljič: Gospa poslančeva
komedija; dobrodelna prireditev; sredstva bodo namenili nakupu defibrilatorja za PGD Radeče
NEDELJA, 30. 3.
16.00 Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Srce, sonce, morje
dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen letovanju rejniških otrok v Izoli
17.00 Celjski dom_
Prebujanje pomladi in upanja
dobrodelni koncert OŠ Lava; nastopajo: Nuša Derenda, skupina ABBA - Show mix, Sanja Poljšak Pesan, Manuela Brečko in Ansambel Golte ter šolski pevski sestavi in solisti
Razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Muzejske sledi do urbanih obrti, do 28. 5.; razstava natečajnih prispevkov nacionalnega projekta slovenskih šol Unesco Asp - mreže šol: Naj bivalno okolje, do 30. 4.
Osrednja knjižnica Celje: XXVII. Roševi dnevi: razstava šolskih glasil, do 3. 4.
Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: pregledna razstava del Željka Opačaka, do 30. 3.
Pokrajinski muzej Celje Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Kvartirna hiša Celje: razstava Slike, instalacije, avtorice Keiko Vahčič Miyazaki, do 31. 3.; filatelistična razstava Nobelovci na znamkah, do 7. 4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 3.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Delu čast in oblast - predelovalni obrati jeseniške železarne, avtorja Zdenka Torkar Tahir in dr. Marko Mu-gerli, do 31. 3.
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica.
Kulturni dom Dobrna: razstava fotografa mag. Toneta Bre-cla, do 13. 4.
Galerija Velenje: razstava slik Barbare Drev, do 14. 4.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Srot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Soli-nič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
a

Preberite aktualno ponudbo!
Ergonomija v kuhinji
Vsaka kuhinja mora biti oblikovana glede na velikost in obliko prostora. S pravilno razporeditvijo elementov in pravilno izbiro bele tehnike lahko dosežemo maksimalno funkcionalnost prostora. Mnoge analize so pokazale, da se v kuhinji najpogosteje gibljemo okrog predela za shranjevanje, toplotno obdelavo živil In okrog pomivalnega korita. Če povežemo gibanje med omenjenimi točkami, dobimo tako imenovani delovni trikotnik - ta ponazarja prehojeno dolžino med delovnimi centri. Ta dolžina naj skupno ne bi presegala 600 do 700 cm. V primeru, da dolžino krajšamo, lahko dosežemo negativen učinek utesnjene kuhinje, Čemur se seveda želimo izogniti.
nasprotnem zaporedju.
Za nemoteno delo v kuhinji je vsekakor pomembna tudi ustrezna osvetlitev delovnih površin. Vsaka kuhinja potrebuje splošno in lokalno osvetlitev. Osvetlitev, ki je usmerjena k delovnemu mestu, je treba namestiti z leve strani in ne za hrbtom. Tako se izognemo senci lastnega telesa na delovni površini. Svetlobna telesa najpogosteje vgrajujemo v spodnje blende visečih omaric, v zadnjem času pa se vse več uporabljajo LED-svetila, ki nam omogoča tudi različne svetlobne učinke, povrhu vsega pa so energetsko zelo varčna.
Med najpomembnejše mere spada višina delovnega pulta. Ta lahko na dolgi rok naj intenzivneje vpliva na počutje uporabnika v kuhinji. V primeru, da je prenizek, lahko pri ljudeh s težavami v hrbtenici poveča bolečine, Če pa je previsok, v rokah nimamo dovolj moči za opravljanje nekaterih kuhinjskih del pri pripravi hrane. Optimalna višina naj bi bila 15 oziroma 10 cm pod našim lak-
tom (skrčenim komolcem).
Najbolj dosegljivo območje v kuhinji je nekje od višine 65 do 150 cm. Za dosego vsega, kar je nižje ali višje, lahko porabimo tudi do 200 odstotkov več Časa. Zato je smotrno v to območje postaviti elemente, ki so največ v uporabi -belo tehniko (pečica, mikrovalovna pečica, pomivalni stroj...), predal s priborom ...
Globina omaric naj ne presega 60 cm pri talnih elementih in 45 cm pri visečih. Kajti vse, kar je globlje od navedenega, nam je težko dosegljivo in zato kuhinja ni funkcionalna.
Kuhinja za desničarje naj bi obsegala naslednje elemente od leve proti desni: shrambni prostor s hladilnikom, delovno površino za pripravo hrane, glavno delovno površino z lahko dosegljivimi gospodinjskimi pripomočki za obdelavo hrane, prostor za toplotno obdelavo hrane, odstavno površino in prostor za serviranje v bližini jedilnice. Pri kuhinji za levičarje pa elemente uredimo v
SSS Če želite oglaševati
\	v rubriki
TaD) Vsi naši mojstri, pokličite:
-^031 692-860
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
Franci in Sonja VIDEČ
VODRUŽ 34 3230 ŠENTJUR
Vabljeni na tržnico Celje
KOZJEREJA IN SIRARSTVO VIDEČ
Tel.: (03) 5740 472 Mobitel: 031 844 612
£
STUDIO SALON VARIA d.o.o.
* VARI A Mariborska 68, 3000 Celje, Slovenija
nobilia Schüller. nolte
nemške kuhinje
do -55%
in ob nakupu lesenega dela kuhinje
subvencije
na gospodinjske aparate
www.salon-varia.si
VSI NAŠI MOJSTRI
31

Specialist za strehe že 3 0 let!
nmn W
______ SIHDHJVIUH» za STHEHE k
Use za streho'
BRIGITA flUCAR i.p.jrollnda v« 51. ?;2Q itorr
Tel.; 041 622 3BS; Gsm: 051354 291
Äimx «
Nataša H r Iber ni k s.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI [MDin/l GfiOßOKOEtO BREZPUCWO!



®BTBD3EPinSTIH(l
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741 094
uuLuiu.strojepLastika.SL
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O.. PLANINA PBI SEVNICI 47 A. 3S25 PLANINA PRI SEVNICI
+386 3 7491 031 +306 3 7491 032 AaFALT.KOVAC@SIOL.NET
lil nmn s f HOJ ms-mm-mm
'WS	........ecu mit io!i
many	gsw.MI 693 391
ogulil SFIEL^
10% popust 1/ mesecu marcu na kontrolo Wime?
Lepotni center Barbara Mp™wnt" 041/675-55
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodnim
iffvmCBimmm mmtmSKSP
Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav
©
SI-
<ptikk

V OPT II« TEHTAH V A
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA « KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE
ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
Smo generalni zastopnik ia evropsko podjetje:
O ŠEŠKO d.o.o.
ključavničarstvo In kovaftvo
«n SockiH 1203 NonCnt» lfLi03 7SU 180
n dooil^ygl net
- LASTEN PAHKtBNI PS05T0R ZA STBANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN, ep.
Mariborska 54
p.p. 1013.3102 ceue
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-3B-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota Od 8.00-12.00 ^o
10% popust* ob nakupu
* Koreivcijsfcifi in sončnih očal

Pre h ran s ko dopolnilo
J^ZEEOA I Mg,
krepi imunski sistem, pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,...
F1TEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centendr3vja.net; tel. 01/568 40 91
flVILjflCj ss^vs PLIleCA
Ui. M. (jrwenlrrvich t Nm i/as, W00 Ulje
Tel.: on m oil
)LNI	TBcrntNiH
IN USNJENIH OSLACIL
DELOVNI ČAS: pon-pet.: cd S. da Muri. sob: ftt i. dtr% art
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 -tesarstvo • krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
2m strešnih cevi MM POD/IRI/I/IO
pri zamenjavi stresne kritine.
BORIS CATER s.p.
STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO TESARSTVO PREVOZI ŽAGA TRGOVINA AVTOBUSNI PREVOZI
Zadobrova 100 3211 Škofja vas Fax, Tel.: 03/781-20-34 gsm: 041/620-862 e-mail: cater.boris@siol.net
instalacije verh6vs1k
Z vami že 20 LET.
nrmot IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH U I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
MSTIUCUE VEBHOVäEX d.1.1. Prožkska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
OGRAJE KOCEVAR
www.ograje.com «080 23 02
Ograje Kotevar d.o.o. Tovarniška 11c, 3312 Prebold +386 (0)51 624 207
-A- INFO-KREDIT d.o.o.,
^^ ^^ M^ifikrtfcLi rrtet-a aA innn c.

N, Mariborska cesta 86, 3000 Celje,
Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600
Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve.
20,00 evrov popusta
ob najemu posojila
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-SERVIS VOZIL
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV
■ VULKANIZACIJA
K-
Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61
20 % POPUST
NA SERVIS VOZILA
prodala m esrvis Invalidskih pripomočkov
Gregorčičeva 2. Celje
Gsm: 051 655 677 Tel in fax: 059 044 404
E-mail: info@merela.si www.merela.sl
Pogodbeni dobavitelj, medicinsko-tefi ničnih pripomočkov
# *
-	ortopedski pripomočki -invalidski vozički, skuterji
-	pripomočki za vsak dan
-	inkontinenčni program
fotmi-10%
za ročni	'
i Popust -5%
; za vsak nakup
32
ZANIMIVOSTI
V Andražu strmoglavilo letalo
Sedemdeset let po strmoglavljenju sestreljenega ameriškega letala v Andražu nad Polzelo postavili spominsko ploščo
V	SPOMIN AMERIŠKIM LETALCEM 15. ZRAČNE SILE, SESTRELJENIM
NAD ANDRAŽEM 19,3-1944, '
V	BOMBNIKU &-17F »DARK EYES«, 5T.41 -24405
V /15 A	IN MEMORY OF THE US AIHME M
• { J .	0ETHE15TH AAP, SHOT DOWN
ABOVE ANDRAŽ ON 19TH MARCH, 194'
PADLI - KtA	IN THE SOMBER B.-17F »DARK EYES«,
HERMANS-. LAVINE ARTHUR L. HYATT	NUMBER 41-24405
GEORGE J. SEAMANS . MICHEAL A. CROCC1A .	• " i & ■
VIRGIL LAZAR. OSCAR ROME	^
ROBERT R. CARY HAROLDE. HANSEN	, ^k J
UJETA-POW .	J|JHun
LOUIS M.BDEHM KENNETH C. COOK	.MfluH
OSCAR ROME HAROLDE. HANSEN	, J

Člani krajevne organizacije zveze borcev iz Andraža nad Polzelo so si že pred leti prizadevali postaviti spomenik padlim ameriškim vojakom na območju, kjer je letalo strmoglavilo. Po tehtnem razmisleku in s pomočjo občine so se nato odločili, da spominsko ploščo postavijo na andraškem pokopališču.
Kljub temu da je od druge svetovne vojne preteklo že več desetletij, med ljudmi še vedno krožijo številne bolj ali manj resnične zgodbe o pripetljajih v tem krutem obdobju človeške zgodovine. Starejši prebivalci Andraža nad Polzelo se še danes spominjajo odmevnega vojnega dogodka. Na jožefovo, 19. marca 1944, je na območju Andraža strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo. V počastitev ameriških padalcev, ki so umrli v nesreči, so v nedeljo na andraškem pokopališču odkrili spominsko obeležje.
O strmoglavljenju letala kroži med tamkajšnjimi prebivalci več različic te letalske nesreče. Vsem je skupno, da je šlo za ameriško letalo, bombnik B-17 s serijsko številko 41-24405 in z nazivom Dark eyes. Osem članov posadke je v nesreči izgubilo življenje, dva pa je okupator ujel in sta nato vojno preživela v ujetniških taboriščih. Danes lahko Andražani z gotovostjo povedo, za katere letalce je pri tem šlo, njihova imena pa so zapi-sna na spominski tabli. Za to ima kar nekaj zaslug domačin Srečko Rajh, eden tistih zanesenjakov, ki se je odločil strmoglavljenje letala podrobneje raziskati. K temu ga je spodbudilo pripovedovanje njegove mame. »Kot majhnemu dečku mi je velikokrat omenila, kako je
med drugo svetovno vojno buča-lo, ko je po nebu letela velika siva gmota. Ker je bila doma v kotanji, seveda ni mogla točno videti, za kaj gre. Kasneje je izvedela, da je šlo za sestreljeno goreče letalo.«
Spomini še sveži
Povsem natančno, kaj se je dogajalo tega usodnega dopoldneva leta 1944, ni znano. Z gotovostjo lahko Andražani trdijo, da je nad krajem letelo več ameriških letal. Tega, kot je pri raziskovanju ugotovil Rajh, se še danes spominja eden izmed starejših prebivalcev Laz pri Velenju. V času preletavanja ameriških letal je kot majhen deček ležal v travi in jih prešteval. Zadnje od sedmih letal je po njegovem pripovedovanju gorelo in se zaletelo v Goro Oljko. Andra-žan Jože Sitar je dogodek opazoval z dvorišča domače kmetije. Z ostalimi člani družine je trepetal, ko so po zraku leteli različni goreči deli letala. Bali so se namreč, da bi kateri zadel slamnato streho kmetijskega poslopja in tako zanetil požar.
Našli celo mitraljez
Ostanki sestreljenega letala so med domačini burili duhove še kar nekaj let po tragičnem dogodku. Deli letala, ki so popadali po širšem območju Andraža, so bili zanimivi predvsem za otroke. Sestra in brat Ida in Ivan Čremožnik sta po be-
sedah Srečka Rajha naletela celo na mitraljez, ki ga je nato njuna družina oddala kot staro železo. V Podsevčniku naj bi našli rezervoar, iz katerega so nato izčrpali gorivo.
Med ljudmi nenazadnje krožijo tudi govorice, da je eden od padalcev imel v žepu vstopnico za kino v italijanskem Bariju, ki mu žal ni več koristila. Je pa zato Spodnje-
savinjčanom toliko bolj prav prišla aluminijasta pločevina letala, ki so jo nekateri uporabili kar kot gradbeni material.
ŠPELA OŽIR, foto: TT
Vsak dan si moraš postavljati cilje ...
strani 34-35
Sprehod po sledeh očeta atlasov
stran 42
-ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Nasilje je trpela trideset let! Kljub hudi življenjski preizkušnji, ki je niti v sanjah ne privošči nikomur, je iz njene globine naenkrat privrela neznanska želja, da konča nasilje v družini. Njen beg je bil hkrati pot v novo življenje. »Končno sem lahko spet jaz. Uspelo mi je,« nam je povedala žrtev nasilja. Spomini ostajajo boleči, a prihodnost je lepa. Ženskam, žrtvam nasilja, naša sogovornica, ki za javnost ostaja anonimna, sporoča: »Da se. Rešite se iz objema nasilja!«
Mnoge ženske, ki so preživele svojo pot v samostojnost s pomočjo varne hiše, se zelo rade s hvaležnostjo spominjajo časa, ki so ga v njej preživele. Od mnogih tudi v Celju dobivajo razna voščila ob praznikih, nekatere jih tudi obiščejo leta kasneje ali pridejo samo na pogovor. »Takšne stvari dajejo motivacijo za naprej,« so nam povedale svetovalke, ki v Varni hiši Celje nudijo pomoč. Zanimivo je tudi to, da sta se dve ženski, ki sta prav tako bivali v celjski varni hiši, kasneje usposobili tudi za prostovoljki. Zdaj s svetovanjem pomagata ženskam, ki se znajdejo v enaki situaciji, kot sta ju doživeli sami.
Končala je nasilno nočno moro
S pomočjo varne hiše odločen ne klofutam in poniževanju
»Pri dvainšestdesetih letih sem zbežala od doma. Po tridesetih letih zakona sem spoznala, da tako ne morem več živeti,« začne svojo pripoved ženska, ki je občutila vso bolečo razsežnost družinskega nasilja. Udarci, žalitve, poniževanja. Ne le fizično, ampak tudi čustveno trpljenje jo je popolnoma zlomilo. A v tem zlomu je našla moč in pobegnila v varno hišo. Resda je bilo potrebno nekaj časa, da si je postavila življenje nazaj na noge, toda uspelo ji je. Njena zgodba naj bo vir vztrajnosti tudi za vse ostale ženske, ki doma v strahu in tišini še vedno čutijo moč partnerjevih udarcev namesto objemov, da najdejo pot do svoje svobode.
Zveza z možem je imela tudi lepe trenutke, a se je čar skupnega življenja žal izrodil. Mož je bil alkoholik in tudi do otroka nasilen. Strah ženske je bil še večji, saj je bil partner fizično močan. Zoperstaviti se mu tako ni mogla, tudi če bi se pred klofuto poskušala obraniti. Ob pripovedi svoje izkušnje nam zaupa, da jo je sin večkrat prosil, naj zapusti očeta, da bi šla živet drugam. »S prošnjami, z jokom, a tudi z grožnjami in obljubami pa me je partner vedno znova pregovoril, da sem ostala. Otrok je nato zrasel in si ustvaril svojo družino. Takrat sem ostala z možem popolnoma sama,« pojasni. In mora se je nadaljevala. Štiriindvajset ur na dan.
Ko začneš dvomiti vase
Globoko v sebi si očita, da je partnerju vse verjela. Da je lena, da ne zna ravnati z denarjem, da je nesposobna preživeti sama, skratka v njegovih očeh ni znala nič. Zaradi vseh teh njegovih besed je začela dvomiti vase. »Češ da res ne bom mogla preživeti
brez njega, čeprav sem vsa leta delala in uspela sama skrbeti za skupen dom,« pojasni svoje misli, ki so se ji v takratnem času nizale v glavi. In pritiski so se vrstili. Od nje je pričakoval, da bo gospodinja z vedno kuhanim kosilom takrat, ko se od nekod vrne in da bo vse pospravljeno ter gostje postreženi, tako kot želi on.
»Celemu svetu, posebej pa ženskam, ki še doživljajo nasilje, ki ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, ki menijo, da niso vredne drugačnega življenja, ki niso sposobne živeti drugače ... Vsem njim povem: da, treba je nekaj spremeniti in zmožne ste spremeniti. Nihče nima pravice izvajati nasilja ne nad ženskami ne nad otroki, naj bo fizično, psihično ali ekonomsko. Meni je uspelo, tudi vam lahko.«
»Pričakoval je, da bom prostitutka, h kateri bo legel po gledanju pornografskih filmov ...« pove v solzah.
Nato je sledila ločitev. Celo na njegovo željo. Ker je naši sogovornici začelo pešati zdravje, se je zbal, da jo bo moral negovati po operativnem posegu, ki ga je imela, pravi. Ko pa je spoznal, da ne bo nobenih zakonskih uslug več, so se grožnje samo še stopnjevale, čeprav nista več stanovala skupaj. Spet jo je hudo pretepel, nato zalezoval na vsakem koraku in ji grozil. »Ko je bilo tako hudo, da nisem verjela, da bom živa dočakala večer, sem zbežala,« pojasni trenutek, ko ni zmogla več, a hkrati trenutek, ko je pravzaprav premagala strah.
Prehod v rešitev
Poklicala je center za socialno delo, kjer so jo napotili v varno hišo. Prvo noč so za njo - z dogovorom varne hiše - poskrbeli v Kriznem centru Celje, kjer je bilo takrat še dovolj prostora za prenočitev. Spominja se, da je tisti večer končno mirno zaspala. Na varnem. Nato so jo premestili v varno hišo, kjer je ostala in
dobila osebno svetovalko, kar je reden postopek v takšnih situacijah. »Vsaka ženska pride tja kot mala siva miška. Plašna, vdana v svojo nesrečo, prepričana v svojo krivdo, da je do tega prišlo. V varni hiši so me nato svetovalke vodile po poti do vseh pravnih rešitev, ki so potrebne, do počasnega stopanja do samozavesti, do vere vase in svoje vrednosti, do boljše samopodobe. Ničk-oliko ur pogovorov, usmerjanja na primerna predavanja, v izbiro čtiva, terapije pri psi-hoterapevtu, v zagotavljanje finančne varnosti,« razlaga svoj čas, preživet v prostorih, kjer zelo dobro razumejo, kaj pomeni nasilje, ki potisne žensko na rob.
Ponovna svoboda
V varni hiši so ji nudili tudi vso pomoč in nego ob rehabilitaciji po operaciji, ki jo je prestala. Po desetih mesecih bivanja v varni hiši se je - ne glede na to, da bi lahko ostala tam še dlje - odločila, da si bo poiskala stanovanje. In si ga je. Nekdanji partner ji še vedno zaradi policijskega ukrepa prepovedi približevanja ne sme priti blizu, a je kljub temu previdna. Še vedno prihaja v varno hišo na pogovore. Besede svetovalk jo še vedno držijo pokonci, kadar morda pride trenutek, ko misli zaplavajo nazaj v spomine in ko na dan pogleda travma. »Pomembno je to, da živim urejeno. Brez vseh pritiskov! Končno sem lahko jaz. Ukvarjam se s stvarmi, ki me veselijo. Zvečer ležem zadovoljna sama s seboj,« še zaključi. Tokrat z nasmehom.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
Regionalna Varna hiša Celje ima svoje enote v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu. Te varne hiše so namenjene izključno ženskam, žrtvam nasilja, in njihovim otrokom (ne glede na spol).
Stik z varno hišo lahko žrtve vzpostavijo po telefonu
492 - 63 - 57 (Celje)
897 - 66 - 90 (Velenje)
02/ 88 - 29 - 435 (Slovenj Gradec)
34
INTERVJU
Vsak dan si moraš postavlja in jih dosegati, pri tem ni p
»Nove partnerje sprejemamo preudarno, smo dolgoprogaši in dobro premislimo, koga bomo izbrali za svojega partnerja,« pravi Darja Lesjak
Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar je bil v Celju odprt prvi Center Interspar. Le dve leti zatem je bil center z dograditvijo proti Baumaxu prvič razširjen, prava širitev nakupovalnega središča pa se je začela decembra 2004, ko so se lotili 14 mesecev trajajoče in takratnih 10 milijard tolarjev oziroma 44 milijonov evrov vredne naložbe. Prenovljen center je odprl vrata 15. marca 2006 in s približno 34 tisoč kvadratnimi metri površin za obiskovalce se je nakupovalno središče v Celju uvrstilo na prvo mesto v severovzhodni Sloveniji in na tretje mesto v državi. Največ obiskovalcev v center prihaja iz Celja in ožje ter širše regije, prav tako pa tudi iz Zasavja, s Koroške, iz krajev v okolici Maribora in Ptuja ter zadnja leta tudi s sosednje Hrvaške.
Praznovanje 8. rojstnega dne celjskega Ci-tycentra, ki ga zadnja leta kot center menedžer-ka vodi Darja Lesjak, je konec minulega tedna minevalo v znamenju mode. Ker je že čez nekaj dni sledil materinski dan, se je kar samo po sebi ponujalo vprašanje, kako Darji Lesjak, ki je tudi mamica »naše« prvorojenke leta 2009 v celjski porodnišnici (ekipa našega uredništva je porodnišnico letos ob novem letu obiskala že petdesetič, op. p.), uspe usklajevati obveznosti menedžerke z materinskimi. »Je zahtevno, a je tudi izziv in mi je v veliko veselje, da mi to uspeva,« je dejala in dodala, da zato ker ima odlične sodelavce in ker jo tudi doma podpirajo in so veseli njenega uspeha. »Tako mož kot hči živita s centrom in ga poznata, tu pa je še babica, ki velikokrat vskoči in nam res pomaga.«
Ste torej med tistimi, ki pravijo, da ni toliko pomemben čas, ki ga namenimo otrokom, kot je pomembno njegovo kakovostno preživljanje?
Kjer je volja, je vselej tudi pot. Zagotovo ni količina časa tista, ki bi bila merilo. Prava nota je kakovost, to, kako preživljamo čas, ko smo skupaj. Ko sem doma, res skušam biti 120-od-stotno doma.
In kako to izgleda?
Doma me seveda pričakajo gospodinjska dela, sicer pa mi je kulinarika zelo blizu. Rada kuham in to počneva z Vito skupaj. Ko je časa malo več, radi potujemo. Vita je bila prvič na poti z nama že kot 7-mesečna deklica, a smo povsem brez težav prevozili 4 tisoč kilometrov. Otrok čuti, če se imata dva rada in sta povezana, potem mu je vseeno, kje je. Vita raste s tem in je tega vajena.
Bo »čas« še za to, da dobi bratca ali sestrico?
Nikoli se ne ve ... Zaenkrat smo trije, smo ekipa, ki je zadovoljna tako, kot je.
Če še ostaneva pri otrocih; v Citycentru imate zanje dobro urejen igralni poligon. Na Džunglo mislim ...
»V hiši kot celoti nas je približno 600, tako smo v celjskih okvirih res velik delodajalec. Še večja številka bi bila, če bi prištela tudi vse naše zunanje sodelavce in partnerje, ki za nas opravljajo posamezne storitve. V upravi, ki se financira iz skupnega denarja partnerjev, pa nas je vsega skupaj deset. Majhna ekipa, zelo ekonomična, ki pa dela 150-odstotno.«
To je znamenitost Citycentra, kakršno poznajo tudi naši kolegi v Avstriji. Skoraj 70 tisoč otrok jo obišče letno, več kot 650 otroških rojstnih dnevov praznujemo skupaj. Naš center je namenjen družinam in otroci so njihov zelo pomemben del.
Morda tako na nek način »vzgajate« bodoče kupce?
Mislim, da otroci tega ne jemljejo tako. Naša ciljna skupina so družine in prav je, da ne ciljamo le na starše in stare starše. Nakupovanje za otroke načeloma ni zanimivo, razen če se
»Citycenter je ves čas sledil temu, da deluje v lokalnem okolju in želi biti zato z njim povezan. Sodelujemo v različnih dobrodelnih akcijah, ker se nam zdi prav, da ne gledamo stran. Prav tako dobro sodelujemo z vrtci in s šolami, z nekaterimi društvi. Ko je treba pomagati, moramo biti zraven. Pri tem ne ostajamo samo v mestu, saj bomo kmalu pripravili nekaj skupnega tudi z Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah.«
kupuje oblačila ali igrače zanje. Džungla pa jih zagotovo pritegne. Ko odidejo od nas, vsak član družine odnaša s seboj doživljaj.
Citycenter je eno od osrednjih celjskih nakupovalnih središč. Iz leta v leto se lahko pohvali z večjim obiskom in večjimi prihodki. Kako vam to uspeva?
Mislim, da zato ker aktivno upravljamo center. Vse dogodke in prireditve načrtujemo premišljeno, bodoče kupce in obiskovalce nagovarjamo že izven centra. Tudi na smučiščih in v zdraviliščih jim na primer želimo približati center, da nas kasneje obiščejo.
Sva torej spet pri tem, da Citycenter med ljudmi velja za prostor, kjer je prijetno preživeti dan. Naj se namesto na primer na sprehod v park podajo na sprehod po vašem centru?
Mogoče tudi to ... A saj ne gre toliko za sprehod, gre za preživljanje prostega časa. To je pri nas kakovostno ponujeno in občutek domačnosti, ki ga ustvarja naša ekipa, je posledica tega, da ljudem ne ponujamo zgolj prostora. V to, da se pri nas dobro počutijo, vlagamo dušo in srce.
Poglejva številke o letnem obisku in prometu .
V zadnjih dveh letih se naš letni promet giblje okrog sto milijonov evrov, obišče nas pet milijonov obiskovalcev. Teh je zagotovo še več, a jih preštevamo po številu opravljenih nakupov, saj je le to merljiv podatek. Ključ za uspeh je tudi to, da smo del SES Spar European shoping Centers in da lahko centri veliko izkušenj izmenjujemo. Tako izbiramo tiste, ki se pokažejo za uspešne in nam jih ni treba vseh odkrivati samim.
Centri se torej primerjate med seboj. Kaj pa ko se primerjate z lastnimi začetki, v prvih letih niste našteli pet milijonov kupcev, kajne?
Rečeno čez palec smo v zadnjih letih rasli od 20 do 25 odstotkov na leto. Če je bilo leta 2006 v centru 20 trgovin, nas je zdaj 85 partnerjev. Ves čas od sredine 90. let je bilo treba položaj centra graditi. Slovenci 20 let nazaj nakupovalnih središč sploh nismo poznali.
So se pa pri ljudeh verjetno spreminjale nakupovalne navade. Pri čem je to najbolj vidno?
Nakupovalne navade se ves čas spreminjajo. Kako, je seveda spet odvisno od ciljne skupine. Naša so družine in njihove nakupovalne navade so se spremenile tako, da so ljudje zdaj bolj preudarni. Še vedno kupujejo, a pri tem bolj razmislijo. Ni jim vseeno, za kaj zapravijo svoj denar, zanj zahtevajo kakovost. Pri oblikovanju ponudbe upoštevamo njihove želje in potrebe, ki jih nenehno ugotavljamo z raziskavami. Skušamo jim čim bolj slediti in zato smo uspešni.
INTERVJU
35
ti cilje očitka
Koliko temu sledijo ponudniki v centru? Mislim na kakovost, cene in strukturo ponujenih izdelkov oziroma storitev.
Ponudba se je zagotovo spreminjala, to je tudi naša naloga. V zadnjih letih smo spremenili nekaj nakupovalnih konceptov in na novo pridobili 20 do 25 partnerjev. Pred leti je bil naš velik partner Baumax in ko je šel na svoje, smo pridobili nove partnerje. Naj med njimi omenim le Big Beng kot največjega ponudnika hi-fi in gospodinjskih aparatov ter blagovne znamke, ki jih prej v Sloveniji ni bilo, a so bile visoko v anketah naših obiskovalcev. V zadnjem času se nam je pridružil recimo Adidas, saj sta šport in aktivno življenje pri ljudeh vse bolj v ospredju, iz sveta mode pa smo sploh prvi v Slovenijo pripeljali špansko znamko Shana. Tu so še De-sigual, Pepe Jeans in med čisto zadnjimi tudi 1001 dar, ki so ga ljudje res lepo sprejeli.
Kako je bila, tudi glede najemnikov, čisto na začetku postavljena poslovna strategija centra in kako se je glede na to, da je center živ organizem, sčasoma spreminjala?
Ves čas se spreminja v okviru manjših posegov, a sprejemamo tudi strateške odločitve, ki za seboj potegnejo večje preureditve v centru. Tako je recimo prihod drogerista Müllerja zahteval poseg v dveh nadstropjih. A ljudje so si ga v Celju zelo želeli. Pravi koncept je, da si vsak dan znova postavljaš cilje in jih dosegaš, pri tem ni počitka.
Kako na to vplivata konkurenca drugih dveh večjih nakupovalnih središč in širitev diskontnikov v mestu?
Konkurenco spremljamo in je prav, da vemo, kaj se dogaja v naši okolici. V tem smislu diskontniki niso naša prava konkurenca in mislim, da tudi mi zanje nismo, saj ciljajo na druge obiskovalce. Tudi gledano na razmerje v ponudbi. Pri nas je ob živilih močno v ospredje postavljena druga ponudba - šport, tekstil - zato nismo primerljivi. Pri tem diskontniki predstavljajo obogatitev ponudbe na Celjskem.
Koliko najemnikov lokalov se je v tem času zamenjalo?
20 do 25.
So odšli zaradi spreminjajoče strategije centra ali na svojo željo?
Slednjega je bilo zelo malo. V Oviesse so na primer sprejeli generalno odločitev in zapustili Slovenijo, ne le Celje. Drugače sem prepričana, da se naši partnerji dobro počutijo pri nas. Obiskovalci velikokrat mislijo, da se je zamenjal ponudnik, a vendar ta ostaja isti, le da v ospredje postavi drugo blagovno znamko. Vedeti je treba, da imajo vsi produkti določeno življenjsko dobo in da jih ponudniki zamenjujejo, še preden se ta izteče.
Kako deluje sistem oddajanja lokalov v centru? Imate izdelano strategijo vsebinske trgovske ponudbe in vnaprej opredelite, kaj želite imeti v posameznem lokalu?
V upravljanje centra sodi, da pazimo na razmerja med posameznimi dejavnostmi, da je dovolj ponudbe za mlade, za srednjo generacijo in
za najmlajše. Zasičenost, da bi imeli na primer 95 odstotkov ponudbe tekstila, ne bi bila smiselna. Zato nove partnerje sprejemamo preudarno, smo dolgoprogaši in dobro premislimo, koga bomo izbrali za svojega partnerja.
Pazite tudi na prostorsko razporeditev? Kakšna picerija levo in slaščičarna desno ali pa trgovina z opremo za male živali in parfume-rija verjetno ne gredo najbolje skupaj ...
Na to seveda zelo pazimo. Hiša je zasnovana tako, da se obiskovalci v njej čim lažje znajdejo. To pomeni, da so gostinski lokali skupaj, prodajalne za mlade spet skupaj, da sta zaokroženi tudi tehnika in ostala ponudba.
Kako sploh izbirate nove najemnike? Jih iščete med potencialnimi ponudniki ali objavite odprt razpis v medijih? Slišati je mogoče, da je težko »priti« v takšen center?
Novih partnerjev ne iščemo preko razpisov. Gre za vnaprej premišljeno odločitev, koga si želimo. Vesela sem, da smo tako iskani, da lahko sami izbiramo, koga bomo sprejeli. Iščemo zdrave in močne partnerje, saj gre za sodelovanje na dolgi rok. Pazimo tudi na to, da je dovolj domačih ponudnikov. Kolikor je hiša po eni strani velika, vseh, ki bi želeli k nam, vendarle ne moremo sprejeti.
Ob predstavitvi rojstnodnevnega dogajanja v centru ste bili še zelo skrivnostni, a vendar ste napovedali, da lahko obiskovalci kmalu pričakujejo velike novosti, da prihajajo nove uveljavljene blagovne znamke. Že lahko poveste, katere?
Kmalu, a zaenkrat žal še ne. Pogodbe so podpisane, a resnično je to še poslovna skrivnost. Sprememba pa bo v delu centra, ki je ostal še iz starih Sparovih časov, torej iz leta 1995. Ta del hiše želimo prilagoditi zdajšnji podobi in vsebinam centra. Tu nas zdaj čaka domača naloga.
Kmalu? V nekaj tednih ali mesecih?
Aprila.
In še podatki o okvirnih najemninah - kolikšna je razlika med trgovinami in gostinskimi lokali?
Številke so seveda poslovna skrivnost. Dejstvo pa je, da se med seboj razlikujejo glede na pozicijo v hiši, odvisne so od blagovne znamke, od velikosti trgovine oziroma lokala, saj je razlika, če je ta na 50 ali 2.000 kvadratnih metrih, drugače obravnavamo živilce in tekstilce ali tehniko ... Tu so veliki razponi, številke pa so odvisne od dogovora.
Kaj vse je sploh zajeto v najemnino? Kolikšni so še drugi stroški najemnikov?
Razmerja za posameznega partnerja so različna. Vsi ob najemnini plačujejo še obratovalne stroške, v te pa je zajeto vse od elektrike, ogrevanja, čiščenja, varnostne službe do vseh ostalih podpornih služb, ki omogočajo, da center deluje. Dvakrat letno se srečamo s partnerji - pri nas nimamo razmerja najemodajalec in najemnik, temveč partnerstvo - in na teh srečanjih jim predstavimo poslovanje centra in porabo denarja, da ocenijo, ali smo bili dovolj racionalni in ali so zadovoljni z nami.
Kako je z varnostjo v centru? Drži, da mora center zagotavljati varovanje pri vhodu oziroma izhodu v poslopje, medtem ko mora za varnost posameznega lokala poskrbeti njegov najemnik?
Mislim, da je za varnost pri nas dobro poskrbljeno. Kot ostali centri iz naše grupacije imamo kombinacijo tehničnega in fizičnega varovanja, ki zajema tako notranjost kot tudi okolico centra. Sistem pa je postavljen v kombinaciji s posameznimi partnerji, ki imajo varnost znotraj lokalov še posebej urejeno.
Naj spomnim na zadnji odmevni rop, ko so se vlomilci v center zapeljali kar s terenskim vozilom . Koliko vlomov, manjših tatvin in večjih ropov ste imeli v teh osmih letih? Je kakšno leto posebej izstopalo iz povprečja?
Varovanje ves čas posodabljamo, zato tudi večjih nihanj glede varnosti pri nas ni. Dejstvo je, da je zagotavljanje varnosti nekaj, s čimer moraš živeti. Zadnji rop je seveda tudi nas presenetil, kaj podobnega se še ni zgodilo. So pa tako odzivi obiskovalcev kot tudi naših partnerjev dobri, saj se pri nas počutijo varno.
Celje znotraj mreže izstopa ali je primerljivo z ostalimi?
Ostali centri znotraj grupacije imajo podoben sistem, saj imamo skupno dogovorjeno varovanje. Tudi zato ni odstopanj.
»Naš nakupovalni center ponuja obiskovalcem več motivacij, ne le nakupovanje. Smo kraj druženja, mode, kakovostnega preživljanja prostega časa. Otroških igrišč v takšni obliki, kot je naša Džungla, je malo, a otroci se imajo pri nas lepo tudi ob drugih prireditvah, ki jih pripravljamo zanje.«
»Rojstni dnevi so vselej priložnost tudi za to, da se ozremo nazaj. Sama se območja, kjer je zdaj center, spomnim še iz časov, ko sem kot srednješolka obiskovala obrtni sejem. Tu ni bilo ničesar... Lik Savinja in skladovnice lesa na travniku. Potem smo v Celju dobili prve zametke s Sparom in spominjam se, kako so Celjani naklonjeno spremljali gradnjo in kasneje obnovo ter širitev centra med letoma 2004 in 2006. V tem času ni bil center zaprt niti en dan in tudi ko je bilo pri nas veliko gradbišče, nas obiskovalci nikoli niso pustili na cedilu.«
Verjetno ste eni redkih, ki se veselite uvedbe nepremičninskega davka. Imate izračunano, kakšen bo njegov vpliv na poslovanje centra?
Treba je počakati, saj so še vedno odprte polemike tako na državni kot na občinski ravni. Številke bi težko komentirala ... Dejstvo je, da se bo spremenila struktura dajatve. Doslej smo mi plačevali za skupne površine in garažno hišo, za posamezne trgovine in lokale pa naši partnerji sami. To se bo zdaj
spremenilo, zato je težko reči. Menim sicer, da velikih odstopanj ne bo, a treba je počakati. Preveliko neznank je še, da bi si upala napovedovati.
V Celju so nakupovalna središča izpostavljena kot tista, ki so plačevala visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek naj bi bil prijaznejši do vas ...
Treba je počakati ... Dve možnosti sta; da bo pri nas v Celju res nižji znesek, kar bi bilo odlično, a lahko je za druge centre po Sloveniji toliko višji, da se tudi samo za nas razlika ne bo poznala. Mislim, da se bo na ravni države uskladilo in da večjih odstopanj res ni za pričakovati.
Od kod odločitev, da Citycenter podpira tudi dogajanje v mestu? Človek bi pričakoval, da si ljudi želite v centru in ne v središču mesta?
Sodelujemo z vsemi, ki si želijo z nami sodelovati. Citycenter je del Celja in prav je, da smo prisotni tudi v mestu. Decembrsko in pustno sodelovanje ni bilo enkratno, temveč imamo z občino program dogovorjen že za vse leto in tudi za naprej. Junija bomo na primer pripravili z zavodom Celeia skupen koncert v središču mesta v okviru našega glasbenega natečaja Cityband 2014.
Kakšne so najbolj optimalne možnosti sodelovanja z lokalno skupnostjo?
Več jih je, z občino vidim kar precej si-nergij, ko lahko pridobimo oboji. Prav je, da se čuti sodelovanje, in z občino res dobro sodelujemo. Glede tega, da nismo vsak na svojem bregu, smo prejeli kar nekaj pohval in pozitivnih odzivov Celjanov.
Kakšna je vizija razvoja Citycentra?
Načrte imamo velike, prav tako veliko imamo tudi volje. Polet nam dajejo dobri odzivi, to, da so nas ljudje vzeli za svoj center. Ko je vzpostavljeno to sodelovanje, je v takšnem okolju užitek delati. Težko pa je postavljati vizijo v tako vizionarnem podjetju, kot je SES Spar European Shopping Centers. Že začetna vizija je bila zelo smela, da bi lahko tako velik center kot je naš preživel v tako relativno malem mestu, pa vendar smo presegli vsa pričakovanja. Tudi v prihodnje želimo postavljati nove trende v svetu nakupovalnih središč, pripeljati nove, uveljavljene blagovne znamke in programe ter prirejati dogodke, ki bodo postavljali nove mejnike na področju mode in zabave. Naša osnovna vizija pa vseeno ostaja ostati številka ena na Celjskem in v širši regiji.
Sledite torej željam svojih obiskovalcev in se odzivate nanje. Kakšno prihodnost napovedujete nakupovalnim središčem v Sloveniji čez 10, 15 let?
Z nekaj spremembami bodo ostala takšna, kot so zdaj. Glede na to, da si pred 20 leti nismo znali niti predstavljali, da se bodo razvila v to, kar imamo zdaj, si tudi za 15 let naprej ne upam napovedovati. Tudi zato ne, ker je hitrost sprememb zdaj še hitrejša, kot je bila včasih. Zagotovo pa se bo v naslednjih petih letih doživljaj nakupovanja še naprej širil in razvijal.
Gre širitev tega doživljaja v Citycentru torej tudi v smer, da bomo lahko čez nekaj let pri vas šli tudi v bazen ali savno?
Nikoli se ne ve ... Že doslej smo dejavnost širili z različnimi storitvami. V kratkoročnem načrtu tega sicer nimamo, saj je zaenkrat naša prva naloga ureditev starega dela centra. A za naprej resnično ne bi izključevala prav ničesar.
IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA
36
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Brez podpore zlomljeno tudi srce staršev
Prirojena srčna napaka dojenčice zaznamovala družino iz Šmarja pri Jelšah
Vsak starš si ob rojstvu svojega otroka želi, da bi bil zdrav. A žal nekaterim drobnim bitjem težke bolezni ne prizanašajo že takoj ob prihodu na svet. Manca Vražič je danes živahna in nasmejana triletnica, čeprav so prve dni njenega življenja zaznamovale tri zahtevne operacije srca. Njena mlada starša sta bila takrat prikrajšana za številne vesele trenutke, ki so jih zamenjali dvomi in zaskrbljenost. Da bi bil za druge starše in njihove »srčke«, kot Magda imenuje otroke s prirojeno napako srca, boj z boleznijo nekoliko lažji, skuša zbrati njihove zgodbe. Takšne s srečnim koncem, a tudi tiste, ki so se žal morale končati prehitro.
Statistike kažejo, da se s prirojeno srčno napako rodi skoraj vsak stoti otrok. Nekateri lahko živijo nemoteno, drugi potrebujejo zdravljenje. Manca bi morala na operacijo srca že v prvih dneh življenja, vendar so jo zaradi sepse v operacijsko dvorano sprejeli šele v četrtem tednu. Dan po osemurni operaciji so ji začeli odpovedovati organi, zalivala jo je voda, zato je kirurg starša obvestil, da je dodaten operativni poseg neizbežen. »Nisva je prepoznala, ko sva prišla k njej. Šla sva mimo nje in jo iskala. Bila je kot balonček,« se spominjata Magda in Aljoša Vražič. Po drugi operaciji je deklica postopoma okrevala. Hranili so jo s pomočjo sonde, nato je lahko začela jesti s pomočjo staršev. Takrat je bil to zanjo največji napredek. Pet tednov po rojstvu prvorojenke je mlada družinica prvič skupaj odšla domov.
Bolnišnični dnevi
Mančinega bivanja v bolnišnici se starša še danes spominjata z bolečino. Magda je veliko stisko občutila že ob tem, da ni mogla skrbeti za svojo hčer, jo pestovati, negovati, saj so deklico prvi dan po rojstvu odpeljali na zdravljenje v Ljubljano. Ko je le napočil čas, da jo je lahko prvič previla, je bila kot
drugi mladi starši negotova, poleg tega je bila povsem psihično na dnu. Obremenjena je bila z neštetimi vprašanji, kako bo prvorojenka, katere drobno telo je bilo vso v cev-
Magda in Aljoša pravita, da je bilo med nosečnostjo vse v najlepšem redu, toliko težje pa je zanju podoži-vljanje prvih dni po rojstvu dojenčice. »Po porodu so mi jo prinesli dvakrat ali trikrat, češ da sem imela težek porod in naj si odpočijem. Zdelo se mi je super, da mi dajo to možnost. Nato sem videla, da so za tem stale zdravstvene težave. Prihodnje jutro so Manco odpeljali v klinični center. Tam sem jo fotografirala, saj se doma nisem mogla spomniti, kako je videti moja deklica. A tudi s tem nisva želela pretiravati, da nama fotografij morda ne bi bilo treba metati stran,« pravi Magda.
čicah, prenesla posledice srčne okvare in operacij. Takrat ni niti najmanj pričakovala, da jo bo medicinsko osebje karalo, ker ni do potankosti poznala postopka negovanja otrok s srčno napako. Ta je pravzaprav čisto poseben protokol z različnimi koraki,
»Ko zdravstveno osebje opravi nego ali terapijo in da otroku zdravila, se pri tem njegovo delo tudi konča. Moje mnenje je, da bi se ob tem nekdo moral ukvarjati tudi s starši, ki ob težko bolnem otroku potrebujejo oporo,« poudarja Magda Vražič.
»Z boleznijo hčere sva se z možem zelo težko sprijaznila. Bila sva pretresena. To je bil najhujši trenutek v najinem življenju. Od svoje dojenčice sva se že poslovila in ji pustila oditi. Sprva niti nisva vedela, kaj se nama dogaja. Ko je šlo na bolje in smo prišli iz bolnice, je šele vse prišlo za nama,« pravi Magda Vražič, mama deklice s prirojeno srčno napako.
Že v prvih dneh hčerinega življenja so se predstave Magde in Aljoše, kako bo, ko bodo skupaj zaživeli kot družina, porušile. Kot pravita, je bila ta boleča izkušnja tudi preizkus trdnosti njunega odnosa. Drug drugemu sta stala ob strani z podporo in ljubeznijo. Danes so Vražičevi najbolj srečni, ko so skupaj. Kot pravijo, cenijo prav vsak trenutek.
strahu. Starša sta med Man-činim počitkom preverjala, če deklica diha. Nista bila mirna, dokler se nista prepričala, da se njen prsni koš dviga in spušča. Praznovanje prvega rojstnega dne je bilo za oba zelo čustveno, saj sta se sprva bala, da njuni hčerkici ne bo dano upihniti prve svečke. Dan po praznovanju je sledilo vabilo v klinični center. Starša se še živo spominjata devetih ur čakanja na hodniku in trenutka, ko jima je osebje sporočilo, da je operacija uspela. Po ponovni sepsi je Manca lepo napredovala in okrevala. Danes je nasmejana in zelo družabna deklica. Rada prepeva in pleše. Zdravniki pravijo, da bo zaradi prestane bolezni hitreje utrujena in zadihana, vendar ima ogromno energije in je ves čas v gibanju.
Zlomljeno srce staršev
Vsi posegi in morebitni zapleti so izjemno naporni za malčke s prirojeno srčno napako. Magda pa izpostavlja, da pri tem zdravstveni sistem pozablja na starše. Ti se ob pogledu na bolne otroke počutijo nemočno in nevedno. V kliničnem centru so se starši otrok s podobnimi težavami zato karseda pogovarjali in delili izkušnje in informacije, ki so jih pogrešali iz ust medicinskega osebja. »Nihče ni sedel k nam in se z nami pogovoril, čeprav so videli, da smo bili popolnoma strti,« pravita Vražičeva.
Da bi se oborožila z informacijami, sta jih iskala tudi na spletu. Največkrat sta naletela na zgodbe z žalostnim koncem. V dneh, ko je bila drugi dom njune deklice bolnišnica, sta se ob tem počutila še slabše. Prepričana sta, da bi jima bilo lažje, če bi takrat prebrala, kako odraščajo in napredujejo otroci, ki so prestali podobno diagnozo kot njuna hči. Kako igrajo nogomet, hodijo v šolo in zganjajo vragolije ...
Z majhnimi dejanji nad velike ovire
Da bi se starši srčkov, ki se bodo znašli v podobnih situacijah, lažje spopadli z otrokovo diagnozo in prejeli zadostno podporo, razumevanje in informacije, bi rada Magda zbrala zgodbe tistih, ki so na lastni koži občutili tako izkušnjo. Rada bi slišala njihova doživljanja - tako stiske kot to, kar jim je vlivalo moč in jim pomagalo. Ker verjame, da se lahko velike spremembe zgodijo s pomočjo majhnih korakov, želi podrobneje raziskati potrebe staršev, da bi se zanje sčasoma oblikovala ustrezna oblika pomoči. Nenazadnje se številni starši ob takšnih preizkušnjah nehote znajdejo še v kolesju ločitev in psihološkega zdravljenja. Tudi njim bi morda prav zgodbe s srečnim koncem pomagale preživeti najhujše dni življenja.
TINA VENGUST Foto: TV
od umivanja in razkuževanja rok, nošenja rokavic, preo-blačenja v poseben predpasnik do merjenja temperature otroka .
Prva svečka
Tudi prvi dnevi po prihodu iz bolnice so bili polni
Magda Vražič je po poklicu socialna delavka. Ker meni, da je pomoč družinam, ki imajo otroke s prirojeno srčno napako, že leta potisnjena na stranski tir, bi rada to področje raziskala v svoji magistrski nalogi. Izsledke želi izdati v publikaciji, da bodo na voljo družinam z bolnim »srčkom«.
Aljoša je v prvih mesecih po rojstvu hčere skušal ženi biti v čim bolj trdno oporo. Svoje obveznosti sta organizirala tako, da sta se vsak dan vozila v Ljubljano, da bi bila ob Manci. Ker je tudi sam kot delovni terapevt in fizioterapevt zaposlen v zdravstvu, je v službi naletel na posluh in razumevanje. »Težko je bilo biti močan za več članov družine. Danes smo na srečo tudi mi zadovoljni. Zelo sem vesel in še bolj cenim to, kar imamo. Zavedam se tudi, da se ljudje res prevečkrat obremenjujemo za malenkosti in delamo iz muhe slona.«
AKCIJA
37
treUA sezona ■B AKCIJE!
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
Aleksander Savič S-4. A, SŠSMM
ŠOLSKI CENTER CELJE: Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (GSK) in Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠ) I. GIMNAZIJA V CELJU (I. GC) \ ŠOLA CELJE (EŠC)
Lovro Borovnik S-4. B, SŠSMM
Ana Ravnjak M-4. D, SŠSMM
Robert Weiss M-4. D, SŠSMM
Taja Polanc M-4. E, SŠSMM
Glasujte za svojega kandidata!
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarja se je začel izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi.
Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Februarja smo torej objavljali prvi krog kandidatov in prva dva finalista sta že znana, to sta Monika Oset in Domen Preložnik. Marca je na vrsti drugi in aprila še tretji krog. Vseh šest mesečnih zmagovalcev se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Učitelji lahko pomagajo
Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Tudi letos čaka oba zmagovalca lepa nagrada! Kakšna, naj ostane še skrivnost.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.

UPON
Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta
pod zaporedno številko:
ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek .............
naslov .....................................
kontaktni telefon/e-pošta
--K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
6
Robi Novak M-4. E, SŠSMM
Žan Kos 4. Sa, SPSŠ
Katarina Slapnik 4. F, I. GC
Danijela Burjan 4. A, GSK
Gregor Frim 4. A, GSK
Anja Prosenak 4. B, GSK
Mojca Užmah 4. B, I. GC
Zmagovalca
marčevskega kroga glasovanja bomo objavili
3.
aprila!
Miha Verdnik 4. B, I. GC
Bor Lenarčič 4. F, I. GC
Jan Kunc 4. G, I. GC
Monika Janžovnik 2. A - PTI, EŠC
Jan Kramberger 4. B, GSK
Klavdija Tojnko 4. Č, I. GC
Žan Rozman 2. A - PTI, EŠC
Za marčevski krog glasovanja so kuponi drugačne barve, kot so bili prejšnji mesec!
38
NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT
NAJ famiRANTKA IN NAJ MATURANT
39
28. Matej Sumrak 29. Jelica Petrovič
C Uli L predzadnjega tedna glasovanja kažejo, da pri fantih precej močno vodi Miha Verdnik, ki
ima že 176 glasov, medtem ko jih ima drugi na lestvici
Aleksander Savič 20.
Med dekleti je trenutno prva
Klavdija Tojnko (31 glasov) pred Ajdo Lesjak (24).
Marčevske kupone bomo sprejemali do torka,
1. aprila, do 12. ure.
Prejšnji teden smo zamenjali podpisa pod fotografijama Bora Lenarčiča in Jana Kunca, za kar se jima opravičujemo in ju zato objavljamo še enkrat.
40
REPORTAŽA
Za igrače ni nikoli prepozno
Ne verjamete?
Otroški muzej Hermanov brlog postal bogatejši za stalno razstavo Brlog igrač - Herman Lisjak z njo opozarja tudi na otrokove pravice in dolžnosti
Se še spomnite svoje najljubše igrače, brez katere niste mogli zaspati ali pa vas je vedno spravila v dobro voljo? Kljub temu da ste jo morali zaradi dotrajanosti že zdavnaj zavreči ali ste jo morda velikodušno odstopili mlajšemu vrstniku, se lahko po novem v njeni družbi no-stalgično spominjate svojih brezskrbnih otroških dni. V Otroškem muzeju Hermanov brlog, ki pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje deluje že od leta 1995, so namreč prejšnji četrtek odprli novo stalo razstavo Brlog igrač.
Herman Lisjak, ki domuje v tem edinem slovenskem otroškem muzeju, je tokrat v svojem brlogu razstavil več kot 400 igrač. Predstavlja doma narejene in kupljene igrače, s katerimi so se zabavali otroci na vasi ali v mestu, in igrače ter igre različnih slovenskih pokrajin. Posebni sklopi so namenjeni fantovskim in dekliškim igračam, medvedkom kot eni najbolj prijaznih otroških igračk, lutkam, različnim družabnim igram ter igračam, s katerimi se kratkočasijo otroci v različnih delih sveta.
Najstarejše lutkovno gledališče
V Hermanovem brlogu si je mogoče po novem ogledati pestro bero igrač, narejenih vse od konca 19. stoletja do leta 2013. Med najstarejše razstavljene eksponate sodi marionetno gledališče, s katerim so se na prelomu iz 19. v 20. stoletje igrali predvsem otroci iz premožnejših meščanskih družin. Namizno gledališče je Hermanu Lisjaku podarila vnukinja znanega Celjana Antona Schwaba Irena Trenc Frelih. Schwabovi so si lahko igračo, ki je v začetku 20. stoletja sodila med prestižnejše, privoščili, ker so bili eni premožnejših meščanov v knežjem mestu. Na drugi strani se je večina otrok v tistem času v prvi vrsti igrala z doma izdelanimi igračami, kot so piščali, frače in mlinčki. Prve serijsko izdelane igrače v slovenskem okolju so se pojavile med obema vojnama, ko so se otroci zabavali v družbi lesenih gu-galnih konjičkov, katerih pravo malo zbirko hrani tudi celjski otroški muzej.
Medvedek nastal na račun Roosevelta
Revolucijo v razvoju igrač je naredila izdelava prvega plišastega medvedka, ki je, kljub temu da je danes star že več kot sto let, še vedno ena najbolj univerzalnih igrač. Medvedek je ime dobil po ameriškemu
predsedniku Theodorju Roo-seveltu, kateremu se je med lovom leta 1903 zasmilil eden od majhnih medvedov in ga zato ni ustrelil. Nek novinar je prizor narisal, karikatura pa je bliskovito obkrožila Ameriko. Prav na podlagi te risbe je nato Nemka Margarete Steiff izdelala prve plišaste medvedke, ki se jih je prijelo ime Teddy Bear. Originalni medvedki, ki jih danes prepoznamo po kovinskem gumbku in našitku v levem ušesu, sodijo med
Avtorici nove stalne razstave Brlog igrač sta Broni-ca Gologranc Zakonjšek in Jožica Tarteški. Prostorsko postavitev igrač sta ustvarila Matija Kovač in Mojca Črešnik.
dražje in med deklicami ter dečki enako priljubljene igrače. Že od najzgodnejših začetkov so se namreč igrače delile na deške in dekliške. Tako so se deklice v preteklosti najraje igrale z najrazličnejšimi po-manjšanimi gospodinjskimi pripomočki in s punčkami ter dečki z drobcenimi figurami, med katere sodijo kositrni vo-jački, ki jih je pod svoje okrilje spravil tudi Herman Lisjak.
Mehano mnogim popestril otroštvo
V Brlogu igrač so svoje mesto našle tudi igrače vaše mladosti oziroma vaših otrok. V mislih imamo predvsem tipične igrače, s katerimi so se najmlajši igrali v času bivše Jugoslavije. Trg igrač je dodobra zaznamovala izol-
Ena bolj prepoznavnih igrač, ki praktično ni smela manjkati v nobeni družini, je gumijasta Rdeča kapica.
Ustvarjalke Otroškega muzeja Hermanov brlog, (z leve) direktorica Tanja Roženbergar, Bronica Gologranc Zakonjšek in Jožica Trateški, si prizadevajo poslanstvo muzeja nadgraditi z otrokovimi pravicami in dolžnostmi, na kar opozarjajo različni napisi in točke po vsem brlogu.
Igrače, ki so svoje mesto našle v Brlogu igrač, so ustvarjalci razstave poiskali v zbirkah Muzeja novejše zgodovine Celje, nekatere so prispevali drugi slovenski muzeji oziroma zasebniki.
V Brlogu igrač si je domovanje uredil tudi Herman Lisjak. Pri tem sta mu pomagali avtorici razstave Bronica Gologranc Zakonjšek in Jožica Trateški.
ska tovarna igrač Mehano, ki je nastala leta 1952 pod imenom Mehanotehnika. Tovarna je dobila ime po prvi igrači, ki jo je izdelovala, in sicer sestavljanki. V Meha-nu so v prvi vrsti izdelovali železnice, pisalne stroje, didaktične igrače in najrazličnejša plastična vozila. Jugoslovanski trg je nedvomno zaznamovala tudi tovarna igrač Jugoplastika iz Splita, ki je bila predvsem znana po izdelovanju punčk, plastičnih živali, žog in plišastih igrač. Vrsto teh predmetov je v svojem brlogu shranil tudi Herman Lisjak. Osrednje mesto med njimi vsekakor zavzema gumijasta Rdeča kapica, ki je razveseljevala otroke skoraj v vsaki jugoslovanski družini.
Dobre igrače le še preteklost?
Nekoč so igrače spodbujale kreativnost in pripomogle k razvijanju otroške domišljije. Danes so igrače praviloma narejene tako, da ostane pri ukvarjanju z njimi bolj malo prostora za domišljijo, saj večina igrač sama dirigira način in potek igre, otroci pa jim samo sledijo. Od leta 1984 do 2009 je pod okriljem Skupnosti otroškega varstva Slovenije delovala komisija za oceno igrač, ki je nastala prav na pobudo upokojene celjske ravnateljice vrtca Ane Četkovič Vodovnik. Na podlagi točno določenih kriterijev je komisija prečesa-vala celoten trg igrač in najprimernejšim dodeljevala naziv dobre igrače. Muzej novejše zgodovine Celje hrani 416 tovrstnih igrač, na razstavi jih je na ogled 41.
Ne le pravice, tudi dolžnosti
Z novo stalno razstavo je muzej novejše zgodovine poslanstvo Hermanovega brloga nadgradil in usmeril k otroko-
vim pravicam in dolžnostim ter se na ta način dotaknil aktualnih družbenih tem. Razstavo spremlja 16 tablic, na katerih so na eni strani upodobljeni nekateri eksponati in na drugi zapisane otrokove pravice in obenem tudi dolžnosti, na katere otroci v zadnjih letih vse prevečkrat pozabljajo. Izpostavljene igrače otroke vodijo po razstavi, na kateri tudi spoznavajo pravice in dolžnosti. Za otroke je ena zanimivejših vsekakor pravica do igre, ki jo spremlja tudi dolžnost, in sicer redno pospravljanje igrač. Novost, ki jo je v četrtek v svojem brlogu predstavil Herman Lisjak, je tudi Otroška pisarna, v kateri se otrokom predstavljata humanitarni organizaciji Beli obroč in Unicef. Celotno postavitev dopolnjujeta pester program aktivnosti in Hermanovo gledališče. Torej ni razloga, da se ob sprehodu po Brlogu igrač v vas ne bi prebudil vsaj kanček nostalgije po otroštvu in da vaši otroci ne bi spoznali, da so igrače veliko več kot zgolj predmeti.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
REPORTAŽA
41
Trgovalo se je na veliko, a brez denarja
Več kot tisoč mladih iz šestih držav je poslovanje svojih učnih podjetij minulo sredo predstavilo v dvorani Golovec
Po enoletnem premoru je minulo sredo v celjski dvorani Golovec svojo dejavnost predstavilo 52 učnih podjetij iz Slovenije, Italije, Nemčije, s Hrvaške, iz Romunije in Bolgarije. V Sloveniji deluje v 33 srednjih šolah ekonomske usmeritve približno 150 učnih podjetij, ki med šolskim letom preko Centrale učnih podjetij Slovenije vzpostavljajo medsebojne poslovne odnose, med sabo trgujejo, poravnavajo finančne in davčne obveznosti, se vključujejo v mednarodno mrežo učnih podjetij in se na sejmih tudi srečujejo. Takrat se jim, enako kot minulo sredo, pridružijo tudi mladi iz drugih evropskih držav.
Centrala učnih podjetij Slovenije ima sedež v Ekonomski šoli Celje in za učna podjetja »nadomestno« opravlja delo zunanjih inštitucij, ki so v realnem svetu nujen sestavni del gospodarskega okolja. Tako med šolskim letom nekaj zaposlenih v centrali nadomešča dijakom sodni register, davčni urad, banke, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gospodarsko zbornico in
»Zaenkrat je sejem učnih podjetij namenjen dijakom, razmišljamo pa tudi o tem, kako v časih, ko med mladimi upada zanimanje za poklice ekonomske usmeritve, nanj pritegniti tudi osnovnošolce zaključnih razredov. Največja težava je v tem, da sejem traja le en dan, dvorana Golovec pa v dopoldanskih urah že zaradi sodelujočih dijakov skoraj poka po šivih,« pravi Viljana Bukovec in dodaja, da bi bila možnost za predstavitev dejavnosti učnih podjetij učencem tako žal le v popoldanskih urah.
carino, zanje opravlja poštne in telekomunikacijske storitve ... Torej storitve vseh tistih ustanov, brez katerih podjetja v resničnem življenju ne morejo uspešno poslovati.
Predstavitve ...
Dijaki so se v dvorani Golovec začeli zbirati že ob 8. uri zjutraj, saj so morali najprej urediti razstavne prostore svojih podjetij. Trgovanje med
učnimi podjetji se je začelo ob 10. uri, uro kasneje pa se je mladim na otvoritveni slovesnosti sejma pridružil tudi šolski minister Jernej Pikalo.
Kot je povedala vodja centrale Viljana Brinovec, je sejem tudi priložnost za državno in mednarodno tekmovanje učnih podjetij. Ta so se pomerila v dveh kategorijah, in sicer so ocenjevalci, ki jih dijaki niso poznali, ocenjevali
urejenost razstavnih prostorov in najbolj prepričljivo osebje. Komisijo so najbolj prepričali dijaki Učnega podjetja (UP) Grad priložnosti Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj. Mladi Ptujčani so za svoj slogan izbrali povabilo »Izkoristi vsako priložnost - počuti se grajsko« in vrstnikom ponujali izkušnjo, kako vsaj nekaj dni preživeti brez računalnikov in mobitelov za mogočnimi
grajskimi stenami. Na sejem so se pripravljali od začetka šolskega leta, pri čemer so za lažje razumevanje zastavljenega izziva obiskali predavanje o grajskem življenju v 17. stoletju in v domačem pokrajinskem muzeju iskali podatke o življenju rodbine Herberstein, njenih oblačilih, prehranjevalnih navadah, načinu življenja in zabave ... Vse to jih je tako navdušilo, da so
Glede na to, da sejem učnih podjetij obiščejo tudi dijaki in njihovi mentorji iz drugih držav, je imel pri organizaciji kar precej obveznosti tudi Janez Turnšek, ki v okviru Centrale učnih podjetij Slovenije skrbi za domače in mednarodne sejme. Gostje iz tujine v Celje zaradi dolge poti seveda ne pridejo zgolj za en dan. Zato je takoj po novem letu, ko so na pobudo KBM Lizinga zaprli celjski hotel Štorman, vse gostujoče šole o tem tudi obvestil. Njegovo pošto so očitno spregledali prav pregovorno natančni Nemci, ki so nato ob prihodu v Celje začudeno strmeli v zaklenjena hotelska vrata. »Glede na to, da celjski hoteli niso polno zasedeni, Nemci s tem, kje bodo spali, večjih težav sicer niso imeli,« je povedal Turnšek in dodal, da so gostje veliko težje razumeli, kako lahko nekdo kljub potrditvi rezervacije hotel kar zapre, ob čemer o tem nikogar ne obvesti.
Direktorica UP Kofetarca Ekonomske šole Celje Damjana Kovačič: »Pri nas lahko dobite vse, kar je povezano s kavo. Tudi slaščice, ki prijajo k skodelici kave.«
Vodja prodaje in nabave v UP Swag Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Monika Vrčkovnik (levo): »Po spomladanskih smernicah za opremo stanovanja sprašujete? Najbolj na kratko: manj je več!«
tudi najbolj uspešno prepričali vrstnike, naj opustijo »razvade« 21. stoletja in vsaj za nekaj dni izkusijo »grajskost«.
... poslovna srečanja, trgovanje ...
Dvorano Golovec je napolnilo več kot tisoč mladih, pri čemer so eni na razstavnih prostorih predstavljali ponudbo svojih podjetij, drugi so na tribuni, kjer je bil urejen prostor za konferenčna srečanja, sklepali posle in se dogovarjali o nadaljnjem poslovnem sodelovanju, tretji pa so svojo vlogo odigrali kot obiskovalci sejma, ki so se zanimali za posamezne izdelke in storitve ter med ponujenim izbirali tisto, kar jih je najbolj prepričalo. »Posel gre odlično. Trguje se na veliko,« smo slišali pri večini razstavnih prostorov, kar nenazadnje ni bilo presenečenje, saj je v teh časih velika prednost sejma učnih podjetij ta, da kupcem za izpogajane izdelke ali storitve ni treba odšteti resničnega denarja.
IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA
42
REKREACIJA
Sprehod po sledeh očeta atlasov
Na Ponikvi že četrtič priredili raziskovalni pohod za vedoželjne
Pohodi so lahko mnogo več kot le čas, ki ga namenimo rekreaciji. To dokazujejo na Ponikvi v občini Šentjur, kjer so v spomin na očeta atlasov Blaža Kocena minuli konec tedna pripravili že četrto Kocenovo soboto. Poleg gibanja po neokrnjeni naravi so vodniki udeležencem omogočili nabiranje novih znanj o kulturni in naravni dediščini kraja ter o zapuščini, ki so jo tam pustili znameniti ponkovški možje.
Na pohodu ni manjkalo razgledov na sadovnjake, zorana polja, okoliške cerkve in majhna naselja. Večurno druženje je bilo zanimivo predvsem po zaslugi lokalnih znamenitosti ob krožno zasnovani poti. Pohodniki so od tamkajšnje osnovne šole krenili proti Zagaju, nato so se mimo Mastenovih ribnikov podali proti Hotunju do Kocenove spominske sobe. Ob vrnitvi so se ustavili na železniški postaji, ki je bila ena od osmih postaj ob Južni železnici na progi Dunaj-Ce-lje, zgrajenih leta 1846 na Slovenskem. Postali so v zaščitenem kostanjevem drevoredu, v peskokopu pri Šamec, ki z zrni kremena, odlomki alg in školjk razkriva geološko preteklost kraja. Občudovali so del nekdanje graščine na Poni-
Kocenovi atlasi so izhajali kar v 18 jezikih na treh celinah in skupaj v več kot tristo izdajah ter milijon izvodih. Še vedno izhajajo v štirih državah, na žalost pa ne v Sloveniji. Najbolj priljubljeni so v sosednji Avstriji, kjer so generacije ob njih odraščale celo stoletje in pol.
kvi, vilo Vrtnico, in pohod končali na istem mestu, kjer so krenili na pot.
Najdaljša tradicija na svetu
Ljubiteljem geografije iz vse Slovenije se je pridružilo okoli trideset študentov te znanstvene vede, številni profesorji, dan pa je za rekreacijo in nabiranje novih znanj izkoristilo še približno dvesto osnovnošolcev. Delo Blaža Kocena so bolje spoznali med ogledom njegove rojstne hiše. Rožle Bratec Mrvar, predsednik Društva učiteljev geografije Slovenije (DUGS), Blaža Kocena bolj kot geografa in kartografa opisuje kot didaktika. Kot poudarja, je bil temelj dela tega Pon-kovljana priskrbeti učila, s katerim bi bilo učencem lažje spremljati pouk. Da-
Kocenove sobote so pretekla leta sooblikovala tudi zanimiva predavanja. Prihodnje leto organizatorji načrtujejo znanstveni simpozij, posvečen zgodovini geografije, kjer bi svoje izkušnje podelili tudi študenti zadnjih letnikov geografije z mariborske in ljubljanske fakultete. Kocenove sobote želijo zastaviti kot shajališče sedanjih in bodočih profesorjev geografije ter ljubiteljev pohodništva.
nes ga poznamo predvsem kot avtorja atlasov, ki imajo najdaljšo tradicijo na svetu - izhajajo namreč že več kot 150 let, vse od leta 1861.
Pobrisali prah z zapuščine
Zavedanje dela, ki ga je opravil Kocen, je tudi po zaslugi pohoda, ki ga na Ponikvi ob podpori osnovne šole že tradicionalno organizirata tamkajšnje turistično olepševalno društvo in DUGS, iz leta v leto bolj celovito. V Slovenskem šolskem muzeju je bila o njem pred časom postavljena pregledna razstava, o njegovi zapuščini je izšlo nekaj knjig, pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so izdali posebno monografijo o njegovem prvem atlasu. Med geografi pa ostaja doslej neuresničena želja, da bi pri nas izšel slovenski izvod Kocenovega atlasa.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Upokojena profesorica geografije v ponkovški osnovni šoli Slava Kova-čič je za študij geografije in za potovanja navdušila številne učence. Tudi sama je bila ena tistih, ki so si prizadevali za postavitev spomenika Blažu Kocenu na Ponikvi in poimenovanje tamkajšnje osnovne šole po tem znanstveniku. Kot pravi, je Kocen v domovini danes še vedno premalo znan. Čeprav se po njem v številnih mestih imenujejo tudi ulice, ljudje ne poznajo ozadja njihovih imen.
Ponikva je v zadnjih letih mnogim znana kot rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška, med znamenite rojake pa sodijo še slovničar in leksikograf Mihael Zagajšek, geolog, univerzitetni profesor, poslanec in diplomat Stanko Buser ter kartograf in geograf Blaž Kocen, ki mu je bil posvečen sobotni pohod.
Na ekološki kmetiji Debelak so iz originalnih delov nekdanje Kocenove hiše postavili spominsko sobo Blaža Kocena. Pri postavitvi razstave so potomcem tega vodilnega šolskega geografa v 19. stoletju pomagali v Društvu učiteljev geografije Slovenije.
Rožle Bratec Mrvar (desno) je začel življenje in delo Blaža Kocena preučevati leta 1996, ko je izbiral temo za diplomsko nalogo pri študiju geografije. Kot poudarja, je Kocen s svojim delom spremenil pojem atlasa. Prej so to zbirko zemljevidov, strnjeno v knjigo, uporabljali le profesorji, Kocen pa je razmišljal, kako bi atlas prilagodil, da bi ga lahko uporabljali učenci. Nekaj let po njegovi smrti so atlasi postali obvezna literatura v šolah. Njegove zglede so začeli kopirati tudi nekateri nemški šolski atlasi, ki so takrat imeli daljšo tradicijo. Kocenovi atlasi so zato legenda šolskih atlasov še danes.
Koledarček rekreativnih prireditev
TEK
5.	april
6.	humanitarni tek (hoja) v boju proti debelosti, info: Fundacija Utrip humanitarnosti (031 657 605)
19. april
Drugi velikonočni tek okrog Šmartinskega jezera, info: ŠD Slovenc (041 346 346)
24. april
Nočni tek Celje 2014, info: ŠD Slovenc (041 346 346)
Priporočamo
Mali maraton Mozirja, ki bo v soboto, 14. junija 2014.
Tudi letos bo tek v poznih popoldanskih urah, prireditev bodo ob 17. uri tradicionalno otvorili malčki s tekom na 200 metrov, ob 18. uri bo sledil skupni start za vse tri razpisane teke: mali maraton 21 km, rekreacijski tek 11 km, družinski tek 6 km. Prijave že sprejemajo. Info: www. mm-mozirje.com
Učilnica na prostem? Zakaj pa ne, so dejali osnovnošolci. Vse, kar so se naučili med potjo, so zapisali na delovne liste.
ip HERKUL FITNES	-	FITNES -SKUPINSKA VADBA -	SAVNA -	MASAŽA
Liptovska ul. 27a, Slovenske Konjice 040 55 99 13 fitnes-herkul@siol.net www.fitnes-herkul.si	
PODLISTKA
43
ZGODBE IZ KAMRE
Vojak obišče družino
AUkamra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Vodenje procesa proizvodnje TiO2 konec 70. let
Grafični in tiskarski obrat ob začetku 21. stoletja
140 korakov po Cinkarne Celje (8)
Razvoj po drugi svetovni vojni (nadaljevanje)
zgodovini
Uporabljeni viri: 130 let Cinkarne, 2003, 140 let Cinkarne, 2013
Takoj po drugi svetovni vojni so v cinkarni najbolj poudarjali proizvodnjo surovega cinka in cinkovega prahu. Že v šestdesetih letih je proizvodnja cinka postajala vse manj donosna, zato so leta 1970 ukinili metalurško pridobivanje cinka.
Danes v dokaj sodobnih metalurških obratih proizvajajo titancinkovo pločevino, cinko-vo žico, anode in nekatere cin-kove zlitine za tlačni liv. Pogoji dela so neprimerno boljši kot nekoč. Težko fizično delo je zmanjšano na minimum, zagotovljeni so pogoji za zdravo in varno delo ter skladnost z okoljsko zakonodajo.
Proizvodnja titanovega dioksida (Ti02) od leta 1973
Ob stoletnici ustanovitve je v sodelovanju s podjetjem VVB Lacke und Farben Berlin, ki je poslovalo v tedanji De-
Prihodnjič: Programi proizvodov za kmetijstvo, gradbeništvo ...
mokratični republiki Nemčiji, cinkarna začela proizvajati titanov dioksid (Ti02). Po padcu berlinskega zidu leta 1989 je na osnovi sporazuma z nasledniki partnerske družbe cinkarna postala stoodstotna lastnica tovarne.
Tovarna pigmentnega titanovega dioksida je bila načrtovana in zgrajena po smernicah najboljše razpoložljive tehnike in tehnologije takratnega časa. Že tedaj je imela obrat za nev-tralizacijo kislih odplak, medtem ko so primerljive tovarne kisle odplake popolnoma nepredelane spuščale v velike vodotoke ali v morje. Z uvajanjem sodobnih postopkov in naprav se je krepko znižal delež ročnega dela v proizvodnem procesu.
Povezanost z grafično industrijo in tiskarstvom
Začetek proizvodnje grafičnih materialov sega že v predvojna leta. Proizvodnja je bila zaradi zastarele tehnologije, ki ni mogla zadostiti novim zahtevam tržišča, leta 1965 ustavljena. A že z letom 1966 se je začela intenzivna dejavnost
na področju razvoja in proizvodnje aluminijastih ofsetnih tiskarskih plošč, ki jih je zahteval hiter razvoj grafične industrije v smeri takrat mlajše tehnike ofsetnega tiska.
Vzporedno s proizvodnjo plošč se je razvijala proizvodnja grafičnih preparatov, ki je stekla leta 1969 v obratu organskih barvil. Pomemben je tudi začetek proizvodnje ofsetnih tiskarskih barv, ki so jih po licenci podjetja Hartman začeli izdelovati leta 1971. Sodelovanje s firmo BASF, L+F Wien za področje veziv, ofse-tnih in flexotiskarskih barv se je začelo z letom 1974, najprej z licenčno pogodbo, po letu 1987 pa na osnovi koopera-cijske pogodbe, sklenjene za obdobje petih let. Po preteku pogodbe je cinkarna razvoj in proizvodnjo nadaljevala z lastnim znanjem. V letu 1979 je stekla proizvodnja predslojnih ofsetnih tiskarskih plošč, leta 1982 pa še proizvodnja flexo-in bakrotiskarskih barv.
Razvojno delo na področju grafičnih repromaterialov se je nadaljevalo in bilo usmerjeno v nove materiale z ugodnejšim vplivom na človeka in okolje.
Tako so leta 1988 zgradili obrat Grafičnih preparatov. Leta 1991 je stekla proizvodnja ofsetnih tiskarskih plošč na osnovi nove tehnologije elektrokemijskega zrnanja li-tografskega aluminija.
SREČKO MAČEK
Častniki so imeli pravico prositi za dopust po šestmesečnem neprekinjenem bivanju na bojišču. (www.kamra.si).
Imel bi posestvo (25)
c
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Ivan Krevelj, posestnik v Knezdolu, občina Trbovlje, je padel na italijanskem bojišču 25. septembra 1916. Kot dokazilo za to je dobila žena mrtvaški list, moževo uro, denar in še nekatere predmete.
Premoženje je pripadlo pri zapuščinski razpravi vdovi in hčerki. Pozneje se je vdova Krevelj znova poročila in je v lepo urejenih razmerah živela s svojim drugim zakonskim možem Zupanom. Dne 16. julija 1924 se je pojavil v Trbovljah nenadoma tujec pod
imenom Ivan Krevelj, ki je trdil, da se je vrnil po osmih letih iz italijanskega ujetništva in da je prvi mož Frančiške Zupan. Razumljivo je, da je s svojo navzočnostjo in s svojimi trditvami silno razburil rodbino Krevelj-Zupan.
Nekaj časa se je zadrževal pri sosedih, ko pa ga je mati rajnega Krevlja šla pogledat, je takoj ugotovila, da to ni njen sin. »Pseudo Krevlju« je šlo za to, da bi dobil iz posestva večjo odpravnino, nato bi se bil rad zopet odstranil.
Ni ga prepoznala
Ko ga Krevljeva mati ni hotela spoznati za svojega, se je delal najprej žalostnega, nato pa je začel preklinjati in groziti, češ da bo šel v Laško in da bo tam na sodišču že dobil svojo polovico posestva zopet nazaj. Ko vse to ni nič pomagalo, je zahteval od Frančiške Zupan, da se odreče svojemu možu in se vrne k njemu z grožnjo, da jo bo sicer ustrelil. Celo moža Zupana je spravil v take dvome, da je bil skoraj pripravljen pustiti svoje posestvo. V tej veliki zmešnjavi so poklicali v Trbovlje oba brata padlega Krevlja. Eden brat je bil posestnik in trgo-
vec v Petrovčah. Slutila sta takoj, da imata pred seboj pretkanega sleparja, ki skuša izsiliti iz Zupanovih večjo odpravnino. Preiskati sta ga dala najprej po zdravnikih v Ljubljani.
Bil je nevaren postopač
Ko pa je »pseudo Krevelj« vkljub temu vztrajal pri svojih trditvah, ga je Franc Krevelj zvabil v Petrovče, kjer so v njem spoznali nevarnega postopača Josipa Očka, ki je že imel več drugih grehov na sebi. Bil je takoj aretiran in oddan v preiskovalne zapore v Celje. Očko, ki je soposestnik na
Krabergu v občini Špitalič, je dejanje tudi priznal z zagovorom, da so ga k tem pripravili drugi, zlasti pa neki neznanec, s katerim je hotel deliti izsiljeni denar. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je bil Očko obtožen radi hudodelstva poskušene goljufije ter hudodelstva javnega nasilništva. Obsodili so ga na 10 mesecev težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem in enim postom vsakih 14 dni ter plačilo stroškov kazenskega postopka.
SI_ZAC/0609, Okrožno sodišče Celje, AŠ 99, Vr VIII 671/24
44
AKCIJA
(S)hujšajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
cffy/center
Vse najboljše
TOPFIT I
center za zdravje in rekreacijo
öh®wo tednik NIJZ
Nacionalni inštitut za javno zdravje
ffifffffafe
i
Zdravstveni dom Celje
S pomočjo Novega tednika in Radia Celje bomo spoznanja dvajseterice posredovali našim bralcem in poslušalcem. Tako bodo napredek udeležencev lahko spremljali njihovi sorodniki, prijatelji in znanci, načela zdravega načina hujšanja pa bodo prišla v marsikatero dnevno sobo. Morda bo še kdo krenil po poti naših »hujšarjev«, pa čeprav mimo radijskega etra, časopisnih strani in bliskanja fotografskega aparata. Dobri zgledi namreč vlečejo.
Nataša Šuster iz Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit je povedala, da udeležence akcije v naslednjih dneh čaka testiranje fizične pripravljenosti. Na podlagi rezultatov bodo sodelujoči v akciji razvrščeni v skupine za treninge. Dvakrat tedensko pa se zanje obeta skupinska vadba, ko se bodo lahko med potenjem tudi družili in se spodbujali.
Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je udeležence merila na vse možne načine - v kilogramih, metrih, centimetrih. Skupina »hujšarjev« je skupaj težka skoraj dve toni, njen skupen obseg pasu pa znaša dobrih 23 metrov. Izziva za topljenje kilogramov nam torej ne bo kmalu zmanjkalo.
»Hujšarji« se predstavijo
Moške so prijavile njihove boljše polovice - Ženske trdijo, da bodo tokrat zares storile nekaj zase
20 izbrancev 11. sezone akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je minuli torek naredilo prvi korak k spremembi načina svojega življenja. Vsak od njih ima svojo zgodbo, zakaj so se jim nabrali moteči kilogrami, svoje težave, ki jih prinaša prekomerna telesna teža, in svoje cilje, ki jih želijo doseči. Obljubili so, da bodo pozorno poslušali strokovnjake in pridno migali v fitnesu Top Fita. Ko jih bo premamila skušnjava, bodo moč namesto v hladilniku poiskali v svoji skupini. Naši »hujšarji« namreč ne bi bili Slovenci, če ne bi bili vsaj malce zdravo tekmovalni.
Skupina je pestra. Boj ma- Naši izbranci imajo najrazlič-ščobnim blazinicam je napo- nejše poklice, od profesorice vedalo 16 žensk in 4 moški. športne vzgoje do orodjarja.
Enim je kazalec na tehtnici poskočil, ker radi vihtijo ku-halnico in okušajo pripravljene mojstrovine, drugim je kakšen kilogram preveč pustilo materinstvo ali sedenje za volanom tovornjaka. Eni so ves čas v gibanju in pogrešajo predvsem znanje o zakonitostih prehranjevanja, drugi se težje spravijo v pogon. Prvi so se za odločilni korak odločili sedaj, ko so še mladi in lažje
naredijo spremembo. Drugi v jeseni življenja ugotavljajo, da je sedaj res skrajni čas, da storijo nekaj zase.
»Prijavila me je punca«
Kar nekaj članov in članic so v skupino hujšanja pod strokovnim nadzorom prijavili partnerji, mame in otroci. »To pomeni, da je zaskrbljenost tistih, ki imajo udeležen-
ce akcije radi, velika. Člani pa so izziv sprejeli in se udeležili prvega srečanja. Delo, ki jih čaka, gotovo ne bo enostavno, a začetek je dober. Prepričana sem, da bo iz tedna v teden skupina boljše volje ter bližje cilju izgubiti nekaj kilogramov in ohraniti zdravje ali ga izboljšati,« je povedala prim. Jana Govc Eržen, specialistka družinske medicina v Zdravstveni postaji Vojnik in sodelavka celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je gonilna sila akcije že od samega začetka.
Strokovno in brez čudežev
In kako se bodo člani dvaj-seterice spopadali z izgubljanjem kilogramov? Pri tem se bodo opirali na brezplačne vsebine, ki jim jih bodo podajali strokovnjaki. Tedenske delavnice ne bodo imele prav ničesar skupnega s čudežnimi preparati, pilulami, tinkturami, obliži ali aparati, za katere so ljudje pripravljeni odšteti lepe vsote denarja. Srečanja bodo namreč zasno-
vana tako, da se bodo udeleženci učili, kako spremeniti način svojega življenja. Čeprav so pod težo svojega telesa danes morda nesrečni, bo njihovo počutje ob zadostni motivaciji in volji do učenja ob zaključku akcije boljše.
Pogum velja!
Odgovorna urednica Novega tednika Biserka Po-vše Tašic je »hujšarjem« na srce položila, naj se tako kot prijavljeni v preteklih letih trudijo do konca. Tudi ko bodo zaradi kakšne manjše osebne krize pogledovali proti hladilniku. »Ko bi najraje obupali, si recite, da bi radi živeli bolj zdravo in se bolje počutili v svoji koži in vztrajajte do konca.« Za pogumno odločitev je dvajsete-rici čestitala tudi odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič. Zaželela jim je veliko trdne volje, ki se bo obrestovala na pragu poletja, ko bodo »hujšarji« pod okriljem naše akcije gotovo lažji kar za nekaj kilogramov.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Udeleženci so dobili literaturo CINDI Slovenija, da si bodo lahko do naslednjič prebrali nekaj osnov o zdravem hujšanju. Prav tako pa imajo prvo domačo nalogo. Zmanjšati morajo količino zaužite prehrane, ki vsebuje maščobe. Friteze bodo romale v smeti, prav tako koža z dišečih piščančjih bedrc ali bela maščoba ob slastnem svinjskem zrezku. Da o sladkarijah in sladkanih pijačah niti ne govorimo ...
»Želja, da naredimo nekaj zase, mora dozoreti v glavi vsakega posameznika,« poudarja Jana Govc Eržen. Dodaja, da ima izguba kilogramov močan učinek na naše zdravje. Če izgubimo samo 5 odstotkov svoje telesne teže, se zmanjša možnost, da bi zboleli za srčno ali možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, nekaterimi vrstami raka ali boleznimi sklepov. Minula leta so se skupini pridružili na primer oboleli za sladkorno boleznijo, ki so po hujšanju lahko nehali jemati nekatera zdravila.
INTERVJU
45
»Zadnja leta smo prevzeli kopico novodobnih praznikov. Pogosto je v ozadju zgolj želja prodajalcev, da bi ob tem kaj zaslužili. Jaz sem pristaš tega, da si izkazujemo pozornost in če koga spodbudi prav ta datum in širše zapovedano praznovanje, tudi prav. Bi pa moral imeti vsak človek čut zato, da svoje najdražje razveseljuje z veliko mero hvaležnosti in pozornosti tudi mimo teh datumov,« je dejal.
Najprej je imel kar
^^	^^^ t lili I ^ Družbeno kritičen dobrodušnež je
9 HI I	Ii II	IW z glasbo osmislil svoje življenje
»Življenje je čudovita stvar. Živimo zato, da bi bili srečni. Pomembno je, da cenimo to, kar imamo, da ne hlepipo zgolj po tistem, česar nimamo. To so čisto preproste resnice. Tega se vsi zavedamo, ampak o tem premalo razmišljamo. Jaz pa na koncertih to malce bolj na glas povem. Ne pridigam drugim, ampak povem v prvi osebi, kako ga »biksam« in kako se poberem,« pravi Adi Smolar.
Za vsak poklic velja, da je čudovit, če ga opravljaš z veseljem. Na stolčku skodranega kantavtorja, ki s suhimi in z dolgimi prsti brenka pred množico, bi morda kdo trpel, a Adi Smolar ostaja zvest sebi že 33 let. Ko zapoje, skozi njegovo glasbo spoznamo dobrodušnega in šaljivega moža. Če mu pozorneje prisluhnemo, ugotovimo, da se za tančico humorja skrivajo resna sporočila.
»Zelo sem hvaležen življenju, da me je pripeljalo v poklic glasbenika. Zdaj sem že toliko naredil, da čutim zavest, da sem doprinesel k slovenski zabavni glasbi. Zdi se mi, da sem že doslej osmislil svoje življenje, in to je zelo pomembno. To, da bo za mano nekaj ostalo, me navdaja z velikim zadovoljstvom,« pravi eden najbolj priljubljenih slovenskih kantavtorjev. Razlaga, da bi mirne duše ustvarjal za druge glasbenike, vendar svojo glasbo najraje izvaja sam, saj je tako še bolj prepričljiv. Meni, da mu ob prepevanju lastnih skladb ljudje bolj verjamejo.
Kantavtorji ste sami za vse. Pišete melodije, besedila, sami glasbo tudi izvajate. Držite vse niti v rokah zato, ker se najraje zanašate nase?
Aranžiram tudi, tudi pri »miksu« sem zraven. Ko snemamo skladbe, v glavi slišim, kaj bi rad, da bi potem zvenelo tudi na plošči. In to je včasih težko povedati, sploh če gre za način dela brez not, saj vse delam po posluhu. Zato je zelo pomembno, da vem, kaj želim, in da znam to povedati drugim, tako snemalcu kot drugim glasbenikom. Sam sem za vse, ker imam v mislih svojo »predstavo«. Sem pa dovzeten tudi za kakšne predloge. Doslej sem izdal štirinajst avtorskih plošč in sem že veliko naredil. Držal sem se svoje misli »je treba delat«.
Je pa tudi odgovornost toliko večja, če je človek sam mojster za vse.
Pri meni so vedno bolj pohvale, kritik ni. Saj se šalim. Vsak nastop zahteva veliko napora, zbranosti in seveda je to tudi velika odgovornost. Moji samostojni koncerti trajajo po dve uri in več. Zelo velika umetnost je, da je nastop, ki ga poslušalci spremljajo na odru, lahkoten. Dobiti morajo vtis, da je to vse zelo preprosto, zelo lahko. Ko to dosežeš, si uspel. A brez fenomena možganov ne gre. Ko pojem skladbo, vmes že razmišljam, katera bo naslednja, obenem pa opazujem ljudi in skušam razbrati njihovo razpoloženje. Na podlagi tega se potem odločim, kaj bom izvajal. Programa nikoli ne pripravim vnaprej. Vedno se odločam sproti in spontano. Mislim, da sem tudi zaradi tega tako zelo priljubljen, ker znam presoditi, kaj kdaj povedati, kaj zapeti in na kakšen način. Tako nastane vzdušje, ki ljudi spremlja še dolgo potem, ko odidejo iz dvorane.
Pojete kdaj tudi skladbe, ki niso nastale izpod vašega peresa?
Takšni sta le dve, in sicer skladba Preprosta ljubezen, ki sem jo uglasbil na besedilo Frana Milčinskega Ježka, in pesem Jaz ne grem v šolo. Glasbo za slednjo je napisal Gorazd Če-pin, koroški avtor. Jaz sem napisal besedilo, ki je povsem v mojem stilu, tako da sem skladbo s privoljenjem Čepina uvrstil na ploščo in jo tudi izvajam.
Kdaj je impulz tako močan, da mu posvetite pesem?
Veliko časa prebijem v avtu, ko se vozim na nastope. Na mesec naredim tudi do pet tisoč kilometrov. Takrat sem v nekem posebnem stanju. Spomnim se, da me je za zadnjo pesem Ajajaj, Slovenija med vožnjo prešinilo »opozicija bi rada, rada bi, da pade vlada«. Mislim, da sem takrat poslušal poročila. Torej se vedno nekaj zgodi, ali nekaj slišim, opazim, vidim, preberem in si potem ta delček zapišem. »Vedno sem
tepen, ker sem neprilagojen« je bil sprva tudi samo stavek. Večinoma gre za kakšen vzklik ali kakšen delček refrena, ki potem hitro dobi melodijo. Tu in tam se mi je že zgodilo, da sem dobil navdih za oboje hkrati. Včasih pa mi kot osnova služi samo tematika. Za nastop na prireditvi, ki jo je organiziral Unicef, sem želel zapeti nekaj o otrocih. Zato sem zavestno in načrtno napisal pesem, ki bi ganila ljudi, z vedenjem, kaj bi rad povedal.
Od začetnega navdiha do končnega izdelka je verjetno dolga pot, kajne?
Ko dobim idejo za pesem, jo začnem pisati. Nato jo popravljam. Mnogokrat napišem več kitic, na koncu pa obdržim tiste, ki so se najbolj posrečile. Za pesem Dvajset ljubic sem imel na začetku trideset ali štirideset kitic in prav toliko ljubic.
Vaš zaščitni znak je humor. Ali zaradi njega lažje sprejmemo bistvo vaših skladb, četudi ni smešno?
Zelo rad imam humor, prav tako poante. Vem, kaj bi rad povedal, in okrog tega nato nastane besedilo. Ko sem spremljal poročila in slišal, da je veliko primerov nasilja nad nekdanjimi
partnerji, me je to prizadelo. Tuhtal sem, ali naj naredim pretresljivo ali šaljivo pesem, in sem se odločil za slednjo, da ji bodo ljudje bolj prisluhnili. Tako je nastala skladba Če te ena noče, te pa druga hoče. Pomembno je, da ti ljudje prisluhnejo. Skozi humor se ljudje lepše odzovejo in sporočilo se jih bolj prime. Določene tematike so pa seveda preobčutljive, da bi jih pel na takšen način, saj tam ostane grenkoba.
Humor je torej le orodje, po zaslugi katerega glasba pride bliže ljudem.
Neka študentka je za diplomsko nalogo analizirala moje pesmi in me je prav prijetno presenetila. Razvrščala jih je glede na bivanjsko tematiko, angažirano, kritično ... Razbrala je, da je veseljaških pesmi zelo malo. Čeprav za večino ljudi veljam za veseljaka, je večina mojih pesmi družbeno kritičnih. Ljudje zato skozi prepevanje Bog ne daj, da bi crknu televizor pridejo do vsebine o nevarnosti odtujenosti. Skozi vsa ta leta nastopanja in komuniciranja z ljudmi sem razbral, da je med poslušalci veliko takšnih, ki so res pozorni na sporočilo. Morda sprva ne, sčasoma pa moje pesmi poslušajo do te mere, da razberejo bistvo, ki sem ga želel povedati.
Adi Smolar bo v petek, 28. marca, nastopil v Kulturnem centru Laško ob 60-letnici Radia Celje. Nekaj dni prej, 25. marca, je praznoval 55. rojstni dan. Na dan, ko se je rodil, zadnja leta praznujemo tudi materinski dan. Smolar tega ne obeležuje posebej.
So vaša dela avtobiografska ali ste bolj pre-tanjen opazovalec okolice?
Rekel bi, da oboje. Tematika pesmi se spreminja predvsem glede na mojo starost. Ko sem bil mlajši, sem pel o stvareh, ki zadevajo mlade ljudi. Zdaj ko sem starejši, zapojem bolj prepričljivo tisto, kar zadeva starejše. Nisem se pa nikoli do te mere navezoval na svoje življenje, da bi me karkoli oviralo. Ko sem napisal pesem Daleč je za naju pomlad, sem bil star 32 ali 33 let. Gre za preplet razmišljanja, doživljanja in opazovanja življenja.
A vendar, zapisati svoje vtise najbrž ni dovolj. Je treba seči globlje, vase?
Prav to naredi razliko med skladbo, ki jo poslušaš in pozabiš, in tisto, ki jo slišiš in ostane s tabo. Iskrenost avtorja se mora čutiti. Sam vidim, da ljudje verjamejo, da to, kar zapojem, zapojem z željo, da bi bili boljši drug do drugega, da bi se manj obremenjevali z banalnostmi. Da bi se imeli radi ... Skratka ena dobrodušnost, ki je v meni, se odraža skozi pesmi. Ljudje so hvaležni, ko to dobijo. Drugo pa je obrtniški način dela, kjer pač nekaj narediš, da zapolniš praznine, ki jih zahteva melodija. To pa je kratkega veka.
Kaj je oblikovalo vašo osebnost v dobrodušnega človeka, kot ste se opisali?
Ko razmišljam o svojem otroštvu, se mi zdi, da sem bil že takrat malo drugačen. Bil sem pozoren na stvari, ki se drugim niso zdele pomembne. Bil sem zelo občutljiv in ranljiv. Ker sem bil velikokrat prizadet, sem se morda ravno zaradi tega moral okrepiti. Drugače bi lahko propadel. Mnogokrat sem bil že povsem na dnu, ampak sem šel čez to. Toliko lažje mi je zdaj dajati energijo drugim ljudem in jih pozivati k pozitivni naravnanosti, ker sem sam bil v težkih preizkušnjah. Nič mi ni bilo prihranjeno.
Torej z ljudmi delite spoznanja, do katerih ste prišli skozi lastno bolečino.
Po mojem mnenju primanjkuje modrosti in zaupanja nekomu. Tega so ljudje željni. Jaz se zelo trudim in zelo pazim na to, da poslušalcev ne izneverim. Ljudje so bili že prevečkrat razočarani. Preveč je bilo že ljudi, ki so marsikaj obljubljali, a so se s svojimi dejanji pokazali v drugačni luči, kot so napovedovale njihove besede. Javne osebnosti nosimo precejšnjo mero odgovornosti, da ljudje ohranijo zaupanje v sočloveka, poštenje, dobroto in prijaznost.
Omenili ste modrost. Te je mnogo tudi v vaših literarnih delih.
Tudi tu ne morem iz svoje kože. Moja želja je, da bi otrokom polepšal življenje in da bi jih česa naučil. V ta namen mi dobro služita morski prašiček Pujsa in njen lastnik Andrej Migec. V štirih knjigah, ki so izšle o teh dveh likih, je zbranih veliko peripetij, vedno pa kaj modrega in pametnega ugotovita. V zgodbah so zbrana prijazna sporočilca, ki na lep odziv naletijo tako pri mlajših kot pri starejših bralcih. Za najmlajše sem izdal nekaj slikanic, za malo starejše pa Zgode in prigode Tečka Sitnobe. To je oblika ustvarjanja, ki me zadnje čase zelo veseli. Skozi knjige se da približati ljudem, upam pa, da bom z njimi pridobil tudi kakšnega mladega bralca, ki ga bodo knjige potem spremljale vse življenje. Ljudi namreč pozivam, naj več berejo in naj se ne prepustijo zgolj opazovanju življenja preko računalnika in televizije.
V eni svojih skladb, ki je izšla tudi v knjižni obliki, pravite, da kdor je dober po srcu, lahko tudi z rolico toaletnega papirja naredi veliko dobrega. Vi ogromno dobrega za druge naredite s svojo glasbo, s sodelovanjem na dobrodelnih koncertih.
Res se odzovem, vendar z veliko nejevoljo. Ljudje mislijo, da rad hodim na dobrodelne koncerte. Nikakor ne. Če bi rad hodil na takšne koncerte, bi pomenilo, da me veseli stiska drugih, medtem ko me ta v resnici vedno ujezi in prizadene. Jezen grem na dobrodelni koncert, domov se vračam prav tako jezen. A ne na ljudi, ki so v težavah. Jezen sem na tiste, ki so dolžni kaj narediti, a tega ne naredijo. Z dobrodelnimi koncerti krpamo luknje, ki bi jih moral dokončno zakrpati nekdo drug. Vsa čast organizatorjem, nastopajočim in obiskovalcem. Bi mi pa bilo zelo ljubo, da potreb ne bi bilo toliko.
TINA VENGUST Foto: GrupA
46
BUKVARNA / AKCIJA
Draga Potočnjak: Skrito povelje
V imenu višjih ciljev?
O avtorici:
Draga Potočnjak (1958) je dramska in filmska igralka, dramska pisateljica in gledališka pedagoginja, prejemnica različnih nagrad, med drugim Grumove za dramatiko. Zaposlena je v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.
Ko je junija lani izšla knjiga Skrito povelje, je takoj zbudila številne odzive, tako pozitivne kot negativne. Če so avtorici nekateri očitali omadeževanje osamosvojitve, so drugi izražali prepričanje, da bo Slovenija pravna in demokratična dežela šele, ko bo znala raziskati in ovrednotiti temne plati svoje zgodovine. In sestrelitev helikopterja gazela nad ljubljansko Rožno dolino na uradni prvi dan vojne za Slovenijo je ena od teh temnih in travmatičnih zgodb, ki so bile doslej javnosti neznane.
Avtorica je zgodbo o nesmiselni smrti slovenskega
pilota gazele Antona Mrlaka, sicer svojega svaka, in letalskega tehnika Bojančeta Si-binovskega zapisala kot napeto pripoved, ki je nastala na osnovi triletnega iskanja dokumentov, prič in izjav o tem, kaj se je tistega usodnega 27. junija 1991 zgodilo, zakaj je neoborožena gazela, ki je prevažala kruh, morala pasti in kdo je za to odgovoren. Da naj bi šlo za napako, so mnogi domnevali že tisti dan, ko sta umrla. Toni Mrlak je namreč že nekaj časa tajno sodeloval s teritorialno obrambo in naj bi v kratkem izpeljal prestop helikopterskih posadk in gazel na slovensko stran. Preden
pa mu je to uspelo, je njegov neoboroženi helikopter zadela raketa, ki je priletela s stolpnice v Ljubljani. »Je bil žrtvovan?« se sprašuje avtorica in dokazuje, da je šlo za načrtno dejanje. Posnetki te sestrelitve so namreč obkrožili svet in naj bi v času, ko se je odločala usoda Slovenije, prinesli pomemben psiho-loškomotivacijski preobrat. Povečali naj bi naklonjenost do samostojne Slovenije in zbudili odpor do JLA. Zanimivo, da ti posnetki še vedno igrajo pomembno vlogo v dokumentarcih ob obletnicah osamosvojitve, čeprav bi se po vseh teh letih že lahko kritično in pravilno ovre-
dnotilo takratno dogajanje. Vojna za Slovenijo je namreč trajala le deset dni, ne deset mesecev ali let.
Avtorica je kljub številnim oviram, na katere je naletela pri svojem raziskovanju, ob mukotrpnem odkrivanju resnice na osnovi dokumentov, ki bi morali biti dostopni, razkrila takratne glavne akterje, ki so poveljevali strelcem in ki se kasneje niso bili pripravljeni niti opravičiti, kaj šele družini umrlega pilota priznati pravic, ki so ji pripadale. Tri leta po njegovi smrti so mu sicer v Rožni dolini postavili spomenik z napisom »Pilot Anton Mrlak umrl za samostojno Sloveni-
jo«. A njegova žena Mila je še leta bila boj z birokratskimi mlini za priznanje, da je bil Toni sodelavec teritorialne obrambe, na osnovi česar bi njej in otrokoma pripadala invalidnina. To ji je uspelo šele po devetih letih. Skrito povelje je tako tudi zgodba o tragični usodi Mrlakove družine, o veliki ljubezni Tonija in Mile, ki je bila tako kruto prekinjena. Postavljena v širši kontekst slovenske preteklosti pa odpira vrsto vprašanj o delovanju te države, o spletkah, lažeh in pokvarjenosti tistih, ki so bili takrat med vodilnimi in ki jih na tem političnem prizorišču srečujemo še danes,
in na drugi strani o častnih in pokončnih ljudeh, ki so prispevali k temu, da v Sloveniji v tistem času ni prišlo do krvavega obračuna neslutenih razsežnosti. Prebiranje knjige nas vrne v čas pred dvema desetletjema, ko nismo niti za trenutek podvomili, da bi bilo lahko pri vsem tem kaj narobe. A so očitno posamezniki, tako kot že velikokrat, plačali visoko ceno za domnevno višje cilje ... Kaj je medtem šlo narobe, da smo še vedno sprti, vse bolj revni in z vse bolj črno prihodnostjo, pa je vprašanje, na katerega si lahko skuša odgovoriti vsak sam.
TATJANA CVIRN
radi pišete in fotografirate
zabelezi
ke med vrstniki
Prispevke pričakujemo na elektronski naslov tednik itrit-rc.si
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Za 119 evrov dobrot v Slavkovem vozičku
Slavko Fišer iz Črne na Koroškem je reden bralec Novega tednika in tudi med tistimi, ki vedno izpolni kupon za akcijo Do polnega vozička brez mošnjička.
Čeprav nakupovalnega lističa ni imel pripravljenega, ko smo ga zmotili na delovnem mestu, mu je vseeno uspelo voziček dodobra napolniti. Nekaj sladkih dobrot, kava in za malico pršut, hrenovke ter ostale dobrote, v dodatni minuti še nekaj vložene zelenjave in torta za piko na i - in
se je na računu izpisal znesek 119,03 evra.
Slavka je skrbelo, da ne bomo uspeli nekajkrat preteči trgovine z enega konca na drugega. A brez skrbi. Vse naredimo zato, da je le v vozičku čim več dobrot, je pa res, da se zato v etru včasih sliši tudi globoko dihanje. Tisto, kar je bilo pri Slavku verjetno že v četrtek za kosilo, so bile ribe, ki so kot zadnje pristale v vozičku Novega tednika in Radia Celje ter Planeta Tuš.
Primerno športno opremljeni bomo znova tekli v sredo ob 12.15! In bodite doma oziroma pazite, da se ne bo ponovila zgodba minule srede, ko prve izžrebanke nismo uspeli priklicati ne na stacionarni ne na mobilni telefon. Kar predstavljajte si občutek, ko ti sosedi in prijatelji povedo, da si bil izžreban, a se nisi oglasil. In še namig - oglejte si police Planeta Tuš Celje in si pripravite nakupovalni listič.
SIMONA BRGLEZ, foto: SHERPA
Slavko Fišer iz Črne na Koroškem je bil dobrot v vozičku zelo vesel. V nagradnih igrah Novega tednika in Radia Celje bo še sodeloval.
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Kolesarji na cesti
Dostikrat opazim kakšen manjši članek o kolesarjih in pešcih, vendar se temu posveča veliko premalo pozornosti. Sama sem udeleženka prometa predvsem na kolesu in v avtu. Res je, da po znanih poteh vozimo precej na pamet in nismo pozorni. Veliko je potrebno samodiscipline za volanom in na kolesu. Nekateri kolesarji so objestni ravno tako kot vozniki avtomobilov. Največkrat kolesarji ne vozijo po pravi strani ali vozijo kar počez. Mogoče pa ne vedo, kako voziti, izpita ne rabiš, dovolj je samo kolo in že si lahko na cesti. Potrebno bi bilo tudi za kolo imeti uraden dokument o varni vožnji. V spomladanskem času bi lahko bilo več aktivnosti policistov, ki bi na terenu opozarjali kolesarje na prekrške in objestnost. Kot voznik dobiš takoj kazen, kar tudi za kolesarje ne bi bilo slabo. V občilih bi lahko namenili več prostora obveščanju kolesarjev, kako ravnati v prometu, da si varen
sam in da so varni drugi. Mogoče marsikdo ne ve, da mora voziti v isti smeri kot avti in ne pozna pravil v križiščih. Tudi voziti se ne morejo povsod, če je prepoved, pomeni, da se ne smeš peljati: naprimer okoli Šmartinskega jezera, pa saj tam te ne bo nihče kaznoval, samo pokažeš, da si objesten. In srečno vožnjo.
ZLATA VIDEC, Svetina
Zahvala
Presenečenje za rojstni dan
Stanujem v mali hiški v mali vasici Svetina nad Štorami. Tu sem že skoraj vse svoje življenje, tu sem že marsikaj slabega in kar nekaj dobrega doživela. Seveda je najlepše, če se ti lepe stvari dogajajo tudi pri 86 letih, ki sem jih dopolnila sredi februarja. Da je bil rojstni dan res lep, sta poskrbela dva dobrosrčna in vesela »fanta« iz Kompol. Pripravila sta mi pravo presenečenje. V poznih popoldanskih urah sta mi prišla polepšat večer. Rudi Močnik in Franci Vrečar s harmoniko in z bobni sta mi zaigrala veliko domačih in poskočnih pesmi naših slovenskih ansamblov. Rada bi se jima iz vsega srca iskreno zahvalila, res sta mi pričarala čudovit in nepozaben večer. Želim jima še veliko veselih glasbenih uric, da bi osrečila še veliko src, tako kot
sta moje.
Setveni koledar
27. CE
28. PE od 8. ure cvet
29. SO cvet do 12. ure, od 13. ure korenina
30.	NE list
31.	PO list
1.	TO od 8. ure plod
2.	SR do 8. ure in od 12. ure plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Novo na Ljudski univerzi Celje
Ljudska univerza Celje je odprla nov info center v pritličju stavbe, v kateri se nahaja. V prenovljenih prostorih lahko uporabniki obiščejo CIPS - center za informiranje in poklicno svetovanje, kjer svetujemo brezposelnim, učencem in dijakom glede možnosti zaposlovanja in nadaljnjega šolanja, center medgeneracijskega učenja ter borzo znanja, kjer se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki izmenjujejo različna znanja in informacije. V info centru lahko uporabniki dobijo tudi vse informacije o formalnih in neformalnih oblikah izobraževanja na Ljudski univerzi Celje. V popoldanskih urah pa so tam različna predavanja in delavnice. Prostor je dostopen tudi invalidnim osebam.
Z novimi prostori info centra smo želeli svoje storitve približati uporabnikom in jim ponuditi vse informacije na enem mestu. Prisrčno vabljeni, veseli bomo vašega obiska!
Menjaj znanje, ne sanje!
Promocijsko besedilo
JOŽEFA PLANKO, Svetina
Uspešno prvenstvo
Vodstvo Atletskega kluba Šentjur se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli pri projektu prvega atletskega državnega prvenstva v Šentjurju. Hvala glavnemu sponzorju, podjetju Asfalt Kovač, in NT&RC kot medijskemu sponzorju ter ostalim: Šen-
tjur.net, Pizzerija Osmica, Hotel Žonta, Welness Aspa-ra, Kamnolom Jimmy, Kemo-plast, Akvonij, Meja in tistim, ki niste želeli biti imenovani. Hvala lastnikoma zemljišč Janezu Zdolšku in Mariji Knez ter OŠ Hruševec, ki so omogočili prireditev ter uporabo prostorov skupaj s KK Tajfun. Prav tako ne bi šlo brez javnih del, odra OŠ Ponikva in Cvetličarne Majda ter članov PGD
Šentjur. Hvala Ticu Šentjur in vsem, ki ste sodelovali na tržnici Zdravo mesto. Hvala ostalim medijem za promocijo in Občini Šentjur z županom Markom Diacijem za izvedbeno podporo in častno predse-dnikovanje prireditvi. Čestitke našim atletinjam in atletom za borbenost na progi in doseženo. Ponosni smo na vas!
VLADIMIR ARTNAK, predsednik AK Šentjur
Ce imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Modri telefon
Govorna napaka
Bralkina hči ima fanta, starega dvajset let, ki ima manjšo govorno napako. Zanima jo, ali je mogoča odprava te napake tudi pri odraslih osebah, ali je to mogoče na stroške zdravstvene zavarovalnice in kakšen je postopek.
Mag. Nada Žemva, predsednica Društva logopedov Slovenije, odgovarja:
»Vsak človek, ki ima govorno napako in ga ta v vsakdanjem življenju ovira, mora poiskati in dobiti ustrezno logopedsko
pomoč. Pri majhnih otrocih in mladostnikih so pri iskanju pomoči vključeni otrokovi starši. V Zdravstvenem domu Celje so logopedinje, ki bodo nudile ustrezno pomoč. Zdravstveno storitev predvidoma plača ZZZS. Glede na podatke ne znamo presoditi o vrsti govorne motnje in tudi nimamo podatka, če fantu govorna motnja predstavlja težavo, ki jo želi rešiti. Bistvenega pomena za odpravljanje govornih napak je človekovo sodelovanje pri tem.« Predsednica društva logopedov opozarja na dodatne podatke na spletni strani www.dlog.si.
BRANE JERANKO
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10
-	ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12
-	ZUPUDPP-A) in 5., 13., 18., in 37. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10, 45/11) je župan občine Laško 18. marca 2014 sprejel
S K L E P
z javnim naznanilom
o javni razgrnitvi in javni obravnavi
dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Laško in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja
1.	člen
Župan Občine Laško odreja, da se javno razgrne:
1.	dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Laško, ki ga je izdelalo podjetje RC Planiranje, d. o. o. iz Celja, pod št. projekta 230/06;
2.	okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Laško, ki ga je izdelal IPSUM, d. o. o., iz Domžal s številko 196/09 v januarju 2014;
3.	dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPN na varovana območja, ki ga je izdelal IPSUM, d. o. o., iz Domžal s številko 196/09 v januarju 2014.
2.	člen
Gradivo iz prejšnjega člena bo od 1. aprila 2014 do 5. maja 2014 javno razgrnjeno:
-	v prostorih preddverja Urada župana Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Laško, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 6, 3272 Rimske Toplice,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Zidani Most, Zidani Most 12, 1432 Zidani Most,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Marija Gradec, Marija Gradec 29, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rečica, Huda Jama 1, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Sedraž, Sedraž 26, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Šentrupert, Šentrupert 89, 3271 Šentrupert,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Vrh nad Laškim 9a, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Jurklošter, Jurklošter 19a, 3273 Jurklošter,
-	na spletnih straneh Občine Laško ((http://www.lasko.si).
Druge priloge, ki so bile osnova za izdelavo predloga OPN bodo ves čas javne razgrnitve na vpogled javnosti v preddverju Urada župana Občine Laško.
3.	člen
V	času javne razgrnitve od 1.4.2014 do 5.5.2014 lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPN in okoljsko poročilo podajo svoje pisne pripombe in predloge v knjigo pripomb in pobud vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ali jih posredujejo na Urad za gospodarske javne službe okolje in prostor Občine Laško, ali na elektronski naslov: ob-cina@lasko.si.
4.	člen
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v torek, 15. aprila 2014, ob 16. uri v Kulturnem centru Laško, Trg svobode 6, Laško. Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec o vsebinah OPN in razgrnjenem gradivu podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
5.	člen
Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Laško (http://www.lasko.si), na oglasni deski Občine Laško ter na oglasnih deskah krajevnih skupnosti Laško, Rimske Toplice, Zidani Most, Marija Gradec, Rečica, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Jurklošter, na TV Krpanu, TV Elstik, d. o. o., in v časopisu Novi tednik. Javno naznanilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
0
iavaso popolno
obveščenost
PONEDELJKOVO
LDNE
Opo
.J K
opo
MEDIJSKI SPONZOR NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
VSAK PONEDELJEK od 1 Q-1 5 do 1 1.45
95.1 I 95.9 I 1 00.3 | 90.G MHz www.radltiCElje.CDin
48
BRALCI POROCEVALCI
Luka Vindišar s korepetitorjem in učiteljem
Tina Kramar z učiteljico in korepetitorko
Pihalci uspešni v Beogradu
Učenci Glasbene šole Laško-Radeče so se med 28. februarjem in 10. marcem udeležili mednarodnega tekmovanja pihalcev Davorin Jenko v Beogradu in dosegli vrsto uspehov.
Zlata priznanja so osvojili: trobentačica Daniela Kovač (učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič), klarinetisti Gal Dragar, Gregor Strniša in Luka Vindišar (učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) in saksofonistka Tina Kra-
mar (učiteljica Neva Marn Hafner, kore-petitorka Nina Mole).
Srebrni so bili: trobentača Žiga Kme-tič in Lovro Nograšek (učitelj Boštjan Župevc, korepetitorka Nina Mole) ter saksofonistka Nika Medved (učiteljica Neva Marn Hafner, korepetitorka Nina Mole).
Mladi glasbeniki pa so bili uspešni tudi na 43. državnem tekmovanju Temsig, ki je bilo od 10. do 20. marca v disciplinah
trobila, harmonika, komorne skupine z godali in klavirjem, tolkala, klavirski duo, kitarski duo, tamburica in jazz solo.
Zlato plaketo je prejela trobentačica Daniela Kovač, srebrno pa trobentača Bor Turnšek in Žiga Kmetič. Bronasti so bili trobentač Lovro Nograšek in tolkalista Martin Medvešek in Anže Tratar. Njun učitelj je Dejan Tabor, korepetitorka Mojca Lukmar.
ROSANA JAKŠIČ
Območno srečanje otroških folklornih skupin
V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bilo 5. marca območno srečanje otroških folklornih skupin, ki delujejo v občini Žalec. Na začetku prireditve je organizator in vodja izpostave JSKD Žalec Marko Repnik dejal, da je vesel, da se v občini širi tudi otroška folklorna dejavnost, ki prebuja plesne igre, pesmi, izštevanke, plese, ki se jih tudi odrasli z veseljem spominjamo. Le tako bo slovenski narod vedel, od kod izvirajo njegove korenine.
Na srečanje se je prijavilo pet skupin. Griški veseljaki - OŠ Griže, OFS Ponikva pri Žalcu, OFS Srajčke - KD Gomilsko, Navihančki - OŠ Griže in OFS OŠ Petrovče s podružnično šolo Trje. Mladi folklorniki in folklornice iz OŠ Petrovče so
prikazali splet Vse, kar lazi po tem sveti. Na odru je odplesalo 32 otrok iz osrednje in podružnične OŠ. Pred svojimi starši, dedki, babicami in nenazadnje tudi strokovno komisijo so prikazali igro in štajerske plese. Občinstvo so prepričali s svojo plesno izvedbo, z odrsko postavitvijo, s kostumsko podobo in z urejenostjo. Mladi plesalci se zavedajo svojega poslanstva, z lahkoto osvojijo oder in na njem tudi uživajo, kar vedno znova tudi potrjujejo. Zahvala velja vodstvu šole za spodbude pri ohranjanju folklorne dejavnosti in staršem, frizerki Renati Resnik za urejenost pričesk in fotografu Tomažu Reharju, ki poskrbi, da bodo naši spomini živi še čez nekaj let.
HT
Za večjo varnost v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Dobje se je v torek, 4. februarja, srečal na 7. redni seji, ki je bila terenska. Članom se je pridružil tudi dobjanski župan. SPV si je ogledal več nevarnih mest in sprejel letni načrt dela.
Člani SPV so se sestali v dolini Dobjanskega potoka in si najprej ogledali mesto pri Gostilni pri Olgi, za katerega bodo Direkciji za ceste RS predlagali postavitev talne signalizacije in prehoda za pešce, ki je z vidika varnosti cestnega prometa nujno potreben. Obenem so si ogledali edini hodnik za pešce, ki poteka ob regionalni cesti do Osnovne Šole Dobje in je v izjemno slabem stanju. Ker je to tudi šolska pot, se ga poslužujejo v večini primerov osnovnošolci, ki so še posebej ranljiva skupina v cestnem prometu. Tudi za omenjeni hodnik bodo predlagali direkciji za ceste obnovo in postavitev varovalne ograje.
Naslednja točka ogleda je bil most čez Dobjanski potok, kjer je varovalna ograja na eni strani povsem popustila in ne služi varovanju pred padcem v globino potoka. Na Direkcijo za ceste RS bo nujno treba nasloviti še prošnjo za postavitev dodatne varovalne ograje ob potoku, kjer je struga najgloblja. Morebiten padec z regionalne ceste bi bil zaradi nizke ograje namreč usoden.
SPV si je z županom ogledal še mesto v Lažišah, za katerega je bila podana pobuda za postavitev cestne ovire, t. i. ležečega policista. Sklep SPV je bil, da ovire ni smiselno postaviti, bodo pa v najkrajšem času postavljeni dodatni znaki omejitve hitrosti na 30 km/h, s čimer bodo vozniki opozorjeni na zmanjšanje hitrosti in na dodatno večjo pozornost na cestnem odseku. Po terenskem delu je SPV sprejel še obsežen letni program dela in se zahvalil Izletniku Celje, saj so na šolskih avtobusih šoferji dijakom razdelili odsevne trakove, ki jih je daroval SPV Občine Dobje.
NATALIJA PLEMENITAŠ FUCHS
V pričakovanju sprememb
Celjska območna enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije deluje na območju šestih upravnih enot, in sicer Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah.
Člani sveta OE Celje so na prvi letošnji seji obravnavali poročilo o delu v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo kmetovanje na hudi preizkušnji, poleg tega so se že v preteklem letu pripravljale mnoge spremembe v kmetijski zakonodaji, o čemer je svet OE tudi ves čas aktivno razpravljal in dajal pripombe glede predlogov zakona o nepremičninah, KGZS, gozdov ...
Seje se je udeležil tudi direktor KGZS Branko Ravnik, ki je predstavil glavne prednostne naloge dela v zbornici. Višji koordinator Anton Jagodic je predstavil več modelov plačila neposrednih plačil za obdobje 2015-2020, ko se pričakuje za 4 do 5 milijonov evrov zmanjšanja plačil do leta 2019. Kmetje ugotavljajo, da predvideni modeli ne spodbujajo pridelave hrane na kmetijah, in opozarjajo, da se bo z novim načinom izplačevanja subvencij le še zmanjševala samooskrba. Sprejeta stališča bodo v celjski območni enoti posredovali zbornici v nadaljnjo obravnavo.
MITJA DIMEC
Veterani delali obračun
Pred dnevi se je na Gorenju pri Zrečah na rednem letnem zboru zbralo več kot osemdeset članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice.
Obiskali so jih podžupana Občine Zreče Drago Šešerko in Občine Vitanje Milan Hrovat, podpredsednik ZVVS Jože Kuzman ter predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Zahodna Štajerska Zdenko Terpin. Vsi gostje so se strinjali, da društvo pod vodstvom predsednika Ivana Pavliča dela zelo dobro in da si zasluži vse pohvale. Po rednem delu občnega zbora, kjer so podali poročilo o delu v letu 2013, program aktivnosti za leto 2014 in finančno poročilo, je sledil še najlepši del zbora. Podelili so plakete in priznanja najzaslužnejšim za delo v združenju. Zlato plaketo ZVVS je prejel Ivan Pavlič, srebrni plaketi ZVVS pa sta šli v roke Alojzu Grolegerju in Rajku Šojču. Podeljeni sta bili tudi dve zahvalni listini ob lanski 20. obletnici ustanovitve zveze, in sicer Francu Bez-jaku in Ivanu Pavliču. Na koncu je sledilo druženje članov ob zakuski.
JG
Otroška folklorna skupina OŠ Petrovče
BRALCI POROČEVALCI
49
Ginko z novim vodstvom
Za zdravo zabavo
Društvo AŠ - ŠŠD 4. julij iz Celja pripravlja celo šolsko leto športne aktivnosti v okviru različnih projektov.
Nazadnje je športne dejavnosti za otroke in mladino pripravilo v času zimskih
počitnic z imenom Za zdravo zabavo 2014. Brezplačna vadba je bila v prostorih Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Projekt sta finančno podprla Šolski center Celje in Zveza za šport otrok in mladine Slovenija. Špor-
Poskusni zaposlitveni razgovori
Člani zaposlitvenega kluba Vojnik - Šentjur, ki je eden od šestih tovrstnih klubov v Sloveniji, so se problema brezposelnosti in pomanjkanja priložnosti razgovora s potencialnimi delodajalci lotili na malce drugačen način.
Sami so si organizirali kari-erne zmenke z osmimi delodajalci, ki so prihajali iz vrst tako javnega kot zasebnega sektorja. Na njihovo povabilo na zmenek so se odzvali Osnovna šola Frankolovo, Razvojna agencija Kozjansko, Občina Vojnik, Adecco, d. o.
o., Ave, d. o. o., Društvo za osvoboditev živali, Radio Celje in Upravna enota Šentjur pri Celju.
Projekt Služba me ne išče vodi Zavod Nefiks. Zaposlitveni klub Vojnik - Šentjur vodita Mladinski center Šentjur (RA Kozjansko) in Občina Vojnik.
Omogočili so jim poizku-sne zaposlitvene razgovore, da bodo v prihodnje, ko bo šlo zares, lahko bolje pripravljeni. Mladi so imeli z vsakim delodajalcem možnost 15-minutnega razgovora, v katerem so bili vprašani tisto,
V	četrtek, 13. aprila, smo imeli 9. občni zbor Društva zeliščarjev Ginko Celje. Zbralo se je 34 članov društva. Pregledali smo poročila in obračun društva za leto 2013, hkrati pa že pripravili načrte za letošnje leto.
V	lanskem letu smo sodelovali na stojnici Srednjeveška tržnica na Starem gradu, prireditvah Podeželje v mestu in na srečanju pod Gozdnikom. Organizirali smo tudi tri strokovne ekskurzije, na katerih smo si ogledali: v Irschnu v Avstriji zeliščne vrtove, Ljubljani botanični vrt in Poljčanah permakulturne zasaditve. Kot vsako pomlad smo tudi leta 2013 organizirali nabiranje čemaža na Mrzlici. V
prostorih društva smo organizirali delavnico in predavanje o izdelavi mil.
Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Dobili smo predsednico Karolino Kerec, ki je naša dolgoletna članica in je sodelovala že pri ustanovitvi društva. Prisotnim smo predstavili tudi načrt za marec in april, in sicer: 27. marca bo predavanje Edija Stepišnika na temo Po slovenski Jakobovi poti od Obrežja na meji s Hrvaško do Trsta v Italiji. Po predavanju bo tudi zeliščarijada, kjer si bomo izmenjali sadike in semena. 15. aprila bo delavnica stiskanega cvetja, 24. aprila pa bosta zeliščarijada in izmenjava sadik.
MAJDA VEBER
tnih aktivnosti se je udeležilo veliko učencev in dijakov. Na ta način so preživeli aktivne in prijetne zimske počitnice. Športne aktivnosti pa bodo tudi med poletnimi in jesenskimi počitnicami.
SONJA ČENDAK PAVLIČ
Vstopnice so na prodaj v TIC Laško
\ Jfaš
ui

i
KULTURNI CENTER LAŠKO
kar bi bili vprašani na pravem razgovoru za službo. Potem je sledil del, ko so dobili povratno informacijo o svojem nastopu, svoji prepričljivosti in predloge izboljšav.
Zaposlitveni klubi Služba me ne išče delujejo od lanske jeseni pod okriljem Zavoda Nefiks ob podpori blagovne znamke Orto. V letu 2013 je 16 članov zaposlitvenih klubov dobilo delo. V zaposlitveni klub Vojnik - Šentjur je vključenih deset članov, od tega so že štirje v času treh mesecev dobili svojo priložnost.
LŽ
28. MAREilOJ: 19.30
KONCERT	i
ADIJA SMOL j;
pmocelje
Spoznavali so kemijo
Kako zanimiv je skrivnosten svet kemijske znanosti, so kar dva petka zapored spoznavali učenci Osnovne šole Frana Roša v Celju. V njihovi šoli so bile namreč že tradicionalne kemijske delavnice Kids' Lab Cvetka Epruvetka, katerih pobudnik je največje svetovno kemijsko podjetje BASF.
Cilj delavnic, ki jih v Sloveniji pripravljajo že tretje leto, je s pomočjo enostavnih, zabavnih in varnih kemijskih poskusov na osnovi vode pri mladih spodbuditi zanimanje za naravoslovne znanosti. »Učenci so bili navdušeni nad kemijskimi poskusi in so aktivno sodelovali ves čas izvajanja. Počutili so se kot pravi znanstveniki in so sami osvajali nova znanja. Pred začetkom dela so se zaščitili za varno samostojno izvajanje eksperimentov, na dosegu roke pa so imeli tudi navodila in vse pripomočke ter pomoč mentorjev,« je povedala učiteljica Danica Grabar.
V okviru brezplačnih delavnic se je s presenetljivim svetom kemije spoznalo že več kot 1.300 slovenskih osnovnošolcev, ki bodo lahko svoje navdušenje nad kemijo širili še naprej in v prihodnosti postali čisto pravi znanstveniki.
SNK
Med najboljšimi nemcisti
Na letošnjem srednješolskem državnem tekmovanju iz znanja nemščine sta dijaka Gimnazije Celje - Center Žan Augustinčič in Ana Marija Pušnik v skupini E (tretji letniki, nemščina kot drugi tuji jezik) med 62 tretješol-ci iz vse Slovenije osvojila 3. in 13. mesto. Mentorica obeh tekmovalcev je Marjana Turnšek, prof.
Ob angleščini, nemščini in španščini, ki jih poučujejo kot prve in druge tuje jezike, tako dijakom pri tretjem tujem jeziku ob omenjenih ponujajo še ruščino, italijanščino in francoščino, prihodnje šolsko leto pa bodo nabor dopolnili še s kitajščino. V šoli v tem šolskem letu gostujejo tudi trije tujejezični asistenti: iz ZDA, Nemčije in Španije.
V sodelovanju z II. osnovno šolo Celje, Društvom GCC in s
Žan Augustinčič in Ana Marija Pušnik (Foto: arhiv GCC)
Hišo kulture Celje so pred dnevi ponovno počastili svetovni dan poezije s prireditvijo Tisoč ogledal (Tausend Spiegel), ki so jo pripravili pod častnim pokrovitelj stvom Avstrij skega
kulturnega foruma. Tema zanimivega večera so bile pravljice enega najznamenitejših sodobnih literatov iz sosednje Avstrije Folkeja Tegetthoffa.
GD
Odlični v znanju o podnebnih spremembah
Z državnim tekmovanjem v Kamniku se je končal letošnji Ekokviz za srednje šole na temo podnebnih sprememb. Ekokviz je eden izmed osrednjih projektov programa Ekošola že nekaj let.
V njem je letos sodelovalo rekordno število 222 dijakov iz 42 srednjih šol iz cele Slovenije. V kategoriji srednjega poklicnega izobraževanja je zmagal Aljoša Počuč iz Ekonomske šole Celje.
Tekmovanje je bilo razpisano za srednje poklicno izobraževanje (SPI), srednje in poklic-no-tehnično izobraževanje (SSI in PTI) ter strokovne in splošne gimnazije. Dijaki so najprej tekmovali na šolskih tekmovanjih, trije prvouvrščeni na vsakem nivoju izobraževanja pa so se uvrstili na državno tekmovanje.
DD
50
MLADI ZA MLADE
Sola v naravi
_	■ ■	■	v v
»Ta vas mi je zelo vsec«
Nekako tako so tujci, navajeni velikih, natrpanih mest, opisali knežje mesto, ki jih je očaralo s svojo pristnostjo in majhnostjo. Dijaki iz Španije, Srbije in Italije so se v Celju mudili od 18. do 20. marca na VII. mednarodnem festivalu srednješolskih gledališč v španščini, ki ga je v organizaciji Slovenskega društva učiteljev španščine (SDUŠ) letos, ponovno po šestih letih, gostila I. gimnazija v Celju.
Osem predstav smo lahko videli na odru Gimnazijke, kajuhovci pa smo poskrbeli, da so se gostje pri nas dobro počutili in uspešno predstavili ter da so naši dijaki navezali stike z vrstniki iz drugih držav.
Španščino na I. gimnaziji v Celju poučujejo že približno dvajset let. Sprva kot tretji tuji jezik, pred desetimi leti pa so jo ponudili tudi kot drugi tuji jezik. Kmalu se je pojavilo tudi špansko gledališče, Kreatro, ki je pripravilo že veliko gledaliških predstav, s katerimi so večkrat sodelovali tudi na festivalu. Letošnja predstava se imenuje Ensayo (Vaja).
Poleg gostiteljice so sodelovali: IES Ana Maria Matute in Escuela Agustin Ruiz iz
Košarkarska ekipa ŠC Celje, Gimnazija Lava
Četrti na tekmovanju v koSarki
Ekipa dijakov Gimnazije Lava je na finalnem državnem tekmovanju srednjih šol v košarki v Novem mestu zasedla 4. mesto. Poleg tega je prejela še pokal za »fair play«.
Na prizorišču so nas predstavljale tudi odlične plesalke in najglasnejši navijači, ki so z bučnim športnim navijanjem odlično dopolnili finalne tekme. Prejeli so posebno priznanje za najboljšo publiko. Klemen Požin je bil najboljši strelec (38 točk) na tekmo-
vanju, izbran pa je bil tudi v idealno peterko.
Naši košarkarji so v prvi tekmi izgubili s Srednjo upravno administrativno šolo Ljubljana. V tekmi za tretje mesto so proti Gimnaziji Bežigrad Ljubljana vodili ves čas srečanja vse do zadnjih minut, nato je moralo zaradi petih osebnih napak igro zapustiti nekaj naših ključnih igralcev, tako da jim žal ni uspelo zmagati.
Gimnazijo Lava so zastopali Žiga Sušin, Andraž Zavo-lovšek, Miha Herlah, Marcel Rezar, Matic Valek, Aljaž Ha-bot, Anže Plankl, Jan Poklič,
Šestošolci OŠ Vojnik smo od 10. do 14. marca odšli v zimsko šolo v naravi na Ro-glo.
Ko smo prišli tja, nas je zelo zeblo, ampak vreme je bilo vsak dan bolj sončno. Najprej smo odložili smuči v posebno kočo. V prenočišču Jelka smo se namestili in šli na kosilo. Po počitku smo se trikrat s smučmi spustili po progi Uniorček in se razdelili v skupine. Po večerji smo se
zbrali in učitelji so nam povedali, kako se bomo smučali.
V torek in vse druge dni smo se zbudili ob 7. uri zjutraj in odšli na zajtrk. Potem smo odšli na smučišče za tri ure, vmes pa smo imeli odmor. Po kosilu smo imeli počitek in takoj zatem dve uri smučanja. Sledile so dejavnosti, in sicer: sankanje, ogled filma ali plezanje. Po večerji pa sprostitvene dejavnosti: telovadnica, disko in
dokumentarni film o Afriki. V petek smo imeli dopoldne po urniku, nato pa predstavitev staršem, kaj smo delali ta teden.
Po podelitvi priznanj v Snežni dvorani smo nekateri šli na avtobus, drugi pa s starši domov. Veliko smo se naučili in se imeli lepo, seveda pa je bilo tudi zelo naporno.
MIA MARGUČ, 6. a, OŠ Vojnik
Španije, Mednarodna šola Trst, Karlovačka gimnazija iz Srbije, Srednja šola Slovenska Bistrica, Gimnazija Poljane in Hipercloridria s Filozofske fakultete v Ljubljani, skupaj 80 mladih in 12 mentorjev. Sicer žanrsko raznolike predstave (nekatere so bile avtorske, ena glasbena in ena lutkovna, katere avtor je Ivan Cankar), si je bilo mogoče ogledati 19. in 20. marca.
Festivalsko dogajanje pa je bilo posebno doživetje za tujce, ki so v času festivala bivali pri dijakih I. gimnazije v Celju. Navdušila jih je predvsem urejenost in gostoljubnost »Kajuha« ter utrip mesta.
Na slavnostni otvoritvi, ki se je je udeležil tudi predstavnik španskega veleposlaništva, Jose Antonio Rodriguez, so prisotne pozdravili Nataša Peunik, koordinatorica festivala, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj, in Ana Pavlič, predsednica SDUŠ. Festivala sta se udeležili tudi predavateljici s Filozofske fakultete, dr. Maja Šabec in Gemma Santiago Alonso, ki sta pohvalili kvaliteto predstav.
JERNEJA JELEN in DIANA PODGORŠEK Foto: JAN KOROŠEC, I. gimnazija v Celju
Šest milijonov ladjic za drugačno otroštvo
Ladjice so nas povezale s Srednjo ekonomsko šolo Maribor in z mnogimi v Sloveniji, ki so se odzvali njenemu vabilu. Organizatorji so določili cilj - šest milijonov žrtev holokavsta med drugo svetovno vojno je neosebna številka, zato naj vsako človeško življenje simbolizira papirnata ladjica. Torej šest milijonov ladjic. V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja smo jih izdelali 3.136.
V sredo, 19. marca, smo v Kliniki za zdravljenje faušije v Mariboru doživeli umetniško inštalacijo. Ustvarjalci so poudarili: »Za vsako otroško življenje ladjica. Milijon in pol ladjic. Milijon in pol otrok, ki jim ni bilo dovoljeno odsanjati svojih sanj.« Pred
svetovnim dnevom boja proti rasni diskriminaciji pa so nas ladjice povezale tudi na multimedijski prireditvi ob zaključku projekta v Veliki dvorani SNG Maribor. Priplule so s sporočilom: »Podarjamo vam zgodbe o ljubezni, sočutju, izgubi, žalosti in sreči. Naše zgodbe so svetilniki za naše ladjice, ki bodo odplule na čisto drugi konec sveta.«
Milijon in pol ladjic iz odpadnega papirja namreč predstavlja tudi priložnost za revne indijske otroke. Šola Piali Ashar Alo v Zahodni Bengaliji, ki v imenu nosi Luč upanja, jim bo lahko odprla svoja vrata. Spomin na žrtve smo prepletli s človekoljubnim dejanjem.
NATAŠA SOTLAR
Hano Posinek, Nedim Tuno-vič, Andraž Vorina, Tomaž Zupanc in Klemen Požin. Mentor je bil Srečko Jošt Končni vrstni red: 1. ŠC Novo mesto - SŠETG, 2. SUAŠ Ljubljana, 3. Gimnazija Bežigrad Ljubljana in 4. ŠC Celje - Gimnazija Lava.
Na vse dosežene uspehe na področnem, četrtfinalnem, polfinalnem in finalnem državnem tekmovanju smo v naši šoli zelo ponosni, saj gre za velik uspeh relativno majhne šole v Sloveniji.
PETER KOVAČEVIČ, 3. c ŠC Celje, Gimnazija Lava Foto: ALJAŽ IVIČ
Dijakinje G-2.a z mentorico projekta Dušo Polak v postavljeni inštalaciji (šest milijonov ladjic, inštaliranih v »plinski celici«) na zaključni prireditvi
ŽIVALSKI SVET
51
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Takole se menda valjajo pijanci, zna pokazati Azra.
Zvečer Alenka in Azra sedita objeti na klopci pred hišo in gledata zvezde in luno. Mogoče bi kdo mislil, da sta prismojeni, toda takšna je resnična ljubezen, pravi Alenka.
Z goro dlak se moraš sprijazniti takoj, ko dobiš psa, pravi Alenka Grad Pečnik, ki se še spominja, kako so se doma prve tedne zgražali, če so našli kakšno v jedi. V počitniški hiši ima Azra svoje ležišče, kjer lahko mirno odloži tudi vse dlake ...
Prijazna psička Azra nam je pokazala svojo najljubšo igračo.
»Duša se udejanji na zemlji, ko se zaljubi v psa«
Tako pravi Alenka Grad Pečnik, ki si brez Azre ne zna več predstavljati življenja
V zelenem okolju nad Celjem ima svoj mali raj celjska odvetnica in mediatorka Alenka Grad Pečnik. Pri vhodu naju s fotoreporterjem pričaka psička Azra, zaradi katere raje počakava, da nama vrata na vrt odpre lastnica. Izkaže se sicer, da je psička zelo prijazna, toda človek mora biti vedno previden, ko gre za neznane kosmatince ...
Azra naju prevoha in ko ugo- jo kdaj ljubkovalno pokliče
tovi, da nisva sumljiva, nama kmalu prinese svojo najljubšo igračo, da bi se z njo igrala. Aprila bo stara šele tri leta, zato je igriva in poskočna. »Mica,«
Alenka, ki se je nanjo navezala že prvi trenutek. »To je bila ljubezen na prvi pogled,« se spominja. »Najprej sem zagledala mlajšega sina Blaža, ki je njen
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7,-i9. ure
sob. 7.-t2.ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
pravi lastnik, nato je sledil dolg povodec in na koncu je bila mala kepica.« Sin je psa dolgo želel in vedno so mu govorili, da je to obveznost. Nazadnje je domov pripeljal Azro, ki jo je poimenoval po nekdanji priljubljeni glasbeni zasedbi. Dolgo je iskal prav mešanko med malamutko in nemškim ovčarjem, saj je želel psa s čim bolj prvinskim značajem. »Azra je lepa po mami in pametna po očetu,« jo pohvali Alenka.
Kaj vse zna, nam je kmalu pokazala. Blaž jo je naučil, da na ukaz sede, da taco, počaka ali steče, se povalja po tleh kot pijanec, zalaja in pokaže, kje
spi. Res je pametna in prijazna, že njen pogled pove, da je nekaj posebnega.
Skrivnostni Maks
Alenka je kot otrok imela mačko, ki pa ni bila dolgo pri njih, saj jo je mama oddala na podeželje. Psa ni imela, sicer pa se jih je zelo bala. Verjetno je imela v zgodnjem otroštvu z njimi kakšno slabo izkušnjo, ki je ostala v podzavesti. Ni si upala niti k mami v službo, čeprav bi tam dobila lučko. Takrat je bilo na cestah cel kup potepuških psov.
Zgodba o tem, kako je premagala ta strah, je nenavadna.
Vsako jutro se je pred odhodom v pisarno sprehodila po Srčni poti in se povzpela na Miklav-ški hrib, vmes pa naredila vaje joge in taj čija ter na mostu čez Savinjo čiščenja avre. Nekega dne je navsezgodaj sredi mosta zagledala psa, ki jo je opazoval. S strahom je razmišljala, kaj naj stori. Nato je izginil in se naslednji dan spet pojavil. Približno mesec dni je vsak dan šel z njo po krožni poti, jo gledal, ko je delala vaje, nato pa na Bregu izginil. Nekoč ji je sledil do njenih vhodnih vrat in ko ga je poslala domov, ga naslednji dan ni bilo več na spregled. Nekoč je srečala celo njegovo lastnico skupaj z njim, ime mu je bilo Maks, in menda je bil zelo hud pes ... Alenki pa so srečanja z njim pomagala premagati strah. Nazadnje je ugotovila, zakaj ji je bila podoba psa, ki leži na tleh, tako znana. Ena od ciganskih kart, ki so jih s prijateljicami kdaj polagale, ima upodobljenega točno takšnega psa ...
Po levi
Kadar Alenka nima obravnav na sodišču, vzame spise in Azro in se preseli v hišico nad mestom. Tam psička prosto teka okrog hiše, dlje pa ne
gre in je Alenka lahko brez skrbi ter se v pisarni na prostem prebija med primeri. Tako je za obe lažje, saj ne potrebujeta ne povodca ne vrečk.
V mestu je Azrin jutranji sprehajalec starejši sin Aljaž, ki jo pelje v park, kamor Alenka zaradi drugih psov ne hodi rada. Se pa z Azro odpravi po nakupih, na kavo .
Na vprašanje, ali je psička že imela kakšne zdravstvene težave, se Alenka spomni zgodbe, ob kateri se zdaj smeji, takrat pa ji ni bilo do smeha. Bila je še mladiček, ko ji je pred počitniško hišo nekoč vrgla igračko in ko se je zagnala za njo, je padla in se udarila na nogo. Zacvilila je in to tako presunljivo, da je Alenka mislila, da si je zlomila nogo. Sin jo je po telefonu miril, da to zagotovo ne drži, kljub temu pa je psičko naložila v avto in prijateljica iz Avstralije, ki je bila ravno na obisku, ju je odpeljala k veterinarju. Naenkrat je Alenka opazila, da prijateljica po avstralsko vozi po napačni strani ceste, ne da bi to sploh opazila ... Vse se je srečno končalo, tudi veterinar ni našel nobene poškodbe, le malo je olajšal Alenkino denarnico .
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
52
ZA ZDRAVJE
Ko ne boli, a je stanje nevarno
Kronična bolezen ledvic potrka tiho in vodi v odpoved enega najpomembnejših organov
i
Dializni center v celjski bolnišnici. Dnevno v Celju opravijo do 60 dializ, saj imajo na oddelku 33 priključnih mest oziroma posebnih dializnih aparatov. Ob enem izmed njih vodja Oddelka za bolezni ledvic in dializo v Splošni bolnišnici Celje Andrej Drozg, dr. med.
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Prvi ukrep pri zdravljenju kronične bolezni ledvic je sprememba življenjskega sloga. Ta zajema dieto z omejitvijo soli, redno telesno dejavnost, vzdrževanje idealne telesne teže in življenje brez stresa. Kadar to ne zadošča, so potrebna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Zdravila bolnik potrebuje tudi za zmanjševanje izločanja beljakovin v seču, poleg tega pa je pomembna tudi dieta z zmanjšano količino beljakovin.
V Splošni bolnišnici Celje ne opažajo, da bi bilo okvar ledvic med mlajšimi bolniki v zadnjem obdobju več. Razlog za to pripisujejo temu, da sodobna diagnostika takšne okvare predvidi ali ugotovi že v času nosečnosti ali takoj po porodu, ko stroka skupno nastopi pri odpravi bolezni ali njenem hitrem zdravljenju, kar prepreči kasnejše okvare.
Že v osnovni šoli učijo, da so ledvice eden najpomembnejših organov v telesu, toda ljudje na to pri svojem življenjskem slogu pogosto pozabijo. Obolenj ledvic je več in skoraj vsa na nepravilno delovanje tega parnega organa opozorijo z določenimi simptomi. Akutno vnetje ali krvavitev iz ledvic in ledvični kamni se najavijo z ostrimi bolečinami. Drugače pa je, kadar je na vidiku kronična ledvična bolezen.
Ta bolezen pomeni počasno pešanje delovanja tega očiščevalnega organa, pri čemer je vsako telo hvaležno, če jo odkrijejo pravočasno. »Pomembna sta dva kriterija in dovolj je, da je eden od teh prisoten tri mesece ali več, da lahko govorimo o kronični bolezni ledvic. Prvi kriterij je njihova slabša funkcija, kar vidimo na podlagi analize krvi. Pri tem se upoštevata tudi spol in starost bolnika, v nekaterih predelih sveta celo rasa. Drugi kriterij je povečana prisotnost beljakovin ali krvi v urinu,« razloži Andrej Drozg, dr. med., specialist interne medicine in vodja Oddelka za bolezni ledvic in dializo v Splošni bolnišnici Celje. Ob tem poudari, da se zdravniki ponavadi ne zanesejo samo na en izvid. Zato ob sumu, da delovanje ledvic ni takšno, kot bi moralo biti, takšni analizi krvi in urina pri bolniku opravijo
vsaj dvakrat v obdobju treh mesecev. Kadar vsi rezultati kažejo podobno, nastopi čas, ko se na izvid zapiše: kronična ledvična bolezen.
Bolnik ne zazna simptomov
Ravno odsotnost simptomov v začetnem obdobju je najbolj pereč problem pri tej vrsti bolezni. To namreč pomeni, da človek ugotovi, da ima kronično ledvično bolezen, prepozno. Zato so tako zelo pomembni preventiva in redni pregledi ter ozaveščanje o pojavnosti tega obolenja. Kadar človek čuti bolečino in je ta zaradi ledvičnih kamnov ali vnetja ledvic nevzdržna, sam poišče zdravniško pomoč. Takšna stanja se pogosto kažejo z opozorilnimi znaki, kot so (poleg bolečine) vročina ali sprememba barve seča. Najbolj prestrašeni so ljudje, če zaznajo v urinu kri. Če pa ne zaznajo nobenega simptoma, nadaljujejo svoj nespremenjeni življenjski slog in na delovanje ledvic niso toliko pozorni. Toda samoumevnost, da bo telo brez napak delovalo v nedogled, danes ni več priporočljiva.
Katere so rizične skupine?
Pri nujnosti preventive in ozaveščanja so v ospredju predvsem skupine s povečanim tveganjem za kronično bolezen ledvic. Te skupine
bi morale na pregled oziroma analizo krvi in urina oditi vsaj enkrat letno. Posebej ogroženi so sladkorni bolniki, ljudje z visokim krvnim tlakom in tisti, ki so v preteklosti že imeli težave z ledvicami. Redni pregledi krvi in urina bi morali biti sestavni del življenja tudi tistih, ki imajo ožje sorodnike, ki se zdravijo z dializo ali imajo okvare ledvic. Tudi ljudje, ki so podvrženi boleznim srca
in ožilja, spadajo v tvegano skupino. Enako velja za ljudi, ki imajo raka.
Pregled starih izvidov ...
Pri začetni okvari ledvic, ki kaže na kronično bolezen, je pomembno, da zdravniška ekipa bolniku predstavi nastale razmere in skupaj z njim pogleda, kaj se da narediti, da se bolezen čim bolj omili
in upočasni zlovešče napredovanje. Pri takšni obravnavi bolnika je pomemben učinek na dolgi čas, opozarja Drozg: »Včasih naši rezultati zdravljenja niso vidni takoj. Zakaj? Ker mislimo na daljše časovno obdobje. To so leta ali celo desetletja, saj je naš cilj ohraniti ledvično delovanje in preprečiti, da bi bolnik kasneje moral na dializo zaradi odpovedi ledvic. Ravno v zgodnjem času lahko naredimo veliko.« Zato zdravnike ob zdravljenju zanima tudi, s kakšnimi drugimi boleznimi se bolnik sooča. Vedno pregledajo vse stare analize krvi in urina, tudi ostale izvide pregledov, kot so izvidi ultrazvokov trebušnih organov in srca. S tem dobijo o človeku celovitejšo sliko njegovega zdravstvenega stanja v preteklosti. Če pravilno uravnajo sladkorno bolezen, če bolnik preneha kaditi, lahko delovanje ledvic sicer »vrnejo« v neko normalo, težko pa je vedno pričakovati, da bo delovanje ledvic po odkritju kronične ledvične bolezni enako kot pred njim. S temi dejstvi vsakega bolnika soočijo, saj mora natančno vedeti, kaj ga čaka in kako naj spremeni način življenja, da bo zaustavil razvoj obolenja.
... in seznama predpisanih zdravil
Zdravnike ob pregledu ledvic zanima še, kakšna zdravila nekdo že jemlje. Mnogokrat namreč zdravila za določeno obolenje, ki se
sicer ne nanaša na ledvice, le-te tudi posredno ščitijo. To je dejstvo, ki kaže, kako pomemben organ so ledvice. Omogočajo velik pretok krvi, zato so zelo vpete v delovanje celotnega telesa. Primer: ko se bolnik zdravi zaradi bolezni žil z zdravili, so ta narejena tako, da ščitijo tudi ledvice. Drozg še doda, da mora vsak zdravnik poznati pomen povezanosti vseh organov in se pri zdravljenju ne sme osredo-točati samo na posamezen del telesa. Pri iskanju vzrokov za kronično ledvično bolezen zdravniki bolnike razdelijo tudi v starostne skupine, saj je starost eden ključnih dejavnikov pri nastanku takšnega obolenja. V rizični skupini so predvsem ljudje, starejši od 65 let, ki so pogosto še »žrtve« sladkorne bolezni ali bolezni žil. Pri tej skupini ljudi so ledvice toliko bolj na udaru, kadar pride vzporedno še do infekcijske bolezni. Kolikor so zdravila za druge bolezni po eni strani narejena za zaščito ledvic, pa morajo biti zdravniki pozorni tudi na količino zdravil, ki jih nekdo uživa. Starejši namreč jemljejo več različnih zdravil, zato morajo zdravniki skrbno preučiti, kako zdravila morda negativno vplivajo na ledvice. Vedno bolj pa ugotavljajo, da je najbolj nevarno to, ko ima nekdo več sočasnih bolezni. Takrat se kronična ledvična bolezen še posebej rada pojavi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Ali ste vedeli?
Pod geslom Poskrbite za zdrav nasmeh je bil 21. marca letos svetovni dan ustnega zdravja.
Dejavniki tveganja za zobne in ustne bolezni so pogosto enaki kot dejavniki, ki so vključeni v razvoj splošnih bolezni. Gre za nezdravo prehrano, kajenje, pretirano uživanje alkohola ali slabo ustno higieno. V zobozdravstvenih ambulantah je te dni tako mogoče opaziti brošuro Za odlično ustno zdravje od nosečnosti do zrelih let. V njej so priporočila za zdravo prehranjevanje v različnih življenjskih obdobjih. Način prehranjevanja ima namreč eno od ključnih vlog pri ohranjanju ustnega zdravja in preprečevanja številnih boleznih.
Soočenje z dializo
Močna volja do življenja
Na Celjskem je približno 130 bolnikov, ki morajo prihajati v celjsko bolnišnico na dializo. S preprostimi besedami dializa pomeni čiščenje krvi s pomočjo umetne ledvice. Bolnik mora na dializo trikrat na teden, torej vsak drugi dan. Postopek traja štiri do pet ur, pri nekaterih tudi do osem ur.
Obstaja tudi tako imenovana peritonealna ali trebušna dializa, ki jo lahko bolnik izvaja doma sam po posebnem postopku, ki ga mora opraviti dnevno kar štirikrat. Da lahko izvaja ta postopek, mu kirurgi predhodno skozi trebušno steno operativno vstavijo poseben kateter, skozi katerega bolnik potem vnaša in iztoči raztopino, ki iz telesa odstranjuje odpadne snovi. Soočenje s temi postopki je za bolnike pogosto tudi boleče, predvsem za tiste, pri katerih pride v delovanju ledvic do hitre spremembe. Kadar je bolnik že nekaj let soočen z boleznijo ledvic, ga skozi zdravljenje že pripravijo na možnost, da se bo morda kdaj vendarle srečal tudi z dializo. Redkokdaj se zgodi, da bi kdo dializo odklonil. V zadnjih 20 letih naj bi bila v Celju samo dva takšna primera. »Volja do življenja je v ljudeh močna in ko vidijo, da dializa pomaga, jo sprejmejo,« še zaključi zdravnik Andrej Drozg.
Zvišan tlak neizpodbitno pospeši slabšanje ledvičnega delovanja in prehod v ledvično odpoved. Strokovnjaki priporočajo, da naj bi imel bolnik s kronično ledvično boleznijo krvni tlak pod 130/80 mmHg, tisti, ki s sečem že izločajo beljakovine, pa pod 125/75 mmHg.
Ključno vlogo v pogovorih in pri pripravah posameznikov na zdravljenje zaradi okvare ledvic imajo poleg zdravnikov tudi medicinske sestre. Njim zaupajo tudi vlogo svetovanja in pomoči v stiski. Na sliki ob bolniku medicinska sestra in vodja ambulante za bolezni ledvic Brigita Rabuza (levo) in medicinska sestra Polonca Leban.
Človek, ki ima ledvice obojestransko prizadete, lahko sicer živi, vendar takrat postane dializa nepogrešljiv del njegovega življenja. Možna je tudi presaditev organa. Oseba z eno ledvico, ki še deluje, lahko živi povsem normalno, saj preostala ledvica prevzame vlogo okvarjene. Na splošno velja, da je način življenja povsem normalen, v kolikor ledvice ne delujejo z zmogljivostjo pod 25 odstotkov. Zdravniki kljub temu opozarjajo, da gre v tem primeru za blage spremembe, ki dolgoročno vplivajo na zdravje. Ljudje z manjšim delovanjem ledvic so namreč bolj dovzetni za visok krvni tlak in za nastanek srčno-žilnih bolezni.
NA KOLESIH
53
Na pragu
kolesarske
sezone
Vzdrževanje ni pomembno samo pri avtomobilu - Pred nakupom kolesa razmislimo, za kakšen namen ga bomo uporabljali
Lepo spomladansko vreme je čas, ko se na cestah pojavlja vse več kolesarjev. Kolesarjenje je postalo moderno in praktično, varčno in okolju prijazno. V Ljubljani so izračunali, da opravijo kolesarji že 13 odstotkov celotnega deleža poti, do konca desetletja naj bi jih že 40 odstotkov. V naših krajih ni kolo nič manj priljubljeno, za kolesarje je vse bolj poskrbljeno.
Pomlad je čas, ko lahko na svojem kolesu hitro ugotovimo, da ne deluje več tako, kot si želimo. »Vsako leto je treba kolo vsaj enkrat temeljiteje pre-
gledati in po potrebi opraviti vzdrževalne posege. Najbolj primeren čas za tako imenovani letni servis je ob koncu sezone ali pozimi, ko je gneča v servisu manjša,« svetuje Ivan Šipek iz servisa in prodajalne Kolesar, ki že dolga leta deluje v središču Celja.
Pozorni med vožnjo
Letni servis seveda ne zadostuje. »Med kolesarsko sezono mora biti kolesar pozoren predvsem na delovanje svetlobnih teles, pletenic zavor, obrabljenost zavornih oblog in plaščev,« dodaja Ivan Šipek.
Kolo potrebuje vsaj enkrat na leto temeljit letni servis, treba ga je preverjati tudi pred vsako vožnjo. Ivan (desno) in Sebastjan Šipek, oče in sin, delata v družinskem lokalu Kolesar v središču Celja.
Tlak v zračnicah mora biti pravilen, saj se plašč, ki ni dovolj
rnin^ sms 90 € J
mesec^
govori najceneje.
bigbob.
ko.

enostaven i
t obstoječe i
napolnjen, obrablja hitreje. In kdaj je zračnica dovolj napolnjena? To je odvisno glede na vrsto kolesa, tako ga je na primer v zračnicah cestnega kolesa treba več. Pomembna je tudi pravilna naoljenost delov, kot je na primer veriga kolesa. Z oljenjem seveda ne smemo pretiravati.
Pred vsako daljšo vožnjo s kolesom ga je priporočljivo pregledati, biti pozoren na morebitne poškodbe, obrabo, odvitje vijakov in podobno. To nas obvaruje pred poznejšimi neprijetnimi presenečenji med vožnjo, saj lahko pride celo do padca in poškodb.
Preden se spomladi prvič podamo na cesto, pomislimo seveda tudi na kolesarsko čelado. Zaščitne čelade za kolesarje so obvezne za mlajše od 14 let. Strokovnjaki svetujejo uporabo čelad za vse kolesarje, saj med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč med kolesarji prevladujejo tisti s hudimi poškodbami glave. Kolesarske čelade še posebej svetujejo kolesarjem, starim več kot 65 let.
Kaj vključuje letni servis? Čiščenje in mazanje sprednje in zadnje peste, sredinskega pogona in krmilnega ležaja ter mazanje bovdenov zavor in prestav. Prav tako je treba obe kolesi centrirati, nastaviti menjalnike in zavore, pregledati okvir, svetlobna telesa in pnevmatike, pregledati in namazati verigo ter zamenjati obrabljene dele. Redno vzdrževanje in servisiranje kolesa njegovo življenjsko dobo podaljšata ter zagotavljata med vožnjo kar največji užitek.
Kakšno kolo kupiti?
Pomlad je čas, ko pogosteje pomislimo tako na temeljit pregled kolesa kot tudi na morebiten nakup novega. Ivan Šipek svetuje, da je najugodnejši čas za nakup kolesa praviloma na koncu ali na začetku kolesarske sezone, to je pozno jeseni ali konec zime. Takrat kolesarski trgovci ponujajo kolesa iz pretekle sezone po bistveno nižjih cenah. Treba je povedati, da nekateri veliki trgovci pri različnih »ugodnih« ponudbah ne nudijo zadostne strokovne pomoči in imajo za servisiranje slabše poskrbljeno kot specializirane trgovine.
Pred nakupom kolesa je seveda treba razmisliti, za kakšen namen ga bomo uporabljali. Bo to kolo za popotovanja po cestah, ga potrebujemo za gorsko kolesarjenje, hitrostne dirke, mestno vožnjo ali skupek naštetega? Bomo kolesarili samo po asfaltirani cesti ali tudi po makadamu, gorskih in gozdnih poteh?
Pri rekreativnih kolesarjih, ki kolesarijo približno dvakrat na teden, se najpogosteje pojavi skupek vsega tega. Zato je zanje najprimernejše treking ali gorsko
kolo s sprednjim vzmetenjem in plašči s kombiniranim profilom, za asfaltirano cesto in makadam. Takšno kolo je mogoče kupiti za štiristo evrov in več. Za re-dnejše kolesarje, ki kolesarijo po štirikrat ali večkrat na teden, je že smiseln nakup dveh koles z bolj specifičnim namenom uporabe, to sta polnovzmeteno gorsko kolo in cestna specialka.
Za več denarja boljši izdelek
Če imamo več denarja, ki smo ga pripravljeni tudi odšteti, dobimo zanj lažje kolo, katerega prestave in zavore bolje delujejo, saj so uporabljeni trši materiali in je zagotovljena njihova boljša obdelava. »Takšno kolo bolje teče in deluje tišje, ležaji, verižniki in veriga se počasneje obrabljajo,« omenja Sebastjan Šipek, prav tako prodajalec in serviser v lokalu Kolesar. Za nakup kolesa srednjega ali visokega cenovnega razreda, ki stane od štiristo evrov naprej, so primernejše specializirane trgovine, saj so tam prodajalci običajno bolj usposobljeni in lahko ponudijo ustreznejše ter nasploh boljše nasvete.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Otroci na kolesu? Tisti, ki so stari manj kot šest let, smejo voziti kolo samo na pešpoti ter na območju umirjenega prometa. Brez spremstva starejšega lahko otrok vozi kolo sam, če je star vsaj osem let in ima kolesarsko izkaznico, ter vsak, ki je star več kot 14 let. Vožnja z otroškim
kolesom je dovoljena tudi na površinah, ki so rezervirane za pešce.	„
Foto: arhiv NT (SHERPA)
54
RAZVEDRILO
ANEKDOTE H
Nekdo je vprašal francoskega komediografa, pisatelja in duhoviteža Tristana Bernarda (1866-1947): »Ali mi lahko pojasnite, kaj je kapital in kaj je delo?«
Bernard odgovori: »Posodite mi tisoč frankov - to je kapital.«
»In kaj je delo?«
»Delo je pa tisto, kar boste počeli, da boste dobili denar nazaj.«
Anekdoto je poslala Martina Žužek iz Dobrne
Iskanje službe ... Avtor karikature: Milan Alaševic
Če ste morda pričakovali v Novem tedniku intervju z ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza, ga ne boste dočakali. Prehitro je odstopila.
Spraševali smo vas, katere akcije za bolj zdravo življenje se te dni loteva skupina naših srečnih izžrebancev.
Pravilen odgovor se glasi: (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marija Jakopič, Šmihel 9, Laško.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Radio Celje bo letošnji jubilej slavil z različnimi dogodki, prvi bo jutrišnji koncert Adija Smolarja v Laškem. Katero okroglo obletnico slavi radio?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Naprava
Moški v zrelih let prid v fitnes in se razgleduje ter ugotovi, da vadijo tudi čedna mlada dekleta. Trenerja fitnesa vpraša: »Katero napravo pa naj uporabim, da jih bom čim bolj navdušil?«
Trener ga premeri od nog do glave in reče: »Predlagam bankomat v preddverju!«
Ni več lepo
TV-ekipa je delala anketo pred nekim trgovskim središčem. Vprašajo mimoidočega:
»Ali ste bolje živeli v Titovih časih ali zdaj?«
»V Titovih časih je bilo bolje. Nabavil si salame, kozmetiko, pijačo ...«
»Kaj pa zdaj?«
»Tu kamera, tam kamera .« Poškodba
Sin očetu: »Ata, katera je najhujša poškodba pri šahu?«
»Izpah čeljusti zaradi zehanja.«
Vračilo
Jure: »Vrni mi 50 evrov!«
Franci: »Kdaj si mi jih pa posodil?«
»Zadnjič, ko si bil pijan.«
»Saj sem ti jih že vrnil!«
»Kdaj?«
»Ko si bil totalno pijan!« Imate pošto!
Mož kosi travo, ko privihra skozi vrata njegova blond žena in stopi k poštnemu nabiralniku. Odpre ga, pogleda noter, zaloputne in odvihra. Mož kosi dalje, ko spet privihra žena, stopi k nabiralniku, ga odpre, pogleda in še bolj jezno zaloputne. Mož že skoraj konča s košnjo, ko njegova žena še tretjič privihra k nabiralniku. Spet ga odpre, pogleda in zaloputne še z večjo jezo. Mož jo vpraša, če je kaj narobe. »Seveda je! Ta butasti računalnik mi venomer pošilja sporočilo, da sem prejela pošto!« mu odvrne.
Nesporazum
Ravnatelj in tajnica sta šla skupaj na službeno kosilo, pri katerem so bili glavna jed polži. Naslednji dan je tajnica razlagala blagajničarki: »Naš ravnatelj res nič ne ve. A veš, da je jedel polže skupaj s hišicami!?«
Medtem ravnatelj razlaga svojemu pomočniku: »Naša tajnica je res vroča. Ves čas kosila me je gledala globoko v oči, me brcala pod mizo in šepetala: Ven ga daj, ven ga daj!«
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 1. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	3	2	1					7
	6	8	5					3
			7					9
	7				8	3		
1	8	3						
5					2	8	9	
				6			7	
				5				
3	1	4					2	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Hvala za dež!
So dnevi, ko ti gre pisanje o smešnih plateh življenja bolje od prstov, a pridejo tudi takšni, ko ne gre in ne gre... Morda bo kaj pomagalo brskanje med starimi zgodbami, sem si tokrat rekla in začudeno ugotovila, da mene in moje bivanje na tem svetu očitno res močno zaznamuje - vreme.
Lani v tem času sem razpredala o tem, kako hudo je, če zima le preveč otepa s svojim belim repom. Snega nam je namreč nasula toliko, da je postal tudi naš hribček na obrobju mesta, kjer nas od službe loči le kakšnih 20 minut peš hoje, skoraj nepremagljiva ovira. Novozapadlega snega je bilo toliko, da so se kot edini omembe vredni mejniki ulice izkazali kupi prej skidanega, klanec na koncu ulice, ki ga sicer zmorem na kolesu celo jaz s praktično nikakršno kon-dicijo, pa prava bob steza... Še toliko bolj kritično je bilo zato, ker se naš klanec na glavno ulico priključi tako, da moraš tudi v vremensko normalnih razmerah praktično po centimetrih kukati, ali je ta z desne strani prazna ali ne. Točka vidljivosti je namreč v tem križišču za moje pojme bolj točka otipljivosti... Ker je bilo občasno treba v službo tudi prezgodaj, da bi lahko računala na prihod kakšnega pluga, mi je preostalo le to, da sem na sovoznikovem sedežu zapirala oči... in čakala, ali se bo zaslišalo buuuum. Na srečo se nikoli ni in naša pandica je z bob steze vselej zdrsnila na glavno ulico v trenutku, ko je bila ta prazna.
Ko je bilo zime koooončno vendarle konec, se moje vremenske težave vseeno še niso končale. Zadnja leta zagrizena vrtnarka in obdelovalka nekaj kvadratnih metrov domačega zelenjavnega vrta sem nekje v času prvomajskih praznikov vendarle presodila, da je zemlja dovolj suha in voljna sprejeti novo življenje. Oborožena s kupom sadik sem se zarila v zemljo in zadnje sadike
RESITEV SUDOKU 93
3	5	7	9	8	1	6	4	2
8	1	4	6	7	2	9	3	5
9	6	2	5	4	3	7	1	8
4	3	1	8	9	6	2	5	7
7	9	8	2	1	5	4	6	3
6	2	5	7	3	4	8	9	1
1	7	9	3	6	8	5	2	4
5	4	6	1	2	7	3	8	9
2	8	3	4	5	9	1	7	6
paradižnika vtaknila v pripravljene sadilne luknje, ko se je nebo spet odprlo. Ni nam sicer nasulo toče, kot leto poprej v enakem času, a dež se spet ni in ni ustavil... Je pa na srečo sledilo dolgo in za moje pojme ravno prav vroče poletje, ko se je termometer pogosto pomaknil krepko nad 30 stopinj Celzija. In sem jeseni ob vku-havanju domače specialitete, paradižnikove »pomakice« po lastnem receptu,, modrovala: »Nad paradižnikom ne maram polivinilaste strehe, zato je sončno poletje - tudi zato, ker sem sadikam privoščila redno zalivanje - kot naročeno.« A sem seveda ostala brez besed, ko se je iz ozadja zaslišalo: »Ja, kaj pa če je zaleglo to, da si paradižnik sadila z dežnikom nad glavo?«
Letos ni bilo veliko snega, marec pa je bil takšen, da sem kar predla od zadovoljstva. Vreme mi je torej več kot naklonjeno. Pa res? Sem se seveda na vrt namesto šele za prvomajske praznike tokrat podala že sredi marca. Seme solate, korenčka in špinače je že v zemlji, z domačih krožnikov pa izginevajo še zadnji ostanki brstičnega ohrovta, pora, radi-ča inmotovilca...Saj ne, da bi na vrtu preživela ure in ure, le tako nemogoče je postavljen, da zemljo na gredah lahko obdelujem le v najbolj nemogočih položajih. Ko sem svoj skoraj v »špago« razkoračen nizek počep s prenašanjem teže med sejanjem z leve na desno nogo opisovala v službi, sem jih slišala, naj grem raje v fitnes. Da so tam bolj milostni... Ker imamo v družini silno radi regrat, za moje pojme najbolj okusen in zdrav pa raste na naši zaplati zemlje daleč od cest v drameljskih koncih, sem seveda vzela v roke tudi grablje. Zakaj? Ker je treba na tem koncu travnika, s treh strani obdanega z gozdom, najprej temeljito zgrabiti listje, da se regrat sploh vidi. In mi je to nedeljo z ogromno skledo »špehnatega« regrata pred seboj ob pogledu skozi okno ušlo: »O, hvala bogu, da dežuje!« So me moji že vajeni in tokrat za vsak slučaj iz ozadja ni bilo slišati ne bev ne mev. Mi je pa predragi malo zatem pokazal otečeno in na pogled nenormalno rdečo in na otip prav vročo desnico, češ, poglej, kaj so med obrezovanjem trte in grmovnic škarje naredile moji roki, tebi pa se oglašajo le mišice, za katere čez leto sploh ne veš, da jih imaš.
ISTA
MODROSTI
Življenje je izpit, ki ga mnogi ne naredijo, saj prepisujejo od drugih, ker ne razumejo, da je vsak dobil drugačna vprašanja.
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
KrižamKe &
uganKe
ŽELJA, KI NI OSNOVANA NA RESNIČNOSTI
GRELNIK, OGREVALNIK
4. IN 18. ČRKA
2al Marko ne more zraven. Odločil seje, da bo z mano gledal...
Povsod z vami
STANJE TEŠČEGA ČLOVEKA
VEČJE RAZKOŠNO STANOVANJE
REŽISER KORUN
ZGODOVINSKI ROMAN ANTONA INGOLIČA
OPUS CITAHIM
VRSTA, LINIJA
ZVITEK VATE, KIVPUAKRI
PREBIVALCI EPI RA
HRVAŠKI PEVEC (VICE)
RAZMNOŽEVALNA TVORBA
010ČJEV EGEJSKEM MORJU
OLGA GRAD
AMERIŠKI IGRALEC HUNTER
PRIJAVA (REDKO)
GOSPOD (ČEŠ.)
KRATKA ŠALJIVA ZGODBA
URANOV SATELIT
OSTER, VIŠJI GLAS
SRB. IGRAL. IVIC
OBČUTEK BREZIZ-HODNOSTI
SKUPNOST VERNIKOV (STAR.)
PUN V ZRAKU
NIKOLA TESLA
KONEC (ANG.) NEKD.ŠVIC. SMUČARKA HESS
IVAN 7 JEZERNIK
ZDRAVNIK ZA SEČILA
RIBIŠKA BERA PRAVLJIČNI JUNAK
KDOR DOBI DEDIŠČINO 20. IN 1. ČRKA
CEVAST ORGAN
VIDEM (IT.)
13
17
ODMIK OD LEGE
NAIVNA ŽENSKA
NIČLE (POG.) UPODABLJANJE S ČRTAMI
ORANJE (ZASTAR.) UČINEK NA NEKOGA
ROMUNSKI DENAR
RUSKI VELETOK
16
SLIKOVITOST, BOGATOST (EKSPR.)
SLOVENSKI ČASNIK
VELIKA ZAČETNICA
ENAKA VOKALA
DEL TELESA OKROŽJE NASZPE-LOPONEZA
KISELKATO JUŽNO SADJE
10
NICHOLAS RAY
KRČEVINA
PREMAZ ZA LES
ŽIVAL Z ROGOVI
NORVEŠKO MESTO
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
GORA (FR) TONE SVETINA
ODDALJENOST MED PREDMETI
AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA
ASTRONOMSKA ENOTA
OČE (UUBK.)
FRANCOSKA IGRAU<A AUEERT
TOPILO ZA LAK
Pa sem ti rekel, da pusti...
18
PTIČ S ČRNIM PERJEM PARADIŽ
SEKIRA ZATESANJE
PREBIVALKA "ZELENEGA OTOKA-
ZRAK (ANG.)
PREBIVALEC NASELJA GOČE
LUKA V JUŽNI ŠPANUI
JAPONSKA NABIRALJOV BISEROV
GRŠKI OTOK
GOL (EKSPR.)
HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA
PREBIVALCI ANKARE
IRSKI GLAVNO IGRALEC MESTO NEESON GANE
14
"3ET SP°™A
m 0K0NČINA
20
Nagradni razpis
1.	nagrada: Izbrana dela Milana Ževarta - knjiga Knjižnega diskonta Celje
2.	nagrada: bon za čiščenje avta v pralnici Avtocentra Košak
3.	nagrada: darilni bon šiviljskega servisa Flikca Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 1. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 12
Vodoravno: ŠKILAVOST, KAPUCINAR, AN, ČEŽANA, TAPETA, DJ, LAO, ORKAN, ANTON, ALO, EK, FLASH, GU-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ona: Kritična presoja vašega partnerja vam bo pokazala, da vendarle ni vse v najlepšem redu, četudi na prvi pogled izgleda tako. Prav zato se bosta iskreno pogovorila in tudi razrešila nesoglasja.
On: Če se boste vsaj malo potrudili in začeli živeti drugače kot običajno, boste hitro spoznali, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu bo všeč predvsem vaša skromnost.
Ona: Z lepo besedo se da dostikrat doseči veliko več kot z grobostjo ali celo nasiljem. To velja tudi za vaše odnose s partnerjem, ki niso ravno blesteči. Nekdo vas bo poklical in vam sporočil težko pričakovano novico...
On: Dobra prijateljica vam bo zaupala, da ste ji noro všeč, in vas s tem povsem zmedla, predvsem zato, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, a še sami ne veste, ali si to tudi v resnici želite.
DVOJČKA ^
Ona: Ni treba, da vedno poveste vse, kar se je zgodilo. Če bi bili le za kanček diskretnej-ši, se stvar ne bi razvedela, vi pa bi še vedno uživali privilegije, ki ste jih sicer izgubili. Boste pa drugič zato previdnejši...
On: Pokazati jezo in čustva je nekaj povsem človeškega in se tega nikakor ni treba sramovati ter to skrivati. Nekdo od vaših prijateljev bo šel tokrat v svojih namerah malo predaleč, zato vam bo enostavno prekipelo in prepir bo neizbežen.
Ona: Posvetite se svojim najbližjim, ki si že dolgo želijo vsaj majhne vaše pozornosti. Pazite se neljubih presenečenj, ki vam jih pripravlja nekdo, ki ste ga nekoč pustili na cedilu, zdaj pa se bo poskusil maščevati.
On: Našli boste to, kar že zelo dolgo iščete, vendar pričakovanega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli, nekoč vam bo za to še presneto žal...
BEC, TERMOVKA, KRIŽANIČ, MELANOM, VENET, TEKAČI, ERO, AZ, NEF, LOT, NOMEN, DILE, ANONIM, MAJI, ELEC-TRA, STAVE, AT, ROK, FAUST, NETO, KORUND, KRK, LUB, APNAR, ZION, ROZA, ORGIJE, GK, VA, KAZALO, OTVORITEV, DION, RADO. Geslo: Pred materinskim dnevom
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za frizerski salon Fantazija Celje, prejme: Ana Hojnik, Rožna ulica 1, Ljubečna.
2.	nagrado, bon za čiščenje avta v pralnici Avtocentra Košak, prejme: Rudolf Kirhmajer, Belovo 11, Laško.
3.	nagrado, Hudičev slovarček Knjižnega diskonta Celje, prejme: Maja Pregelj, Studence 55f, Žalec.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Obeta se vam prav prijeten teden, ki se bo prevesil v še prijetnejši konec tedna - seveda v dvoje. In takrat se boste spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že imeli, a je niste izkoristili. Ne ponovite napake!
On: Zmanjkalo vam bo tako moči kot tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posvetili ogromno energije. Preložite jo na drugič! Medtem se boste posvetili nečemu povsem drugačnemu, vendar veliko prijetnejšemu.
DEVICA
Ona: Vaš trenutni položaj dopušča marsikatero alternativo, saj vam gre vse kot po maslu. Z malo truda predvsem veliko pridobite, zato si ne ustvarjajte nepotrebnih skrbi, temveč uživajte v avanturah, ki vam prihajajo naproti.
On: Preplavilo vas bo navdušenje nad zadevami, do katerih ste bili do pred kratkim popolnoma hladni. Sprememba vas bo docela prebudila iz zimskega spanja in lahko si obetate še kako prijeten in razburljiv teden.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko priložnost hitro izmuzne iz rok. Nasploh imate še kar lepe možnosti, seveda pod pogojem, da ne boste stali s prekrižanimi rokami. To boste počeli kasneje, ko bo vse na svojem mestu.
On: S starim prijateljem se boste lotili realizacije zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj na začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem pri vašem finančnem stanju, kar sploh ne bo tako slabo.
UH'^MJIhM
Ona: So dnevi, ko imate občutek, da niste od nikogar ljubljeni in preprosto niste zaželeni. Le korajžno naprej - prišli bodo povsem drugi dnevi, ko boste lahko tudi sami počeli stvari, ki si jih zdaj enostavno ne smete privoščiti.
On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vas bo spravila v več kot dobro voljo. Prav zato boste storili nekaj, kar vam že dolgo ne da spati. Prijatelji bodo sicer presenečeni, vendar bodo kaj kmalu stopili na vašo stran.
STRELEC &
Ona: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, vi pa jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste prijetno s koristnim, kar pa še ne pomeni, da je vaših skrbi konec. Popazite raje na sumljive poteze sodelavcev.
On: Na žalost se bo vaše že tako nestanovitno srce ohladilo, tako da bodo vaše duševne muke še hujše, kot so bile do zdaj. Sicer se boste poskusili rešiti iz neprijetne situacije, a vam ne bo ravno najbolje uspelo.
KOZOROG
Ona: Dobili boste lep kompliment, kar bo v precejšnji meri izboljšalo vašo samozavest. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da si izboljšate finančno stanje, zato jo kar najbolje izkoristite.
On: Potrebno se bo odreči marsikateremu privilegiju, če boste hoteli še naprej uživati zaupanje osebe, do katere niste povsem ravnodušni. Seveda je odvisno samo od vas, ali se boste za to možnost tudi odločili...
I'..'.j',j
Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste kaj kmalu preizkusili na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosili nekoga pametnejšega, saj se boste v nasprotnem primeru kaj hitro zapletli.
On: Izkoristili boste ponujen namig, a se boste pozneje pošteno kesali. Saj ne, da ne bi bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri prijatelju vam bo precej pomagal, zato nikar ne omahujte.
Ona: Okoli vas so se začele dogajati karseda nenavadne stvari. Toda iz vse te zmede boste kaj hitro izluščili bistvo dogodkov. Poskusite v celotno zadevo vplesti tudi svoje prijatelje, saj boste s skupnimi močmi dosegli veliko več.
On: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco su-mničenja.
12
11
3
4
5
2
15
8
9
6
19
56
RUMENA STRAN
Slišalo se jih je do Celja
Vaška godba Vrh nad Laškim letos obeležuje pet let delovanja. Obletnico je obeležila z velikim koncertom v dvorani Tri lilije.
Z ustanovitvijo godbe je kulturno dogajanje v Vrhu nad Laškim dobilo nov utrip. Godba je v teh letih postala zelo prepoznavna po številnih gostovanjih in sodelovanju z ostalimi glasbeniki. Številni izmed njih so se ji pridružili na nedeljskem koncertu. Kot gostje so nastopili Laška pihalna godba, Pihalni orkester Pošte Maribor, Okrogli muzikanti in Ansambel Dori. Za vzdušje so skrbele mažorete iz Radeč, Laškega ter mažoretna skupina Majde Marguč, po plesišču so se zavrteli tudi člani folklorne skupine Antona Tanca in folklorne skupine Lipa. Poleg pete obletnice vaške godbe so obeležili še dva pomembna jubileja. Vodja godbe Ivan Medved letos praznuje 40 let ukvarjanja z godbo, Majda Marguč pa 25 let mažoretne dejavnosti. Po njeni zaslugi so se v Laškem prvič zavrtele mažoretne palice.
TV, foto: Foto fleš
Igor Domjan, prokurist Spara Slovenije, sicer živi in dela v Ljubljani, a se še vedno rad vrača domov v Celje. Tokrat je bil vesel družbe Špele Sedminek Brantuša, vodje prodaje enega od programov v Steklarni Rogaška, sicer pa soproge Boštjana Brantuše, ki vodi slovenske SES centre. Ali sta imela modne ali poslovne razgovore, lahko le ugibamo.
Ostali na trdnih tleh
Nihče ni poletel, čeprav je bilo dogajanje na rojstnodnevnih modnih revijah v Ci-tycentru Celje postavljeno v okolje, podobno letališkemu terminalu. So pa potovalni kovčki razkrili veliko modnih presenečenj, ki so si jih v nekaj dneh z zanimanjem ogledali tako številni obiskovalci kot posebej povabljeni gostje. Nekaj smo jih ujeli v objektiv.
NC, foto: SHERPA
O kakšnih semenih, ki so bila rdeča nit dogajanja, sta se predsednik upravnega odbora Zadruge Petrovče Franci Gajšek (levo) in prvi slovenski zadružnik Peter Vrisk pogovarjala s celjskim škofom Stanislavom Lipovškom, sicer ne vemo. Vemo pa, da trojica v svojih pozdravnih nagovorih ni pozabila na voščilo vsem Jožicam, Jožetom, Joškom in ostalim, ki so godovali na jožefovo.
Med
Jožefi, ki to niso
V Petrovčah je bilo ob lepem sončnem vremenu letošnje jožefovo živahno kot že dolgo ne. Na 26. Jožefovem sejmu so skupno pričakovali približno 7 tisoč obiskovalcev, svojo ponudbo pa je predstavilo 140 razstavljavcev. Kot je navada, je bilo na Jožefovem sejmu moč kupiti praktično vse, kar se v domu in pri spomladanskih opravilih potre- Za žalsko občinsko upravo je miza na Jožefovem sejmu rezervirana buje na kmetiji, rdeča nit le- že dolga leta. Po hitrem brskanju sicer ugotavljamo, da nimajo veliko tošnjega dogajanja pa so bila Jožetov, vendar pa v upravi brez težav povzemajo druge tradicionalne semena kot vir življenja. navade Jožefovega sejma, kjer nakupi, hrana in pijača - beri pivo US, foto: SHERPA - preprosto ne smejo manjkati.
Direktorico celjskega gledališča Tino Kosi je očitno spravil v dobro voljo varnostnik, ki je želel preveriti, ali je na prizorišče prinesla kaj nedovoljenega. Ali je opravil osebni pregled, pa ne vemo.
Zapeli z osnovnošolci
Minulo soboto je v telovadnici Osnovne šole Hruševec nastopila zasedba Perpetuum Jazzile. Pevci so poskrbeli za odlično vzdušje in dvorano spravili na noge s svojo izvedbo Golice. Na odru so se jim pridružili tudi mladi pevci hruševske šole in z njimi v en glas zapeli legendarno skladbo Afrika.
TV