H 228514 GLASILO PREDILNICE LITIJA LETO II. LITIJA, julij—avgust 1961 ST. 7—8 Pred 11-letnico delavskega samoupravljanja V LITIJSKI PREDILNICI V kratkem bomo proslavili zelo pomemben dan za naše podjetje, v počastitev dneva, ko so bili pred enajstimi leti izvoljeni prvi organi samoupravljanja v naši tovarni. Glavni del praznovanja bo združen z občinskim praznikom decembra meseca. V počastitev našega praznika bo tudi izdana tiskana knjiga o zgodovinskem razvoju Predilnice Litija od ustanovitve dalje. Dne 26. 8. 1950 je bil izvoljen v naši tovarni prvi delavski svet. V našem podetju kot tudi mila, Šušteršič Lojze, Jelnikar Rudi, Sekš Leopold, Bizjak Konrad, Jeriha Avgust, Primc Pavla, Bokal Marija, Ceglar Alojz, Cirar Ivan, Brinovec Fric, Po-nebšek Nada, Oven Jože, Megušar Jože, 2ibert Franc. Kot prvi predsednik je bil izvoljen tov. Cvetežar Avgust, vodja valjč-karne. Dne 3. 9. 1950 pa je DS izvolil prvi upravni odbor in sicer so bili izvoljeni tov. Gerbec Vlado, Kepa Milan, Kaplja Jernej, Sekš Leopold, Leve Nace, Mazovec Pavla, Jelnikar Rudolf, Eltrin Lilika in Gril Poldka. v ostalih podjetjih socialistične Jugoslavije je bila uresničena ideja marksizma — tovarne delavcem. Prvi delavski svet v naši tovarni je štel 43 članov, izvoljeni so bili sledeči tovariši, ki jim je kolektiv tovarne zaupal vodstvo: Cvetežar Avgust, Kepa Milan, Okorn Ignac, Su-ler Franc, Kaplja Jernej, Vidic Enika, Muljavec Marjan, Zupan Alojz, Eltrin Lilika, Gerbec Vlado, Jelnikar Tončka, Zupančič Mici, Cvek Mirko, Mlakar Viktor, Potisek Marija, Leve Nace, Brovč Anton, Koprivnikar Franc, Vizlar Jože, Anžur Franc, Eltrin Jože, Semec Viktor, Gril Poldka, Lajevic Pepca, Mazovec Pavla, Matoz Pavla, Malis Marija Avsec Jože, Repovž Ljud- Prvi upravni odbor si je izvolil za predsednika tov. Kaplja Jerneja, mojstra predilnice. Zgodovinskega pomena za naše podjetje je 9. september 1950, ko je kolektiv prevzel vodstvo in upravljanje podjetja odnosno, ko je predstavnik kolektiva — prvoizvoljeni upravni odbor na svoji prvi seji prevzel ti dve funkciji. Ta datum je vklesan v spominsko ploščo zgradbe predilnice. Kolektiv Predilnice Litija je septembra 1956 svečano proslavili 6. obletnico uvedbe delavskega samoupravljanja obenem pa še 70-letnico obstoja tovarne. Letos pa bo proslava 11. obletnice samoupravljanja in 75-letnice obstoja tovarne. V preteklih enajstih letih so organi samoupravljanja pokazali pri svojem delu velike uspehe na marsikaterem področju dela v tovarni. Napravljene so bile številne izboljšave in uresničena stremljenja v dvigu produkcije, izboljšave kvalitete izdelka, doseganja dohodka in zlasti skrbi za delavca. Izvoljenih je bilo doslej 8 delavskih svetov in 10 upravnih odborov. V organih samoupravljanja so sodelovali številni člani kolektiva, nekateri izmed njih so v teh organih sodelovali tudi po večkrat. Tem članom kolektiva je bila dana možnost, da so se v raznih tečajih politi- čno in strokovno izpopolnili in tako razumeli pomen samoupravljanja, so pa tudi sami skrbeli, da so se številni člani kolektiva vsestransko izobraževali in usposabljali. Njim je bilo zaupano ne samo premoženje kot splošna družbena last, temveč so sami v sodelovanju s tovarniškimi organizacijami določali razvojno smer podjetja in izvajali družbeno delitev presežka dela. Pot razvoja samoupravljanja ni končana, ni bila brez težav in napak, gre naprej okrepljena z dosedanjimi izkušnjami, da uresniči cilje delavskega razreda. Albin Ankon Poslovanje podjetja v prvem polletju 1961 V našem glasilu »-Tovarniški obveščevalec« smo že razpravljali o spremembah, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina o novi delitvi dohodka. Takrat smo ugotavljali, da se novi instrumenti uvajajo zaradi nadaljnjega razvoja in utrjevanja našega gospodarstva, da vsebujejo te spremembe elemente, ki vzpodbujajo kolektive k smoternemu gospo- Nekaj najvažnejših podatkov — iz proizvodnje: Realizacija v prvem poli. 1960 Plan za prvo poli. 1961 Realizacija v prvem poli. 1961 iz finančnih rezultatov Plan Pokazatelj I. poli. 1961 1. Celotni dohodek 1 499 120 2. Poslov, stroški 1 133 751 3. Dohodek 365 369 4. Cisti dohodek 310 564 5. Prisp. doh. feder. 212 011 6. Prisp. od izr. doh. 7. Skladi podjetja 50 898 Iz navedenih podatkov je razvidno, da je proizvodnja nekoliko upadla. V prvem polletju je bilo proizvedenih 131,7 manj efektivnih ton preje. V baznih kg je razlika manjša in sicer iz darjenju in večanju produktivnosti, ter, da se uveljavlja sistem, ki teži za tem, da bi podjetja poslovala čimbolj pod enakimi pogoji. Za nami je prvo polletje letošnjega leta. Sestavljen je tudi periodični obračun tako, da lahko na tem obračunu razpravljamo kako šmo »odrezali« po novih instrumentih. I n d e x na plan na 1960 efekt, kg 1 899 418 bazni kg 2 004 163 efekt, kg 1 858 312 bazni kg 1 860 764 efekt, kg 1 767 727 95,1 93 bazni kg 1 896 105 101,9 95 Dejansko Dejansko I n d e x I. poli. I. poli. 1960 1961 na plan na 1960 1 683 483 1 530 875 102 91 1 250 950 1 154 450 102 92 432 533 376 425 103 87 210 395 319 961 103 152 56 464 27 42 243 92 447 182 razloga, ker smo izdelovali sorazmerno visoke številke preje. Vzroke za zmanjšanje je iskati v tem, da se je v letošnjem letu delalo sorazmerno manj v nad-Nadaljevanje na 2. strani Poslovanje podjetja v 1. polletju 1961 Nadaljevanje s prejšnje strani urah, saj je bilo v prvem polletju letošnjega leta napravljenih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta 16 400 nadur manj. Proizvodnja se torej ni forsirala. Razlogi za to so bili v slabi preskrbi s surovinami in težjem finančnem položaju. Primanjkovalo nam je bombaža, posebno po asortimanu, zaradi česar naših strank nismo mogli oskrbovati z nižjimi številkami, čeprav je bilo zanje veliko zanimanje. Celulozno vlakno nam proizvajalec »Viskoza« iz Ložnice nekaj časa sploh ni dobavljal, ker so vršili na strojih večji remont. Nov finančni oziroma bančni sistem je glede kupovanja surovin prinesel novost in sicer, da se mora material plačevati vnaprej. Tak način plačevanja pa zahteva visoka obratna sredstva, posebno če upoštevamo na drugi strani, da nam naši odjemalci plačujejo z veliko zamudo. V nekaterih primerih smo se morali zaradi slabega plačevanja poslu-žiti celo intervencije sodnijskim potom. Položaj v prvem polletju ni bil najbolj ugoden, vendar ni prišlo do zastojev, ki bi imeli za posledico večji izpad produkcije. Zaradi manjše proizvodnje pa je bil dosežen nižji celotni dohodek. Napram celotnemu dohodku v preteklem letu za 9%>, dohodek pa je bil manjši za 13°/o. Ugodnejša delitev dohodka po novih instrumentih pa nam je vkljub omenjenemu položaju spremenila odnos delitve in sicer v našo korist. Sredstev za sklade podjetja je ostalo 92 447 000 din, nasproti 50 898 000 din v prvem polletju preteklega leta to je 82°/o več. V letošnjem letu znaša prispevek od izrednega dohodka 42 243 000 din, skupaj torej 98 707 000, v letu 1960 pa 212 011 000 din. Osebni dohodki znašajo v letu 1961 din 141,4 milij., v letu 1960 pa 139,6 milij. din v bruto znesku. Neto osebni dohodki na enega zaposlenega znašajo v letu 1960 din 20 006, v letu 1961 pa 21 669 din ali 8 °/o več. Finančni rezultat v prvem polletju letošnjega leta je kljub težavam ugoden. Nedvomno so igrali pri tem važno vlogo novi instrumenti. Kot drugi moment pa so nastopile surovine. V sklopu navedenih sprememb v zvezi z nadaljnjim utrjevanjem gospodarstva pri nas je bila določena tudi nova vrednost USA dolarja. Po stari vrednosti smo plačali dolar 632 din, po novi pa 750 din. In ker smo v preteklem letu nakupili večje količine bombaža po stari vrednosti dolarja, smo lahko v prvih mesecih letošnjega leta dosegli znatno večji dohodek kot v zadnjih, ko smo proizvajali prejo iz bombaža, topljenega po novi vrednosti USA dolarja. To nam nazorno potrjujejo finančni pokazatelji prvega četrtletja letošnjega leta. Če primerjamo finančni uspeh prvega četrtletja, t. j. obdobje januar-marec in drugega četrtletja, t. j. obdobje april-junij, dobimo sledečo sliko: v 000 din I. četrt- II. četrtletje letje Polletje Cel. doh. 814,2 716,7 1530,9 Dohodek 199,7 176,7 376,4 Za sklade 54,8 37,6 92,4 Kakšen bo rezultat v drugem polletju? Odgovor je težak, ker lahko vpliva na rezultat več momentov. Tako na primer nimamo več na zalogi bombaža, ki je bil kupljen po nižji vrednosti USA dolarja. Upoštevati moramo tudi, da je bombaž na ameriškem tržišču, kjer ga topujemo pretežno količino, dražji za 10 do 15 °/o, ter, da je težko dobiti nižje klase. Zaradi višje cene na svetovnem tržišču obstoja s strani Sa-veta tekstilne industrije predlog, da bi se cene preji zvišale za povprečno 7 ®/o, s tem, da bi se na drugi strani prometni davek na gotove izdelke sorazmerno zmanjšal, tako, da se cene blagu ne bi zvišale in potrošniki ne bi bili prizadeti, vendar tozadevna odobritev še ni bila izdana. Torej S lav j Minuli sta dve desetletji, od-" kar so se naši bratski narodi goloroki uprli močno oboroženemu okupatorju, ki je hotel zasužnjiti naše ljudstvo. Dve desetletji v življenju naroda običajno ni dolga doba, vendar ti dve desetletji predstavljata odločilno zgodovinsko prelomnico naših narodov. V tem kratkem času sta revolucionarni borec in socialistični graditelj postavila trdne temelje nove državne skupnosti jugoslovanskih narodov. Danes, ko so za nami vsa ta leta revolucionarne borbe in socialistične graditve, se ponosno spominjamo naše slavne preteklosti in se zavedamo, da nas v prihodnosti čakajo še velike in težke naloge. O sami proslavi v Titovem Užicu in o govoru predsednika Tita, ki je imel velik odmev po vsem svetu, so obširno poročali vsi domači in tuji listi. Zato ne bi bilo odveč če še v našem tovarniškem listu spregovorimo nekaj besed o osrednji proslavi in samem potovanju v Titove Užice. Odhod delegatov iz ljubljanskega okraja je bil predviden za 2. julija ob 6. uri zjutraj, vendar smo zaradi zamud vlakov krenili malo kasneje. Kolona avtobusov je krenila na pot šele ob pol sedmih. Samo potovanje ni bilo preveč prijetno, čeprav je bila organizacija odlična. Julijsko sonce je tako neusmiljeno pripekalo na strehe naših avtobusov, da smo vsi prav težko pričakovali servisne postaje, kjer smo si lahko malo navlažili naša posušena grla. Po trma j stumem potovanju (z odmori seveda), smo prispeli v Titovo Užice. Tam so nas sprejeli pripadniki JLA, s presenetljivo odlično organizacijo. Naslednji dan je bilo na programu odkritje spomenika. Zato smo že rano zjutraj krenili iz naših šotorov v mesto. Samo mesto je bilo za vse nas lepo presenečenje. Na vseh straneh rastejo nove zgradbe in tovarne. Med več kot tri sto novimi stanovanji, ob moderni kavami, veliki samopostrežni trgovini, ob mlečni restavraciji s teraso in nešteto drugih vprašanje še ni rešeno. Na vsak način je od regulacije cen mnogo odvisen naš nadaljnji letni rezultat. Princip kupovanja surovin, to je plačevanje vnaprej, se je uveljavil in mi moramo s tem računati. Kolikor bi naši odjemalci redno plačevali, bi bilo vse v redu, sicer pa nastopijo lahko velike težave. Zaloge surovine so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšale. Ob koncu prvega polletja 1960 smo imeli zalogo surovin v vrednosti 351 milijonov din, letos pa le za 67 milijonov din. V juliju letošnjega leta smo prišli v položaj, da smo imeli na zalogi bombaža samo za 4 dni. In sicer zaradi tega, ker nismo imeli denarja, da bi plačali bombaž. Stanje se je momentalno popravilo, ker smo uspeli dobiti kredit pri Komunalni banki, vprašanje pa bo ostalo še odprto, kert bomo morali 'kredit vrniti. Naši kupci so nam ob zaključku prvega polletja dolgovali za dobave 375 milijonov din. To so velika sredstva, ki ležijo mrtva pri naših odjemalcih, nam pa primanjkuje denarja za nakup surovin. Dolg je zelo težko izterjati, ker se tudi tkalnice nahajajo v zelo težkem položaju. Pri naročilih za mesec julij je celo čutiti manjše povpraševanje po preji. Na naročila so verjetno vplivale visoke zaloge gotovega blaga, ki v nekaterih tkalnicah naraščajo, delno so vplivali na to tudi letni dopusti in pa uvoz preje. Zaradi zmanjšanih naročil sukane preje smo tudi morali zmanjšati delo v sukalnici za eno izmeno. Vsekakor stanje ni rožnato in bomo morali v drugem polletju še z večjo skrbnostjo delati na vseh področjih, da bomo izboljšali sedanje stanje in dosegli že-Ijeni uspeh. Tone Koprivnikar v Titovem Užicu e lokalov je čudovit trg. Tu je tudi " desetnadstropna stolpnica na ka-f teri se vije nad 30 metrov dolga ' zastava. Za stolpnico je nova zgradba družbenih organizacij, pred njo pa stena velike dvorane, polna simbolike, ki daje skladno ozadje Titovemu spomeniku. V tem mestu, sredi nekdanje užičke republike, v zibelki nove socialistične Jugoslavije, se je začela osrednja proslava 20-letnice vstaje narodov Jugoslavije. Velika množica prebivalcev iz Užic in okolice pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije se je zbrala na Partizanskem trgu. Prav tako so se tu zbrali mimo najvišjih državnih in političnih voditeljev člani diplomatskega zbora, predstavniki vojaških misij zavezniških držav v minuli vojni, parlamentarna delegacija ZAR, predstavniki tujih organizacij bivših borcev in drugi. Tovariš Aleksander Rankovič — podpredsednik ZIS je ob odkritju spomenika med drugim dejal: »Veličino naše revolucije smo simbolizirali z odkritjem Titovega spomenika. Naš sodobnik, ki daje sedanjim in prihodnjim generacijam največ moralne in idejne moči je tovariš Tito. Tito — politik, vojskovodja, državnik, Tito — človek, njegov odnos do ljudstva oblikuje tudi stališča in čustva ljubezni jugoslovanskih narodov do Tita.« Popoldne so na partizanskem pokopališču ob navzočnosti tovariša Aleksandra Rankoviča, položili venec generalnega sekretarja ZKJ tovariša Josipa Broza-Tita. Poleg tega je bil ta dan tudi svečano odprt »Muzej vstaje 1941«, kjer je ob otvoritvi govoril generalpolkovnik Otmar Kreačič. Naslednji dan, to je 4. julija je bilo vse mesto že v ranih jutranjih urah v radostnem razpoloženju. Mesto je pričakovalo tovariša Tita, da prisluhne njegovim besedam. Približno ob pol enajstih so Užičani in gostje pozdravili tov. Tita. Med vzklikanjem in pozdravljanjem so ga dobesedno zasipali s cvetjem. Na prostrani ravnini in na žgočem soncu je čakalo svojega predsednika več kot 200 000 ljudi. Medtem ko je tov. Tito pregledoval častni bataljon, je množica vzva-lovala 'kakor morje. Iz grl te množice se je začula pesem slavnih let naše borbe: »Druže Tito, mi ti se tonemo...« Ob 11. uri se je tovariš Tito napotil proti tribuni. Še preden je stopil na govorniški oder, je pred tribuno stisnil roke starim borcem, narodnim herojem, potem pa vsem še enkrat odzdravil na prisrčne dobrodošlice in vzklikanje. Tita je na tribuni pozdravil tov. Jovan Veselinov. Ogromna množica je z vsem žarom izpovedovala svojo radost, ter jo znova in znova izraževala z vzkliki ob Titovih besedah. Tito je v svojem obširnem govoru med drugim poudaril: »Organizacija združenih narodov je življenjsko potrebna vsem narodom sveta. Toda treba jo je usposobiti, da bo delovala po načelih Ustanovne listine kar se da pravilno v korist vseh narodov in da ne postane orodje interesov te ali one velesile. Ali je to mogoče storiti? Jasno je, da je to mogoče, ker je to želja vseh svobodoljubnih narodov sveta.« Titove zaključne besede so po končanem zborovanju še dolgo pozdravljali. Še naslednji dan, ko smo se odpravljali na svoje domove, se je v Titovem Užicu znova in znova čula pesem: »Druže Tito', mi ti se tonemo ...« V. B. in L. Š. GLASILO PREDILNICE LITIJA UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOŠKRIC« V LJUBLJANI Ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda Hej tovariši, pod orožje vsi... Veličasten spomenik 1200 padlim borcem in aktivistom na Cviblju pri Žužemberku Kakor drugi jugoslovanski narodi, se je tudi slovenski narod v letu 1941 dvignili na poziv KPJ in začel oborožen upor proti zavojevalcem in okupatorjem. Od tistih zgodovinskih dni, ko smo se Slovenci odločili kovati sami svojo usodo, je prejšnji mesec minilo 20 let. Na večer pred največjim praznikom Slovencev je bilo v Ljubljani veličastno zborovanje, ki se ga je udeležilo čez tristo-tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Pohiteli smo v Ljubljano, ki je bila simbol odpora proti sovražniku in se mu kljub vsem izsiljevanjem ni predala. Te dni je bila spet tako radostna kot pred 16 leti, ko je sprejela osvoboditelje, žarela je v zastavah, vsa je bila v cvetju in napisih. Na zborovanju je spregovoril prvi komandant Glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije, tovariš Franc Leskovšek-Luka. Zborovancem je prikazal trnjevo pot našega ljudstva od začetka narodnoosvobodilnega boja do končne osvoboditve. Med zborovalci so bili tudi naši občani, ki so se pripeljali v Ljubljano s posebnim vlakom in neštetimi motornimi vozili. Bilo jih je okoli 4000, med katerimi je pomembna množica članov našega kolektiva, zbralo se jih je nekaj čez 500. Poleg tega so nastopili na osrednji proslavi naši pevci in godbeniki. Dne 22. julija je bilo slavnostno praznovanje Dneva vstaje v Žužemberku, ki je bilo pravzaprav nadaljevanje osrednje proslave v Ljubljani. Približno 30 000 udeležencev se je zbralo na Cviblju pri Žužemberku okoli spomenika in grobnice 1200 padlim borcem in aktivistom iz vse Jugoslavije, ki so izgubili življenje med številnimi boji v času NOB na področju Žužemberka in bližnje okolice. Prišli so tudi številni predstavniki našega političnega in kulturnega življenja. Med njimi so bili: tov. Aleksander ~ z x'v T' Rankovič, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka in drugi. Na zborovanju je govoril podpredsednik Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, narodni heroj Janko Rudolf. V naši občini pa je bilo tudi več manifestacij v počastitev Dneva vstaje. Prebivalci so uredili grobišča, položili cvetje padlim junakom v spomin in okrasili spomenike. Njihovih žrtev za svobodo niso pozabili. Partizanske pozdrave nam je prinesla 20. julija XI. Pohorska brigada »Miloša Zidanška«, ko je na svojem pohodu po Sloveniji prišla ta dan v Litijo. Štela je 30 nekdanjih borcev in 100 mladincev. S seboj so imeli partizansko tehniko ter sproti tiskali letake v kraju, kamor so prišli. Brigado je vodil narodni heroj Andrej Cetinski-Lev. Tukajšnji borci in prebivalci so priredili partizanom lep sprejem, ki mu je prisostvoval tudi generalni podpolkovnik Franc Poglajen-Kranjc. Iz Litije je brigada krenila proti Dolenjski na Trebnje. Med potjo, na Javorškem Pilu, je tov. Kranjc govoril o pogibeli Cankarjevega bataljona. Dne 23. 7. t. 1. pa je bilo odkritje grobišča šestim neznanim borcem na Primskovem. Zadnji njihov dom sta lepo uredili Občinska organizacija ZB Litija in Krajevna organizacija ZB Primskovo. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba precejš- V dneh od 23. do 25. junija 1961 se je vršila mednarodna proslava internirancev v nekdanjem pokončevalnem taborišču Dachau piri Miinchenu v Zapadni Nemčiji oziroma na Bavarskem. Te proslave smo se udeležili tudi trije člani našega kolektiva — preživeli interniranci. Pravzaprav simo glavni del te proslave zamudili zaradi tehničnih ovir. Te ovire pa so nastale zaradi tega, ker nemške oblasti niso hotele izdati vizumov za udeležence proslave iz vzhodnih držav. Zato je v znak protesta naš Glavni odbor Zveze borcev odpovedal sodelovanje na tej proslavi. Naknadno pa so nemške oblasti odobrile sodelovanje na proslavi, vendar samo za uradne delegacije vzhodnih držav. Potem je tudi naš Glavni odbor Zveze borcev dal svoje privoljenje za udeležbo na proslavi. (Po mojem osebnem mnenju so se nemške oblasti bale tako množičnega obiska.) V Ljubljani se na® je zbralo za štiri avtobuse udeležencev. Na meji pa sta -se nam priključila še dva avtobusa iz okraja Celje in Maribora. Šest lepih in za potovanje zelo udobnih Kompasovih n ja, okoli 300 ljudi. »Svoboda« iz Litijje je dala primeren program. Ko praznujemo 20-letnico vsaje, si iskreno želimo, da bi za vselej zavladal mir in da bi se naš narod kakor tudi vsi narodi avtobusov je odpeljalo preko državne meje na Podkorenu. Vozili smo se po goratih predelih Avstrije ter skozi Bavarsko v Miin-chen, kjer smo .prenočili. V nedeljo 25. junija 1961 smo se odpeljali v mesto Dachau, ki je oddaljeno od Miinchena 23 km. Ob robu mesita leži taborišče. Ko smo od daleč zagledali stražne stolpe, nas je stisnilo pri srcu. Zapeljali smo se Skozi vhod v taborišče. Tisoč misli je v trenutku spreletelo nas vse. Bodeče žice — sedaj brez visoke napetosti', stražni stolpi — brez mitraljezov, jarek okoli taborišča, v katerem se pretaka umazana voda, vse to je na svojem mestu kot nekdaj, samo da ne služi več v varnostne namene lagerja, ampak le še kot spomin na preteklost. Mučen pogled je bil na vse to. Na zbornem mestu »Appel-platz«, kjer je včasih ure in ure v dežju, mrazu in snegu stalo na tisoče in tisoče ljudi, ne ljudi, ampak brezpomembnih številk, raste trava. Nizke umazane barake stojijo levo in desno vzdolž lagerske ceste. Triintrideset jih je. Niso prazne, tudi internirancev ni v njih, temveč stanujejo v njih po svetu lahko mirno razvijali, si ustvarjali boljše življenske pogoje in živeli med seboj v sožitju. Ne želimo ponovitve strašnih vojnih dni, prinašajočih samo smrt, nesrečo in žalost. J. D. in B. B. Nemci. (Ironija časa.) Prve tri barake, v katerih je bila nekdaj bolnica, razpadajo. Razumljivo, da ni interesa za popravilo. La-gersika kuhinja, kopalnica in skladišča so posebej ograjena, ker je v njih nastanjena vojska. Na strehi tega poslopja se še bledo pozna napis »Tukaj bo strta tvoja volja«. Na koncu barak in ceste se dviga visoko v nebo veličasten spomenik. Ta spomenik je postavil mednarodni odbor internirancev, ki ima svoj sedež v Ženevi in ki tudi skrbi za spomenik in poslopja, 'ki so sedaj preurejena v muzej. Malo naprej od tega spomenika stoji zidano poslopje iz rdeče opeke s pošastnim dimnikom — to je strašni krematorij. Poleg njega je štirikotna nizka betonska soba. Na vratih le-te je pisalo kopalnica, da so žrtve brez strahu vstopale in se znašle v plinski celici. Tudi mučilnica je opremljena kot nekdaj. Nešteto vzidanih kaveljnov, verig in obročev, na katere so privezovali svoje žrtve. Poleg te sobe je prostor, kjer so razstavljene slike Eichmanovih hlapcev in razno mučilno orodje, ki so ga uporab-Nadaljevanje na 4. strani Iz delovnih razmerij (Nadaljevanje) II. Razporejanje na delovna mesta ali dela Začetna razporeditev se izvrši na podlagi sporazuma o delovnem razmerju in delavca razporedi na ustrezno delovno mesto oziroma delo. Za pripravnike je odločilna njihova izpopolnitev s praktičnim delom. Za invalide je podana obvezna prednost za delovna mesta, ki so v ta namen komisijsko določena, le če ni invalida, 'ki bi bil sposoben opravljati delo na tem delovnem mestu, se sme zaposliti druga oseba. Kdor postane invalid v delovnem razmerju, pa nima zadosti delovne zmožnosti za prejšnje delovno mesto, se razporedi na drugo delo, če je mogoče šteti to drugo delo za ustrezno delo za katero je dodeljen v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. Po predpisih Zakona o invalidskem zavarovanju imenuje Občinski ljudski odbor posebno komisijo, ki določi delovna mesta na katerih se smejo zaposljevati invalidi in na katerih je možna poklicna rehabilitacija. Tako so tudi za naše podjetje določena taka delovna mesta kot čistilka pisarn, sestavljalec zabojev, prebiranje cevk, izdelovanje vretenskih vrvic, vlagalke cevk, kurir, čistilec obratnih prostorov, čiščenje strojev v predpredilnici in čiščenje prstančnih strojev ter telefonist. Ni dovoljeno razporediti oziroma zaposliti žena pri delih, ki so zdravju škodljiva in za življenje nevarna, kakor tudi ne pri posebno težkih fizičnih delih. Delavski svet je na podlagi posebne komisije določil taka delovna mesta kot n. pr. delavec na ba-terju, remont mikalnikov, delovna mesta v delavnicah, remont predilnih strojev, dvoriščno-skla-diščni delavci, sestavljanje zabojev, mazač itd. Delovna mesta, kjer je prepovedano delo za noseče žene: vlagalka pri vlaganju preje, trgač predpreje, vezalka vrvic. Skratka za noseče žene je v tem pogledu poostrena zaščita in ne smejo delati del, ki se opravljajo v prisiljenem položaju pa tudi ne dela, ki se opravljajo stoje in ni možno, da bi se od časa do časa odpočile oziroma sedle. Tudi za mladino izpod 18 let veljajo določbe v podobnem smislu, da se ne smejo zaposlje- vati na težjih in zdravju škodljivih delih. Obvezno je uvajanje novo sprejetih delavcev, 'ki spada v delokrog kadrovskega odnosno splošnega oddelka in ki je bilo poverjeno varnostnemu tehniku, sedaj pa spada v delokrog referenta za izobraževanje. Pri izobrazbi pa seveda sodelujejo vodje sektorjev oziroma obratov in tudi varnostni tehnik, glede na značaj delavca oz. dela, ki ga opravlja. Delavec se lahko začasno razporedi največ za tri mesece na delovno mesto za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od delavčeve, vendar mu pripada osebni dohodek po prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. Pogoji za takšno razporeditev pa so: zmanjšanje obsega dela, začasno prenehanje dela na prejšnjem delovnem mestu in v drugih primerih, ki jih določajo posebni predpisi. Ce pride v podjetju ali v obratu do prekinitve dela brez delavčeve 'krivde n. pr. zaradi požara ali druge višje sile, ali pomanjkanja surovin, je prizadeti delavec upravičen do nadomestila po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ne sme pa biti manjše od minimalnega osebnega dohodka. Delavec, ki odkloni izvršitev dela poverjenega v zvezi s začasno razporeditvijo, ker ne Proslava internirancev v taborišču Dachau Nadaljevanje s prejšnje strani Ijali za pokončavanje ljudi. Krematorij stoji pust in prazen. Štiri ugasle peči z zarjavelimi vrati in odprtim žrelom zaman čakajo na žrtve. Vse te reči, ki so vidne, so živ dokaz o uničevanju ljudi v tem taborišču smrti. Tudi mi, Jugoslovani, smo drago plačali svoj prispevek. Posebno Slovenci. Od skupnega števila nekaj čez 8000 Slovencev je preživelo in dočakalo svobodo samo nekaj okoli 3000. Ostalih 5000 je bilo uničenih in sežganih. Nenasitni krematorij je »žrl«, peči so obratovale podnevi in ponoči. Ko smo zapustili te strašne prostore smo se zbrali pred jugoslovanskim spomenikom. Tu smo imeli kratko proslavo. Pogledal sem po zbranih. Malokatero oko je bilo suho. Toda stali smo ponosno zravnani, ker smo se zavedali, da smo svobodni ljudje in ne več številke kot nekdaj. Popoldne smo obiskali pokopališče, ki je približno 2 km izven lager-ja. Tu so pokopavali umrle, katerih niso mogli več sežigati zaradi premajhne kapacitete krematorija. Seveda so jih pokopavali kot živino. Šele po osvoboditvi je mednarodni odbor zveze internirancev uredil to pokopališče in zbral približne podatke o številu pokopanih. Teh je nekaj nad 17 000. Postavljen spomenik jim izkazuje poslednjo čast. V veži pred tem spomenikom so s svojimi grbi zastopane vse države, katerih državljani so bili tu. Triintrideset državnih grbov sem naštel. Med njimi je tudi naš. Zastopane so vse evropske, velik del azijskih in celo afriških držav. Istega dne smo si ogledali tudi mestno pokopališče v Dachau-u. Tu so pokopani tisti interniranci, ki so umrli po osvoboditvi. Največ jih je umrlo zaradi tifusa in izčrpanosti. Ti grobovi so zelo lepo urejeni. Tudi za te skrbi mednarodna organizacija bivših internirancev. Zelo pretresljivo je bilo za nas vse, ko je neka žena — naša sopotnica — našla grob svojega moža z napisom v slovenščini na marmornati plošči. Na tem pokopališču je pokopanih 1500 internirancev. Žalostni smo zapustili poslednje bivališče naših dragih tovarišev. Še en mrk pogled na sam lager in tudi ta je bil za nami. Naslednji dan smo imeli na programu ogled mesta Miinchen in njegovih znamenitosti. Po vsem tem doživetju nas to ni posebno zanimalo, razen ogled tehničnega muzeja. Po mestu so še vidni sledovi vojne. Vendar so si že precej opomogli. Da jim pa Jugoslovani nismo prav pri srcu, smo pa tudi kmalu opazili, posebno v hotelu, kjer smo bili nastanjeni. Povsem razumljivo je, da vse te reči kot so Dachau, Mauthausen, Giizen, Auschvvitz ter ostali lager ji niso za njih pohvala, ampak sramotni žig. Zanesljivo bodo te reči odpravili do temeljev takoj, ko bodo popolnoma samostojni. Toda vse to ne bo pozabljeno in bo ostalo v trajnem spominu. Po vsem svetu so žive priče, ki obtožujejo. Eichmanov proces bo to potrdil, obenem pa opozoril svet. Kajti če bi se še enkrat dvignili, bi bili sposobni vse te reči po-noviti. Majcen Milan Pred spomenikom v Dachau-u ustreza njegovi strokovni izobrazbi, pa je za takšno delo telesno in duševno sposoben, izgubi pravico do nadomestila, oziroma se mu v takem primeru lahko odpove delovno razmerje. Žene, ki so noseče in so premeščene na lažje delo, obdržijo pravico do osebnega dohodka, 'ki so ga imele na prejšnjem delovnem mestu. Direktor lahko premešča delavce z enega delovnega mesta na drugega, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi, imajo pa pravico ugovora na upravni odbor proti premestitvi. Delavec, 'ki opravi predpisani izpit, se premesti na ustrezno delovno mesto n. pr. iz kvalificiranega na visokokvalificirano, če je takšno delovno mesto prosto in če se pričakuje, da bo z uspehom opravljal dela na višje kvalificiranem delovnem mestu. III. Delovni čas Redni delovni čas traja 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko. Delavski svet je sprejel določilo, da delavci v proizvodnih obratih v izogib skrajšanja nočnega dela delajo 7 oziroma 7 in pol ure, manjkajoči delovni čas pa dopri-našajo ob nedeljah oziroma vsako tretjo nedeljo. Ta uvedba pa je le začasnega značaja. Z zadnjo spremembo Zakona o delovnih razmerjih pa je dana možnost gospodarskim organizacijam, da s svojimi pravilniki določijo krajši delovni čas kot 8 ur na dan, oziroma, da traja delovni čas le 45 ur na teden. Zato je treba privolitve Zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in izšla bodo tudi navodila v tem pogledu, v zvezi s tem naš delavski svet še ni razpravljal o takšni uvedbi. V primeru, da je uveden krajši delovni čas kot 8 ur na dan (za kar ni treba privolitve Zbora proizvajalcev) je treba izgubljeni delovni čas doprinesti druge dneve, vendar ne sme biti na tak dan 'krajši delovni čas kot 9 ur, na teden pa ne več kot 48 ur. Sicer pa v našem podjetju delamo, razen proizvodnih obratov, 8 ur, tehnični oddelek pa je uvedel zase začasno, da delajo uslužbenci 8 ur normalno dnev-noredno, ob sobotah pa končajo ob 11 in manjkajoči delovni čas doprinesejo ob sredah popoldan. Začetek in konec delovnega časa ustreza razdelitvi na tri izmene za proizvodne obrate, v nekaterih drugih obratih pa na dve izmene. Proizvodni obrati pričenjajo z delom ob 4.30 in traja delo prve izmene do 11.30. druge izmene pa od 11.30 do 18.30, tretje pa od 18.30 do 1.30 ponoči. Za uslužbence, delavnice in ostale obrate pa v glavnem traja delovni čas od 6. ure zjutraj do 14. ure in od 14. ure do 22. ure, kjer imamo obrati izjemoma delo v dveh izmenah. Direktor podjetja oz. upravni odbor lahko spremeni tako določeno izmeno oziroma pričetek in konec, če so zato utemeljeni razlogi n. pr. omejitev električne energije, ugoditev potrebam odjemalcem, letni čas, in drugi interesi podjetja. Začetek in konec izmene se je prej objavljal s sireno, sedaj pa ne več. V proizvodnih obratih se naznani konec Nadaljevanje na 5. strani Iz delovnih razmerij Nadaljevanje s prejšnje strani oziroma zadetek dela s signalno rdečo lučjo. Po novem, kar prej nismo imeli, delavci ob vstopu v podjetje žigosajo vsak svojo kartico pri električni uri, ki je montirana pri vratarnici, vendar ta način še ne velja za vse delavce temveč samo za one, ki delajo po 8 ur in pa za mojstre oziroma podmojstre. Tako je možno vsak čas kontrolirati kdaj delavec vstopi v podjetje oziroma kdaj ga zapušča brez nepotrebnega pisarjenja pni vratarju. Vratar pa še vedno v posebno knjigo vpisuje zamudnike. Kolikor je posameznikom po predpisih dovoljen skrajšan delovni čas, je ta praviloma nepretrgan. Delovni čas za vratarje in čuvaje oziroma gasilce je tudi drugačen in delajo ponavadi v turnusu 12 ur, sicer pa tudi po 8 ur glede na to kakor so prilike, imajo pa proste dneve, če delajo po 12 ur oziroma se jim plača nadurno delo t. j. za razliko od 8 do 12 ur, kar znese 4 ure v turi. Nočno delo se opravlja v mejah potreb na neprekinjenost procesa, sedaj je nekaj časa že omejeno tako, da se od 1.30 do 4.30 ne obratuje, razen kadar se dela v nadurah ali doprinaša. Kot nočni čas se štejejo ure med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Dodatek za ta čas se obračuna z 12,5 "/o na osebni dohodek. Ta dodatek pa lahko delavsiki svet zviša. Prepovedano pa je nočno delo delavcem katerim bi po izvidu zdravnika javne zdravstvene službe tako delo poslabšalo zdravstveno stanje, prepovedano je tudi nočno delo nosečnic in mater otrok do 1 leta starosti, pravtako mladine izpod 16 let, to je absolutna prepoved, izjemoma pa je dovoljeno, da dela v nočnem času mladina stara nad 16 let toda še ni stara 18 let, če — je treba delati ponoči zaradi prekinitve dela kot posledice višje sile — zaradi posebno resnih okoliščin zahtevajo koristi skupnosti — zahteva učenje v obrti oz. strokovna usposobitev na določenih delih kjer je potrebno nepretrgano delo. Za nočna dela mladine v prej omenjenem primeru, ki ima začasni značaj je potreben sklep upravnega odbora, po 3. točki pa še dovoljenje občinskega ljudskega odbora in še mnenje Združenja in sindikalnega sveta. Direktor podjetja lahko izmenoma z naknadno vednostjo delavskega sveta odredi razširitev nočnega dela v primerih: — ko gre za preprečitev škode na osnovnih ali obratnih sredstvih — ko je v teku tehnološki postopek, ki ga podnevi ni bilo mogoče končati, in glede katerega je verjetno, da se bo dokončal ter preprečila škoda — ko je potrebno zaradi rokovne izvršitve oz. odpreme gotovih izdelkov ali zaradi razkladanja osnovnega materiala, če tako narekujejo transtportne razmere — ko je podana nujnost, da se prepreči kakršnakoli škoda, katere ni bilo mogoče predvidevati. Več o nočnem delu bomo še obravnavali, ko bomo govorili o posebnem varstvu žena in mladine. Nadurno delo sme trajati največ po 8 ur na teden, toda ne več kot 4 ure na dan. O nadurnem delu govorimo tedaj, če presega delovni čas redni delovni čas kot je določen s pravilnikom. Nadurno delo je le izjemno in podjetje samo odloča v katerih primerih se lahko uvede nadurno delo. Sem spadajo nujna dela, ki jih ni možno opraviti v rednem delovnem času, zlasti pa dela, ki ne prenesejo presledka, če preti kvarjenje surovinam, pri vratarjih oziroma gasilcih zaradi turnusa, pri šoferjih ali, ko zahtevajo koristi podjetja, tu imamo največkrat primer, ko imamo precejšnja naročila s strani odjemalcev in ko lahko naše izdelke spravimo v promet in včasih tako nadoknadimo zgubo oziroma zastoj, ki je nastal, ko jih nismo mogli prodati, ko je bil zastoj na tržišču. Umestnost uvedbe nadurnega dela narekujejo največkrat okoliščine, ki jih doživljamo pni vsakodnevnem delu in odloča o uvedbi delavski svet. Predlog o uvedbi nadurnega dela dajo največkrat oddelkovodje in o tem odloča delavski svet, če gre pa za nujne primere, pa se o tem seznani naknadno delavski svet. O uvedbi in odreditvi nadurnega dela je treba seznaniti Inšpektorat dela, ki trna pravico in dolžnost med drugimi da kontrolira utemeljenost uvedbe nadurnega dela. Za nadurno delo se poveča osebni dohodek za 50% po zakonu, lahko pa tudi več, če tako sklene delavski svet. Ne šteje pa se za nadurno delo, delo na dan tedenskega počitka n. pr. ob nedeljah, čeprav se to delo plača tudi s 50 'Vo-nim povišanjem. Preko 32 ur nadurnega dela lahko opravi delavec na mesec le, če da pismeni pristanek. IV. Odmor, počitek, dopust Odmor med delom traja 30 minut na 8 ur neprekinjenega dela in se praviloma razporedi za delavce v pisarnah in delavnicah od 9—9.30 dopoldan, za ostale, ki delajo t. j. v delavnicah in v drugih pomožnih službah, v dveh izmenah, pa še od 17.30 pa do 18. ure, za proizvodne obrate, ki začasno delajo drugačen delovni čas, pa je odmor začasno odpadel. Za čas odmora ima delavec pravico do osebnega dohodka, ki ustreza polovici povprečnega osebnega dohodka na uro za delo v tistem mesecu. Dnevni počitek med dvema zaporednima delovnima dnevoma traja najmanj 12 ur brez presledka. Tedenski počitek traja najmanj 32 ur nepretrgoma in je na nedeljo, razen za one posa-de, ki doprinaša jo. Ob periodični zamenjavi, ko se dela v turnusu pri vratarjih in gasilcih, tedenski počitek ne sme biti krajši kot 24 ur nepretrgoma in mora trajati v zadnjih treh tednih najmanj 32 ur. Državni prazniki so dela prosti dnevi in se ne štejejo v dopust, delavci imajo za te dneve pravico do nadomestila v višini povprečnega dnevnega osebnega dohodka, ki jim pripada za dela v mesecu v katerem niso delali zaradi državnega praznika. Pri izraču- navanju povečanja osebnega dohodka se ne upošteva znesek povečanja osebnega dohodka za nadurno delo, za delo na dan tedenskega počitka in državnih praznikov za 50 °/o. Delavcu, ki zaradi izjemne potrebe dela po nalogu oddelkovodje na dan državnega praznika, pripada razen prej omenjenega nadomestila tudi osebni dohodek za opravljeno delo, povečan za 50 %>. Delo na dan tedenskega počitka se sme ponoviti največ dvakrat v mesecu in samo zaradi višje sile se lahko ponovi večkrat. Za delo na dan tedenskega počitka in dela v nadurah se vrše v Na zasedanju DS dne 23. junija 1961 je delavski svet razpravljal o nekaterih ukrepih, ki so bili izvedeni v zvezi s stabilizacijo gospodarstva. O teh ukrepih je seznanjal delavski svet tovariš direktor. DS je sprejel predlog, da se volitve v delovne skupnosti preložijo za nedoločen čas, do tedaj pa naj se izdela poslovnik. Imenoval je inventurne komisije za popis drobnega inventarja in surovin za 30. junij 1961. Sklenil je, da kupi naše podjetje 4 stanovanja v stolpnici, ki jo bodo pričeli graditi letos in daje razpis za predplačilo za pridobitev stanovanjske pravice. Odobril je plačilo dodatne signalne naprave za ca. 103 000 din iz 'nerazporejenih sredstev amortizacije in dotacijo Občinskemu odboru Zveze borcev v znesku din 20 000. Imenoval je komisijo za pregled nekurantih zalog materiala v naslednjem sestavu: Baumgart-ner Ladislav, Senica Maks, Bajec Aco, Bizjak Konrad, Koprivnikar Franci, Rebolj Ivan, Koprivnikar Lojze. Sklenil je, da se plača iz sklada skupne porabe Zdravstvenemu domu Litija 140 000 din kot dotacija za nabavo kolposkopa. Na zasedanju dne 18. 7. 1961 pa je delavski svet sklenil, da se inventurni višek v znesku 7600 dinarjev razknjiži na neposlovne dohodke, primanjkljaj v znesku din 2475 pa na neposlovne raz-hodke, ker je v mejah dopustnega kala. Manjkajoči drobni inventar se razknjiži na neposlovne fazhodke, ker je bila podana primerna obrazložitev in ker so bili predmeti že iztrošeni. Za devet kosov manjkajočih uteži v stroč-narni pa se obremeni osebno tov. Bučar Marta, ki je z njimi upravljala. Na istem zasedanju je tovarišica Koroščeva podala poročilo o polletnem periodičnem obračunu in je DS vzel poročilo na znanje in ga potrdil. DS je na predlog komisije za odpis nekurantnega blaga sklenil, da se odpiše ta material na razliko v ceni zalog v znesku din 1 958 000.—. Tov. Muljavec Hine je podal poročilo o delu komisije za sprejem in odpoved delovnih razmerij za I. polletje 1961. DS je vzel poročilo komisije na znanje. takih primerih ankete po obratih oziroma referendum t. j. če se večina izreče za delo, potem se dela. Tak način sklepanja je možen in se je stalno uporabljal in je predviden v Pravilih podjetja. Tedenski počitek pa se lahko odredi tudi za kakšen drug dan v tednu, v takem primeru seveda ni 50 °/o povišanja osebnega dohodka, če je bilo n. pr. delo na nedeljo. Službeno potovanje na dan tedenskega počitka, ki traja več kot 8 ur, pravtako opravičuje delavca do počitka na drug dan v tednu. Albin Ankon (Nadaljevanje sledi) Delavski svet je odobril dotacijo iz Sklada skupne porabe in sicer: — sindikalni podružnici Predilnice Litija v znesku 100 000 dinarjev; — gasilskemu društvu (Predilnice Litija v znesku 30 000 din. Upravni odbor je na seji dne 8. 6. 1961 potrdil plan službenih potovanj za mesec junij in naknadno potrdil neplanirana službena potovanja za mesec maj 1961. Ugodil je prošnji tov. Piki Franca, da se mu zapor in brezposelnost v zvezi z delovanjem v KP v bivši Jugoslaviji, kar mu je priznano že tudi v delovno dobo, upošteva tudi kot delovna doba za dodatek za stalnost. Sklenil je, da se naše podjetje včlani v Avto-moto društvo Litija. Na seji dne 12. 6. 1961 je odobril 10 dni izrednega neplačanega dopusta tov. Lambergar Lili. Iz sklada skupne porabe pa je odobril znesek din 900 000 za nakup štedilnikov za novi blok. Na seji dne 28. 6. 1961 je upravni odbor na željo delavcev sklenil, da v juliju in avgustu ob nedeljah v obratu ne bodo delali. Izpadle ure se bodo nadoknadile tako, da bo nočna posada padaljšala delovni čas za pol ure, jutranja posada pa bo pričela z delom pol ure prej. UO je potrdil predlog o spremenjenem delovnem času za tehnični sektor. Ta sektor bo delal v sredah od 16. do 18.30, v soboto pa od 6. do 11. ure brez polurnega odmora. Glede na pomanjkanje naročil po sukani preji je UO sklenil, da se ukine ena izmena v sukalnici, odvisna delovna sila pa se porazdeli na ostale oddelke oziroma na zunanja dela. Sklenil je, da naj uprava podjetja prouči potrebo po sprejemu delovne sile za težaška dela. Kolikor ni na razpolago dovolj lastne delovne sile in če zato ni možno izvršiti vseh predvidenih del, naj se sprejme nove delavce Na seji dne 17. 7. 1961 je upravni odbor razpravljal o inventurnih razlikah, ki so bile ugotovljene ob polletni inventuri in predlagal delavskemu svetu odpis primanjMjaja v znesku din 2475 pri režijskem materialu, ker je bil pri tem materialu na drugi strani ugotovljen višek v Nadaljevanje na 6. strani Ka) sta razpravljala DS in UO Iz pravilnika o požarno-varnostni službi podjetja (Nadaljevanje) SPLOŠNA PREVENTIVA V št. 5 Tovarniškega obveščevalca smo podali nekaj splošnih določb o požarno-vamostni službi v našem podjetju, ki je urejena s posebnim pravilnikom. V tem sestavku pa bi podali nekaj splošnih določb o preventivi požarnovarnostne službe t. j. o sredstvih in ostalih pripomočkih, ki služijo omejeni požarni zaščiti. Za izvajanje naglih ukrepov v primeru požara, mora biti izdelan obrambno napadalni načrt, ki vsebuje vse posebnosti iz katerih je razviden položaj objekta podjetja, vrisane morajo biti za vsak objekt smeri napada in obrambe. Poleg tega mora biti izdelan situacijski načrt zgradbe. Ta načrt mora biti shranjen pri vratarju ali na drugem določenem mestu v zapečatenem ovoju v posebni omarici kjer se hranijo vsi duplikati ključev. Po en izvod situacijskih načrtov dobi tehnični vodja, gasilski poveljnik in vodja gasilske ekipe na izmeni. V situacijskem načrtu morajo biti vrisana vsa poslopja, mesta za črpanje vode (hidranti, cisterne), druge gasilne naprave, ter prostori v katerih so lahko vnetljivi ali eksplozivni predmeti. Mesta za črpanje vode se označijo z modro, požarni zidovi z rumeno, alarmne naprave z rdečo, požarno nevarni objekti pa z rjavo barvo. Vse te oznake morajo biti razvidne iz legende v načrtu. Ob spremembah ali dopolnitvah se morajo situacije -izpopolniti. Vse te stvari so potrebne za hitro gašenje odnosno prepreče-nje požara in so zlasti pomembna za zunanje gasilske enote, posebno poklicno gasilsko službo, ka- Kaj sta razpravljala DS in UO Nadaljevanje s prejšnje strani znesku din 7600 din. Do razlike je prišlo zaradi administrativne napake in pri tehtanju. Za manjke pri drobnem inventarju pa je sklenil, da naj se zaostri kontrola orodja pri posameznikih. Uprava podjetja naj v III. tromesečju zadevo preišče in osebno obremeni odgovorne osebe. UO je potrdil predlog komisije za štipendije oziroma potrdil izbiro štipendistov za leto 1961-62, kakor je to predlagala imenovana komisija. Štipendirata se na Tehniški tekstilni šoli v Kranju tov. Mumelj Martina iz Šmartna pri Litiji in tov. Meserko Jožica iz Litije. UO je ugodil prošnji tov. Ro-žun Angele in ji odobril 3 tedne izrednega neplačanega dopusta v mesecu avgustu. Obravnaval je pritožbo Zupančič Emilije. Premestitev ostane v veljavi, osebni dohodek pa ji pripada po prejšnji tarifni postavki še en mesec, kot je to določeno po spremenjenem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Tudi pritožbo tov. Razpotnik Marije ni mogel ugodno rešiti, ker ni ustreznih praznih delovnih mest na razpo-iago. UO je ugodil prošnji tov. Pajt-ler Emilije za skrajšan delovni čas za nego otroka. Na njeno željo bo delala skrajšan delovni čas samo takrat, ko bosta z možem zaposlena oba dopoldne. UO je potrdil odločbo direktorja o odstranitvi z dela za tov. Kolman Edija, ki si je prisvojil s tovarniške strehe bakrene ploščice in jih nato prodajal dalje. Vzel je na znanje tudi pojasnilo direktorja, da je bil proti Kolman Ediju takoj uveden disciplinski postopek. POROČILO komisije za sprejem in odpoved delovnih razmerij, obravnavano na seji komisije dne 7. 7. 1961 in na zasedanju DS dne 18. 7. 1961, za I. polletje 1961. Komisija je imela v I. polletju 1961 samo 3 seje glede na to, ker se zaradi zniževanja delovne sile v tem času ni sprejemalo nove delovne sile, razen 2 delavcev, kakor je spodaj razvidna. Na teh treh sejah je obravnavala sprejem 2 delavcev in odpoved delovnega razmerja štirim delavcem. delavcev Stanje delovne sile 31. 12. 1960 je bilo Sprejetih v I. polletju 1961 Z M 1 uslužbenec (Dernovšek Jože) 1 1 tekstilni tehnik (Škrbina Leon) 1 Odšlo iz podjetja: na iniciativo delavca: zaradi varstva otrok 1 šolanja 1 ženitev 1 družinske razmere 1 1 preselitev 1 na novo službeno mesto 1 neznano 1 5 3 na iniciativo podjetja: zaradi viška delovne sile 2 Objektivni vzroki: upokojeni 7 3 invalidsko upokojeni 2 3 k vojakom 3 umrl 1 9 10 Vsega skupaj ... 14 15 Stanje delovne sile 1. julija 1961 733 2 735 29 706 teri je treba takoj sporočiti, če je pomoč potrebna. Hidranti in vodni rezervarji morajo hiti na območju podjetja vidno označeni, važno je zlasti to-; da se od časa do časa preizkusijo zlasti ob vajah gasilcev. Ključi — duplikati delovnih prostorov morajo biti v omarici in zalivkani, hranijo se pri vratarju. V primeru, da se katerakoli ključavnica zamenja z novo, drugačno ključavnico, mora vodja oddelka prizadetega prostora to takoj javiti v tehnično pisarno, da se izda nalog za izdelavo novega ključa in duplikata, ki ga mora dežurni gasilec namestiti v omarici ključev - duplikatov, stari neodgovarjajooi duplikat pa se mora odstraniti. Če se oddelek preseli, mora vodja oddelka to takoj javiti dežurnemu gasilcu, da zamenja napis na ključu -duplikatu. Važno je, da vsi delavci poznajo alarmne znake za požar. Za zunanji alarm, če je požar drugje, izven tovarne, je znak za alarm dolg pisk, ki traja 3 minute brez zavijanja sirene, za notranji alarm t. j. znak za požar na območju tovarne pa se daje znak z obratnimi sirenami, električnim zvoncem, vratarju pa je javljeno z električnimi pnijavniki, ki so nameščeni v vratarnici. Vselej mora biti zvočna alarmna naprava za primer požara drugačna kot ona, 'ki naznanja začetek ali konec dela. Ob požaru je treba zapreti Okna, vrata in zračnike v obratu, da se onemogoči dovod zraka in širjenje ognja, izklopiti je treba tudi elektriko. Za izvršitev teh ukrepov odgovarja vodja oddelka. V obratih in zunaj so nameščeni ročni gasilni aparati in morajo biti seznanjeni vsi delavci z ravnanjem teh aparatov, vedeti pa morajo tudi kakšen aparat lahko uporabljajo za konkreten primer požara. Sila važno je za preprečevanje požarov, da delavci ne kadijo v prostorih, kjer je to prepovedano'. Kajenje je dovoljeno le v prostorih, ki so za to izrecno določeni. Kajenje je dovoljeno začasno v sledečih prostorih: — hodnik pred vhodom v mehanično delavnico, — prostor pred kabinami stranišč čistilnice, — moška in ženska stranišča v predpredilnici. predilnici I in II in v vlagalnici. Kajenje je dovoljeno še v elektro-delavnici, mehanični delavnici, brusilnici, vratarnici, valjčkami, upravnih pisarnah, v pisarnah mojstrov in v kotlarni. Kadilci morajo paziti, da ne pride zaradi odmetavanja cigaretnih ogorkov v teh prostorih do požara in se posluževati pepelnikov. Na vsem ostalem območju tovarne, razen omenjenih prostorov, je kajenje prepovedano. O zabrani kajenja je tudi opozorilna tabla pri vratarju in mora vratar na to opozoriti zlasti tuje osebe, 'ki vstopajo v podjetje. Razni odpadiki se ne smejo spravljati na podstrešja, ampak v posebne prostore izven glavnih tovarniških objektov. V oddelkih se morajo bombažni odpadki nujno odstranjevati, klima-naprave se morajo najmanj enkrat mesečno očistiti, mastne krpe se morajo odlagati le v ognjavamih pločevinastih posodah in redno odstranjevati. Pepel in drugi odpadki se odlagajo v jamo, ki mora biti pokrita in oddaljena od tovarniških zgradb, ogorki se morajo takoj politi z vodo. Dimniki in dimne cevi se morajo redno čistiti, okrog njih je prepovedano odlaganje raznih stvari. Mazači morajo dnevno redno obrisati oljni pod, mojstri pa so dolžni, da kontrolirajo njihovo delo. Električne peči in rešoji se smejo postavljati samo na mestih, ki jih je odobril vodja elektroobrata, dežurni gasilec pa mora biti seznanjen kje so nameščene te peči in kontrolirati take prostore v času, ko se tam ne dela. Vsak poedinec, ki koristi peč ali reso, je osebno odgovoren, da jo izklopi. Dela na električnih napravah smejo opravljati le poklicni električarji. Električne instalacije to strelovode je treba večkrat kontrolirati in jih v redu vzdrževati. Letno se morajo tudi pregledati strelovodi. Bencinski to drugi sodi za lahko vnetljive tekočine morajo biti spravljeni tako, da je streha nad njimi in da niso izpostavljeni vročini, ne glede nato ali so prazni ali polni. Na podstrešju morajo biti posode s peskom in lopato oz. sodi z vodo, da se lahko zaduši požar. Shranjevati se ne sme odpadni to lahko vnetljivi material. Zaloge vnetljivih tekočin v obratnih prostorih ne smejo biti večje kot je njihova enodnevna poraba. Hraniti se morajo v ognjavamih posodah, poleg pa mora biti pripravljen požarni pesek, ali aparat na gašenje s peno. Vse kar presega dnevno porabo, mora biti skladiščeno v posebej določenih prostorih. Pri gašenju požara je sila važno, da so hodniki in stopnišča prosti in lahko dostopni. Tudi ograjeni prostori dvigal, 'ki vežejo pasamezna nadstropja, morajo imeti vrata iz negorljivega materiala, izven delovnega časa morajo biti dvigala nameščena na najnižji točki. Aparati za gašenje (na vodo, peno, COa, prah) morajo biti razporejeni po vseh oddelkih, kjer je možnost požara, in morajo biti označeni s številkami kot so tudi objekti označeni z isto številko. Aparati, ki so zunaj objektov, morajo biti odporni proti zmrzovanju. Sodi z vodo morajo biti nameščeni tudi v vseh objektih, obarvani morajo biti rdeče, da so lažje vidni to se pokrivajo, da se voda ne onesnaži. Najmanj enkrat mesečno je treba vodo menjati, za kar je odgovoren gasilec. Poleg vsakega soda mora biti vedro z vodo. Vedra je prepovedano snemati in uporabljati za razne druge namene. Pesek mora biti nameščen v zabojih v oddelkih kjer se dela z oljnatimi to lahko vnetljivimi snovmi. Važno je, da delavci poznajo aparate to da so ročni gasilni aparati na mokro gašenje tam kjer 'se da z njimi gasiti n. pr. les; gasilni aparat na kemično peno se uporablja za gašenje vnetljivih tekočin, gasilni aparat CO2 se uporablja za gašenje električnih naprav pod napetostjo, aparat na gasilni prah se uporablja za gašenje vseh tekočih goriv in za gašenje električnih naprav, uporablja pa se Nadaljevanje na 7. strani Tri fhferke upokojene V mesecu juliju 1961 so bile upokojene tri naše delavke. Vse so delale v predpredilnici. Pavla Lajovic, rojena 3. januarja 1913. V naše podjetje je prišla, ko je bila stara komaj 14 let. Pripovedovala nam je, kako je še kot otrok nosila večerjo svoji mami, ki je tudi delala v našem podjetju. Zelo se je takrat bala strojev, ki jih je le od daleč opazovala. Strah jo je bilo, če je pomislila, da bi tudi ona morala delati na njih. Ko pa je prišla prosit za delo, so jo razporedili ravno na te stroje, ker je bila zelo močno dekle in so takrat sprejemali v predpredilinico najraje močna dekleta. Ko je nastopila službo, še ni zadostila šolski obveznosti in je morala poleg službe še dvakrat na teden do- poldne obiskovati šolo, da je dobila odpustnico iz šole. Kadar je šla v šolo, je zamenjala posado in je takrat delala popoldne. Nekaj časa je delala kot pomagalka na flyerju, čez tri leta pa je dobila svoj stroj, katerega je z veseljem posluževala, pa tudi strahu do strojev takrat ni več občutila. V letu 1935, ko se je vrnila iz porodniškega dopusta, je spet nekaj časa delala kot pomočnica na stroju in povedala nam je, da so tudi takrat v podjetju zniževali delovno silo in je morala posluževati šest grobih flyerjev, oziroma je morala za vse te stroje nanositi flyerske navitke. Poleg dela v tovarni jo je čakalo še delo doma. Imela je dve hčerki, od katerih ena dela v našem podjetju tudi že 10 let. Sama Civilna zaščita v podjetju M t —; Jasno je vsakomur, da si vojne, ki povzroča človeštvu toliko gorja, nihče ne želi. Toda, če se spomnimo na leto 1941 in na žrtve, ki so padle tega leta ob priliki nacistično-barbarskega napada od strani Nemcev na naše glavno mesto Beograd, ugotavljamo, da je takrat zaradi nenadnega napada iz zraka veliko ljudi podleglo tudi vsled tega, ker predaprilska Jugoslavija ni imela organizirane »civilne zaščite«, katere dolžnost je, da ob takih nezgodah pomaga pri reševanju ponesrečencev. Pa ne ne samo to, dolžnost članov te organizacije je tudi, da ob elementarnih nesrečah, kakor: poplave, potresi itd. kar se. češče dogaja, pomagajo pri reševanju svojega bližnjega ter jim nudijo prvo pomoč, katera v mnogih slučajih ohrani hudo ponesrečenega še pri živ- ljenju. Sodelovanje državljanov v tej organizaciji ni prostovoljno kakor v drugih, temveč je po Ur. listu št. 110/48 za vsakogar dolžnost in se sodelovanju v organizaciji ne more odpovedati. Tudi v naši tovarni obstoji ta organizacija in šteje skupno 222 članov, kateri so razdeljeni v 11 enot. Ena takih enot — sanitetna, je že imela svoj strokovni tečaj, kateri je zelo lepo uspel. Druge enote pa ga bodo imele pozneje ter že sedaj pozivamo člane, naj bi ga redno in z zanimanjem obiskovali. Tudi nedavna poskusna vaja, ki se je vršila dne 27. VI. t. L ob 6. uri zjutraj je pokazala, da se člani te organizacije zavedajo svojih dolžnosti in so takoj prispeli na svoja zbirna mesta in tako prispevali k dobremu uspehu te »mobilizacije«. J. R. Iz pravilnika o požarno-varnostni službi podjetja pravi, da je to že prava predil-niška družina. Njena mati je delala pri nas 25 let, ona sama pa je bila zaposlena v našem podjetju 32 let. lahko tudi za gašenje ostalih vrst požarov, priporočljiv ni za gašenje občutljivih naprav. Brentače so aparati s katerimi se gasijo navadni in predvsem začetni požari. Posebne določbe za nekatere obrate V ključavničarski delavnici se sme varilni aparat uporabljati le na določenem mestu. Jeklenke za kisik in Dissous-plin morajo biti pritrjene k steni. Ce se varilni aparat prenaša v druge objekte, mara biti stalno pritrjen na prevozno sredstvo. Varilni aparat mora imeti varovalno napravo, da se prepreči udar plamena v jeklenke. Pri varilnem aparatu mora biti nameščen azbestni prt. Razvijalec acetilena mora biti nameščen v posebnem prostoru, ločeno od jeklenk kisika. Varovalne in merilne naprave na tem aparatu morajo biti brezpogojno v redu. Posode s karbidom se ne smejo shranjevati v delovnem prostoru, stati morajo dvignjene od tal v posebnem, nevlažnem prostoru. Vsi odpadki (oljni ostružki lahkih kovin) se morajo dnevno odnašati iz delavnic na mesto, 'ki Nadaljevanje s prejšnje strani je najmanj 10 metrov oddaljeno od skladišč in objektov in ki je ognjavarno ograjeno. V mizarskih delavnicah, strojnicah in drugih obratih kjer se nabira prah in žagovina, morajo biti nameščene ekshaustorske naprave za odvajanje prahu. Izpod žag se mora žagovina odstranjevati v določenih časovnih presledkih, po potrebi vsak dan, lesni prah pa se mora odstranjevati vsak teden. Vse odvodne naprave za prah in žagovino morajo imeti zaporne lopute na kraju odsesavanja (pri stroju) in pred zbiralnim prostorom (silos), da se prepreči prenos ognja v sosednje prostore. Te naprave naj se samodejno zapirajo. Skladišče rezanega lesa mora biti oddaljeno najmanj 20 metrov od objektov in najmanj 10 metrov od železniške proge. Deske se smejo zlagati v skladovnico največ 5 metrov, posamezni bloki skladovnic pa morajo biti oddaljeni najmanj 4 metre drug od drugega. V prašnih prostorih mora biti električna napeljava prah-utesno izvedena. Kurilnice morajo biti ločene od ostalih objektov s požarnim zidom, prostori pa, kjer so pogonski stroji, morajo biti ved- no čisti. Posebna pažnja je potrebna v garažah, ki morajo biti grajene ognjavarno, vozila morajo biti parkirana tako, da je vozilo obrnjeno s sprednjim delom proti vratom. V garaži se ne sme shranjevati zaloge goriva in gum. Mastne krpe se morajo sproti odstranjevati. Zaključne besede V obeh seštevkih so navedene le najvažnejše določbe iz Pravilnika požarno-varnostne službe. Naloga vseh delavcev je, da jih temeljito prečitajo odnosno, da se z njimi upoznajo. Pravilnik bo treba spopolnjevati skladno s preureditvijo obratov in pa drugimi tehničnimi iznajdbami glede gašenja. Kolikor ne bodo določbe ustrezale jih bo treba zamenjati in bo vsekakor zelo koristno, če bodo člani kolektiva dajali koristne predloge k nadaljnji izboljšavi požarne službe, ki je sila važna za nas vse in kar smo že poudarili v prvem sestavku. Organi samoupravljanja so in bodo morali občasno razpravljati o ureditvi požarne službe v podjetju. Kršilci določb Pravilnika pa bodo pozvani na odgovornost. Frančiška Pavlič, roj. 18. oktobra 1908. V naše podjetje je prišla v 18. letu starosti in je delala pri nas 30 let. Pripovedovala nam je, da je prišla prosit za delo najmanj desetkrat, ker takrat ravno niso potrebovali delovne sile. Vseskozi je delala na flyerju. Ko se je vračala iz službe domov, jo je vedno čakalo še precej dela doma, saj je povsem sama skrbela in vzdrževala štiri otroke. Najmlajši sin je sedaj star 20 let, hčerka pa tudi dela v našem podjetju. Vsak dan je hodila na delo peš iz Zavrstnika, ki je oddaljen od našega podjetja 2 km. Posebno težavna pot je bila takrat, ko je deževalo, ali pa pozimi, ko je večkrat morala gaziti sneg, da je prišla pravočasno na delo. V podjetju je morala vedno trdo delati in povedala nam je, da večkrat ni imela niti toliko časa, da bi pojedla malico in jo je večkrat nesla nazaj domov. Angela Pavliha, roj. 14. marca 1908. Zaposlila se je v 17. letu starosti. V našem podjetju je delala skupino 28 let. Tudi ona je morala poleg dela v tovarni skr-Nadaljevanje na 8. strani Rudolfu Kaplji - ob njegovi upokojitvi V mesecu juniju je bil inva- Tov. Kaplja je postal član ga- lidsko upokojen eden izmed naj-starejših gasilcev v Predilnici Litija tov. Rudi Kaplja. V zahvalo za uspešno delo v gasilski organizaciji je prav, da tudi v našem glasilu na kratko opišemo njegovo dosedanje delo-. Rudi Kaplja se je rodil 11. aprila 1909 v Westfaliji (Nemčiji). Starši so bili izseljenci in je oče delal v rudniku. Njihovo življenje je bilo trdo, saj je bilo očetu težko preživljati 12-člansko družino. 1918. leta je oče umrl, zato se je mati z družino vrnila v rojstno občino Šmartno pri Litiji. Rudi se je 1929. leta izučil za krojača. Zaradi pomanjkanja dela v stari Jugoslaviji ni bil stalno zaposlen. Delal je pri raznih podjetjih, tako tudi v Predilnici Litija. Zaradi brezposelnosti je 1939. leta odšel v Westfalijo in se zaposlil kot rudar. Takoj po osvoboditvi je prišel nazaj v domovino in se 1945. leta zaposlil v našem podjetju. Tri fljerke Nadaljevanje s beti za družino. Imela je pet otrok. Vsi so hodili najprej v šolo v Hotiču, nato v Litiji in nazadnje še vsi v Ljubljano. En sin sedaj študira na Univerzi v Ljubljani. Trije od otrok so že v službah, najmlajša hčerka pa je doma. Od leta 1931 do 1939 ni bila zaposlena, ker po rojstvu tretjega otroka ni imela nikogar, ki bi zanj skrbel. V podjetju je delala najprej na raztezalkah, največ časa pa na flyerjih. Svoj stroj je dobila že po enem mesecu, ko je prišla v podjetje. Ves čas službovanja v našem podjetju je stanovala v Zgornjem Hotiču, ki je oddaljen od podjetja 7 km. Na delo se je vozila s kolesom, pozimi pa je večkrat tudi morala pešačiti in gaziti sneg. Vsak dan je prehodila ali pa prevozila 14 km. Ko smo preračunali njeno pot, ki jo je opravila v 28. letih samo na delo in domov, smo začudeni prišli do po- silskega društva s 17 leti in ima že 31 let članstva. Aktivno je sodeloval v PGD Šmartno-, PGD Litija in v našem gasilskem društvu. Sodeloval je pri gašenju vseh večjih požarov v našem podjetju. Kljub skrbi za lastno družino je Kaplja vedno pripravljen na znak požarne -sirene odhiteti na požarišče. Kako je vdan gasilski organizaciji dokazuje požar v otroškem vrtcu, ko je v trenutku požarnega alarma, čeravno bolan, zapustil pogrebni sprevod in odhitel v praznični obleki gasiti požar. Kljub bolehnosti se tov. Kaplja še vedno udejstvuje v gasilski organizaciji in skrbno spremlja delo in razvoj našega društva. Ob upokojitvi želimo gasilci Predilnice Litija tov. Kaplji mnogo zdravja in sodelovanja v gasilski organizaciji. L. F. upokojene prejšnje strani da-tka, da je ta pot znesla skoraj toliko, kot če bi šla trikrat okoli sveta. Če pa hi vračunali sem še vso pot, ki jo je naredila okoli strojev in še pri delu doma, bi se ti -kilometri še precej zvišali. Vse tri upokojenke so nam pripovedovale tudi, kako je bilo včasih, ko so delali na nočni posadi samo moški. Ti pa nikoli niso negovali strojev tako, kot so jih znale žene. Večkrat so zjutraj, ko so prišle na delo, morale najprej e očistiti stroje, ki so bili včasih zelo zanemarjeni. Takrat pa so se na moške, ki so delali na teh strojih, posebno hudovale. Od teh treh naših flyerk so se prisrčno poslovili tehnični vodja podjetja, tajnik sindikalne podružnice in referent za kadre. Želimo jim, da bi sedaj, ko so upokojene, preživele še mnogo zadovoljnih in zdravih let pri svojih svojcih in otrokih, za katere so v času dela v podjetju skrbele in delale. T -p Nezgode v juniju in juliju V mesecu juniju in juliju je bilo sedem obratnih nezgod s 40 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: 1. Kragofel Marija, rojena 7. marca 1916, dvojilka, je pri po-služevanju stroja stopila na žič-nik in se zbodla v stopalo desne noge. 2. Likovič Franc, rojen 15. 8. 1912, strugar, se je ponesrečil pri demontiranju -spojke s koničastega stružnega trna, katera je naglo zdrsnila s trna in mu poškodovala z ostrim robom kazalec leve roke. 3. Žlabrovec Drago, rojen 17. junija 1929, mazač, je med obratovanjem flyerjev hotel odstraniti bombažne odpadke, pri tem mu je rob zobčanika poškodoval mezinec leve roke. 4. Lovše Mirko, rojen 29. oktobra 1934, ključavničar pri remontu, se je pri pobiranju strojnih delov z mize, zadrl s trsko v kazalec leve roke. 5. Peskar Gabrijela, roj. 23. marca 1912, pomočnica v kuhinji, se je pri pomivanju posode poparila z vročo vodo po desni roki nad zapestjem. 6. Vrhovec Ivanu, roj. 1. maja 1919, sušilcu papirnatih cevk, je pri prevozu lesenih zabojev z ročnim vozičkom zdrsnil voziček iz rok in mu poškodoval palec desne noge. 7. Kolesa Ivan, rojen 19. decembra 1933, mazač strojev, se je pri prevažanju cevk udaril ob zaboj v mezinec desne roke. Nezgode od 1. januarju do 31. julija 1961 v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Nezgode na .poti Obratne nezgode na delo in iz dela Skupaj Leto primeri izg. dnevi primeri izg. dnevi primeri izg. dnevi 1960 21 160 6 171 27 331 1961 20 226 3 69 23 295 Razlika — 1 + 66 —3 —102 — 4 — 36 Iz gornje primerjave nezgod je razvidno, da so v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta nezgode v rahlem upadanju. Le p-ri obratnih nezgodah so v letošnjemu letu nezgode resnejšega značaja. V primerjavi z ostalimi obolenji v prvem polletju so nezgode na 6. mestu, skupno z obratnimi nezgodami, nezgodami na poti na delo -in iz dela in poškodbami izven dela celo na 1. mestu z 51 primeri in 1356 izgubljenimi dnevi ali 17/o. Iz navednega vidimo, da mimo delovnih nezgod predstavljajo poškodbe izven dela resen problem za same zavarovance, vodstvo podjetja in zdravstveno službo. Morda bi bilo primemo misliti -na organizacijo tečajev o vami uporabi gospodinjskih aparatov. Povečalo se je tudi število prometnih nesreč in se bo treba resno poprijeti s tem problemom. Gradnja nove kolesarnice Doslej je imelo podjetje kolesarnico pri sami tovarni pred vlagalnico, ki p-a po svoji kapaciteti in primernosti še dolgo ni ustrezala potrebam, pa tudi prostor ni bil primeren. Zaradi prenatrpanosti kolesarnice so člani puščali kolesa na raznih mestih. S tem pa niso bila kolesa niti dovolj zavarovana. Z naraščanjem števila koles in motorjev se je pokazala potreba. da se stara kolesarnica odstrani in postavi na primernem proštom nova, -ki bo zadoščala potrebam. Nova kolesarnica bo imela prostor za shranjevanje 120 koles. Bo tudi bolje zavarovana, saj je postavljena v neposredni bližini vratarnice. S tem pa bo odpadla zlasti gneča pri izhodu ob koncu izmene, ko se je nagnetlo polno koles in motorjev. B. B.