16 JttVlM
i lhmm, i srh, i tarnat m.
wt.m
.....K 24 ^
pol leta........ 12*—
četrt leta........6*—
na mesec....... 2*—
pol leta........n —
četrt leta ........ 5*50
na mesec......._ l-fio
.Slovenski Narod41 velja:
v Ljubljani tu dom dostavljen v upravništvu prejemal*:
celo leto .  .  * .      . . K 24'—    ,   celo leto......K 22*—
fsserat) veljajo: peterestopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Lpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscratJ itd. to je administrativne stvari
- rumu številka val|e 10
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrctfBfifTOi Knafleve cllca il 9, (v pritličju levo), telefon it 34.
ISa pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira« Karodma tiskarna telefon it M.
H Avstro-Ograko:
celo leto.......K 25*—
pol leta........13*
četrt leta.......• **50
na mesec...... - 2*30
.Slovenski Narod- velja po poiri:
za Nemčijo!
celo leto.......K
za Ameriko to vse droga dežele: celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede tnaeratov naj ae priloži aa odgovor dopisnica ali zna-akt l-travni*, vos Kaanova nUenit S, (spodaj, dvorišče levo), tslalsa 1L 11
0 očffileif IjuMjonsMli
cncinsKih volite«.
2Sa magistratu se bliža konec gospodstvu vladnega komisarja.
Kakor smo na včeraj poročali, se v petek 3. februarja razgrnejo volilni imeniki na magistratu v splošni vpogled in se uvode reklainacijsko postopanje.
Od bolj ali manj gladkega razvoja tega reklamacijskega postopanja je odvisno, da-ii se bodo občinske volitve vršile v nedeljo 19. marca ali <dva tedna kasneje, dne 2. aprila.
Z uvedbo reklamacijskega po->r spanja je stopilo volilno gibanje v akuten stadij in začela se prava volilna borba, ki ima odločiti, kdo bo v bodoče gospodar na ljubljanskem magistratu.
Dasi so klerikalci dali razglasiti, da jim ni ležeče na tem, da bi si pridobili večino v mestnem občinskem svetu, vendar je čisto gotovo, da bodo v tej volilni borbi napeli vse sile, da bi po možnosti dobili v svoje kremplje tudi Ljubljano, kc-(kor so dobili že deželo.
In recimo, da bi se ljubljanski volilci vsedli na Jim klerikalcem ter jim pripomogli do zmage tudi v občinskem svetu, kaj ima potem ljubljansko mestno prebivalstvo pričakovati od klerikalnega občinskega «? veta I
Z gotovostjo lahko trdimo, ca bi v tem slučaju klerikalci v občinskem sastopu prav tako gospodarili, kakor gospodarijo sedaj *e deželni upravi.
Predvsem bi gledali na to, da bi mestne davkoplačevalce z neznosnimi bremeni spravili ua rob gmetnega propada in v popolno gmotno odvisnost.
Že opetovano smo razložili, da meri vse stremljenje klerikalne večine v deželnem zboru ca to, da se uveljavijo vsi novi deželni davki v taki obliki, da odpade levji delež teh davkov na hrbet ljubljanskega prebivalstva, ne da bi imelo od teh bremen ljubljansko mesio le vinar kake koristi.
Omenjamo tu ramo cestni zakon, ki ga je v preteklem zasedanju sklenila klerikalna deželnozborska večina- in deželno lOmiiijonsko posojilo.
S cestnim zakonom se namerava Ljubljano vsako Jeto obremeniti z okroglo četrt milijonom. Ves denar pa, ki ga bi donašal ta davek za de-želnceestne naprave, se ima izključno porabiti za zgradbo, vzdrževanje
in popravljanje cest in potov po deželi.
Prav tako je tudi z deželnim 10-milijonskim posojilom.
Od tega posojila bo treba vsako leto plačevati na obrestih iu amortizaciji okroglo pol milijona. Ker nosijo približno polovico vseh deželnih davkov ljubljanski davkoplačevalci, je čisto jasno, da bodo !e-ti morali za obresti in amortizacijo deželnega posojila plačevati leto za letom -- najmanj 30 do 40 let — četrtniUijona kron.
Vkljub temu pa to deželno posojilo nimalo ne bo prišlo v prid ljubljanskemu mestu, zakaj klerikalci so odkrito in z najmirnejšo vestjo izjavili, da se bo vse deželno posojilo od prvega do zadnjega beliča porabilo izključno za melioriza4*ije na kmetih.
Vzpričo takšnih klerikalnih stremljenj, iztisniti ljubljanskim davkoplačevalcem zadnji vinar iz žepa, se pač človeku nehote vsiljuje vprašanje, kaj bi klerikalna deželno-zborska večina počela z Ljubljano, ako bi imeli klerikalci tudi v ljubljanskem občinskem zastopu moč in odločilen vpliv.
Smelo lahko trdimo, da bi v tem slučaju klerikalci Ljubljano enostavno odrli na meh, ker bi ne bilo v občinskem svetu nikogar, ki bi se upal upreti njihovemu nasilnemu početju.
V kakšnem stanju bi se pod klerikalnim gospodstvom nahajalo mestno gospodarstvo, nam pač ni treba na dolgo in široko razlagati.
V tem oziru nam pač dežela kranjska lahko služi za najizdatnejši svarilni izgled.
Kakor se sedaj v deželni upravi na naj brez vestne jši in uajlahkomiš-Ijenejši način razsiplje denar, prav tako bi to klerikalci prakticirali tudi v mestnem gospodarstvu.
Kako do skrajnosti zavoženo pa je to klerikalno gospodarstvo, je živa in klasična priča bivši klerikalni deželni poslanec Mandelj, ki je raje odložil svoj deželnozborski mandat, kakor da bi bil soodgovoren za naravnost zločinsko razsipanje in zapravljanje deželnega denarja.
Naj se uvede takšno gospodarstvo tudi v ljubljanski mestni upravi, pa lahko računamo z vso gotovostjo na to, da je financialni poloin mesta kot takega neizogiben.
Kako bi klerikalna gospod'*, gospodarila na magistratu, si lahko predstavljamo, ako si predočimo slučaj, ki se je dogodil pod egido vladnega komisarja.
Ker se dr. Krisper ne udeležuje sej prisednikov, ki opravljajo skupno z Lase hanom posle občinskega sveta, imajo v tej korporaciji večino klerikalci.
A dasi imajo kolikor toliko vezane roke, vendar so takoj auir*.!i izrabiti svoj vpliv v svoje sebične namene: Mizarska dela na magistratu so bila kar pod roko in brez vsakega razpisa oddana Ttlerikalncmu prised-niku Rojini.
Takšno postopanje bi prišlo docela v navado, čim bi na magistratu zavladali klerikalci.
Kakor stoji vsa deželna oprava v znamenju splošne korupcije in umazanega protekcijonizma, prav tako bi klerikalci postopali tudi na magistratu, čim bi prešla občinska uprava v njihove roke.
Odkar so klerikalci zagospodovali v deželi, so jeli brez vsakega prevdarka in brr^ dejanske potrebe pomnoževati število uradništva. Pri tem seveda niso bili merodajni stvarni razlogi, marveč zgolj strankarski oziri.
Kdor je bil klerikalec, ta je dobil pri deželnem odboru službo ne glede na to, ali je bH za to službo kvalificiran ali ne, brez ozira na to, ali je bil za dotično službo sposoben ali nesposoben.
Tu navajamo izmed mnogih samo en kričeč slučaj.
Stavbnemu oddelku je bil pride-Ijen »inženir«, ki je dovršil neko cb-skurno tehnično solo na Nemškem, zavod, v katerega sprejemajo vsakogar brez vsakih predstudij.
Moža seveda pri stavbnemu oddelku niso mogli rabiti, zato so mu poverili težko nalogo, da z Lcgvar-tom nadzoruje živinske hleve po deželi. Vkljub temu vleče ta strokovnjak plačo inženirja.
Taksnih in sličnih slučajev, ki osvetljujejo v naravnost bengalični luči klerikalno gospodarstvo, bi se dalo navesti nebroj.
Dasi klerikalci nimalo niso skrupulozni, vendar uvidevajo, da so vsa korita pri deželi že do zadnjega mesta zasedena in da tu ni več mogoče oddajati sinekur.
Zato so obrnili sedaj poželjive svoje poglede na ljubljansko me6tno za občino,brezštevilne svoji* lačne ko-ritarje.
Prepričani smo, da bo zavedno ljubljansko prebivalstvo napravilo klerikalni gospodi debelo črto preko njihovega računa ter pri občinskih volitvah kot en mož volilo v občinski svet   zaupnike tiste stranke,   ki je
voljna v resnici in z vso vnemo zastopati in zagovarjati interese mesta Ljubljane. _'
Delegacije.
Dunaj, 31. januarja.
»Neue Freie Presse« pravi v svojem današnjem uvodniku, ki ga posveča ekspozeju zunanjega ministra, da je grof Aehrenthal včeraj govoril v delegacijah o naši zunanji politiki, ker se je hotel pokazati napram njej kot vljudnega človeka . . .
Ta, na videz brezpomembni stavek odkriva ne le vso nagoto ustavnega naziranja avstrijskega liberalnega nemštva, katerega politična voditeljica je baš »Neue Freie Pres-se«, temveč karakterizuje tudi najboljše vsebino in pomen Aehrentha-lovih besed pred poklicanim sodnikom njegove politike — delegačnim odsekom za zunanje zadeve Aehren-thalov ekspoze — kot fraza vljudnosti napram delegatom; kdo bi mogel lepše označiti govor, ki se navzlic važnim političnim dogodkom zadnjega časa, tikajočim se neposredno velikih avstrijskih gospodarskih in političnih interesov niti z besedico ne dotakne bistva vsake zunanje politike: v kritičnem tehtanju ugodnih in nasprotnih 6il najti pota in sredstva nadaljnega nemotenega napredka, v bistrem in hladnem le lastni državni interes upoštevajočem presojanju dogodkov nemoteno si ustvarjati sodbo o tein, kar je in uvaževati ter po potrebi brezobzirno zasledovati to, kar naj bi bilo. In v delegačnem odseku je pravo mesto, govoriti tudi o tem, kar »naj bi bilo« o velikih vprašanjih usode in bodočnosti države. Avstrijska zunanja politika je od nekdaj mrzela demokratični forum delegacije, diplomatski metičr velja pri nas kot predpravica gotove kaste, ki se boji vsakega stika s profan um vulgus ter smatra še danes celo zunanjo politiko za tajno znanost . . . Kam so našo monarhijo privedle te razmere in ta naziranja, kažejo baš dogodki zadnjega časa — kaže predvsem afera Forgach.
Grof Aehrenthal je tipičen pristaš one visoke politike, ki udejstvu-je svoje zgodovinsko in razvojno na-ziranje v intrigah, bojuje z osebami in zida na besedah — velikega razvoja, ki se pripravlja in katerega objekt postaja lastna domovina, pa ne opazi in ne razumi.
In popolnoma v smislu teh nazorov se giblje tudi Aehrenthal o v ekspoze. Velikanski pomen postupimeke entrevuje za usodo nase monarhije obstoja za oficijalnega Aehrenthala le v razveseljivem dejstvu, da sta s« zbližali Rusija in Nemčija — kako mnenje ima oni Aehrenthal, ki ne sadi pred delegacijo, temveč v svojem uradu na dunajskem Hallhaus-platzn: to je diplomatska tajnost. Oficijalni Aehrenthal odločno zani-kuje vsakemu objektivnemu človeku znano dejstvo, da je Avstrija v vedno večji odvisnosti od Nemčije, da dan na dan čim dalje hujše plačuje dolg hvaležnosti za nibelunsko zvestobo Nemčije v času aneksijske krize, da je naša domovina danes celo tako daleč ponižana, da mora mirno prenašati, kako Nemčija za njo (in ne brez pomena) prosi v Rusiji prijateljstva! Isti Aehrenthal prezira v delegacijah dejstvo, da nas je Nemčija na Balkanu in zlasti v Srbiji že davno gospodarsko nadkrilila — ter pričakuje od nove, več kot skromne trgovinske pogodbe s Srbijo naj rožnate jše bodočnosti za naše interese v Srbiji . . .
Dr. Kramar je včeraj v obširnem govoru razkril nedostatke te politične metode, očrt al v velikih obrisih nesrečno pot, po kateri nas mora taka politika ve6ti v škodo in nesrečo. Avstrija kot sredstvo nemškega »Dranga nach Osten«, kot straža nemške politike — ni le politična dekla svoje sosedinje, temveč postaja nevzdržno tudi nje gospodarska de-pendanca. Na duhovita izvajanja češkega državnika, ki jih časih le moti prevelika sangviničnost in preživa-hen temperament, grof Aehrenthal ni vedel pravega odgovora. Odgovoril je, da se s Kramafem v marsičem strinja — sicer pa se je skušal s ponesrečenimi dovtipi izvleči iz zagate.
Nad Aehrenthala 6e je spravil znani tirolski liberalec G r a b m a-y e r. V svoji današnji polemiki proti Kramaru je nadkrilil glede vi-sokoletečih patrijotičnih, toda praznih izvajanj celo mojstra Aehrenthala, kateremu celo nad vse lojalni poljski delegat Kozlowski ni mogel prizanesti z očitanjem, da je preop ti m ist i čen.
V oni idili, katero je včeraj naslikal grof Aehrenthal pred avstrijsko delegacijo, se kaj čudno izvzema končni poskus, kjer poudarja zunanji minister možnost konfliktov ter potrebo, da je Avstrija pripravljena za
LISTEK.
Koncert .Glasbene rlnt'te.'
»Glasbena Matica« je lansko leto obljubilo, da pokaže slovenskemu svetu, ua kateri stopnji stoji danes slovenska glasbena produkcija in reprodukcija in kateri višek smo Slovenci dosegli v domačih skladbah. S tein hvaležnim delom je pričela »Glasbena Matica« že lansko leto na svojih koncertih in letos nadaljuje z izvajanjem slovenskih skladateljev, med katerimi so štirje častni člani »Glasbene Matice«, namreč: Jakob Aljaž, Anton Dvorak, Fran Gerbić in Davorin Jenko.
Dne 5. februarja se bodo izvajale prvič na »Matičinem« koncertu naslednje skladbe:
Fran Ferjančič, skladatelj v Ljubljani, nastopi s svojo, na Gregorčičevo besedilo zloženo skladbo »Tone, solnee, tone.« Pesem je natisnjena v zbirki njegovih desetih mešanih in ženskih zborov, ki so izšli 1. 19C9. liesedilo »Tone, solnce, tone« izraža skladatelj na jako čutapoln, duševno ubran način. To beeedilo so nirlasbili že razni slovenski skladatelji. Nad mirno harmonijo glasov plava sopranska melodija, z višine navzdol in se kot solnce potaplja v
temino za hribe. Pesnikovo bolest »le moja toga utoniti ne more« izraba na iskren, lep način. Dober je kontrast, kako skladatelj izraža zjutraj vstajajoče solnce v dvigajočih se spevih in v živahnem ritmu, nasproti temu pa obupni spev pesnikov »z njim pa radost meni vstati nikdar neče« v padajočih spevih glasov.
Dr. Gojmir Krek: »Tam na vrtni gredi.« Skladba je izšla v VI. letniku »Novih akordov« leta 190r>— 1907. Na krasen, dramatičen način izraža skladatelj tragiko slovesa ljube od ljubega, ki se ločita na veke. Skladba je povsem duhovito zasnovana, moderna, dramatična deklamacija, je sicer krasna, a njen učinek je pretresljiv. Lahka ni, ker ima drzne in izrazite modulacije.
Dr. Gojmir Krek: »Kakor bela golobica.« Velik je kotrast med prej imenovano tragično »Tam na vrtni gredi« in to skladbo, ki v nji slika skladatelj na ljubek, presrčen način srečo mlade zakonske matere sredi svoje dece. Iz cele skladbe zveni čista sreča rodbinskega življenja, V lepih, lahkih ritmih in v jasnih tonih se je skladatelju ta slika jako posrečila.
Jakob Aljaž, župnik na Dovjem: »Zakipi duša mladostna.« Skladba je natisnjena v IV. zvezku njegovih mešanih in moških zborov iu je izšla leta 1908. Skladatelj je doslej izdal
že 7 zvezkov svojih zbranih skladb, in sicer v letih 1908 in 1909, ki vsebujejo 38 skladb moških in mešanih zborov. Vse so med pevskimi društvi jako priljubljene. V zgoraj označeni pesmi izraža Aljaž na domač, iskren, a vendar izrazovit in ognjeviti način ljubezen do domovine in vere. Pesem je zložena za moški zbor. Oblika prve kitice je zelo koncizna, imitacije motivov so srečno razvite med basovskimi in tenorskimi glasovi. Prva, druga in četrta kitica izraža uavdušenost, tretja pa vsebuje v bari tonskem samospevu iu spremljajočih glasovih globoko občuteno milino do slovenske pesmi.
Jakob Aljaž: »Divna noč.« Mirno, jasno noč, nebroj zvezd na nebu, lunin svit, nočno tihoto, — vse to slika skladatelj v krasnih harmonijah. Iz vsakega akorda zveni duševna ubranost skladateljeva, ki tudi v poslušalcu vzbudi enako duševno harmonično ubranost. Nehote se poslušalec pridruži skladateljevemu občudovanju narave. V tej pesmi imamo posebno priliko občudovati Aljaža kot prijatelja in ljubitelja narave.
Ferdinand Juvanec: »Pastir.« Pesem je iz starejše dobe, izvedena v ljudskem tonu. Na preprost, melodičen način opeva veeelo razpoloženje pastirja, ki brezskrbno pevajoč pase svojo čredo na planinah?. »Slo-
vensko pevsko društvo« v Ptuju je svoj čas to skladbo prvikrat izvajalo in jo častno nagradilo.
Fran Gerbić: »Rožmarin.« Tro-spev za ženske glasove s spremljeva-njem klavirja. Skladba je izšla v II. letniku »Novih akordov« 1. 1902/3 in spada med najlepše slovenske ženske speve. Na čudovito globoko občuten način izraža vso melanholijo, otožnost, obupanost in resignaci-jo zapuščene deklice. V srednjem delu skladbe so izraženi radostni spomini deklice, ki jih vzbuja pogled na zeleni rožmarin, spomini na srečo prejšnjih dni, ko ji je ljubček pod lino prisegal zvestobo in ji obljubljal, da jo poroči. Tej obljubi pa sledi prevara, zakaj še mesec ni minul, ko se je že poročil z drugo.* Obupana si želi smrti in si domišlja, da ji zvon iz lin poje mrtvaško pesem, dočim ljubček s svojo poročenko radostno raja.
Fran Gerbić: »Lahko noč.« — Skladba, ki je zložena za moški zbor, je izšla v III. letniku »Novih akordov« leta 1903/4. Kakor prejšnja, spada tudi ta med najlepše Gerbice-ve. 8 presrčno kantileno v spevu, as kaže tu mojster petja. Čuti ljubega pod oknom za ljubico so izraženi z vso milino in prisrčnostjo. V srednjem stavku pa skladatelj karakteristično izraza -notranji nemir in duševni raadvoj ljubeg* na izrazovit
I način v globokih vzdihih in nodnla-cijah.^ Končni spev izzveni ljubici ▼ presrcnem »Lahko noč«.
E. Adamič: »Dekletce, podaj mi roko,« je presrčna, zelo izrazna ljubavna pesem v težji moderni oblikL Prvi in zadnji del je prijaznega izraza, srednji pa ima po burnem tenorskem spevu »če jaz sem za tvoje srce* in pri mislih »če upa ljubezni ne bo, srce mi bo žalostno« v smislu besedila velik dramatičen izraz. Natisnjena je v IV. letniku »Novih akordov« 1. 1304/5.
E. Adamič«: »Petnajst let«. — Skladba je izšla v VIII. letniku »Novih akordov« 1908/9. Pesnik blaginje in opeva mladost, nedolžnost in lepoto petnajstletnega dekleta. Skladatelj izraža ljubkost besedila v neprisiljeno in lahno tekočih melodijah in harmonijah. Slavospev mladosti pol resen, pol šaljiv, dviga skladatelj v precej drzne višine. Zelo fina je primera: »Tako pogleda solnce v svet, čebela zbira prvi med.«
E. Adamič: »V snegu.« Skladba je izšla v VI. letniku »Novih akordov« leta 1906/7. Temn, silno etoi-nemu Jenkovemu besedilu je dal skladatelj imeniten glasben izraa. Pesnik in skladatelj sta tu na isti vi* šini globokega čuvstvovanja. Pn-kraauo se dviga muzikalni izraz pri misli »kmal bo pomlad prišla, min bo sklicala.« V pastvi barvi.
*se slučaje. Ta zadnji poskus vzbuja tudi pozornost inozemskih listov — akoravno si je vse na jasnem, da ne pomenja ničesar drugega, kakor da je podan reslog, na katerega se bo. deta vojni minister ter mornariški
poveljnik   lahko   sklicevala, kadar
prideta po — milijona.
Polnilno Kronika.
V avstrijski delegaciji SS nada.
/juje debata o proračunu zunanjega ministrstva. Dodatno k našemu poročilu na uvodnem mestu, mormmo is omeniti,   da  je  poskušal delegat
M a r e k h 1 polemizirati proti dr. Kramaru. Toda ta ga je takoj na to prav pošteno zavrnil. — Dr. Krama f je poudarjal, da ni nikdar ie-
lel, da bi bila Avstrija tako odvisna od Rusije, kakor je od Beroljna. Vedno se je zavzemal za samostojno politiko monarhije. Posledice odvisnosti od Nemčije bo država Se-le v bodoče prav čutila. Kdor vidi, kako vužno vlogo že danes igrata nemška industrija in nemška trgovina v Avstriji, si lahko predstavlja, kako se bo to izpremenilo, Če se zgradi bagdadska železnica in ustanove nove nemške gospodarsko pokrajine. Zavračal je tudi dr. Grabmaverja, ki je trdil, da gre le za kulturno zvišanje Nemčije in Avstrije. Govornik bi ne imel nič zoper to; prosil bi pa, da se tega, kar Slovani dovolijo Nemcem, ne smatra pri Slovanih za veleizdajo. — Po Kramarevem govoru je bila seja prekinjena. Ko se je seja zopet začela* je govoril delegat B a r -toli. — Delegat U d r i a 1 je govoril o postupimskem sestanku. Nato se je dr. G e s s m a n n v svojem govoru kar topil patrijotizma in nagla-šal, da krščanski socijalisti niso sovražniki Italijanov. —- Delegat Ce-g 1 i n s k i in Bulin sta se izrekla zoper visoke vojaške zahteve in trdila, da je oboroževanje mornarice naperjeno zoper Italijo.
*
Mornariški odsek ogrske delegacije je imel včeraj zvečer sejo. Delegat Kdmund Miklos je interpeli-ral vojnega ministra in mornariškega poveljnika zaradi govora podad-mirala Chiarija, o katerem so mnogo pisali italijanski listi. Italijanski listi ta govor v tem smislu komentirajo, da moramo zgradbo naše mornarice zaradi tega pospešiti, ker je kolizija med monarhijo in Italijo neizogibna. Vprašal je, če bi ne bilo primerno, napram temu govoru in tozadevnim komentarjem podati izjavo, ki bi vso zadevo pojasnila, —• Mornariški poveljnik grof M o u t e -c u c c o 1 i je na to interpelacijo odgovoril: Avtentičnega besedila bajo izgovorjenih besed omenjenega vpo-kojenega podadmirala, ki so bile ub« javljene v dveh italijanskih listih, nimam. Kaj hočejo s to objavo doseči, si ne more prav tolmačiti, vsaj vendar obe državi zatrjujeta, da želita mir. Gre za izjavo vpokojenegu. podadmirala, torej privatne osebe, ■qa katero ne more vplivati vojna uprava- Ce je pa faktično to izjavil, tedaj more to edinole grajati. -— Delegat Miklos je rekel nadalje, da delegacija ni kompetentna, da bi dovoljevala in odobravala bodoče načrte. Po njegovih mislih je Ogrska popolnoma izročena »stabilimento tec-nico,« ki nima konkurence. Ker pa hočejo na Ogrskem zgraditi veliko ladjedelnico, tedaj se naj toliko časa počaka z zgradbo novih bojnih ladij, da ho mogla tudi ogrska ladjedelnica napraviti tozadevne ponudbe.
V bosanskem odseku avstrijskih
delegacij so vsi govorniki samaca H pravice, katera si prisvaja Ogrska v Bosni. Delegat G lana in Bacb-m a n n ste urgirala železniško zvezo Bosna, oziroma Dalmacije z monarhijo, G 1 a n S je priporočal ministru Hurtftun, naj stuilira, k a* o U se živinoreja v Bosni in Hercegovini povzdignila, da bi se vsaj deloma pomagalo veJiki draginji v obeh državnih polovicah.
a
Nemški poslanički krogi so mnenja, da se bo posrečilo te prihodnji teden rešiti v proračunskem odseku
Siredlogo o ustanovitvi laika pravne aknltete.
♦
V socijalno - političnem odseku
so včeraj nadaljevali debato o predlogu dr. A d 1 e r j a glede uvedbe osemurne delavne dobe v- neprenosljivih obrtih. — Krščanski socijalec posl. Ii a n g je že v prejšnji seji zahteval, naj se zadeva predloži industrijskemu, delavnemu in obrtnemu svetu. — Tudi posl. L 1 c h t je obljubil, staviti predlog, v katerem ho vlado pozval, naj deluje na to, da se delavna doba mednarodno uredi. Te predloge je včeraj zavračal poslanec dr. A d 1 e r. Agrarci so trdili, da bi osem urni delavnik pospeševal preseljevanje kmetskega ljudstva v mesto. — Poslanec O f n e r je pa izvajal, da bi ravno industrija, ki bi nastala po kmetih, dala ljude?v> dela v čmsu, ko niso zanosi jeni v poljedelstvu. Končno so predlog dr. A d 1 e r-j a, kakor tudi ostale predloge odka-zali subkomiteju% petih članov.
*
Dijaški **rajk v Krakova, ki je
imel za posledico, da se je vseučUi* šče zaprlo, je s tem končan, veliko vprašanje pa je v očigled govoru poslanca Daszvnskega, kako se izvrše nove iuskripcije in če se sme pričakovati, da se začne prihdonji tečaj zopet redno delo. Od druge strani pa se poroča, da so vseučilišče santo začasno zaprli, kar bi bilo za dijake mnogo ugodnejše, ker ne izgube semestra, ki je vsled nerodne razdelitve za dijake prav velikega pomena. Zimski esmester, ki traja od oktobra pa do petka pred Veliko nočjo, je za dijake mnogo važnejši in izguba takega semestra je za mnoge dijaka usodepol-nega pomena. Zato bi bilo le z veseljem pozdraviti, če bi ne ukrenilo ministrstvo, da izgube dijaki krakovske visr-ke šole, cel zimski semester. Odvisno pa je to od sklepov naprednih dijakov, ki imajo sedaj vsak dan svoja posvetovanja, v prvi vrsti pa od sklepa akademičpega senata in od njegovega poročila o situaciji na naučno ministrstvo. Vsekakor se dose-daj duhovi med razburjenim dija-štvom še niso pomirili, ker so na včerajšnjem shodu sklenili, nadaljevati štrajk tudi po zopetni otvoritvi univerze in preprečiti nadaljna predavanja. Od obeh strani bi bilo v interesu stvari, da moderirajo svoje postopanje. Dijaki na eni strani naj hi odstopili od svojih zahtev, da prekliče akademični senat relegaeije in c«>n<ulia abeundi, med tem ko naj bi akademični senat podpiral prošnje na ministrstvo, da zniža to dijakom kazni. Do prihodnjega ponedeljka namreč imajo disciplinirani dijaki še Čas, da se pritožijo zaradi kazni na ministrstvo in v interesu dijakov in napredovanja krakovskega vseučilišča bi bilo, da se doseže v tem pogledu kompromis. Kakor pa že ocenjeno, bi morali dijaki odnehati *><\ svojih pretiranih zahtev, profesorski zbor pa naj bi ne vztrajal trmoglavo
m tvojra sklopu, M rsalhnrja mlad*
duhove in jim da videti v svojih učiteljih svoje nasprotnike. Razmerje med profesorji in dijnki bi so s tako popustljivostjo, ki v nobenem orim ne bi škodovala ugledu stanu, le is-boljšalo in odvrnili bi so tudi n*var« nost, d« izgubi mnogo »*io dolžnih
in mnogo nedolžnih dragoceni limaki
tečaj. Poročila is drugih mest prinašajo vesti o izrazih simpatij krakovskim dijakom, samo nemška napredna dijaška društva odklanjajo večji del vsako afcoijo, da bi se Izrazi, le krakovskim kolegom Simpatije. V Lvovu so zaprli tehnično visoko šolo, ker ja bilo prišlo Um do izgredov. Tudi na medicina*i fakulteti so dijaki demonstrirali in preprečili vsa predavanja. Možato Je nastopaj prorektor lvovske tehnike Pawlowski, ki je prepovedal policiji, zasledovati dijake v poslopje tehnike. Ta nastop prorek terja, ki kale mnogo 1 ju besni do mladine, bo imel brez dvoma svoje dobre posledice, dosedaj pa pogajanja med senatom in dijaki Še niso bila uspešna.
a
Nekateri ogrski časopisi so prinesli vest, da je pri pogajanju o re* formi novega vojaškega kazenskega reda dosegla ogrska vlada velik uspeh. Uradni jezik pri vojaških sodiščih na Ogrskem bo baje ogrski državni jezik, t j. madžarski, dočim ostane v Avstriji, kjer državnega jezika nimajo, dosedanji uradni jezik, t. j. nemščina. K temu pripominja dunajska »Reichspost«: Kakor se nam sporoča, so te vesti neresnične. V dosedanjih skupnih posvetovanjih obeh vlad o uradnem jeziku, nt pri-šlo do sporazum ljenja- Avstrijska vlada ostane na svojem dosedanjem stališču, da je kot razpravni jezik pri vojaških sodiščih dopuščen samo armad ni jezik. #
ftmersKo.
V trboveljski občini, h kateri spada tudi Hrastnik, se je naštelo 13.507 prebivalcev, med katerimi takih z nemškim občevalnim jezikom 672 torej dobre 4 %. Hrastnik sam, kt šteje okoli 3500 prebivalcev, irna »Nemcev« 353 in ne kakor je poročal zadnjič nekdo okoli 450. Pa še *o je preveč onemu, ki pozna razmere v Hrac*niku.
Župnik Anton fcoru pobegnil v Ameriko? V Olju se je izvedele iz duhovniških krogov, da je pobegnil zaradi znanih škandalov na Belih vodah na eno ieto težke ječe obsojeni župnik Anton Šorn v Ameriko. Govori se celo, da je bil pred begom v avdijenci pri mariborskem škofu in da je dobil od svojih tovarišev denar za h*g. Sedaj so torej v Ameriki že trije snodnještajerski duhovniki, ki so zbežal! pred kaznijo: pater An-zelm Mura iz Nazarja, kateri je bil obsojen zaradi obrekovanji po časnik i h na 6 mesecev ječe, kaplan Šiler iz Dola, čegar delovanje je vzbujalo v Ljubnem in Dolu velikanske škandale, in sedaj Častiti župnik Sorn. Torej ravno ena tarok-partija poštenjakov in vzornih bran i tel je v vero in morale na Sp. Štajerskem. Čudimo se samo temu, kako da ti gospodje lahko v božjem miru potegnejo Čez mejo in čez veliko lužo V Ameriko, ne da bi odsedel i svoje kazni. Navadne zemljane se v takih slučajih hitro zapre ali pa se jih vsaj primerno Čuva, da je ne pobrišejo. Mislimo, da oblasti rade zatisnejo oči, Če se gre za tako blagoslovljene strica, kaj ne, gospodje pri celjski okrožni soduiji in okrajnem glavarstvu?
Os sini] spremembe pri Južni že-leamlei na Sp- Štajerskem. Nanovo so sprejeti nradnilki a s p 1-r a n t i : Pavel Bondy, Vuhred, Rudolf Domanjko, Poljdane, Frane Kuhnert, Rimske Toplice, Jožo Po-laflsk, Pssnica, Alojzij Websr, 8ev-mom, — Prestavi j eni so: Miha Gala, prov. asistent is Pragartkega v W5rgl, Herman Nowak, prov. asistent is W6rgla na Pragsrsko, Franc Škof is Tramina v Zidani most, Fr. Gruber, asistent iz Toblaeha v Celje, Kari Rudella iz Pragerskega v Gorico, Janez Vslent, asistent iz Maribora na Pragersko, Kari Stafin, pristav iz Zidanega most* kot postajenačel-nik v Zalog, Stanislav Stergar, asistent iz Sežane v Zidani most, Jožo Kindl, aspiramt iz Jndendorfa v Spil-feld, Jože Kitek, pristav iz Pragerskega v Ljubljano, Peter Jane, r*vi-dont is Trbovelj v Ljubljano, Jože Egger, asistent b Spilfclda na Pragersko, Rihard Felser iz Vuhreda v Welsberg, Oto Holzhnher, pristav iz Pragerskega v Gornji Dravograd. Rudolf Fister, asistent iz Brežic v Trbovlje, Alojzij Kovačič, aspirant iz Raketca v Brežice, Jo*e Pichlcr iz Llubnega v Maribor V«t pristav, Al. Plantan, pristav iz D^>nawitza v Maribor, Jože Schneidor, postajenečel-nik iz Sn. Dravograda na Pragersko, Alfred Wiirtenberger, kontrolor pri prometnem uradu v Celovcu, kot po-stajenačelnik v Ptuj, Edvard Seholz, prov. asistent iz Štor na Pragersko, Frane Hojs. asistent »z Zg. Dravograda v Štore, Ivan Turk, *»si*t. iz Hrastnika v Ljubljano, Jakob Prek, posta-jonačelnik v Vuhredu, kot revident v Hrastnik, Viktor Kl»rmann, pristav iz Grade« kot postajenaeelnlk v Vuhred, Fr*no Grimšio, pristav iz Sevnice v Ljubljano, Ewn Heeht, pristav iz Kufsteina v Ptuj, Adolf Ka-bas, pristav iz Lieboeha v Celje. — V pokoj so stopili: Kari pl. Sehwarzonfeld, posta jenačetnik na Prarerekem, Oton "VVeinhard, višji revident v Ptuju, Franc \Vnmbreeht-samer, pristav in Leopold Rogsmann, revident v Mariboru, Peter Poč, pristav v Mariboru. — Dostave k. Ta imenovanja kažejo znova že v našem listu ostro ožigosano tendenco odstraniti iz Dravske doline. Prager-skecra, Ptuja in Celja vse slovenske uradnike, oziroma nameščati tam same nemške. Za nas Slovence nasrain tem bolj dolžnost, da v naznačenih krajih kakor povsod drugod govorimo ori svojih poslih na kolodvorih izključno slovenski, da onemogočimo nemška uradnfke in snravirao svoje ljudi v domaČih krajih do kruha. Apel na naše poslance je bil v zadevah Južne železnice doslej zastonj-ski.
K*»j vse smatra dr. B^nkovich za nenmnoat. Ob Času ljudskega Štetja v Celju se je obrnila neka slovenska gospa na dr. Benkovicha, naj bi ji j dal v neki zadevi dober svet. To bi bilo od slovenskega poslanca v nemškem mestu, kjer se je godilo pri ljudskem štetju toliko nepostavnosti in nasilnosti, najnriprosteiša narodna dolžnost. A dr. Benkovich ji je zabrusil v obraz: »Pustite me pri miru s temi neumnostmi!« Odgovor provo-ri sam za se dovolj in osvetljuje z benc-aHono lučjo Benkovlehevo narodnost in ni nostrežljivost napram slovenskim ljudem.
Društvena poročila. Prosto-v oljna požarna bramba v Žalcu priredi pri Ilodnikn na pustno nedeljo zvečer velik ples ć'la-ni sosednih bratskih društev In vsi narodni krogi so vljudno vabljeni. — V R u š a h so priredili narodni fantje 22. jan. pri Lorenčičn fantov-
ski ples, čegar eliti dobiček v znesku 23 K so podarili podružnici S. P. D. Iskrena zahvala! — Pri H v. Marjet i na D r. p. se vrši v nedeljo, dne 5. febr. v gostilni J. Finlgerja lovski ples. Začetek ob treh popoldne.—-Odbor ormoške »Čitalnice« je sestavljen sledeče: dr. Gvido Borneo, predsednik, dr. A. Žižek, podpredsednik, I. Rupnik, tajnik, Radoj-ca Starki, blagajnik, A. Jtosina, knjižničar, I. Žemljic, I. Veselic, dr. Or. Kristan, odborniki, J. Potočnik, Jože Rajšp in M. Jerše namestniki.
Od Sv, Marka pod Ptujem. Ite-sultat ljudskega štetja v naši fari je sledeči; Sv. Marko 708, Bukovci 710, Stojuci 599, Prvenci 42S, Zabovci 427 in Bornci 213 prebivalcev, skupaj 3185. Vsi no rimsko - katoliške vere in vsi Slovenci. Število domače živine se je precej zmanjšalo.
Iz Žetal pri Rogatcu. Z zelo kislim obrazom je prebral zadnjo nedeljo g. kaplan Kranje častno izjavo nad učiteljice g. Sotošekn h prHniee. Ako bo kaplan še dalje rogovilil v naši napredni fari, se prihodnjič ne bo več niti tako dobro izteklo.
Dve promocije. Doktorjem prava sta bila promovirama v Gradcu gg. cand. iur. Ivan Klobasa od Sv. Jurja ob Ščavnici in Matko Zorjnn iz Ša-lovec pri Središču. — Slednji je bil imenovan kot pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru za av-skultanta.
Nesreča. Na Blanci pri Sevnici sta žagala posestnika Oreeer in Ko-zole hrastova bruna, da M dobila deske za skedenj. Gracer, ki jo stat na 2 m vzdignjenem brunu, je p»ujel naenkrat z glavo na zmrznjena tla in si je tako pr^tresil možgane, da je za eno uro umrl.
Poroka. Dame« 1. svečana sta *e poročila v Mariboru g. Ferdinand Kocuvan, c. kr. davčni oficijai v Gradcu, z gdč. Elo Marinovo, hčerko e. kr. profesorja v Mariboru.
Koroiko.
Ljudsko štetje. Strašna mizerija, ki jo izkazuje za Slovence ljndako štetje, je posledica sistematičnega zatajevanja materinega jeziki iz brez brižnosti, oziroma terorizma Števnih komisarjev. Zelo obupne bi bile te številke, ko bi dale res pravo sliko nazadovanja slovenskega življa na Koroškem, ker pa je ta statistika Je fabrikat šovinističnih nemških števnih komisarjev, imajo te Številke vrednost le v toliko, da so odkrile nenasitno požrešnost Nemcev p/) tlo-venskih dušah. Našteli pa so ti naši prijatelji v Sv. Marjeti v Ro/ni dolini 1066 Slovencev proti 1140 Slovencem v letu 1900 in 87 Kcmeev proti 14 leta 1900, v Zabnim 497, prej 693 Slovencev in 347, prej 169 Nemcev, v Pontablju samo 17 Sloveneev, Nemcev pa 808. V Malborjetu no našteli 32 Slovencev in 007 Nemcev, v Vkovah 511 Slovencev, 1900 pa 817 in 334 Nemcev, 1900 pa 32, v Lipi 330 Slovencev, prej 666 in 583 Nenp cev, prej 23, v Kostanjih 634 Slovencev, leta 1900 pa 703 in 329 Nemcev, leta 1900 pa 302.
Prepovedan sejem, šentviško okrajno glavarstvo je orepovedalo zaradi nevarnosti, da se razširi kuga na gobcu in parki jih, d. februarja sejem pri Sv. Hemi.
Zadušil se je. V Zalogu ob Vrb-skem jezeru je našel v nedeljo posestnik Portnik svojega 601etnrga brata Antona mrtvega v postelji. Portnik se je bil zadušil. Prišel je namreč v soboto ves premočen od dela in je obesil mokro obleko k peči. Obleka je
duru in hrepenečem vzletu v višine pozdravlja skladatelj pomlad. A že pri ponavljanju .besedila »rože bo sklicala«, odseva melanholija sklad be. Jasno vzdržan durov akord pa vzbuja spomin na rožnato pomlad. Za tem pa se oglasi v tenoru bolestno otožen vzklik: »Samo moje srce, žalostno bode še,« ki hipoma iznremeni prejšnji jasni izraz skladbe v siluo otožuost in v globokem vzdihu a veselja ui«, konča v krasnem pianissi-ma.
E. Adamič: »V gozdu.« Skladba je izšla v II. letniku »Novih akordov« leta 1902/3. Ženski in moški ibnv nastopata v fanfarah lovskih rosrov in klieeta lovce v gozdu na lov. V srednjem stavku izraža zbor besedilo narodne pesmi; »Oj beži zajček — srnica — da te ne zadene krogijica — v srce!« Vsa pesem je v priprosti, pestri barvi zajeta slika. Kratka, živahna, ljubka skladba,
Davorin Jenko: Zbor ciganov u spevoigre »Vračara«: O tem zboru pravi St. Premrl: »Pri tej točki je dvorana takorekoč oživela. Ta mešani zbor s r prem Ijevan jem orkestra je zares glasba, je užitek prve vrste. Sva, kot le kaj, je ta glasba, originalna, ludi v formalnem ozirn čudovito lepo zaokrožena, %e kot zIkmt dobra, z orkestrom pa seveda še bolj izvrstna. Obžaloval sem le, ker je ui* so ponovili. Občinstvu je izredno ugaj*la» in bo »Glasbena Mation« prav storila, če spravi to Jenkovo delo še večkrat na oder.« ,
Uberu nos o malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel.
(Daljo.)
Rezika in Tvan pa sta hodila roko v roki pod visokimi smrrkami kočo. Naslonjena na njegovo ramo mu je zrla v obličje in pritiskala svoje drhteče telo k njemu. Čutila j« nerazruŠno vez, ki ju je vezala za vse življenje. Premagan je bil srr.ib pred prihodnostjo odkar ji je stopil Ivan tako blizu. Videla je, da čuti on isto kakor navadni ljudje, in odkar je videla vse njegovo vsakdanje življeuje, je čutila, da je premosten tudi oni globoki prepad, ki loei kmeta od gospoda. Včasih «o ji je zdelo ponižanje, da je živel z njimi kakor član družine, potem pa je prevladalo zopet veselje, da more biti vedno v njegovi bližini in da sme skrbeti aa nje« ga kakor za svojega. Želje, ki jih mu ni bilo tr^ba niti izgovoriti, mu Je izpolnila vse s eroe-n poskakujoči m radosti. Danes pa je zaslutila, da ju vezje $e tesnejša vez. Osupla iij prestrašena je bila, ko P je prišlo to apna**-nje, strah jo je prekinil, ko se je #mi» al tla avQ.Vge oeeta in rdečioa ji je stopila v lioe. Poiskala je Ivane, de mu razodene skrivnost. Od njega je pričakovala tete!t*% — on naj odlgli aH nai se veseli y\\ naj obupa. Z* en* krst io je rrs:l n usmiljenega r(JHa> nja vesti, že enkrat ji je rcsil življe-
nje, še to pot mu hoče zaupati vso svoje skrbi. Stopila je pred Ivana bleda, s pričakujoč im strahom V široko odprtih očeh. Mislila je, da ji mora Čitati skrivnost -az lice. Težko sopec je pričakovala, da izpregovori on. Ko pa je Ivan le molčal in ji začuden gledal v oči, je zardela po vsem licu in solze so ji stopilo v oči. Zaupala mu je svojo skrivnost, razkrila mu svojo bojazen. On pa jo je tolažil.
»Še jutri pojdem na flasberško graščino« se je odločil končno. »Zdaj bolj kot kdaj čutim dolžnost, ki mi jo je naložila usoda! Tako bi Itak ne moglo ostati, na«c tivljcujc anvite* nih ljudi, brez pravic«
»S teboj pojdem, brez tebe bi poginila koprneti ja!« mu Je odločno zatrdila Rezika.
»To ne gre, draga moja,« je branil Ivan, »Se za očeta in brate moraš delati tu, jaz pa sg lehko bitreje vr-oem, Ce grem bres tebe, tudj opravim lotje, če nimam skrbi, k*J je e tel>oj!«
»Ne vrne* se Ivani« Je obupno vzkliknila Rezika.
»Vrnem se kakor hitro morem in prinesem vam vsem sredo!« Je zatrjeval Ivan in jo strastno poljubil,
»Ne pozabi na mene in na najinega otroka, Ivan!« se ga je okleni« le one ta vsa zarđala v glasnem Hite* nju skril* svoj* Vm ne njegovih prsih.
Temne modrino je prilesla im smrek na vzhodnem obzorju na ne-
bo in se pomikala kakor senca vedno više in više. Mračiti se je začelo. Utihnilo je življenje po vejah in nad vrhovi.
»Gospod Ivan?« je zaklical od koče sera hripavi glas lovca Jurja. »Gospod Ivan!« je zaklical na drugo stran stari Ribič.
»Ločiti se je treba, Rezika!« je šepnil Ivan na uho. »Ne obupavaj, Rezika!«
Še en dolg, strasti in ljubezni poln poljub, in Ivan j* stopil iz gozda na piano.
Vsa razburjena sta mu prišla stari Ribič in lovec Juri naproti.
»V Bistro moral gospod Ivan!« mu je zaklical Se od daleč lovec Juri.
»V Bistro!« je vzklikal stari Ribic in opletal s rokama po zraku.
»V Bistro?« se jo prestrašil Ivan, med tem ko se js bleščalo na licih Ribiča in Jurja sgolj veselje. »Kaj hočejo od mene v Bistri, v samostanu t« j# vprašal lovca.
In lovec je saaeel praviti kaj j* iavedel v dolini in kaj je slišal v Cerkniški cerkvi.
»Bistriški menihi to kličejo, gospod, da izpoves, kar ti je znanega o zadnjih dogodkih na Bteoerfki graščini.«
»Naprej, naprej, Juri!« j« silil Ivan«
»To je vse« Je odgovoril loven, »Vedeti beJSejo kako se je vse godilo, do no bodo trpali nedolini- T*ko, de, tako je bilo zapisano!«
»Kličejo me na odgovor, kaj ne?« je vprašal lvnn.
»Kličejo te, to 2e, — ono od odgovora pa ne vem, če je bilo zraven, čakaj, gospod, še nekaj je bilo, — saj pravim, kako pozahljiv je človek, če ni študiran. — Še nekaj je bilo - «
»0 veščah?« je vprašal Ivan boječe.
»Ne, o veščah ne!« je odgovoril lovec.
»Kako ime morda)«
»Ns, tudi to ne. Že imam. Bo,ie se, da se ti je zgodila kaka nesreča, če bi te našel kdo mrtveprn, naj to sporoči samostanu, če bi pa živel, pa ne mogel priti sam, ti pride strefc eden is samostana.«
»MoraS tja « se je začel vmee»> vati sedaj tudi Ribič, »dobro hočejo tebi in nam! Saj ne bo* pozabil na nas?«
»Ne bom, oče Ribič« mu je odvrnil Ivan. »Samo ne vem, aH grem lahko brez skrbi.«
»0, brez skrbi pa že« je menil lovec, »ravno tako stoji zapisano, brez skrbi, naročono je, da te nikjer ne zadržujejo.«
»Čudno!« je zmajal Ivan z glava »Dobro je treba premisliti.*
»Ni dobro dolgo premišVari, Ivan« se je oglasil soper Ribič. »Jušno je kot beli dan, de ti hočijo bi-storiki očetje dobro. Kako svarilo, ki U ga dedo morda, tudi ne bo nič hudega, ti pe lahko pomagaš »aui, ki smo v taki stiski.«
zaeeia goreti in Portnik se je v dimu zadušil, li
Primonho.
Nova podružnica S. P. D. V Gotici se je čutila že nekaj časa potreba, ustanoviti podružnico »Slovenskega planinskega društva«. Doslej je spadala Gorica pod Soško podružnico, ki ima svoj sedež v Tolminu, kedaj se je ustanovila za Gorico posebna podružnica. Predsednik je profesor Jakob Zupančič.
Goriški deželni giavar dr. Pajer odstopi baje potem, ko bo obhajal svoj 501etni jubilej, odkar je v deželnem zboru in odboru kot poslanec, odbornik ali deželni glavar. To bo ^dne 6. aprila t. 1. zaeno s proslavo ISOletnice deželne samoupravo. Ta dan nameravajo Pajerjevi politični somi Šljeniki proslaviti na posebno slove sen način.
Jasna Poljana v Gorici. Društvo ^>Svoj dom« je postavilo že precejšnje Število hiš »na Livadi«. Magistrat, ki seveda nima prav Čisto nič umeva-nja za lepa slovenska imeua, je Krstil ulico »Via Levada«. Nekateri tamkajšnji lastniki hiš pa so dali iraju ime »Jasna Poljana« in tako se je to ime tudi vknjižilo. V Gorici tedaj imamo tudi Jasno Poljano.
Premrščenje, Pod tem naslovom smo zabeležili te dni vest, da je prestavljen prof E. Violin iz Gorice na Dunaj. Ta vest se je izkazala neresnicam kar s tem popravljamo.
Požarja, V noči na ponedeljek je gorelo v Črnicah. Zgorela je nekemu kmetovalcu hiša, hlev s senom ter 5 ž'" vali. — V nedeljo dopoldne pa je gorelo v Gorici pri Orzanu v ulici Corta. Vnel se je papir za trgovino pod streho. Ogenj so kmalu pogasili.
Smrtna kosa. Pri sv. JaKobu v Trstu je umrl g. Andrej Širok, voditelj tamkajšnje C. M. deške šole. Pogojni je bil goriški rojak in je služboval predno je odšel v Trst v Kozam. B. m. z. 1.
Pasivna resistenca med tržaškimi uradniki. Med tržaškimi državnimi uradniki vlada splošno veliko razburjenje, ker se jim še ni dovolila 20% pristaniška doklada. Ce se jim doklada ne dovoli do 4. februarja, hočejo začeti s stavko. Veliko razburjenje se je polastilo vsled tega tudi tr-govstva, ker bi se raztegnila stavka tudi na postne, pristaniške in colnin-ske urade.
Zaradi smrti matere. Kar dva slučaja na e<n dan, da sta prostovoljno vzela slovo od življenji, ker se jima življenje brez matere ni zdelo nič več vredno! V Trstu je izpil ob odprtem grobu svoje matere Marije Kolenič v ponedeljek popoldne njen 433etni sin Ferdinand, prevze" od žalosti po njeni izgubi, stekleničico fe-nilne kisline. Pol ure pozneje, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je tudi on izdihnil. — Ker mu je umrla mati, njegova edina opora, se je ustrelil v ponedeljek dopoldne na grobu svojega pred 10 leti na enak način preminulega očeta na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 171/2letni dijak dmgejra tehničnega kurza mornariške akademije Pvelik. Krogla., ki mu je predrla desno sence, je provzročila njegovo takojšnjo smrt.
Zaradi bolečin v nogi. Samomori so v Trstu na dnevnem redu, in mnogo jih je, ki se dogode vsled ne-vzdravljive bolezni. Tako -e je usmrtil v noči na torek tudi 491etni mizar Ivan Paseul s tem, da je zažgal otrije na stranišču. Njegova žena ga je zjutraj našla mrtvega.
Otrpnjenje tilnika. Na ladji />Adrija« v Puljn, ki služi kot artilerijska šolska ladja, je zbolel en pomorščak za otrpnjenjem tilnika. Pripeljali so ga v mornariško bolnišnico, druge pomorščake pa, ki so bili prišli ž njim v dotiko so oddali zdravniški oskrbi.
»V stiski, to je res« je potrdil Juri. »Cekona in Drganca imajo še vedno zaprte v Žteberškem gradu. Predsnočnjem so vtaknili pa še starega Tomažka izpod Križne gore.«
»Tomažka?« jo vprašal Ivan prestrašen.
»Tomažka,« je ponovil lovec, »ponoči so ga prišli iskat Tilahovi hlapci in odpeljali s seboj v grad. Živa duša ga ni več videla od tedaj.*
»Pa kaj mu hočejo? «je vprašal Ribič.
*Sam živ krst ve kaj, dobrega gotovo nič!«
»Če je tako, bom moral vendar iti, že da preprečim krivice, ki se pripravljalo« se je odloči Ivan.
»Potrebno je!« j0 pristavil Ribič. »Pa ne pozabi na nas, reši nas tega pasjega življenja brez pravde!«
»Ne bom pozabil, — ne hoj se« mu je odvrnil Ivan in stopil v kočo, da se pripravi za pot. Med vrati se je' še obrnil in odločno zagotovil. »Jutri na vse zgodaj poj;lam.«
Razjasnil se je Ribiču obraz in mel si je roke kakor človek, ki mu je prišla presenetljiva vesela novica. Z nemirnimi koraki je hodil ffor in dol in le na kratko > odgovarjal Jurja, ki je sedel p^po* h?So i" trgal trske. (Dalje prihodnjič.)
\^*£rimm pila strup. Zasebui-°Z* £ueija Glraldi, 40 let stara, stanujoča V ulici delle Poste v Trstu je pila včeraj jodoVo tinkturo v m is lir da je
neko zdravilo. Ko ji je po zaužit ju tinkture postalo slabo in so spoznali pomoto, so jo pripeljali na zdravniško postajo.
1000 rabljev ukradla. Tržaško redarstveno ravnateljstvo je dobilo od redarstvenoga ravnateljstva v Revnem v Galiciji brzojavko, v kateri zahteva to ravnateljstvo, da aretira tržaško ravnateljstvo Teodo Man-kovskega in Pavlo Scheinfeld. oba iz Galicije, ki hočeta s pomočjo krivih potnih listov odpotovati v Ameriko. Ukradla sta 1000 rubljev. V Trstu sta- prvi pod imenom ,Jakoba Tavosivka in je 29 let star, njegova tatinska družica pa si je nadela ime Anastazija Melnik. Policija je izsledila oba v zavodu Avstro - Amerika ne, kjer sta čakala na parnik.
Tatvina v Llovdovera arzenalu. Včeraj, ko so šli delavci iz Llovdove-ga arzenala v Trstu, so aretirali 20-letnega mehanika Ivanp Madrušiča, doma iz Gorice in stanujočega v ulici Oasparo Gozzi, ker so našli pri njem kos brona, vreden 40 K.
Deda okradel. Aretirali so predvčerajšnjim v Trstu 301etnega voznika Frana Vekjeta iz Sv. Marije Magdalene zgornje Št. 304, ker ga je njegov ded, 621etni Ivan Vekjet. posestnik pri Sv. Mariji Magdaleni št. 346 ovadil, da mu je ukradel 30 K.
Žaljenje veličanstva. Pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu je razgrajal 52ietni Marko Spozzina iz Ulija-na pri Zadru tako, da so ga redarji pripeljali na inspektorat. Tam pa je Spozzina začel iznova razgrajati in rabil take besede, da si je nakopal še tožbo zaradi žaljenja veličanstva.
Maščevati se je hotel. 261etni sobni slikar Lovrenc Godnik, doma iz Komna, je imel v Trstu ljubavno razmerje s pošteno deklico Merecdo Scbrnidt, ki ga pa je odslovila, ker je spoznala njegov nasilni in malo-vredni značaj. To je Godnika tako razjezilo, da je prišel na dom Schmidtove in njenih staršev razgrajat. Ti pa so ga oddali policiji, kjer se je zagovarjal s pijanostjo.
Živinski sejmi v Herpeijah. Politična oblast je dne 1. januarja t. 1. tik pred sejmom brzojavno prepove-lada sejem v Herpeijah radi kužne bolezni na grobcu in parki ji h. Mno^ro sejmarjem so orožniki zabranili po cestah vstop v okuženo ozemlje. Ker pa bolezen dosedaj Še ni poneha la, izostane tudi sejm 2., oziroma 3. februarja.
Bržkone v petek, dne 3. t. m., gotovo pa v ponedeljek, dne 6. februarja bodo razpoloženi volilni imeniki za bodoče občinske volitve v mestni svet. Z razpoloženjem Imenikov se začne tudi takoj reklama-ctjska doba« Somišljenike prosimo, da si gredo pogledat imenike, da se prepričajo, če niso sami ali pa mogoče kak drug naš pristaš izpuščeni iz volilne liste, da se takoj reklamira.
Vsa pojasnila glede reklamacije daje tajništvo narodno - napredne stranke, ki uraduje vsak dan od 9. do 12. dopoldne In od 3. do 9. popoldne v Wollovl ulici it. 10, L nadstropje.
Centralni volilni odbor pa Je strankam na razpolago vtak dan od pol 8. do pol 9. zvečer ln daje vsa pojasnil«, ki se tičejo bodočih volitev In vodi vi o reklamacijo.
IzvrMi odbor narodno-napredne stranke
v Ljubljani.
Dnevne vesti.
-f- Zavoženo deželno gospodarstvo. Nobena stvar ne boli klerikalcev tako, kakor če osvetliš njihovo brezvestno in nesrečno gospodarstvo z deželnim denarjem. Zdaj so kar besni, ker je prišla na svetlo okrožnica, ki jo je bivši klerikalni dežel-ni poslanec Mandelj poslal zaupnikom klerikalni stranke. Saj je pa tudi nekaj izrednega, da odloži klerikalen poslanec mandat, samo da bi ga nc zadela odgovornost za klerikalno gospodarstvo. Mandelj je odložil mandat, ker je spoznal, da tirajo klerikalci deželo Kranjsko v pogubo. V Mandljevem pojasnilu je s številkami dokazano, kako ae klerikalci deželno gospodarstvo zahirali in kakšna grozne posledice bo to
imelo za davkoplačevalce, ln na ta stvarna Izvajanja, na te, s številkami podprte dokaze, , niso klerikalci odgovorili*niti ene aazae besede. Mandelj jim je sapo zaprl. Pri znani brez-obraznosti klerikalcev bi sicer ne bilo nič čudnega, če bi se vzlic temu oglasili, a najbrže je Mandelj mož, ki veliko ve in ki bi ne prenesel krivice in zato klerikalci rajši — molče. Opravičujejo se samo v enem ozira, da so prisili^ Mandlja glasovati proti svojemu prepričanju. Seveda je to opravičevanje samo smešno in le potrjuje. d» klerikalni poslanec n i zastopnik liudstva in da ne sme glasovati tako, kakor mu velevata vest, prepričanje in ljudska korist, marveč tako, kakor mn nkazuicjo generali. Klerikalni poslanec je torej človek, ki mora celo izdati svoje volilce in prodati njih korist, če mu to vodstvo ukaže. Kako more pošten človek v takih razmerah sploh Še biti poslanec kler. stranke, man je res ne-umljivo.
4- Železniški minister dr. Glom-binski — popornik nemškega šulfe-rajna. Železniško ministrstvo, čegar šef je sedaj Poljak, bivši načelnik »Kola polskiego« dr. Glombinski, je nakazal kura torija za pospeševanje nemškega Šolstva na Kranjskem z odlokom z dne 17. januarja 1911, št. 183/II/2, za šulferajnsko šnlo v Šiški 500 kron, za šulferajnsko šolo na Jesenicah pa 1500 kron podpore. To je škandal prve vrste, da podpira železniško ministrstvo iz svojih sredstev šulierajnske Šole na Kranjskem, ki nimajo drugega namena kakor potu jče vati slovensko deco, zakaj dokazano je, da so Nemci v te šole nalovili zgolj slovenske otroke. Ta škandal pa je še tem večji, ker stoji na čelu železniškega ministrstva Poljak, pripadnik tistega naroda, ki se ima z najobupnejšimi sredstvi boriti proti nasilni germanizaciji pruske vlade na Poznanjskem. In ta Poljak izvaja sedaj ravnodušno isto politiko na Slovenskem v malem, kakor jo "izvajajo Prusi en gros nasproti Poljakom v Poznanju! Naj dr. Glombinski vzame na znanje, da Slovenci proti njegovi germanizatorski politiki, s katero se je uvedel pri nas na Slovenskem, z vso odločnostjo protestu-jemo ter pozivamo slovanske poslance, naj poskrbe, da železniško ministrstvo ne bo več igralo vloge protek-torja in podpornika nemškega šul-ftrajna. Ako pa ima železniško ministrstvo morda preveč denarja, naj ga raje porabi za izboljšanje gmotnega položaja svojih slabo plačanih uslužbencev, mesto da brezvestno trosi in razsiplje državne novce v skrajno nemoralne ponemčevalne namene.
f Sodni zdravnik dr. Plečnik. O kazenski obravnavi proti radovljiškemu Kleindienstu je priobčil »Slovenec« skrajno pristransko zavito poročilo. Namen tega zavijanja je prozoren: »Slovenec« je hotel prikriti, kako vlogo je v tej na sebi gotovo žalostni zadevi igral sodni izvedenec dr. Plečnik. Če se pomisli, fla je usoda obtoženih takorekoč v rokih sodnih izvedencev, da lahko sodni izvedenec reši največjega zločinca, pa tudi popolnoma nedolžnega človeka lahko spravi v največjo nesrečo, potem je gotovo v javnem interesu, da se pojasni resnica v zadevi Kleindienst - Praprotnik. Stvar je namreč taka, da je dr. Plečnik spravil državno pravdnlštvo v skrajno neprijeten položaj in da bi bil skoraj provzročil veliko justično krivico. Pri raztelešen ju vsled Kleindiensto-vega udarca umrlega Praprotnika so bili navzoči štirje zdravniki, med njimi dr. Plečnik. Vsi ti zdravniki so podali popolnoma enako glaseče se mnenje, to je, priznali so vzročno zvezo med Kleindienstovim udarcem in med Praprotnikovo smrtjo. Po tem izvidu so stopili v akcijo različ ni klerikalci. »Slovenec« je tulil, da je Kleindienst nedolžen in znano je tudi, da je bilo veliko letanja različnih klerikalcev. Tedaj je drugič nastopil dr. Plečnik. Ne dvomimo, da je bil samo slučaj, da sta poleg dr. Plečnika še dva druga zdravnika postala kar naenkrat drugačnega mnenja. V začetku, ko je imel mrliča pred sabo, je bil dr. Plečnik prepričanja, da obstoji med Kleindienstovim udarcem in med Praprotnikovo smrtjo vzročna zveza, pozneje, ko je bil Praprotnik že pokopan, pa je postal dr. Pečnik dragega prepričanja, da namreč je mogoče, da je pri Praprotniku nastopila smrt tudi popolnoma samostojno, ne glede na Kleiudienstov udarec. To izvedeniško mnenje dr. Plečnika je bilo odločilno, da je državno pravdništvo ustavilo sodno preganjanje Kleindiensta in klerikalci so veselja kar klobuke v zrak metali, mislec, da je stvar s tem pokopana. A to je bilo prezgodnje. Zasebna udeleženka je namreč prišla do spoznanja, da izvedeniško mnenje dr. Plečnika nima prave podlage. Spravila je vso stvar novic v tir in tako je slučaj prišel pred medicinsko fakulteto ▼ Gradcu. In medicinska fakulteta je dala dr. Plečniku tako lekcijo, da je vse «ve dni ne bo pozabil. Medicinska fakulteta
je dr. Plečnika popolnoma desavoui* j rala. Medicinska fakulteta je rekla, da je slučaj popolnoma enostaven to se pravi, da je tudi za lajlka razvidna vzročna zveza med Kleindienstovim udarcem in med Praprotnikovo smrtjo. Za vsakega lajlka!! Vsaka šintarica bi bila torej spoznala, da je Kleindienstov udarec prouzročil Praprotnikovo smrt. Tudi dr. Plečnik je to najprej spoznal, pozneje na premenll «voje prepričanje, dasi ie slučaj tak, H ^«*ak lajik moral spoznati resnico, ^a izjava medicinske fakultete je prouzročila, da je državno pravdništvo vzelo stvar vnovič v roko in kakor znano, se je kon čala zadeva po pravici in je bil Kleindienst obsojen S tem je za nas ta stvar, v kolikor se tiče Kleindiensta, seveda končana. Ni pa končana v kolikor se tiče dr. Plečnika. Ker pravi medicinska fakulteta, da je slučaj **sto enostaven, da J' vsak lajik moral spoznati vzročno zvezo med Praprotnikovo sir~*jo, se mora vsakdo vprašati, V ko da zdravnik dr. Plečnik tega ni spoznal, oziroma jrt premenil svoje prepričanje t Ce dr Plečnik kot zdravnik ni spoznal tega. kar spozna po izjavi medicinske fakultete vsak lajik, potem nikakor ni zmožen za sodnega izvedenca, Če je pa poznal resnico, pa je iz nestvarnih nagibov ni vzdržal, nego jo preklical, potem je ob sebi umljivo. da je kot sodni izvedena nemogoč. Pričakuje, da bo justična uprava vzele to stvar v pretres, končamo za danes z izjavo, da to ni naša zadnja beseda v tej zadevi, kajti vsaka stvar trpi le en čas, kakor je že pred sto leti vedel oni Kranjec, ki je zibal Francoza.
-|- Afera Kleindlenst-Praprot-nik. »Slovenec« od 30. t. m. piše: »Priča, ki drugače govori v Radovljici kakor v Ljubljani.« Vedno »izvrstno« — informiranemu »Slovencu« povem prav glasno na uho, da podpisani nisem bil o tej aferi nikdar zaslišan v Radovljici. Resnici na ljubo pa ponovno povem in ponavljam, da sem pred c. kr. sodiščem v Kranju povedal, da je bil Kleindienst le po izvršenem dejanju silno razburjen. — Fr. Gros, nadučite^j.
4- V lepi zadregi so idrijski klerikalci z deželnim odborom vred v zadevi podiranja neke prizidane kleti v Idriji. Sobotne »Slovenceve« idrijske novice retirirajo na celi črti. Pišejo doslovno: »S politiko nima ta zadeva prav nič opraviti. Seveda nas veseli, da ni imel ne en pristaš SLS. pri tem opraviti.« Sleherna beseda nesramno grda klerikalna laž. Prav vsled politike se je dovedlo to zadevo tako daleč. Deželnemu odborniku dr. Peganu, ki pozna dobro to zadevo, se gotovo studijo take lažnjive besede. Od trenotka, ko je sestavil pisar Jazbar prvi rekurz, je postala zadeva politična, ne sicer za županstvo, ki je povsem korektno postopalo, marveč za deželni odbor na pritisk c. kr. kateheta Oswalda, Ta božjena-mestniški škodljivec idrijskega prebivalstva je u videl, da si lahko pridobi dva klerikalna volil ca, če napravi zdražbo, pa obenem tudi pokaže svojo moč v Idriji, pa se je spustil v boj in hujskal sosedi proti sosedu. Deželni odbor pa, ki ne pozna danes pravičnosti, je Oswaldu ustregel na celi Črti. Pri tem pa so klerikalci zasledovali še drug politični namen: konflikt med občino in deželnim odborom, ki bi imel za posledico razpust občinskega odbora. Kaka paša bi bila to za klerikalce! Volitve po novem občinskem volilnem redu bi vodil klerikalni gerent, umaknili bi se vsi refcurzi pri upravnem sodišču, zamenjali še kakšno občinsko hišo itd. Toda vsi ti lepi klerikalni načrti so padli v vodo. Kaj čuda, da jih podiranje kleti nič kaj več ne veseli. Pridobili so tako ali tako dva klerikalna volilca, več pa v tej zadevi doseči ne morejo. Pa tudi malce strah jih je pred bodočnostjo s svojo črno vestjo, kajti ni se še izrekla v tej zadevi zadnja beseda, Mi pa v zavesti na poštenost v zadevi gledamo mirno v obraz vsemu, kar še pride.
-r Ilirska Bistrica — trg! Poroča se nam: Ravnokar sem doznal, da je cesar vas Ilirsko Bistrico povzdignil v trg. Naj sledi nekoliko kronike. Ako greš s postaje Trnovo-IIirska Bistrica proti jugovzhodu, dospeš po lično napravljeni poti v pičlih desetih minutah v trg bistriški. Ko še ni bilo železniške proge Št. Peter-Reka, je bila Bistrica središče velikega prometa. Tudi lesna industrija je bila prva leta kaj plodonosna. Tisoče in tisoče vozov »tavolet« se je speljalo v Trst in od tam v Italijo. Kakor znano, teče voda Bistrica po sredi trga in skoraj pri vsaki hiši opaziš mlin in žago. A sedaj, ko lesna trgovina ni več tako plodonosna, pričelo se je ljudstvo zanimati za razna draga podjetja. Sedaj je v Bistrici in v okolici ie precej raznih podjetij, ludustrija je sicer še v povojih, a vse kaže, da se v kratkem bujno razvije. Kot vas se je Bistrica jako hitro širila. Leta 1890 je štela Bistrica 99 hiš in <£0 prebivalcev. Pri letošnjem ljudskem štetju naštelo se je 900 prebivalcev in 152 bil! Z industrijo, se-
veda v velikem obsegu, bi oilo tucft celi bistriški okolici pomagano. Se sedaj bodi nebroj zdravih, močnih mož sosebno pozimi na Hrvaško, v Slavonijo in celo v Rumunijo. Tam ostanejo celo zimo in v hudem mrazu sekajo v gozdovih drva, Nad izvirom Bistrice na prijaznem griču stoje razvaline graščine bistriške- Zadnji bistriški vitez Alochus, o katerega hrabrosti se marsikaj pripoveduje, je padel leta 1291. T*
-f- Odlikovanje. Predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, g. dr. -lakob Kavčič, je dobil povodom zaprošenega vpokojenja naslov dvornega svetnika.
— Z mestnega drsališča. Piše se nam: V »Slov. Narodu« se je neki anonimnež razkoračil nad tem, da je bilo zadnjo nedeljo drsališče od 1 do pol 4. popoldne zaprto. Ker pa je še več, in to dobrih in tudi večletnih drsalcev, ki s tem popolnoma strinjajo, naj navedem v odgovor, da so argumenti, na katere opira oni protestant svoje ogorčene besede, popolnoma ponesrečeni. »Imeli smo v nedeljo ves dan severno vreme« pravi, dasi meteorološko poročilo jasno pove, da je bilo ob 2. popoldne 4-2° C in južni veter. Če je bilo nemško drsališče ves dan odprto, to nič ne pomeni, ker tistih par pobov cel teden ob južpem vremenu ne skvari toliko ledu, ko tista masa nedeljskih drsalcev na Tivolskem drsališču v 1. uri. V soboto, 28. t. m., je bila ista temperatura in isti veter, in ker je bilo drsališče odprto vse popoldne, se je led tako totalno skvaril, da je bil že ob 4. popoldne popolnoma za nič. Odobravati je tedaj, da se led ob takih razmerah popoldne zapre in če se gospod Korošec v svoji preveliki nslnž* nosti ukloni kapricam nedeljskih drsalcev, je prav, da to brezobzirnost omeji vsaj gospa Koroščeva.
Milko Naglic.
Grosupeljskega postaje načelnika Aichholzerja so v soboto ob mnogoštevilni udeležbi občinstva pokopali. Obdukcija je baje pokazala, da je Aichholzer umrl vsled — srčne kapi in ne zaradi tega, ker ga je napadalec Janežič z rcmcljem usekal po glavi.
Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Kje pa ste sedaj, vi klerikalni osrečevalci ljudstva! Zdaj stopite na nogo in pokažite, da ste ljudje na pravem mestu. Vpili ste v »Domoljubu«: sedaj je prišel mesar, ki kolje pitane vole in prodaja meso tako poceni, da, to je mož našega značaja in bog nam daj takih mesarjev, da bodo ljudi osrečevali, ne pa tako, kakor drugi mesarji, ki so brezverci in ljudi tako neusmiljeno pri mesu odirajo. Tako so klerikalci vpili po »Domoljubu«. A prišlo je kmalu razočaranje. Klerikalci so sami bojkotirali tega svojega^ toli hvaljenega pristaša, da, ubili so ga moralno, da si ni mogel pomagati in je moral opustiti mesarijo. Gospod dekan, prvi mož v občinskem odboru, delajte neumorno, da dobimo tudi mi argentinsko meso. Ker so bila županstva opozorjena, vas vprašamo: ste-li storili svojo sveto dolžnost! Delajte vendar, po delu se bo poznalo, če vam je res kaj za blagor ljudstva, — Kakor se vsako žival pozna po dlaki, tako se pozna naše odbornike-kimovce po delu. Privolili so to in ono, tako da je zdaj v proračunu za leto 1911 4816 kron primanjkljaja ter bodemo morali plačevati 50% občinskih do-klad. Kam pojde ta denar! Čukarski dom stane veliko, cerkovnik ima premajhno plačo, ravno tako organi m. Plačevati bodemo morali vsi posestniki za novodošlega občinskega redarja. Imel bo uniformo in bo seveda brezverske liberalce preganjal in napredne gostilničarje v škodo pripravljal, kajti farške gostilne je tudi sedanji nočni čuvaj vse prezrl. Kako ne, saj so bili notri kaplančki in Marijine device ter peli in rajali dolgo čez polnoč. Za dotično gostilničarko seveda ni bilo nobene kazni. Naj za danes zadostuje to, prihodnjič pa bomo kaj povedali o novem poslancu in o kaplanovem beračenju, tako, da gradivo ne bo kmalu pošlo. — Opazovalec«
NemŠkutarski učitelj radi goljufije kaznovan« V Koprivniku je podu če v al deco »Herrenvolka«dije časa učitelj Ivan Posnik, ki je s prosluliia Porubskim pomagal razširjevati blaženo nemščino v črnomaljskem okraju, posebno na Mavrlu, kamor je hodil Porubskega obiska vat. Tam sta se v Kobetičevi gostilni v družbi Kobetiča, načelnika tamošnje podružnice »Sudmarke« ogrevala za nemške ideale. No, Posnik se je hitro ogrel, ker je bil skoraj vedno pijan. Za pijačo pa je treba denarja in ker ga ni imel, je ponaredil Posnik dve menici »Kočevske posojilnice«, kamor se je bil kljub trdemu nemškemu prepričanju zatekel po slovensko posojilo. Dne 6. avgusta 1906 je vzel pri imenovani posojilnici 300 K posojila na menico, na katero je on sam podpisal kot poroka Andreja Nicka in Ivana Verderberja. Da js podpis lažje ponaredil, jn je prosil, naj napišeta vsak svoje ime aa prm-
L3Y
9189
24646559
>*n nst, trdeč, da rabj podpisa, da ho
dobil podporo od »Sudmarke«. Dne 5. maja 1909 je zopet naprosil »Kočevsko posojilnico« za 450 K posojila na menico s podpisi Antona Nick, Andreja H irisa in Franceta Sprei-tzer, katere je pa kar Posnik sam, brez ^ vednosti omenjenih porokov, podpisal. Ko so bili lani avgmsta me-seca imenovani trije poroki pri sodišču toženi, je poštenjak Posnik prisegel, da on čisto nič ne ve, kako so prišli ti podpisi na menico. Dne 28. januarja je bil Posnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu radi hudodelstva goljufije obsojen na štiri me sece ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. — Lep odgojitelj je bil ta vedno pijani učitelj in bojevnik za nemško gospodstvo.
Nevaren  slepar  in tat je 28 let stari Štefan Škrt iz Kala, delavec brez stalnega bivališča. Vzlic temu, da je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, ga to ni poboljšalo, marveč je za počenjal   svoje sleparije in tatvine kar na debelo. Zadnjo kazen je prestal 19. novembra m. 1. Krenil je na boljša pota in si z delom svojih rok pošteno preživljal, a kmalu je krenil na staro pot ter z neko sigurnostjo   izvrševal   svoja kazniva delanja. Izdajal se je kot prodajalec živine in opeharil dva mesarja Tomaža Groharja   iz   Podbrda in Petra Grcharja za predujeme, vsakega za sto kron. Na sejmih v Kranju, v ^kocjanu, v Zagrebu in Radečah je kradel živinske potne liste, katere je zlorabil   za   svoja kazniva dejanja. V noči 15. novembra m. 1. je v Brezji a nezaklenjenega hleva odpeljal posestniku   Jakobu   Grašičn vola v vrednosti 560 K. v noči na 17. decembra pa Antonu Zupančiču, posestniku v Roženberku,   par volov, vrednih 960 K. Te vole je še isti dan uaprej spečal. V Tržiču je opeharil gostilničarja Josipa Kavčiča za prodani    krompir na predujemu za 40 kron. A tudi Škrta je zasačila roka pravice in ga stavila na odgovor. Obdolženec  mu  podtikanih hudodelstev nI mogel tajiti in je vse obstal. Sodišče ga je kot tujemu imetju zelo nevarnega Človeka obsodilo   na tri leta težke ječe, po prestani kazni bole pa oddan v prisilno delavnico. •
Roditeljski sestanek. Na meščanski šoli v Postojni se vrši v nedeljo, dne 5. t. m., roditeljski sestanek, pri katerem bo ravnatelj, gosp. J. B r i n a r, predaval o vprašanju: »Katere prednosti za praktično življenje nudi meščanska šola v primeri z nižjimi razredi srednjih šol?« Na dnevnem redu je tudi poučno predavanje o človeških oblačilih, ki se bo pojasnjevalo s skioptiškimi slikami.
Gozd pogorel. Pod goro sv. Aha-cija v ilirsko-bistriškem okraju nasajen je mlad gozd. Bodisi iz zlobno-sti ali pa vsled neprevidnosti, je nastal minoli teden v gozdu ogeuj, ki so ara kmalu udnšili. Vendar je Škode okoli 600 do 700 K.
Vpričo mrliča je kradel. V Trnovem, v okraju Ilirska Bistrica, je umrla 25. januarja posestnikova hči Marija Beniger in so jo položili doma na mrtvaški oder. Med razburjenjem pa je neznan tat ukradel očetu umrle iz miznice 140 K. 60 K pa je velikodušno pustil v miznici.
Samomor. Snoči se je v Trbovljah ustrelil tamkajšnji trgovec Karel D v o r š a k. Obširnejše poročilo priLbeimo v petek.
Poroka. G. Vladimir vitez Go-mp Slavinski, sin veletržca Josipa viteza Goni pa Slavinskega na Reki, se je poročil z gospico Zoro C r n a d a k o v o, hčerko g. Milivoja Crnadaka^ ravnatelja I. hrvaške hranilnice v Zagrebu. Čestitamo!
Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 1. februara do petka, dne 3. februarja sledeči spored: Fiziognomija moje eene. (Komično.) Živalska bolnica na Danskem. (Naravni posnetek.) Prestolonaslednik Fran Ferdinand lovski gost nemškega cesarja. (Naravni posnetek.) Prodajalec podob. (Drama.) Luka med dvema ognjema. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Cesarjev sel.
S ceste. Včeraj popoldne so se v Selenburgovi ulici nekemu hlapcu splašili konji in so se vsled tega pri vozu snela tri kolesa. Pasanti so konja ustavili. — Po Ahacljevi cesti je nek mlad fant z vozom pridirjal na Znloško ce6to baš, ko je prihajal električni voz. Ko bi voznik ne bil električnega voza naglo ustavil, bi se bila brezdvomno pripetila velika nesreča. — Po Starem trgu je pridirjal do Pod Tranče nek izvošček, katerega je stražnik opozoril na predpise. Fij-kar je varnostnega organa oštel, potem pa peljal dalje. Bode pač moral k sodišču. — Na Miklošičevi cesti ni mogel speljati nek koni preolnlo preobloženega voza. Voznik je začel mesto, da bi odložil, ubogo žival tako neusmiljeno pretepavati, da so usmiljeni pasanti poklicali na pomoč stražnika, ki je to početje preprečil.
Hudobna ženska. Ko je včeraj na prelazu Bleiweisove 'ceste zapiral železniški čuvaj prečnice, se iuu je tik
pred prihodom onovlaka splazila skozi neka ienska. Na čuvajev opomin, da to ni dovoljeno, ga je ženska udarila v obraz in ga zmerjala. Da tega ne bo več storila, jo bode podučila sodnija.
Presenečenje. Ko je včeraj popoldne prišla v Obrežni stezi služkinja Pavlina RazborSkova v i podstrešje, je naletela na nekega okoli 85 let starega moškega, ki je hotel odnesti kovčeg, v katerem je bilo dva para čevljev in moSka obleka. Tat je takoj vse skupaj <-rgel proč in zbežal.
Izgubljeno. Delavčeva žena Amalija Nakrst ie izgubila zastavni list, na katerem st* vpisana dva zlata prstana. — Potnik Leopold Markus je izgubil rjavo denarnico z mala vsoto denarja. — Grofica ga. Chorinskvje-va je izgubila letno karto drsališcne-ga društva.
Nočno službo imajo tekoči teden lekarne: Bohince, Rimska cesta; Leu-stek. Resi jeva cesta; Trnkoczv, Mestni trg.
narodna otraiMa.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Moste priredi v nedeljo, dne 12. svečana veliko predpustno veselico. Na sporedu je med drugim tudi igra »Napoleonov samovar«, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje! Ker je čisti dobiček namenjen prepotrebni naši šolski družbi, prosimo tudi častite prijatelje in znance iz mesta, naj nas posetijo v čim največjem številu.
Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. solicitator Lovro Črmožnik 12 K 10 katere je nabral na gostiji Prilihovi na Slomu. Hvala!
Društvena naznanila.
Knjižnica. >>Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« naznanja svojim p. n. rlanom, somišljenikom in somibijeni-cam, da bo društvena knjižnica, ki se nahaja v Cerkveni ulici št, 21, (pri t-ličje na desno) odprta vsak petek od 7.—^8. ure zvečer, in sicer od *5. t. m. naprej. Somišljeniki il somišljenice! Poslužujte se pridno knjižnice.
. Odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« je sklenil v seji dne 20. januarja t. 1., preskrbovati pevovod-jem društev, ki so člani »Zveze«, nroste vstopnice za razne koncerte, ki se prirejajo v Ljubljani. Pevovod-iem z dežele se poleg tega povrnejo delni potni stroški do 50-r. Ker velja ta sklep tudi že za koncert »Glasbene Matice« dne 5. februarja, naj blagovolijo oni gg. pevovodj », ki se žele udeležiti tega koncerta, naznaniti to čim preje »Zve^i slovenskih pevskih društev« v Ljubljani.
Trgovski ples. Opozarjamo vnovič na plesni venček. Katerega priredi plesni odsek slov. trg. društva »Merkur« v soboto 4. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Za ta ples se je sestavil poseben odbor iz celega plesnega odbora in še iz 20 drugih društvenih članov, ki se za to prireditev pridno pripravlja in bo storil vse, da se letošnji ples vredno pridruži prejšnjim plesom. Vstopnice se dobijo v trgovinah gg. Gričar & Mejae, Iv. Samec V. Petričiča nasl. in Iv. Ko-stevc. Kakor čujemo vlada velik□ zanimanje, ter sklepajoč po sodbi posameznikov upamo, da bo ta prireditev, ki se vrsi v korist dobrodelnim napravam društva krasno uspela.
Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev priredi v soboto dne 4. svečana L 1. v dvorani hotela »Union« svoj plesni venček, pri katerem bo sodelovala vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Ta veselica je dosedaj vedno navzoče občinstvo v obče zadovoljila. Tudi letos jo upati obilne udeležbe, ker je čisti dohodek namenjen pomožnemu zakladu. Ker se je pri razfvsiljevanju vabil morda kdo prezrl, vabi odbor tudi tiste, ki pomotoma niso dobili vabil.
»Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani naznanja, da se vrši občni zbor tega društva dne 2. februarja ob polu 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«.
Čitalnica v Šiški priredi, kakor vsako leto tudi letos v spomin rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika veliko Vodnikovo besedo s plesom in sicer v nedeljo, 5. februarja, v hotelu »Bellevue« na Šišenskem griču.
Telovadno društvo litijsko-šmar-tinski »Sokol« v Šmartnem, priredi plesni venček v nedeljo zvečer 5. svečana v prostorih brata Roba vsa. Prijatelji Sokola se vabijo. »Na zdar!«
Postojnski lovci priredijo v soboto, dne 18. svečana v gorenjih prostorih hotela »pri Kroni« v Postojui lovski ples. Cisti prebitek je name-nj n za zgradbo planinske koče na Nanosu. Opozarjamo že sedaj vse lovce in prijatelje lova na to prireditev v Notranjski metropoli in j j h vabimo, da se je ndeletijo v čim največjem številu. Obleka je lovska ali promenad na.
Avatr. osrednjemu komitatn »VI-ribus unitis« za odvračanje jetike. Že
lani vršila so se na Dunaj« pogaja nja zastopnikov posameznih društev, ki aa bavijo i bojem proti jetiki, da bi ae ta društva tesneje združila In kot uspeh teh pogajanj pozdraviti je ustanovitev avstrijskega osretrnjega komiteta za odvračanje jetike. Le-ta ima namen, zasledovati m pri izročati ^ae, kar more služiti kot sredstvo v boju proti jetiki. Osobito naj omogo-čuje medsebojna posvetovanja glede v**h odvračanja jetike tičočih se vprašanj. V ta namen se Hode vsako leto vršil splošen shod proti jetiki. Osrednji komitet pa naj bo tudi v neprestani dotiki i enakimi drnštvi v inozemstvu in naj tako našim društvom posreduje to, kar se je izkusilo in izvedlo drugod. Osrednjemu fcomi-tetn pristopila bodo vsa društva, ki se v katerikoli obliki pečajo z odvračanjem jetike. Na delovanje komiteta imela bodo vpliv po npravnem svetu, v katerem bodo zasto]>ana. »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem«, ki jo v principu že sklenilo, pristopiti komitetu, imelo bode vabil velikega števila svojih članov v upravnem svelu tri delesrate. — Pri splošnih shodih proti jetiki, ki se bodo odslej prirejali vsako leto in katerih prvi se bode že v spomladi vršil na Dunaju, ne bodo le imeli sodelovati vsi člani društev, pripadajočih komitetu, temveč vsi zdravniki in vse osebe srioh, ki se zanimajo /a boj proti jetiki.
Velika dirka na sankališčn »Bel. vedere« v Bohinju, dne 12- februarja 1911. Kakor smo že poročali, prirede športna društva iz Ljubljane, Gorice, Kanala in Trsta dne 12. februarja t i. na bohinjskem   sankališčn veliko tekmovalno sankanje. V vodstvu te dirke so zastopani Slovenci, Italijani in Nemci; zastopstvo slovenskih tekmovalcev za   Kranjsko  je prevzel »Ljubljanski športni klub«, za Primorsko pa »Goriška prometna zveza« odnosno njen načeluiK   g. dr. Treo, odvetnik v Gorici. — Na sestanku v Bohinjski Bistrici dne 29. januarja t. 1., katerega so se udeležili pooblaščenci vseh udeleženih »portuih klubov se je določil sledeči spored: V soboto, dne 11. februarja 1911: O 8. uri zvečer seja vodstva dirke in izžrebanje startnih   številk.    (Pisarna deželne prometne zveze v I. nadstropju hotela »Triglav« v 13ohtnjski Bistrici) Ob 9. zvečer v veliki dvorani hotela »Triglav« vojaški koncert godbe c. in kr. pešpolka št. 47 iz Goricf in plesni venček. Toaleta: športna ali promenadna. V nedeljo, dne 12. februarja 1911: Dirka   na sankalisču »Bel vedere«.    I.    dirka seniorjev (1700 m): enosedežne sanke, 3 darila; vloga 2 K. Start ob 3/4ll. dopold. S prvim darilom je  združen naslov »Prvak Bohinja«. IT. damska dirka, (800 m); 3 darila, vloga 2 K; start ob V4I2. uro dopoldne. III. dirka dvo-s^dežnih sank (1200 m) ■   3 darila, vloga za vsako osebo 2 K.   Start ob V.,12. dopoldne. IV. Dirka juniorjev (1200 m): 3 darila, vloga 2 K. Start ob S/41. popoldne. Ob 4. popoldne seja razsodišča v hotelu ^Triglav« v Bohinjski Bistrici.  Ob polu  6. zvečer razdelitev daril in družabni sestanek v hotelu   ^Triglav« s sodelovanjem vojaške godbe. Prijave: Pismene prijave z vlogami vred je nasloviti najpozneje do 11. februarja do 8. ure zvečer na vodstvo dirke »Belvedere« Bohinjska Bistrica. Naknadne prijave so dovoljene najkasneje 1 nro pred startom na sankalisču proti dvojni vlogi. Vplačane vloge se vrnejo samo v slučaju preložitve dirke. Vozi se t>o tekmovalnih    predpisih Avstrijske zveze sam kalnih društev. Sanke z mehaničnimi zavorami so prepovedane. Posebna določila:   Vodstvo odklanja vsako jamstvo za nezgode in s temi združeno škodo na premoženju. Dirkalna proga   je   dobro markirana; ovinki pravilno zvišani.   Vodstvo si pridržuje   pravico do   event. sprememb v sporedu; v slučaju neugodnih snežnih razmer se dirka preloži. Pojasnila o dirki oddajajo: v Bohinjski Bistrici vodstvo »Belvedere«; v Trstu: Zimsko - športni klub, v Gorici: Prometna zveza in g. Ferdinand baron Bianchi; v Ljubljani: Tonrist-Office. — Ljubljanski športni klub poživlja vse svoje člane sankače, da se v kolikor mogoče velikem številu prijavijo k gorenji športni prireditvi. Do sedaj se je izmed klubovih članov priglasilo 8 tekmovaloev, ker pa je ta dirka prva neslovenskem ozemlju, je v interesu slovenskega sporta, da se je udeleži kar največ domačih konkurentov. Prijave članov sprejema: g. Josip Malenšek, blagajnik »Kmetske posojilnice« v Ljubljani. Prijava naj obsega: ime dirkača, natanČui naslov, ime dirke (senior, junior itd.), ter višino vloge, katero je istočasno s prijavo vposlati. Dirke jnnijorjev se smejo udeležiti oni vozači, ki še niso dobili pri juniornih dirkah prve ali drage cene. Klub bodo dirkačem in dragim članom izletnikom preskrbe! prenočišča v Bohinjski Bistrici; tozadevno naj prijavijo reflektanti svoje zelje g. Josipu Malenškn najkasneje do 10. februarja t. 1„ k*c sicer pri velikem navalu tujcev  ne bo mogoče ustreči vsem zahtevam arlede prenočišč.
f
Ona aaH.
Kamenske obravnave •red deželnim aadiacem.
Vaklicna naprava afero Girt-ner-SpiegL Dna 11. oktobra L 1. je izšla v našem listu notica »Surovosti ae nadaljujejo«. Tu se je grajalo postopanje nekega častnika, ki je gospodični Z. G. pomolil gorečo bencinovo svetilko pod nos. Ta notica je dala poročniku Spieglu povod, da je tožil. Pri današnji prizivni razpravi je poudarjal zastopnik obeh dam, da se gre za proces med popolnoma neznanimi osebami, ker obeh dam ni nihče izmed oficirjev agnosciral, kakor tudi dami nista nikogar izmed častnikov agnoscirali. Prvi sodnik je izključil, da bi bili takrat drugi častniki navzoči, doeim je lahko mogoče, da so bili takrat tam drugi častniki, ker se je dogodek izvršil v času od 8/49. do 9., ne pa, kakor oficirji privije, med 9. in 10. uro. Zagovornik tudi poudarja, da dami nista prišli v uredništvo mogoče opravljat, temveč le navajat fakt, ker sta bili izrecno poklicani v uredništvo. Sodišče je kljub temu vzklic zavrnilo in prvo sodbo potrdilo.
Popravek. V aferi Kleindienst-Praprostnik se nam je vrinila neljuba pomota, katero s tem lojalno popravljamo. Dr. Šuster v tej aferi sploh ni bil nikdar zaslišan kot izvedene.
Prosveta.
Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek, sta dve predstavi: popoldne ob 3. pri zelo znižanih cenah osmič Kalina nova opereta: »Jesenski manever« (izven abonenta; za lože par); — zvečer ob pol 8. se poje tretjič ve-lepriljubljena Fallova opereta »Ločena žena« (za nepar). — V soboto se igra prvič v novi priredbi velika klasična tragedija: »Marija Stuart« Frid. Scbillerja. Igralo se bo več doslej črtanih ali neprimerno krajšanih prizorov ter bo vsa vprizoritev po vzorcu dvornega gledališča urejena. Glavne ženske vloge igrajo gdč. Še-t r i 1 o v a, ga. Danilova in gdč. W introva, moške vloge pa gosp. Nu čiČ, g. Skrbinšek, g. Danilo in g. Bohuslav. — V nedeljo popoldne bo operetna, zvečer pa dramska predstava. — Za prve tenorske operne vloge je angaževan kot stalni gost člen kr. zemalj. kazališta v Zagrebu, g. Fran Krampera, ki se udeležuje že skušenj za »Bo-heme«.
Spored koncerta »Glasbene Matice« z dne 5. februarja je zelo zanimiv in velepomemben za nas Slovence posebno zaradi tega, ker se bo na njem izmed 17   skladb   izvajalo 13 pristnih slovenskih izvirnih del naših najloljšlh   skladateljev   starejše in mlajše generacije. Od starojše generacije, ki pa je v invenciji vedno mlada, so zastopani trije častni člani »Gl. Matice«: 751etni Jenko   z mešanim zborom z orkestrom »Tanana«, 701et-ni Fran Gerbič z dvema skladbama: Tro spevom   »Rožmarin« in moškim zborom »Lahko noč« in baletni Jakob Aljaž z dvema skladbama: »Zakipi duša mladostna« in »Divna noč«. Od mlajše generacije  so  pa zastopani Ferjančič s skladbo »Tone solnce, tone«, Juvanec s »Pastirjem« in pred vsem naša najmlajša generacija modernih velenadarjenih skladateljev je zastopana z dr. Gojmir   Krekom z dvema skladbama: »Tam   na vrtni gredi« in »Kakor bela golobica« in z Emil Adamičem s štirimi skladbami: »Dekletce«, »Petnajst let«,   »V snegu«, »V irozdu«. Skupaj   je   7. slov. skladateljev zastopanih s 13 skladbami. Od teh se 12 skladb sploh prvikrat izvaja v koncertu »Gl. Matice« ne vštevši dveh orkestralnih skladb, ki se tudi prvikrat izvajata. Od najnovejših modernih skladb jih je iz »Novih Akmrdov« 8. Koncert bo nudil občinstvi krasen vpogled v najnovejšo slovensko produkcijo in spoznalo bo skladatelie, kojih   dela so resno lepa in velike glasbene vrednosti. Vstopnice so v predprodaji pri g. Čršarkovi v Selenburgovi ulici.
Telefonsko ln brzojavno porotno.
Češki napredni dijaki za svoje krakovske kolege.
Praga, 1. februarja. Napredno češko dijaštvo je sklicalo za jutri zborovanje, na katerem bodo govorili poleg naprednih dijakov tudi napredni profesorji. Govoril bo na zborovanju tudi profesor dr. Drtina.
Dijaška stavka v Krakovu.
Krakov 1. februarja. Po informacijah v krogih, ki so v ozkih stikih z naučnim ministrom Sturgkhom, pade odločitev v vprašanju krakovskega vseučilišča iele ko bo stopil naučni minister v dotiko s .Poljskim klubom". Akademični senat je prepustil nsučnemu ministru odločitev ali naj se odpre
univerza zopet tekom tega meseca aH pa naj izgube dijaki semester. V krakovskih naprednih dijaških krogih vlada hudo razburjenje glede represalij, katere bi utegnil akademični senat uporabiti proti onim dijakom, ki so v prizorih stavko.
Krakov, 1. februarja. Zastopstvo naprednih dijakov je odposlalo na Dunaj deputacijo k na učne m u min. Sturgkhu in »Poljskemu klubuda izroči obema memorandum, v katerem opisuje dijaštvo vse zadnje dogodke na krakovskem vseučilišču. Napredno dijaŠtvo krakovskega vseučilišča se je obrnilo tudi do vsega drugega naprednega dijaštva drugih avstrijskih univerz s pozivom, naj jih podpirajo. Na Dunaj je prispela tudi deputacija naprednemu dijaštvu nasprotnega dijaštva v Krakovu, da intervenira za takojšnjo otvoritev vseučilišča.
Hrvaški sabor in koalicija*
Budimpešta 1. februarja. Ogrski eTelegraphenkorrespondenzbureau* poroča iz Zagreba, da je bila včeraj deputacija 20 poslancev hrvaško-srbske koalicije pri podpredsedniku dr. Pa pratoviću, da zahteva od njega, da skliče za danes ob 10. dopoldne izredno sejo sabora. Po poslovniku za sabor bi bil moral podpredsednik takoj ugoditi tej zahtevi. Kakor poroča madžarska korespondenca, sabor sedaj ne bo sklican, marveč šele 7. februarja. Ogrskaindustrija ln vojaški proračun.
Budimpešta, 1. februarja. Včeraj se je vršila v ogrskem trgovinskem ministrstvu važna konferenca, katere so se udeležili razen trgovinskega ministra še admiral Montecuccoli in strokovni referenti. Na tej konferenci se je govorilo tudi o tem, kako naj se razdeli na ogrsko industrijo delo glede novih vojnih ladij. Po kvotnem ključu bi odpadlo na ogrsko industrijo 113 milijonov, katere bi morala zaslužiti pri teh gradnjah, kar bi odgovarjalo povprečno enemu dreadnoughtu, dvema križarkama, 6 torpednim čolnom in več podmorskim čolnom.
Avstrijsko poslaništvo pri Vatikanu.
Budimpešta 1. februarja. Odsek za zunanje zadeve je obravnaval v današnji seji proračun ministrstva za zunanje zadeve ter se je predložila resolucija, v kateri se je poživljalo avstrijsko vlado, da naj odpove Vatikanu svoje poslaništvo. Proti tej resoluciji so glasovali vsi, za resolucijo pa sta glasovala samo 2 socijalna demokrata. Resolucija je bila tedaj odklonjena. Potem se je prešlo v specijalno debato, pri čemer je govorii kot prvi bivši minister Gautsch glede novih konzulatov v inozemstvu.
Turški demonstrativni manevri. Solun, 1. februarja. Kakor se izve iz dobro informiranih vojaških krogov, bo vojno ministrstvo med 26. in 28. februarjem odredilo velike turške manevre ob bolgarski meji, katerih se bo udeležilo nad 600.000 moštva. Ti manevri imajo namen, da Turčija dokaže Bolgarski, da je na vojno popolnoma pripravljena.
Sabotaža na Italijanskih železnicah.
Pariz, 1. februarja. Iz Turina se brzojavlja, da se širi na italijanskih železnicah sabotaža kljub strogim odredbam, katere je odredilo italijansko železniško ministrstvo. Mnogo vlakovne nadaljuje svoje vožnje in promet je zelo oviran.
Kuga v Aziji.
Berolin, 1. februarja. Iz Charbina prihajajo strašne vesti o kugi na Kitajskem. Cela mesta so izumrla, boljše situirano prebivalstvo je pobegnilo. Mrliči leže po ulicah in cestah in jih ni mogoče sproti požigati. Sklenilo se je požgali več manjših mest in vasi, ki so se izkazale kot ognjišče kuge. Mestoma zahteva kuga po 100% žrtev.
Poslano. *)
Zatrjevanja učiteljev v letu 1908, ko se je šlo za to, ali naj obiskujejo obrtni vajenci šolo zvečer, ali pa v četrtek dopoldne, se zdi nam mojstrom, da se ne izpolnjujejo popolnoma. Ker ako je v četrtek praznik, si seveda ta gospoda naredi prosto in posledica temu je, da nimajo vajenci šole. Če je torej v četrtek praznik, iu ko imajo vajenci popoln čas za obiskovanje Šole, pa je — prosto. Vsaj se je tako stvarno trdilo, da se vajenci več nauče po dnevi kakor zvečer, ali je za to praznik izjema t In Če je res učitelju toliko za vajenca, da bi se kaj naučil, zakaj bi sra ne poučeval tako delavnik kakor na prazniki To spričuje dovolj, da to ni bilo odrejeno v korist vajencev, ampak samo vsled komodnosti učiteljev. Na ta način se učitelji mojstrom vsekakor ne bodo prikupili, ampak ravno nasprotno.
___ Več mojstrov.
• Za vsebino tata spisa Je oradotatrt odsovorao 1« toliko, totlanr doM* nbti.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!
Suzne stvori.
* 2elesnISka nesreća. Na postaji
Nara na progi med Moskvo in Lgo-
voin je zapeljal osebni vlak v tovorni vlak. Trije sprevodniki so bili ubiti, en strojevodja, en kurjač in j 3 oseb pa je bilo ranjenih.
* Katoliški prost. 2e zopet eden, bi lahko vzkliknili, toda to je že ta ko staro poglavje, da jo že skoro izgubilo zanimanje. Ce vidiš samo lju H ko, ne boš govoril o pšenične m polju in žanjec ne bo šel žet posamezen pšenični klas. Zato: Se vedno sama ljulika! — V Kijevu so odslovili rimsko - katoliškega prosta na aleksan-derski cerkvi, Stawinskepra, ki je bil mnog-o denarja poneveril. Pri preiskovanju se je dognalo, da je imel kar pet prijateljic naenkrat. Poročilo primerja dogodke teqa prosta z onimi, ki jih slika Boceaceio v svojem Dekameronu.
* Koga v Aziji. Iz vzhodnje Azije prihajajo še vedno vznemirjajoča poročila. Zdravniško društvo v Vladi vostoku je konstatiralo, da SO varnostne odredbe ob Sibirski železnici nezadostne. V Fudjadjanu je umrlo 29. t. m. 141 oseb; v Charbinu so našli na cestah 15 mrličev. V Mukdenu se je pojavila kuga med kitajsko gar-«lo. Zdravnik Jackson, ki so ga poklicale kitajske oblasti v Mukden, je zlrdel. Strašno razsaja kuga tudi v Huhmcengu. Asihu in Zizikaru. Japonski zdravniki se trudijo nečloveško, da preprečijo razširjenje kuge iu
hvali njih odredbe. Kitajsko pre-alstvo Japoncem najbolj zaupa Kaplan Košiekv in njegova žena. Kaplan Košiekv je pisal dunaj-skemu pravnemu zastopniku svoje žen'* sledeče pismo: »Poročam vam.
: -rm na podiagi svojih najnovejših izkušenj iz svojega lastnega nagiba dal pooblastilo odvetniku dr. Boži-đaru Guttmannu na Dunaju, da iznosi nje proglašenje neveljavnosti zakona med menoj in vašo klientko.« Kakšen je ta lastni nagib kr.plana Košickega, je razvidno posebno iz sledečega poročila dr. Guttmanna. Dr. fruttmann namreč poroča, da je o-Jdal predlog na ločitev zakona Ko-Šickega  in njegove žene na zahtevo
t( liških duhovnih oblastij v Draž-danih, kateri zahtevi je bilo priloženo tudi pooblastilo kaplana Košiekega.
* Tamovska v ječi. Iz Benetk javljajo italijanski listi: Ko se je pred nedavnim sklenilo, da prepeljejo grofico Tarnovsko iz ženske kaznilnice v Giudezzu v Milan, €la pre-
io njeno duševno stanje, je odpori n direkcija ječ in kaznilnic v Benetke nadzornika, da se pouči, kako ?e je ravnalo z grofico. Tedaj se je življenje grofice kakor na mah iz-premenilo, vendar pa je prišel nadzornik na sled čudnim stvarem, ki }ih je izvedel večinoma od nekaterih nastavijencev. Tamowska je imela !epo južno sobo, opravljeno z vsem modernim komfortom, ki se je — za Benetke izjema — dala dobro kuriti. Kotilo je dobivala iz najele^antnejse restavracije Cavaletto na trgu Svetega Marka, Če je bilo slabo vreme, se je zabavala v svoji sobi in dostikrat se je zgodilo, da so ostali njeni crosti pozno v noči pri njej. Ce je bilo r»a vreme lepo in prijetno, se je spre-
t ijala. seveda v spremstvu, včasih po cele ure po vrtovih in bližnjih na-
>iidih. Umevno je tedaj, da se počuti lepa Rusinja sedaj, ko naj pride pod
strožje nadzorstvo, zelo slabo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ilasto Pu&toslemšek.
Siov?ns!vO daželna gledalce v LjiiSijaiiL
k 85. fnen abta. (Za    par). OraJI. pred*!. Z332.
V četrtek, 2. februarja 191L
5£^    Popoldne ob S. uri.
jesenski manever.
Orereta v treh dejanjih.    - Besedilo spisal Karel p!.   Bakonv. Uglasbl! Emmerlch ilalm&n. - Uprizori! Josip Povne. Kapelnik Fr.d Reiner.
Blagajnica se odpre ob Va3. uri. ZaCetek ob 3. uri.       Konec ob 1 ,6. ari.
PriHoiliiia predstava bo im v četrtek miti
ČL 89. (Nepar).       Brusi, predat. 2093,
V četrtek, 2. februarja 1911.
Opereta!
Tretjič v sezoni:
Opereta!
Ločena žena.
Opereta v treh deianjih. — Besedilo spisal Viktor Leon. Uglusbil Leon Fali. Poslovenil MIL Pagelf. Kapelnik Ed. Czajauek.
RtZiber Jos. Povhe.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob l/2S uri. Konec ob 10.
Pridna predstava bo t soUofo, 4. feUmarla.
Borzna poročila.
L]mbl|amaka
.Kreditna banka f LJubljani*
Oradal karti iaeajsse kam 1. fesreatja ltlf
Vf9 majevi rt** i 2* 0 srebra* reats 4*/« avttr. kronakj
4*/o kran|tko deželno pooojdr 4°k a čeike del. banke .
Srečke te L 1*50 •/■   . .
m mm 1864....
H tiske   • • • • •
„ zemeljske 1. Udaje
m m H* m
„ ogrske hlpotečne .
M dun komunalne
n avatr. kreditne • •
„ ljubljanske  .  • ,
„ avatr. rdeč. krila
9* Off« mm*
baaHIka   . . . .
M tunike .....
Ljubljanske kreditne banke Avatr. kreditnega zavoda . Dunajake bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . , AIplne-Montan .... Češke sladkorne dražbe • živnoatenake banke.   . •
«3-05 9735 9295 91 9> 96 — 94-
31075
m -
155 P* 295
2ĆO-
.'38-
538 -9175 88 -50-25 41 50
2577a
480— 677-75 5*4 85 115 ?0 751 -782- '0 269-283 —
Valttt*.
Cekini......
Marke........ 1117 27»
franki ........h.V'5
Lire   .   . ».....
Rubljl.......
II 36
94 6t 25375
93»
97 5^ 9915
9215 *7-os _
21675 315 • 16150 301 -29S50 256-548 — £48 -9/ 75 04 -132^ 45* 0 35875
484 —
678 75 16 85
116 20 7J2 — 783 c0 269 80 28V-0
11 39
117 47*
95't5 94 90
254-75
Za prebivalce mest, uradnike Itd.
Proti teikočam prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seldlltz prašek," ker vpliva na prebavijanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 *8
Prve avtoritete, tuzemstva in inozemstva priporočajo ,KufekeM kot najboljše li Ho ćre i aanemu lu.5
proti bljevanjn, Katarju Itd.
Za
otr< ke - fn odrasle.
driski,
Svetujemo Vam, da ne zanemarjate revmatičnih in protinskih bolečin, boden ja v strani, bolečin v križu in Členkih. Poizkusni tucat Feller-jevog-a fluida z zn. »Elzin flnid« stane ramo 5 K. Učinkujoče sestavine ra-barbare, ki pospešujejo menjavanje ^novi. torej izboljšujejo kri, obsegajo bolečine tolažeče, tek pospešujoče, krč blažeče rabarbarske kroglice z zn. »Elzine krosrlice«. 6 škatlic fran-ko 4 K. Dobivajo se pri E. V. Feller-iu v Stuhici, Elzin trg št. 238 (Hrva-Iko)._
Glasba mi se doni po ušesih,
ples je bil prekrasen. Ali bojim se, ker sem bil vroč, ko smo Sli in jutri bom prehlajen. Ana naj mi jutri navsezgodaj prnese škatljico sodenskih mineralnih pastilj — toda pristnih Favevih in ne kakšnih ponaredb.  Fayeve soaenice Vatarju niti ne daje se razviti in mislim, da me tudi sedaj ne puste na cedilu. Škatljica stane samo K 1 25 Genaralno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17.
2
.toiii« letaniaria lM), prele Maiiiateljjkti Japljite imeaovaao. i MarllacetlskG MaterioHofiokotvarstveoĐ znamko
so najboljše ie reč nego 30 let preizkušeno sredstvo proti prebavllnrm tel-kočam v&afce mte, gorečici, telesnem« 2agdtjo-   ielodcBim bolečinam, tvoritvi
kisline itd. Varujte «.e enako glasećth te potiareab lo potvorb ter pa^te oa poleg stoječo varstveno znamko s podpisom
Dobira b« po lek»mih.  N* aešala
r.^cp»4ilJA l*>h*n <r C Bnđj, Dan »JI J rt 5.—, 3 drujnut* <t*k(eo:c« ~» K 1 50
franko. I. a j g % cnJLy*
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
Jrluje »Jkaljie priznam
Tanno-cninin tinta
katera   okrooftuj«   laslic«. odstranjuje
luske in preprefiuje Upadanja laa. I aelalestlea. a na%oel«isi I krona.
Raipošilja sc i obratno pošto oc manj kot
dve steklenici.
Zaloga vaeh  pra**uianfh adrav«. medtO. trli, inadici"«! vin, ftpeoMaM tat, najf natalh parfumotr, klrurgUkih obvaa, avežih nruraralnlh vod Itd.
Dež. lekarna MIlanu Leusteko
v Liubijant Ruliva tista it L
poleg novozgrajenega Fran JoŠcfoteja
iuM«. moato Ioy
¥ taf lekarni doklrajo idrajto tjadl ćlaal boUitaliib oUfa|a JmAaia ialtr-1-c kr. tokaoaa tovaraa ln •*». blagajna v LlabllanL
X Bata
y/BcroltatPart
Paril, Rim M.
aUaalk dr. laa. aUrsok, Olomac Ke-
mičPo-tehniCna preiskava je izpričala, da ej •»aeyailjiM prav Izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Milen sr« S?.'"£
Dobi se samo pri tvrdkl
Ljubljana n f „«nnr Ljubljana
Mestu m IL jUIlUcl Sv. Petra cesta
vrniva
eleznato Kina-Vino
snićua raEstava tla Duoajo lOOO tja m k aiAti koiAj
vco odlikovanje m č*tUU diplom
ni.
Povzroća voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = - in malokrvnlm
zelo priporočeno od idrar-niskib avtoritet
IzburnloT
Veokrat odlikovavno.
Had aOOO adravnišklb •pričaral.
J. SERRAVALLO, Lkkamd amifml
--TBST-Barkovlj«. -
I« \t
. IW 7W\ M|\        ^B* W9W% 799% *9W% *9K *9K *
Želodčni liker
Blizu In daleč Vse ga pozni. Kdor ga ima Ima zdravje doma!
Ljadcka kakovost^ Kabinetna kakovost Naslov za naročila:
Ker K 2-40. •   n 4-80. !fL0R1AN*\ Ljabljana.
Postavno varovano.
Heteoniosieno porotno. IHU r26 ■•rjen sm-a.       .StaSnJI aaU Uak 7U+ mm					
januar	Čas spaza-taaja	Staajc baro-■etra t mm	iz Is	1 Vetrovi	Nebo
31 •	X.pop. 9. zv.	747 3 748 0	—96	sr. jvzh. sr. svah.	jasno
1.	7.«j.	7478	—160	si. jzah.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 85*, norm. —1 7'. Padavina v 24 urah 00 mm
Olikani
f ali ataia* pri kaki večji opekarni. Prevzame tudi akord. 431 Ponudbe  na   upravniStvo »Slov. Naroda« pod „DalOVOdla".
izurjen v ipeceriji, *pleznini in steklarstvu slovenščina in nemščine v govoru in pisavi s prakso UČ6 prt«
mernega mesta. — Naalov pov^
upravntsivo »blov. Naroda«. 436
--437
ČESALKA
za na dom, z daljšo prakso se raHi pomanjkan,a znanja tem potnm pripO-
roča. — Ponudbe pod „Magtta 100"
na uoravništvo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
z 2 srnama išče za majev seli in i termin v Sp. fiiftki stranka brez otrok.
Ponudbe   na   upravniStro »Slov
Naroda« pod „Stanovanje". 438
Iščem
potnika.
l/prva proti proviziji, pri zadovoljivem pobiovanju pa proti pmovi plari.
Ponudbe pod „Potnik 432" na upravništvo »Slov. Naroda". 432
Zelo ngodna prilika!     Zeli usodna prilika!
Trgovina
S6 proda na zelo prometnem kraju, t.k kolodvora in tovarne. Proda se radi rodbinskih razmer. — Vprašania na upravništvo »Slov. Naroda«. 433
2 sobe. predsoba in kuhinja se takoj
aH za majev termin odda mirni stranki. 440 Po<zve ae p-i Aleksandru Gčtzl, Wolfava ulica it 1 (Marijin trg).
fnre|ameia m dva spretna sloveastt
na Starem trgu št« 30 je kakor navadno 13
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon In Fant Pogačnik.
v tiskarni <T. Blasatka aaaL * LJubljani« — Kondtoja stalna, p.ača po dt govoru. — Ponudbe sprejema omenjena tiskarna. 429
19 let star, špecerijske, ielezninske in manufakiurne stroke popolnoma vešč, z najboljšimi izpričevali in priporočili
1 teli svojo sedanjo slamo premenitL
Naslov v upravo stvu  »Slov, Naroda«.
Večje Število plemenskih golobov:
krofee,  črne belosrčne,  palčke, sive kapucince, črnobele tromlarje
proda po nizki ceni 417 Ivan MuJler st> Zagorje ob Savi,
Išče se v najem
obstoječe iz 2—4 sob z vrtom v trgu
do 1« marca.
Ponudbe na upravmšivo »SI. Naroda« pod „Prvi marec".       419
iz ugledne rodbine.
421
ki išče sorodno dušo,
pod šifro  „Harmonija",  na uprav-
n štvo »Slovenskega Naroda«.
s tvorniško restavracijo, žganjetočem trafiko, gost. vrtomf poljem, gospodarskimi poslopji, pripravna za vsako podjetje, se ceno
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno ČTUO dal"
mattnako vino 233
KOČ
naJbolJAe aredV.vo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 4>—%
Br. Novakovič, Ljubljana«
J[nton Gostič
asistent c. Jkr. priv. jvjne jei&nic*
Jetisaua Gostič roj. žrancekovič
poročena. «#■», ■
Velikovec — Sin*****       S. svečana tBtf ZJubtjana.
130
Naznanilo preselitve.
II
430 »e je danes preselila
v II. nadstropje hiie gosp. Urbana Zupanca, aaaaaaanaaananaannaBnaannnaaaaaBBai
Križevniška ulica štev. 8.
DobGP 4ek E Zdrav želodec imama in ni« nas ne tiicl želodec odkar tt* »mo izborne Fellerjeve kroglice z rabarbarom in znamko .Elzine kroglice*. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te tudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 ikaUjic poštnine prosto samo 4 krone Izdelovalec samo lekarnar E. V. PeUer v Stnbid, Elizin trg St 238 na Hrvaškem
BlHSmBH
MRI
24
917990
C4B
61
^28554
mizksftea* zdr«?itea tri ktUrlk. kt»}ji, brisavsstJ. zaslezeajs. te-MU1 kislini, »flaeaci ii aasledkik.
Dobiva se povsod po lekar-nah,^dpgerijah |n trgovinah I
a rudninskimi vodami. 3682
Pozor!
389
Pozor!
Naznanja se p. n. občinstvu, da se od danes naprej v gostilni ifprl ranjn" prodaja razen drugih tudi
Helo in črno
vino
po 72 v Utor
Ljubljana, Vegov« ulica atev. 10.
Za mešano trgovino na deželi so išče
aa 15 marec starejši
kot prva moč. — Ponudbe in pojasnila dosedaniega službovanja naj se pošlje pod šifro „ZanesljiV glavna pošta Gorica, Primorsko. 409
Dve majhni h i S i
z gostilno se zaradi preselitve po nizki ceni prodasta, proda se pa tudi v
privatna hiša
z velikim vrtom in več parcelami za stavbišča pri glavni cesti. Odda se tudi
velika iciet«
Več se poizve v restavraciji »pri Zvezdi* *.   /.  v Spodnji Šiški.   .*.   .*. 388
A. Feldstein
vljudno priporoča svojo 186
knjigoveznico
Radeckega cesta 12.
Bela stara vina. počenši o5 48 X, cviček in črna
vina, slivovico, slavonsko rakijo
priporoča 254
Em. Ebenspanger. Belovar. Hrvaško. /.
državnim, železniškim in deželnim uradnikom
pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proti dolgoletnemu odplačevanju,   do  višine  dveletnih  prejemkov, daje
Sporna kredytowB czlonkovv Towarzvstwe mi |emnycb obez pierzeo w Mm. Basztova 9.
Pojasnila se dajo gratis in franko. 264
410
Posestnik in večji obrtnik se želi poročiti z bolj priletno žensko, ki jo veseli gospodinjstvo. — Pisma se pošiljajo pod }6t. 50" na upravništvo »Slov. Naroda«. Stropa   tajnost zajamčena.
II Redka priložnost !l|
Presenetljiva novosti 610 tatov za sćibc 4 K!
Krasna pozlač. 36 urna precizijska ura na sidro z venžico, natančno idoča, s 3letnim jamstvom, 1 moderna gosposka kravata iz svile, 3 kosi finih robcev, 1 prstan za gospoda z imit. žlahtnim kamnom, tulec za cigare z jantarjevim ustnikom, 1 eleg. broža, (novost), 1 krasno žepno zrcalo, 1 mošnjiček iz usnja, 1 žepni nož s pripravami, 1 par manšetnih gumbov, 3 na-prsn.' gumbi, vse zlato-double s patentim zaklopom, 1 mičen album za slike s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 spisovnik, 20 korespondenčnih predmetov in Se 500 komadov različnih predmetov, neutrpljivih v hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna denarja, stane samo 4 K. - Razpošilja po povzetju 435 centralna razpoiUlevelntca F. WINDISCH, KRAKOV *t. R. 20, NB.: Za neugajajoče denar nazaj.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je  ugodno  zavarovanje na doživetje m smrt z manjsajočimi se 94 vplačili.
*9
oe
vzajemno lavapovalea banke v Pragi.
_____ ^jss-tt a 4e.Mt.T0T«—. - hplalaan siMiaiilns lm tesMaUje S lsi._ Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi siovansko-narodno uprave. ■ pojeeelle dajsi i      i i
hh -temi i LjiMjaii vgLfiss&z i umnti Hia
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven   trgovine  Janko Cešnika,
.*. Lingarjeve ulice v Ljubljani. .\ Natančneje se poizve tam. 170
Vzgojiteljica,
vešča slovenskega in nemškega jezika ter klavirja, se sprejme za vstop 15. marca k dvema deklicama. 298 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda.«
Prodajalka
pridna, poštena in zanesljiva,
se sprejme kot voditeljica podrolnke.
Biti mora najmanj 23 let stara.
Katere so že poslovale samostojno z dobrimi   izpričevali,   imajo prednost.
Sprejme se takoj pri 4(3
Antonu INI troovm r Strniti j Sati.
Već lepih
primernih za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. Več se izve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
Proto se po jako nizki coni
za vinograd.
Kolje je samo kostanjevo, cepljeno, močno in lepo izdelano. Cena se izve pri Andreja Marincu 395 ,\    v Gomilskem pri Celin« .\
Proda se v Kanfanam
hiša s kletjo.
Katera zamore shraniti 700 »litro?Una.
Zraven ae prodaja tudi
sodi in drugi predmeti.
Eiša Ima   zagotovljen dohodek letnih 1000 kron« 399
Prodijni pogoji ugodni. — Več pove
Jos. Krmpotić
v Pulju, Piazza Carli St. 1.
Varstvena znamka:
Sidro. 179
1
finimcnt. Capsici conp.
Nadomestilo za
nntaffliB s m
priznano izborao, bolečine tolažeče ii odvajalno mazilo ob prchlajenju Itd. po
80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega   domačega zdravila
naj se jem iejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr« Richterjeva lekarna
pri »Zlatem levu-
i Praji, Ettfiu l 5 srn.
ffle strnu J mitoz ifnk
|OV ienalaf ki na i ne presega 240 K. — Ponudbe na Fr. Javor*
alka. Triaika cesta 47. 423
na Resljevi cesti št. 12 obstoječe iz
6 sob in 1 predsobe in drugimi pri-
tikl.nami   ae Odda  za mesec maj.
415
Zimska, fina \S
damska m otroška
oblačila In perilo
prlpsraca
jM. Kristofič-Bučar
Ljubljana
Stari trg St 28 (nasproti Zalaznika).
Velika izbira mo4«lh
jopic   —   pla&ćev  — pelerin.
Moderne eepfee, kloboohU rokavloe, negerloe, pletene jopice in ptetealne.
:   Vsako modno in drobno blago, t ■a liblre poail|an taci pe sat ti
Učenec
iz boljše hiše, ao aprefme takoj v traavtno z manufakturnim in mešanim blagom pri Josip Ferenčaku v Breiicah. 363
i
7b let star, špecerijske in mešane stroke vešč, dober detajlist in hiter raCunar teli Blatne v mesu ali na dtželi. Zmožen je voditi tudi kako podružnico Na zahtevo položi lahko varščino.
Ponudbe pod »Trgovski pomočnik
500" na uprav. Slov. Naroda.« 37a
• itrtn Miti Rlij Ml
v Ljubljani.
399
„Adrija
u
fozor lovci, redka prilika!
Kadi pomanjkanja časa se Odda jako lep
gHf Inu 1M ■aar* IUV ~mw&
2798
Oblastveno dovoljena
prodaja domaČih zdravili zelišč ter stropov za lovske io tehnične namene.
j}. Čvančara
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
vseh aredatev za oa rbo in oja-Čenje otrok v nežni mladosti — raznovrstnih tu In inozemskih parfumov in aredatev za olepš^nje polti ter ima poseben oddelek za fotograf, potrebščine in aparate.
Terana delavnica na razpolago. Naročila   se   izvršujejo   z   obratno pošto.
pol ure od postaje Domžale. Istotam BO Odda tudi zelo dober
13 lovski pes. m
Naslov pove iz priaznosti uprav. »Slov. Naroda.« 376
Lasulje
za gledišča
od 3 K naprej; brade I K; dolge 1 K 20 v; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vee po zmernih cenah. Barve za lase in brado „Nertll" od dr. Dralleja v steklenicah po 2 K in 4 K priporoča
S. STRM0L1, Ljubljana
Pod Trančo št. 1.
Uslamviitu 1884.
Boki si umi
® Pivjvarna Mengeš §
r     JULIUS STARE
n Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818.
* Zaloga v Ljubljani,
Metelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vkzano marčno, dvofm MMjtSS in bavarsko sivo v sodčkih in steklenicah.
Telefon Htt. 218.        Jkm>^        telefon štev. 248.
z nekoliko prakse sprejme takoj I čez čas notar, I. Kogei v Postojt
kamor naj se tudi pušhejo ponudi z naznanilom pogojem. 40
Gospodična
vešča stenografije in strojepisja, slovenske ter nemškega jezika zmožna, želi v najkn Sem času kot začetnica službe bodisi v tt stu ali na deželi kot taka ali pa v ka pisarni, kjer se ne rabi stenograf.ja in sti jepis. — Naslov se izve pri upravništ »Slovenskega Naroda« 3
Želi ae prevzeti dobro ideta
trgoviiu
večjega obsega. i Ponudbe pod „Merkur 1911"
upravništvo »Slov. Naroda*.
ftonooonii
obstoječe iz 3 sob,  poselske sobe priiikhn s porabo senčnatega vrta njive,
ae odda za majev termin v naje] Poizve še na Miklošičev! cesti II. nadstropje desno. 4
J. Zamljei
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št
izvršuje vsa čevljarska dela do naj nejse izvršitve in priporoča svojo zalo
storjenih čevljev.
Izdeluje  rudi  prave gorske telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot m< priposlan Čevelj. S
fr. Čuden
urar in trpeč
Ljubljana
131 .amo
Mmm olica it. 1.
poročni prstani
v zlatu, močni, na trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej.
največja zaloga insi m.
Cenik i koledarjem tudi w Miti zasloni.
i Fran Hi
I Ijubljana, gradišče 7
H jiPfi kroni"
■ slovenski elektrotehnik
■ oblastv. koncesijonirar I instalater za male ir I veletoke.
I Ovala s  električne napravi
H za luč lB moč (izven IjuDljan I skega mestnega omrežja) stroge H po tozadevnih prednikih ; OlOktT
B      zvonila! telefone ud
I :: Strokovnjak za strelovode. : m     Ua|i same prve trsti na razpolage
Telefon *tev. 16.
Leta 1887. ustanovljena delniška družba
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Telefon fttev. 16.
Stavbno podjetništvo % plsnnna mm airhitekturo in stnvnnotoltnioka floto f toonfotvo In mizarstvo o strojnim obratom za stavbna In fina dela i opekarna a strojnim obratom v Kosezah in na ViCuj kamnolomi v Podprti In v Opatiji. — Priporoma ao za atavbna dela voaks vrata«
84^0
4C
735427
6319
A1B
73
Prva kranjsk
150»
a ročila s preje
Izvozna pivovarna In sladarna no Vrhniki priporoča ovoje Izborne Izdelke.
a tudi Ljubljanska kreditna  banka v Ljubljani.
Porotne prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni /.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana« Stari trg 86« Pošiljam cenike brezplačno.
L BONCAR, LJUBLJANA
Centralni! pisarna m sKlatiiče: vegwo allca 6.
Telefon interurb. št, 129. Telefon Intemrb. št 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovost?
kakor tudi otrobe in druge mievske izdelke.
i
stopstvo in zaloga v Gorici: pe er SrpJcn i Comp., Stolni ■ trg št. 9. ■■■
CM
Zastopstvo za Zrst z okclca, 3stro, Dalmacijo in furlao jo; . L Ungarf Trst, postni prečil I
aiiiiiiiiviin^f aaniaiaiiamniiiiiiiiGEi
.t
a m aoae
mmm
Hiračajte izvrstni '1529.1 šentJsniKi premos!
J
razen prodajalne pisarne
šentjanške premogok. družbe v Šejenbargovi alžci 7, I. oadstr., sledeče tvrdke: fr. Bathu Dolenjska cesta; E. Kav C C, Prešernova allca; Lesko le & Meden, Jurčičev trg; 1. Mencinger, Sv.Petra ti B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar, društvo, Kongresni trg; Naročila in denar u premog »a Šiško sprejemi lud. Kotnik, trgovec v Spođ. $:sfcl. Za sprejemanje naroči?, kakor tudi za inkasiranje jc ■ opravita gosp. Josip I Baraga
O
□
rana
um aaaaa ifiaai 263 anui iiiiiii
Po »aal'ii. izvedeni po c. kr. geologiCneTi državnem zavoda na Dunaju potem po dr. A. Prassu, profesorja kemične tehnologije na c kr. visoki šolf za poljedelstvo na Danaju in končno po laboratoriju „Združenih moste ckCMJncr:co> skib rudarskih revirjev ima šentjanški premog 4059 4733 kalorij in 7*96—11-57 pepela iq se potemtakem more vzporejati i najboljšim Češkim.
Ceaa ma je 2 E 40 h za 100 kilogr.; toda} nitja, kot cena vsakega drugega premoga«
Kdor je kdaj kuril z njim] ne opusti ga
si    nsKoar vec> ss
■ IIBiII9«Kaillll3IM||»8
v) f& Svečiuce
v četrtek, dne 2. februarja
;i
428
laški koncert
godbe 79. pešpolka bana jelačiia
pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. J. Kussa.
Začetek si pol i ori zifir. - Vstopnina 1 krono.
K obilni udeležbi vabi
ravnateljstvo hotela Union.  I ;T)
o o o o
•amo pri dobrih odjemalcih na drobno dobro vpeljanega in zanesljivega
potnika
za prodajo moje slhrovkt, tropinovca, :: drožaika in mareltien žganja.::
Ponudhf pod Phillpp iOSef W«lB-
leld Novi Sad, Ogrsko. 404
v znanje
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo ▼ dobrem stanju, za časa rabe pa se ogti'ti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seriji skrbno ore-gledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti malt odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
K. IAHEBHIR
Specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
fjubljana. Dunajska cesta 9.
4 *
Na debolo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno 240
trgovino
z galanteFilskim In vseh vrst kra-
iq pienai.
34 Devocionalfje
in vse vrste blago za božja pote«
ftnHa zaisga MM glamikav.
yinton Škof
Ernast Jevnlkarjev naslednik
Bnna]sk3 cesta, v Hiši Gostilne 11.6.
Me
nič dr
e kupujte (S-
kašlju
hrlpavostl| kataru iti zašle-acenju, krčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne
liuiriett
prsne karamele
• „tromi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh.
lavftek 20 ia 40 vtau, iluttlja 00 vtaariev. Prodaja jih:
V L|abl|aali
Ubald mL TmVocmj, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. O- PiccoH, lekarna. Deiclna lekarna Mr. Prt And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph Jos.čiimar, lekarna. An t Kane, drogerija. B. Ćvanćara, drogerija ^Adrija".
Daniel Pire, lekarna, Idrija. J. Bergmann. lekarna, Novo meatn. C. Andrijanćič, lekarna, Novo mesto. Jut Rus. lekarna pri Mar. P. VI-
Eava. Mibn Wacha, lekarna. Metlika. A. Ro-lek. lekarna, Radovljica Hinko Broiii, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarna prt .Sv. Trojici-, Kranj. Fr Baccaric,lekarna, Postojna. Još. Moćnik, lekarna, Kamnik. E- Burdych, lekarna v Sk Loki   Mr. H. Roblek. lekarna,
Trtic, ph. Mr- B KoStM- lekarna, Jesenka-
V. Arees trgovec, Senpfeee.
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
emeur
UHLIR
3801
Ljubljana, Resljeva cesta St. 26.
Mm* Imfitti neb ml MM« h PTinfant, itnkoni zuRftni IzrMi. imzetla znadu.
Zaradi preselitve
se prostovoljno ar prod« ~wm nm Wotr»njake>m,
blizu železniške postaje
lepo posestvo
ob«toie£e iz hi&e s postranskimi poslopij« hl«vi, velikim vrtom, travniki, njivami in gozdovi. V hiši se nahaja gostilna, trgovina in poŠta« V tem kraju je tudi vodovod. 330
Naslov pove upravništvn »Slovenskega Naroda«.
Otvoritev nove trgovine.
« M IIUIUHU tv.4g
______! *,. Jos. Petkosig, Ljubljana -^—^^^
bivša prodajalna dežnikov Joa. Vidmarja,
1»
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino z drobnino, pletenino, galanterijo in d* žniict. Potrebščine za krojače in šivilje. — Za obilen obisk se priporoča
z veiespoštovanjem
JOS. PETKOSIG
Najnižje cene E
Najnižje cene !
175
mm
H
= Pri rakunovaniu bTaf*a za obleke zahtevajte povsod b^J?^
I°l ;-—--■-—-------
rgi :: ki irra napis: ::
9
m m m m
i
B
s 1 1 m
1
in vprstvrno rnarrko zlste ropate zvezd* ZVEZ^^7A TKANINA je zan^l ivo in trpržno bombažno i» platnen> hlasjo,
za mo^ke in ženske obleke, srnice >n ra/no dr^gt p>nlo.
— Zahtei'aj ^sak v lastno kori t od vsakega trgoica le; ::   ZVEZDNO TKANINO z znamko zlate r-na-e zvezde ! ::
41S
rabite samo edino
f#sn~i| J)RUŽB£M0 TOALETftO MILO
#1 ravH?risJ viiRiUtm Metoda
jPiir-(».\^eK    KRALJ    CtlflDtt ^tbHO.
Prodaja se 1 kos za 20 fn 30 vin.; najboljša vrsta za negovanje polti 1 kos za 70 v.
Na debelo w LJubljani pri tvrdkah: Fr. glič, Ivan Jelačin, Ant Krisper. T. Mencinger, J Perdan, A. Sarabon, Anton Skof.
Na drobno tr Ljubljani pri tvrdkah: !v. BonaC, Fran Češnovar, Emil DobHč, Kati Držaj, J. Krivic, Jakob Oblak, MatejL Oreheh, Ivan Podboj, Fran SarK, Berta, Sevar, Mg Ph. R Sušnik, A SuSnik, Josip Sporn, J.Tavčar, F Terdina. — V Gorici i Toroš Drobnič in drug, Jvančič & KurinčiC, Josip Kutin Albert TuSar. — V Kamniku i Anton Slatnar — Kranju i Z Krajne, Josip Likozar, JI A. Majdir?. Peter Majdič, J Ev. Potrebin. — V Litiji i F. Lajovic in sinova. — V Spodnji #iakii Marija Podvornik. — V Postojni i Anton Bole, Jernej Kogej, G- Pike*. — V Radovljici * Otto Homan — V Trbovljah i Ivan Kramar. V Zagorju ob Savi ■ Rud Ahćan. — V Tolminu i A J. Vrtovec, Henrik vitez pi. Zirnfeid. — ¥ Trotu i Vtkoslav Plesnićar. — Ha Vrhniki i Ph. Mg I. R. Hočevar. 3586
Ć'an dunajskih in berolinskih prevoznikov pchiitva. — Spiejrma vse v špedicijo spadajoče prevoznine is vseh in v vse kraje, po najnižjih tarif h — Prevaža poh>5tvo v novih, patentotanih pohištvenih voieh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
I
Bavarski Jvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1000.
Sprejema na zalogo razno blago, po* hištvo itd. Krasna, suha in ćt»t* skladišča ao na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana In obiarno aastopan v vsth večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Ia špediter, Dunaj I. Sehuihof 6.
2
2446
Priporočamo našim ::  gospodinjam n
L
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske g tovarne v Ljubljani
1E
Tovarna cementnih in glinastih izdelkov
74
v Ilirski Bistrici
priporoča »voje izde ke kakor:   ranOfflllM  COTrlp fUs*
kovne plošče ▼ vioh barvah, vse vrtte okraskov, podboje vrat bi oken, nagrobno ipomonlko, aitarjo, UJ cementno opeko, marmorirane In navadno stopnico, kipe In sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
imie točno in po lajiiliik [eni - Rabrat Izdelkov jo iiktna.
TL flanlila u
KL
JL
H
laini. Jj
ANTON BAJEC trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 242
zaioga sini nm...
izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in ::   zmerne cene. ::
Zunaoja naročila točno.
Vrtnarija
na Tržaški cesti 34.
aaklad* v Mil itov. 38 aOktoil6«T« »eata, 266
dinjo s u Hiukn tanin i najem.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35
■BHA.Uii9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37.
Pojasnila pri Z. aV
Merile Terezijo cesta it 7.
.\ Prvi slovenski .•, fotografski atelje y
D. R0V5EK
33     v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890.
Kupujte in zahtevajte edino le
[II in METODOV MJ
je najboljši. 13
Glavu zaloga pri Prvi slov. zalogi laja io rana oa debelo v Ljotljni, Rožna olica itov. 41
Najbolj pripravne in varne
brzcporilnike
za krmo, slamoreznlce, preše in stiskalnice za
sadje in grozdje, rebljače, reporeznlce, motorje, želez, blagajne, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo železnlno se dobiva najcenejše in najboljše pri znani 2015
veletrgovini z železcino in poljedelskimi stroji
FR. STUPICA v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
Zahtevajte ponudbe! Cene nizke!
" Moč
fc
nt oaicn.
(Šaatitim ca man: piipotoča
ntoBiifie
&dčt Sfiof-^aticft
239
Sce đTuHtec.
Šatn i &{o6ufii večno pti-■ntctvt^lctti. cTatto tu3i venci & tia&ovi in ta3ne cvetdce
S.oma israotcvfjcne.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad h nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog j| dvajset milijonov kron.
0
i r—-
Kmetska posojilnica
re5irrni7ana zadrega IJlinllSn^Ve ftVnltfP rtjisfmran nlnp z mm\m umt IJUWijltli#l»% wftWUWfc z imtjni onn
v lastnem zadrninem doma f ijufjgni Dnnajska testa Ire?. 18
obrestuje hranilne vloge po {istih
411
brez odbitka rent-0   .\ nega davka. /.
Telefon Itn. 185 internitian.
Račun:
pri avstr. pošt. hran. št 828.406 pri ogr. pošt. bran. št. 19.864.
s:
cD
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
upa
po 5v47o brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice. ~aa
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
18
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
I
hllllla
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100,000 -
proti 5°c. obrestovanju, ter povrača zneske do K 5.0U0 — brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jezika. 3825
Za ?arnoit hranilnih vlog ln njih obra-Štovanje Jamci občina D mi*.
■■k ■ ■■k
Zimsko blago vseh vrst, kožnhovino in galoSe prodaja po zelo znižanih cenah.
0. lmiM
Mestni trg št 24.
Priporoča taM veliko izbiro perila in možnega blaga za Zame .*. in gospožle. .*.
X SI X Cementne cevi v vseb dimenzijah, barvaste plošče itd.
x m x
Ljubljana
X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
LSB
37