Posamezna številka Din 1'-ŠTEV. 17.
V LJUBLjANI, sobota, dne 23. januarja 1926.
f'o«tmna plačana v gotovini.
LETO Mi
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemli nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—.
iieoti*isen političen it st.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON STEV.
13.
552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismeni* vprašanjem naj se priloži znaukt /,a odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638.
Stanovska solidarnost.
V dijaških časih je^bil zakon, da je vsak dijak brez časti, če ovadi svojega sošolca profesorju. Naj je bil v pavzi v razredu še tako strasten pretep, ves razred je eiicdušno molčal, če je prišlo do preiskave. Solidarnost sošolska je bila zakon in vsak profesor ve, da je bil v vsakem pogledu najboljši razred tisti, ki je »skupaj držal«. Zakaj stanovska solidarnost dviga moralo, navaja ljudi k požrtvovalnosti in možatosti.
Kar velja za dijaško življenje, to velja tudi za uradniško življenje. Kako gladko gre delo izpod rok, kadar so vsi uradniki enega urada ena sama rodbina, kadar ni med njimi ne zavisti in intrig in ne klečeplazenja na zgoraj. Tedaj je vsak uradnik samozavesten, zato nedostopen za vsako nekorektnost, ker ve, da <s* z njim solidarni vsi njegovi kolegi. Uradnik more tedaj braniti čistost zakona in delati to, kar je prav, brez ozira, če to komu ni po volji.
In kako prijetno življenje je v uradu, kjer ni nekolegialnih intrig. Eden pomaga drugemu, vsi pa teže za enim ciljem, da se delo v redu dovrši, da na ves urad ne pade niti senca očitka.
Slovenski uradnik se je v dijaških le-. tih naučil ceniti stanovsko solidarnost in zato je poznal kolegialnost tudi kot uradnik. Zato pa je bil na višini svoje dolžnosti in spoštovan ravno tako v ministrstvu na Dunaju, kakor pa v malem uradu kje na deželi.
Kakor mnoge druge stvari, je povojna •m medvojna doba zrahljala — in deloma celo uničila — tudi kolegialne vezi med uredništvom. Vedno pr gosteje so se dogajali slučaji, da je uradnik nastopil proti uradniku, ker je upal, da pride tako en klin višje na uradniški lestvici. Lepa tradicija, da ni uradnik nikdar tovarišu ovira pri napredovanju, jejbila pozabljena in intriga je prišla med uradništvo.
Z njo pa je bila ubita stanovska solidarnost. Doživljali smo persekucijo1 uradnikov, njih stanovska organizacija pa je molčala. Da, padli smo še nižje. Našli so se uradniki, ki so se postavili v službo onih, ki so persekvirali uradnike in njim v korist ustanovili celo posebne politične uradniške organizacije. Tako smo doživeli neverjetnost, da je bilo ustanovljeno društvo sam. demokratskih poštnih uslužbencev in slična društva. Kakor da ni zadostovalo, da je bil poštni uradnik že organizirali pri stranki in kakor da bi na strankarskem principu mogla uspevati stanovska solidarnost.
se vs® v tistih žalostnih časih godilo, o tem m treba dosti govoriti. Samo to bodi povdarjeno, da so se nekateri uradniki tako zelo spozabili, da so bili ponosni na to, da so dali iniciativo za preganjanje svojega stanovskega tovariša. Špecarstvo najgrše vrste je cvetelo in kolegialnost je bila povaljana po blatu.
In nikjer nikogar, ki bi proti tej degeneraciji uradništva nastopil, ki bi obračunal z intriganti in škodljivci uradni-štva.
Toda iz predobre šole je slovensko uradništvo in prezdrav njegov značaj, da bi take razmere mogle večno trpeti. V začetku je tlelo le na difu duše spoznanje, da tako ne more iti dalje, kmalu pa
je iskra razvnela v plamen ogorčenja.
In dne 10. januarja je ta plamen ogorčenja prvič bruhnil zmagovito na javnost in učiteljska organizadja je z depolitizacijo, pravilneje z odpovedjo strankarstvu in služenju drugim, postavila zopet stanovsko solidarnost na pravo mesto.
To je suha resnica učiteljskega nastopa in vse, kar govore oni, ki so bili od tega nastopa prizadeti, je prazno govor-
Aretacije komunistov se nadaljujejo.
NEZASLIŠANO POS
Beograd, 23. januarja. Komunistična afera p c sla j a čim dalje bolj tajinstvena že zato, ker beograjska policija ne daje absolutno nikakih pojasnil. Aretacije delavcev se nadaljujejo. Število aretiranih znaša že nekaj stotin. Na hodnikih beograjske policije se opaža vrvenje in nervoznost in ker policija ne podaja nobenih informacij ode\a vse neka tajinstve-nost. Človek se vpraša, ako se po teh hodnikih sprehaja, kaj skriva v sebi ta stara in tajinstvena hiša. Ako se sprehajaš pc hodnikih, pride policaj in ti stavi vprašanje: Zakaj stojite tu? »Jaz sem novinar in sem prišel, da me sprej-ne sef.« Takoj odidite! Šef ne sprejema novinarjev. Ako,ne greš, riskiraš, da te vrže ven. Tako postopanje zlasti proti novinarjem ti vsiljuje vprašanje, zakaj se vse to godi in dela.
Ker policija ne daje nikakih informacij, se širijo po Beogradu najalarmant-nejše vesti. Govori se c prihodu nekih komunističnih agitatorjev iz Rusije, ki sc se zatekli na naše ozemlje. Ta govorica napravlja senzacije, ki nudi hrano Beogradu, že nekoliko dni in medtem ko se bogataši bcj<? revolucije, vidijo delavci pred seboj glavnjočo (ime beograjskega policijskega zapora), žandarje in puškino kopito. Vsega toga je kriva policija, ki ne daje informacij. V delavskih vrstah se vidi, da so delavci vsi obupani,
TOP ANJE POLICIJE.
ker se vrše mnogoštevilne hišne preiska-\ e, a se pri tem ne izda nobeno potrdilo. Izvajajo se aretacije, a se ne dajejo ni-kake utemeljitve.
Ugleden delavski funkcionar je izročil novinarjem listek o aretaciji delavskega voditelja, na katerem je napisano: Tukaj nas pobijajo, samo žilavka in puškino kopito se čuje. Ako morete kje, protestirajte! Delavec, ki je izroči! ta liste1:, je izjavil: Skušali smo protestirati, pa ne moremo nikjer. Obšli smo vse beograjske redakcije, ali nihče nam ni šel na roko. Preskrbeli smo aretiranim tovarišem tudi zagovornike, ali tem se ne da obtožni material, ki ga najbrž niti ni. Policija ne dovoii, da hi se »aretiranim donašala hrana z doma ali kaj drugega. Neki zagovornik aretiranih delavcev je povedal, da je policija obsodila delavce po petnajst dni znpcra zaradi nekih nastopov. Storila je to zato, da bi v tem času pripravila obtožni material in da bi mogla napraviti obtožbo.po § 1. zakona o zaščiti države. O Ji vidno je, da policija nima v rokah zadostnega materiala, da bi mogla na podlagi tega utemeljiti te aretacije. Policija ni hotela na zahtevo zagovornikov izročiti aretirance mestnemu sodišču. Včeraj so bili aretirani tudi nekateri funkcionarji delavskega sindikata, in sicer Peterae, Sremoevič in Ljubiči«.
Proračuni železniškega ministerstva.
proračun sprejet v načelu in podrobnostih s 17 proti 6 glasovom.
Nato se je minister Krsta Miletič zahvalil za objektivno kritiko vseh govornikov. On bo skrbel za napredek prometa na kopnem, na rekah in na morju. Za pomorstvo se bo letos veliko naredilo iz posebnih kreditov in iz ostanka 7% nega investicijskega posojila.
Danes ob 10. bo imel finančni odbor sejo in na njej bo razpravljal o proračunu trgovinskega ministrstva. Jutri bo prišel na dnevni red proračun ministrstva prosvete.
-Beograd, 23. jan. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja finančnega odbora. Prvi je govoril Slavko Šečerov, ki je trdil, da naš promet ni rentabilen, četudi je za 20 do 30 odstotkov dražji ko tarifa sosednih držav. Vzrok je treba iskati v tem, da se grade nove proge iz proračunskih sredstev. Do sedaj je bilo v to svrho potrošenih 300 milijonov dinarjev. V novem proračunu je predvidenih še 159 milijonov dinarjev. Osebni izdatki so veliki in je treba zmanjšati število uslužbencev.
Medtem ko je brodarski sindikat izkazoval dohodke letnih 7 do 11 milijonov, se sedaj predvideva v državni režiji samo 800.000 dinarjev.
Vprašuje, kaj je s progo Solun—Gjev-gjelija in zahteva, da se pomorstvo povzdigne vsaj toliko, da se bo vzdržalo v borbi z italijanskim pomorstvom.
Minister za promet Krsta Miletič izjavlja, da je v vsoti 78 milijonov tudi znesek 53 milijonov za izplačilo bonov in znesek za odplačilo bonov tvornicam vagonov v Gradcu in Budimpešti. Visečih dolgov ministrstvo za promet nima.
Dr. Kulovec je kritiziral tehnično stran proračuna, ki je centraliziran, tako vsak pregled po direkcijah nemogoč. Očita ministru, da ni nič povedal, kaj je z zvezo Slovenije in Hrvatske z morjem. Zahteval je znižanje železniških tarifov; posebno za žito, moko in les.
Dr. Kumanudi pravi, da se grade nove proge brez vsakega načrta.
Dalje so še govorili Pušenjak, Agato-novič in Svetislav Popovič, nakar je bil
jenje, ume<stno samo za praznoto samo-stojno-demokratskega tiska.
Ni pa dosti, da je vpostavilo stanovsko solidarnost učiteljstvo, treba da sledi njegovemu vzgledu vse ostalo uradništvo.
Javnost pa mora to stremljenje podpirati, ker dobri so samo razredi brez »špecov« in dobri le uradniki brez kršilcev stanovske solidarnosti.
UPOKOJITEV ZAGREBŠKIH UNIV. PROFESORJEV IN JAVNOST.
Beograd, 23. januarja. Vse časopisje odobrava postopanje Štefana Radiča v vprašanju upokojitve devetorice vseučili-ških profesorjev v Zagrebu, izvzemši samostojno demokratske »Reči« in »Politike«, ki napadata ta korak. Pribičevičeva »Reč« brani postopanje Pribičeviča, toda tudi pri njenem pisanju se lahko med vrstami bere priznanje, da je njen šef Pribičevič svojčas pogazil vseučiliško samoupravo in imenoval profesorje v nasprotju z mnenjem strokovne komisije. Govore, da je »Politika« zavzela tako stališče zato, ker je eden od upokojenih profesorjev zunanji član uredništva »Politike« in je ta sam pisal dotične napade. Sami šefi lista se-ne strinjajo s takim pisanjem, vendar so piscu iz kolegialnosti odstopili nekaj stolpcev lista, ne da bi sami temu posvečali kako posebno paž-njo. Sinočnje »Vreme« se bavi s tem vprašanjem in pravi na uvodnem mestu: Vihar, ki ga je v delu opozicije izzvala upokojitev nekaterih zagrebških vseuči-liških profesorjev, se polagoma polega, v kolikor vedno bolj prevladuje nazi-ranje, da je smel tudi g. Radič posneti slab vzgled g. Pribičeviča pri zaščiti vse-učiliške samouprave, ki jo je hudo pogazil. Nasprotno je dejstvo, da je Pribičevič postavil te profesorje proti nasvetu strokovnjakov.
Rekonstrukcija vlade.
!
; Beograd, januarja. Vlada je včeraj ; prt je ja iz Monte Carla brzojavko, v ka-I teii se na kratko javlja, da predsed-! nik \ iade Nikola Pašie dospe v o; c ograd j v nedeljo 24. t. m. V ožjem krogu predsednika vlade je včeraj krožila \est, da Pašič prispe zato, da z ene strani reši -..pore v radikalni stranki, z druge pa spore v vladi sami, ki so nastali zaradi postopanja ministra notranjih dol Bože Maksimoviča. Vsled tega se v radikalnih krogih mnogo govori o eventualni rekonstrukciji vlade, ki naj bi jo izvedel Pašič takoj, ko so vrne v Beograd. Razen vprašanja ministra notranjih del se omenja tudi vprašanje ministra financ tir. Stojali i ne viča, o katerem se misli, da je njegov položaj ogrožen po neuspehu, ki ga je doživel v Parizu. Tudi se smatra, da finančna politika, ki jo je izvajal dr. Slo-jadinovič, zlasti njegovo delo glede saniranja našega ekonomskega stanja v državi ni biia za našo državo t. lil... uspešna, da bi se moglo pričakovati tal-o stanje, ki bi bilo p: roštvo za naše nadaljnje ukrepe, da hi tako mogli urediti naše dolgove z zavezniki. V vprašanju dr. Sto-jodinoviča pa je še ena težkeča in ta je, da se ne ve, kdo naj ga zamenja. Delajo se r i?ne ! < mbinncije, ki so za sedaj take. da bi bik odveč, če bi jih registrirali. Interesantno je, da finančna politika dr. Stojadinoviča nima v radikalnem klubu samem niti enega zagovornika.
FRANCOZI ZAHTEVAJO, DA AKTIVNO SODELUJEJO PRI PREISKAVI.
Budimpešta, 23. januarja. Listi javljajo, da so francoski policijski komisarji stavili zahtevo, da tudi oni sodelujejo pri zasliševanju Windischgratza, Rabe in Goroja. Zahtevali so dalje, da smejo tudi oni staviti obdolžencem vprašanja. V poučenih krogih trde, da madžarske oblasti tega ne bodo dovolile in se sklicevale pri tem na madžarske zakone, ki baje to zabranjujejo. Policijski komisarji so razen tega dostavili branitelju Windisch-gratza vprašalno polo, na katero bo Win-dischgratz komaj mogel odgovoriti. Včeraj je bil Windischgratz poklican k zaslišanju v državno pravdništvo. Sedaj so prvič z njim ravnali tako takor z navadnim zločincem. Peljati se je moral k zaslišanju v avtomobilu skupaj s tremi navadnimi potepuhi.
BETHLEN SE PERE.
Budimpešta, 23. jan. Madžarska dopisna agencija v službenem obvestilu proglaša za prosto obrekovanje vest dunajskega lista »Abend«, po kateri bi bil tudi grof Bethlen zapleten v falzifikator-sko afero. V komunikeju se trdi, da je grof Bethlen takoj, ko je izvedel za' falzi-fikatorsko akcijo, s posredovanjem notranjega ministra dal policiji nalog, da proti falzifikatorjem energično postopa.
VELIKA EKSPLOZIJA V VARŠAVI.
Varšava, 23. jan. V tvornici za ročne bombe in eksplozivni material je zaradi kratkega stika izbruhnil požar. Hipoma je nastala eksplozija. 30 delavcev je popolnoma zgorelo. Število ranjencev je zelo veliko. Delavci so v paničnem begu zapustili tovarno. Gasilcem se je po napornem delu posrečilo, omejiti požar in preprečiti nadaljnje eksplozije. 't
ZOPET ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Zagreb, 23. jan. Brzovlaku Zagreb— Ljubljana, ki odhaja zvečer iz Zagreba, se je pri Sevnici pripetila nezgoda. Nekaj voz je skočilo s tira. Vlak je" prišel v Ljubljano z dveumo zamudo šele proti 11. ponoči.
Dunaj ko pismo
Zopet »na naša tanka! — Sovjetsko trgovsko zastopstvo. — Nemški bojkot Italiji. — Ljubljančan finančni minister. — Bivša poilanska zborni, a bo koncertna dvorana.
Na Dunaju, 20. I. 19‘26.
Poročali smo žs, da nameravajo bonkur-aovci tukajšnje židovske »Adriatisc-he Eank: spraviti v'svoje sodne razprave beograjsko »Jadransko-podanavsko banko«, češ, ta je krijva nvihove nesreče. — Ta naskoto se je ne« izvršil že na prvi razpravi 12. t. ni., ali zastopnik	b.	dr. Covic-Plenkovič je od-
ločiva zavrnil vsak podobe« poskus. Ali vse ‘kaže, da se bo taka igra nadaljevala!
Danes mi je poroHii še eno žilosUio novico za naše trgovske zveze z Avstrijo: Tudi Hrvatska eskomptna tanka likviiduje svojo tukajšnjo podružnico; imela jo je pod imenom komanditne družbe Franz Pollak, ki je imel staro koncesijo. Braka je imela lastno moderno palačo v središču notranjega mesta poleg Grabna, tik za starim vojnim ministrstvom (Seitzergasse). To je ena nadepšlh hiš in na -lepem kraju. — Hrvatska eakonvpi-na banka je eden najmočnejših in majsolid-t>ejših zavodov v Jugoslaviji; in ako i i veliki zavod ne more več vzdržati na Dunaju, je to jasen dokaz, kako -močno nazaduje trgovina s sosednjo državo. — Gospodin načelnik Todorovič bo zadovoljen. Ko smo'dunajski Jugoslovani delovali za ustanovitev »Jugoslovanske trgovske zbomtee« po vzgledu vseh držav Evrope iu celo nekaterih v Aziji in Ameriki, nam -je Todorovič ustanovitev preprečil z izjavo: »Mi nočemo podpirati Beča, da postane nekakav Verkehrsaentrum v Evropi! Naši neka se vrate kuei itd. — Zato pa propada vse zapored, kar je -naše! Radoveden sem, kje v Jugoslaviji bi našli primerno mesto za stotine naših, ako bi res morali zapustiti Dunaj! Še stanovanja ne bodo imeli! To vem po sebi!!
V hiši Hrvatske eskomptne banke se je naselilo Sovjetsko trgovsko zastopstvo. V vseh petih nadstropjih ima svoje urade; čez 70 uradnikov imajo že zdaj. — To zastopstvo, ki ga vodi dr. Volskij (evropski izobražen mož, tudi slovensko dobro razume!) je imelo lani 11 milijonov dolarjev prometa: 8.5 mil. ■uvoza v Rusijo, 2.5 izvoza v Avstrijo. Za letos nameravajo promet podvojiti. — Poleg tega ofici jel nega zastopstva Sovjetov pa sla tu še dve drugi družbi: Rasavtorg (Rusko-avstrij-
li že narejei . — Tu ind-j-lenca, ki jo povsod cpažim, -kjer niso lahko mogoče^ velike provizije, utegne vse pokvarili.! — Kdor ima kaj si Rusijo, toda le velike reči, more.se slo-boidno obrniti , do meii-e.
Čedalje večji je obseg, bojkota Nemcev pro-. ti Italiji: ne potovati v Italijo, ne kupovati v Italiji, ne prodajati jim ničesar! To gibanje 1'ostaja čedalje bolj resno in Italiji nevarno. Dvestoiisoš tujcev man j, to bo tudi za_ltali?o. hud udarec! Nemci 'se 'skrbno' orgudižujejo,: da ta načrt tudi izvedejo. — Danes "je izšel tudi proglas. »Sudmark«-na. -ves nemški narod v istem obsegu. MiijSni pa .=' -n’i' si-jt-be za živo agitacijo med Nemci z novimi odredbami na južnem Tirolskem. Nemški listi pridr.-o prinašajo vse italijanske odredbe p-.O: ti Nemcem.	■	. •
Ljubljančan Jo,sef Koli man n je postal, finančni minister v Avstriji. Beogra sko »Vreme« je pisalo, da je Kollmann — kobasičar v Badnu. — Kobasičar ni, je pa znan trgovec z manuiiakiurnim blagem; ima prav l-epo trgovino v Badnu. — Pred 32 leti je prišel mladi Josef iz Ljubljane k daljšemu sorodniku v Baden, kjer je kmalu malo prodajalno jako povzdignil in nato se še oženil z domačo hčerjo. — Njegova žena je vsa teta/— blagajničarka poleg štirih prodajalcev. Zelo je pridna -in ljudstvo jo ima rado. — Kollmann sam je bil kmalu izvoljen v -mestni zastop in že pred dvajsetimi leti za župana. — Da je Baden zadnji desetletji neizmerno napredoval, je njegova zasluga. — V National ralu je bil odličen prvak krščanskih socijalis-tov m dober govornik v proračunskih razpra-vao. — Od županstva je odstopil, žena pa mu noce zapustiti svoje kontrolne blagajne v piocla-jalni. In tako gofepa ministrova«, še nadalje ' sprejema šilinge in groše z ljubeznivim. Danke schon. Auf Wieder-seh’ti.
Avstrijski Nationaliat zboruje v oni nianj-I ši dvorani, kjer je bila prej — gosposka : zbornica. Dvorana poslanske zbornice v des-1 nem traktu, ki je mnogo večja, pa je ves čas neuporabljena. To je gotovo najlepša dvorana v srednji Evropi in -jako akustična
ska trgovska organizacija) in R ata v, pri prvi j Ker je tudi dohod v to dvorano popolnoma je udeležena banka Scheller, pri drogi Gre- za-se mogoč, so prišli pa ide;o, da to dvorano
dit fiir Handel und Gewerbe. Obe družbi sta naredili lani kupčij za 5 milijonov dolarjev. Potom tega ruskega zastopstva more najbolje tudi Jugoslavija delati kupčije. Pričetek
uporabijo za — velike koncerte. Nad 1000 sedežev bi obsegala ta sijajna dvorana. —’ Zdi se, da bo -ta načrt vresničen, — Čudna so pota usode!	A.	G.
Ba busse o Romuniji in Bolgarski.
O svojem bivanju v Rumuniji in Bolgarski je izdal slavni francoski pisatelj Barbus-se poročilo, iz katerega posnemamo:
»Ves demokratski tisk Rumunije je porabil prihod Barbussea, da opiše grozovitosti vlade g. Bratianu-a. Rumunska liga za človeške pravice je dala Barbusse-u obsežen material na razpolago. Dnevno so prihajali k njemu sorodniki in prijatelji zaprtih in pismeno ter ustmeno podajali izjave o grozovitih mukah aretirancev.
Tako je izpovedala belgijska odvetnica Lamy, da je videla v podzemeljskem zaporu trdnjave v Jilavi besarabskega inženirja Jona Gurova, kateremu so pri zasliša-
vanju polomili noge in roke- iztrgali mu nohte, ■ zbadali ga v lice z žarečimi kleščami in mu izbili tudi eno oko. Odvetnica ima tudi fotografijo tega nesrečnega mučenika/
V Bolgarski je sprejela Barbussea grobna tišina. Sveži grobi in grozovita beda prebivalstva, to je slika Cankovove Bolgarske. Na podlagi objektivnih in popolnoma verodostojnih prič ceni Barbusse, da je bilo od zmage nad Stambolijskim ubitih 20.000 ljudi, samih najboljših sinov bolgarskega naroda. Neki minister je dejal, da je bilo ofi-cielno naštetih le 3000 ljudi, da pa je to število treba pomnožiti s 6 ali 7.
PoMtične vesti.
Hinavščina. Samostojno	demokratski	zaključuje svoz teatralični »a-nek z
tisk se dela silno ogorčenega	zaradi upo-	mi: Razzenite sovražnike^ dela skega	-
kojitve devetih zagrebških univerzitetnih	da! Dvignite kvišku rdeči' P™p -	(
nrnfesnriev. Vse tn ntrnrč.enie.	ie čisto na-	nosi g. A. 1\ristail). To sle j 1.., P,	,
»Del. politika« v informacijo svojih bralcev
tante za slučaj priznanja sovjetske Rusije. Vladni »Adeveruk piše o prizadevanju Ci-čerina, da prizna Jugoslavija sovjetsko Rusijo. njegov posredovalec, da je bil turški zunanji minister Ruždi bej, Rumunski list pravi, da je v Beogradu ugodno razpoloženje za priznanje sovjetske Rusije. Če bi se to tudi dejansko zgodilo, potem ne bi preostalo Rumuniji nič drugega, ko. da izstopi iz Male antante. Ta namreč po romunskem 'mnenju ne bi imela nobenega zmisla, če se Čehcslovaška in Jugoslavija izrečeta za moskovsko zunanje (politično orientacijo. — Madžarska falzifikatorska afera kaže, da Mala antanta tudi sedaj nima dosti zmisia, če pa more madjarska vlada tako nekaznovano'izvajati svoja iredentistična-in zločinska dejanja.
=‘Barbarizem sc nadaljuje. Drugače res rit mogoče'označiti postopanja fašistov proti narodnim manjšinam. Izdana sta bila te dni dva itoVa zakona. Po prvem zakonu se sme italijansko državljanstvo preklicati vsem, ki so politično nezanesljivi. Odveč je vsaka beseda o barbarstvu tega zakona. Toda drugi zakon je še hujši in velja zaenkrat samo za južno Tirolsko, more se pa raztegniti tudi na druge pokrajine. Po tem zakonu sme prefekt spremeniti vsa rodbinska in krstna imena, če so ta latinskega ali italijanskega iz-vo*a. pa se danes pišejo v neitalijanskem pravopisu. To velja tudi za krajevna imena. Tirolski Nemci se torej ne bodo smeli niti ve5 podpisovati s svojim pravim imenom, temveč njih imena se bodo skrunila, da se bo vse penilo od gneva. Kdor pa ne bi ubogal novega zakona, ta bo kaznovan z globo ■od 500 do 10C0 lir. — Ni čuda, če po takih ■nasilstvih doni po Nemčiji klic: Ne v Italijo!
— Nemški katoliki odpovedali potovanje v Rim. Zveza nemških katolikov je sklenila,■ da odpoveduje zaradi fašistovskega terorja nad tirolskimi Nemci nameravano potovanje v Italijo. Vsem, ki so se priglasili k romanju, je bil denar povrnjen. Tako se pripravlja počasi kazen za nasilja fašistov.
= Izbruh italofobije v berlinskem kinu. Pod tem naslovom poroča »Piccoio« po kratkem uvodu o sistematični propagandi sovraštva do Italijanov v Nemčiji -sledeči dogodek: V nekem berlinskem kinematografu je nastopal .te dni italijanski baritonist Agostino -Grandis, ki je žel doslej v Nemčiji vedno lepe uspehe. Ko pa je topot zapel neko piri nemški publiki izredno priljubljeno pesem-, je pričel del publike protestirati in ko je zapela za njim neka nemška sopranistinja v italijanskem jeziku, se je razvilo protestiranje v glasen turnull. Občinstvo je kričalo: Zahtevamo, da zopoje »Deutschland, Deutfch-land iiber allesc, »mi ne maramo Italijanov'. Predstava je morala prenehati.
— Vedno večje zbližanje med Nemčijo'in Avstrijo. Vodja nemških na,cionalcev dr. Dinghofer je bil v Berlinu ter podal novinarjem zanimive podatke o uspehu svojih konferenc z vodilnimi nemškimi državniki. Nemčija je odločno za'"čim tesnejšo zvezo z Avstrijo. Pred vsem se bo skušala popolna enc-tpost obeh držav uveljaviti na gospodar-skeni, juridiSnem in kulturnem polju. Postopoma bosta tvorile Nemčija in Avstrija eno carinsko ozemlje. Tarife bodo v obeh državah enake. Ravno tako bo v obeh državah en državljanski in kazenski zakon. Ustanovljen bo poseben, iz 15 članov sesto-ječ, gospodarski svet, ki bo vodil unifikacijo uprave. — Nemški državniki so odločno zanikali, da bi se vodila kakšna pogajanja z Italijo glede meje na Brennerju. Tirolska meja ostane torej za Italijo odprta. — Končno je izjavil Dinghofer, da bo Nemčija sma-
= Maroko. Boji so se obnovili in Francozi poročajo o novem uspehu. Zasedli so mesto Tacrestu, ki je 13 kilometrov seve: no od Tanuata. Rifanci so mesto dobro utrdili. — Španska vlada je poslala francoski vladi posebno zahvalo za sodelovanje francoskih čet v Španiji.
-. Oboroževanje Finske. Podpis Locamske-ga sporazuma je povzročil v Finski živahno debato o sigurnosti Finske. Splošno se je poudarjalo, dr dokazuje pue v Revalu, dalje komunistični vpad v Poljsko, da preti od sovjetske strani Finski stalna nevar.iost. Enako pa je tudi jasno, da ni pričakovati, da bi katerakoli velesila intervenirala v korist Finske. Ker so mednarodni garancijski dogovori nesigurni in ker se ni mogla doseči »iguina zveza s Finsko, zato mora Finska gledati, da sl z dogovori čim najbolj zavaruje -svojo nevtralnost, da pa vseeno ne ‘pozrbi na oboroževanje. Če bodo sovjeti videli. da vpad v Finsko ne -bo noben izpre-hod, temveč da bodo naleteli na oborožen naj-od, potem si bodo tudi dobro premislili, predno bodo vpadli v Finsko. Finska se n'1 (.ra ?.?to oborožiti, zlasti pa mora svojo cb-rezrjo obrambo izpopolniti. Danes šteje finpk5v vojna mornarica samo 3000 ton alfc, 2 toni. na kilometer, kar je seveda popolnoma nezadostno. Zato je vlada izdelala nov mornariški načrt, po katerem naj bi obsta-jata/ iinska vojna jpiornarica iz treh topovskih ladij, dveh razdiralcev, šest podmornic, šolske ladje in 30 motornih torpednih čolnov. Vse te ladje bi se zgradile do 1. 1931 im bi veljale 529 milijonov mark. (Fi ska marka je 1.4 dinarja.) Ta program pa je bil reduciran na 375 milijonov mark ir. brambni odsek parlamenta ga je nato znižal na 315 milijonov mark; Parlament ie bil še bolj varčljiv in znižal program na 215 milijonov mark. Po tej redukciji bi dobila finska vojna mornarica samo eno topovsko ladjo, štiri podmornice in štiri motorne torpedne ladje. Z izrednim kreditom ,v znesku 100 milijonov mark naj bi se nabavila, še druga topovska ladja. Toda s to zahtevo vlada ni prodrla in je podala zato svojo demisijo. Sestavljena je bila' nato no trotedenski krizi nova vlada, toda vprašanje mornariškega programa je ostalo nerešeno. Pričakuje se zato nova kriza.
NEPOTREBEN IZDATEK.
'Naša vlada hoče posvetiti večjo pažnjo naši mornarici, kakor pa jo je izkazovala dose-daj. Kdor pozna razmere 'v našem Primorju, se mora tega samo vesfeliti.
Ne -more pa se veseliti načina, kakor hoče vlada pokazati svoje zanimanje za mornari-čo. Tako se namreč namerava poslati posebno komisijo na Angleško in Francosko, da ■preštudira ta komisija ustroj francoskih in angleških ladjedelnic in stavi potem predloge za ustanovitev ladjedelnice v Jugoslaviji1.
Ta komisija je čisto odveč in samo zapravljanje. Naši Dalmatinci vedo že'Sami dobro. kaj jim je treba in popolnoma odveč je, da bodo- kaki • gospodje iz Beograda na državne stoike ustroj ladjedelnic šele študirali.
Komisije so bile dosedaj skoraj brez izjeme negativne in zato naj bo teh komisij tudi že enkrat — konec!
profesorjev. Vse to ogorčenje je čisto navadna hinavščina. Ko je g. Pribičevič upokojil profesorje zagrebške univerze dr. Ba-zalo, dr. Baraca, dr. Poliča, dr. Lukasa in druge in ko je vsa zagrebška univerza protestirala in bila vsa hrvatska javnost eno-
dušna v obsojanju teh upokojitev, je samo- ,	,-------- .	.	...	„	,.
stojno demokratski tisk ploskal g. Pribiče- | log, toda drogi listi še molce. Bolj < ^ vicu. Danes pa javno odobravajo zajedni- ljiv je odziv v nemških listih. Aammiv j
dostaviti. Zato smo storili to mi.	j ti Komisija bo imela velike pravice in
= Odmev predloga PoUt,enega m gospo- | fegju*^ pa se
DNEVNI RED BLEJSKEGA SESTANKA MALE ANTANTE.
Beograd, 23. januarja. Med Beogradom, Bukarešte in Prago je dogovorjen naslednji spored za. sestanek Male-antante na trata” sebe po vstopu v Zvezo narodov kot	Bledu- 1 Madjarska, 2. komunistična
zaščitnico vseh nemških narodnih manjšin.	‘	'	.-uvo-nvnri	o	Dri-
- Strah pred javnostjo. Med Bethlenom in	nevarnost, 3. neobvezni lazgcvcn o pn
opozicijo je bil dosežen sporazum in izvo-	znanju Rusije, 4. vprašanje balkanskega
ljena je bila parlamentarna komisija, ki bo	pakta, to pa samo tedaj, če Rumuilija
preiskala politično ozadje falzifikatorske afe-	gpreži to vprašanje.
re. Komisiji pripadajo tudi socialni demo-	■	'	___________
darskega društva Nemcev v Sloveniji m
razveseljiv, zlasti ne na naši strani. >Jutar-nji list« je sicer toplo pozdravil nemški pred-
’	.	l‘l:	X „ mnln/v' TJrtli M7VOCP-
Carji, najbolj zagrizeni nasprotniki Radiča, upokojitve' in niti dijaštvo noče slediti pozivom na štrajk, samostojno demokratski tisk pa je ogorčen kakor še ni bil nikoli. Tudi večje hinavščine ni skoraj nikdar dosegel kot sedaj. Samo to je reči, kadar poroča samostojno demokratski tisk o kulturnem škandalu, ki da so ga zakrivili nasprotniki SDS.
= »I’o pravi in zmagoviti poti — naprejU
Tako vabi »Delavska politika« delavce in
predlog, ki ga stavi »Tagesposta«. Predlaga namreč, da dovoli Koroška deželna vlada, koroškim Slovencem kulturno in šolsko avtonomijo, da pa naj tozadevni zakon stopi v veljavo, ko bo postal v Jugoslaviji veljaven enak zakon v prilog Nemcev. Dobra volja je tu in želeti bi bilo, da bi naša obrambna društva storila svojo dolžnost in podrezala pri vladi, da pridejo koroški Slovenci do svojih pravic.
=: Romunija grozi z razpadom Male an-
bo vršilo tajno in niti poslanci se ne bodo smeli udeleževati sej komisije. Tudi nobena poročita se ne bodo izdajala, temveč samo zakliučno poročilo parlamentu. Kljub temu smatrajo socialni demokrati izvolitev komisije kot uspeh proti Bethlenu in madiarski vladi. Beiimo se, da so preoptimistični.
— Ruski protest pr^ti Čangsolinu. General Čangsolin, najemnik Japonske, je zasedel del vzhodno-kitajske železnice, ker Rusi
ITALIJA PLAČA ANGLIJI 500 MILIJONOV FUNTOV.
Rim, 23. januarja. Iz. Londona službeno javljajo, da je bil na sestanku Volpija in Churchilla včeraj sklenjen sporazum glede odplačevanja .italijanskih Vojnih dolgov v Angli-i. Pogodba o konsolidaciji dolgov k'. podpisana v prndeljek. Vsota vvega dcl^a -se je določila- s 500
niso dovolili prevoza čet. Vsled te zasedbe	milijoni funtov šterlingov. Dolg se bo
je sovjetski poslanik Karakan vložil pri pe-	cdplačal v 62 letnih obrokih. Obroki bo-
'ldnški vladi oster protest ter javil da bo mo-	d() vg. enak} ju ka]{C.r Se -je mislilo,
rala kitajska vlada povrniti vso škodo,	  .
jo
železnica vsled zasedbe imela.
progresivni.
Georges:
Mrcvarstvo.
Enako kakor »plezalke« za »Steigeisen« ali »Steiger« je uapravljena beseda »drsalke za jSchlittschuhe«. Toda dočim se je pri »plezalkah« manj bati, da bi jih človek zamenjal z damami, ki se pečajo s plezanjem, je pri drsalkah to prav lahko mogoče. Ce na primer pravim: »Danes sem se drsal z . izbornimi drsalkami«, se ne ve, ali so bile to dame, ki so izborne drsalke, ali pa priprava za drsanje, ki je seveda tudi lahko različne kakovosti. Prav gotovo mi ni na tem, da bi izraz »drsalke« za »Schlittschuhe« hotel izpodriniti, ne. Saj bi bilo to dandanes tudi težko mogoče, kajti danes je vsak abe-cedarček jezikoslovna avtoriteta. Omenjam le, da se dajo iz glagolov »plezati« in zdrsati se« napraviti boljši samostalniki za pripravo, s katero se pleza ali drsa. Vzemimo izpeljanke iz glagola plezati, ki naj bi pomenile orodje za plezanje. Te so: plezulje, plezače, plezAlnice, plčzalice, plčzice ali ple-zfce, plčzniki, plčznice, plez&la itd. Izbira je torej dovolj velika. Zakaj je potemtakem ■treba izbrati si baš obrazilo, ki pomeni v prvi vrsto živo stvar, ki pleza, ne razumem.
Podobno je z »drsalkami«. Za pripravo,
ki se z njo drsajo, bi se bili lahko iz glagola »drsati se« napravili izrazi: drsulje, drslje, drsače, drsalice ali drsalnice, drsalniki, drsala, drsiči, drsice itd. Nekateri od teh izražajo tudi lahko ledene steze, ki se po njih otroci drsajo (po nemško: »glitschen«) ali pa, kakor pravijo Prleki, »pospeljavajo«.
Torej nikakor in nikjer ni potreba, da se v slovenščini stvori personificirajo ali poosebijo, zlasti ne v znanstveni ali strokovni terminologiji. Izjemfe so seveda , povsod. Toda te veljajo oziroma naj bi bile dovoljene samo takrat in‘tam, kjer je že izraz udomačen.
Vendar pa se tvoritev terminov za funkcije neživih stvari z obrazili, ki označajo v prvi vrsti ž!va bitja, dogaja dan na dan. Tako je na primer ta nemški »(©iseme\ Tr/gpr«
v stalni rabi slovenski izraz »nosilci«. Ne glede na to, da se pravi »tragen« v tem primeru »nesti« (koliko kil ti neseš, to se pravi, koliko zmoreš po svoji moči, da jih nes°š) ali »držati«, kar je še bolje (most, strop drži tol Uto in toliko), je beseda »nosilec« po zgoraj povedanem napačna, ka;M iz srlagola »nositi« je za »traverzo« prav skovana beseda kvečjemu >nosilnik« ali podobno.
Ko so pri Zireh nad Idrijo o*vorili elek-tr.arno, so vsi časniki brez izjem" noročali o
»lovilcu za pesek,. To so prevedli iz nemškega »Sandfanger.. Omenil sem ze, da je nemščina nadvse revna z obrazili m da se zato poslužuje radi kratkosti koncnice »-er«, ki označa lahko živo ali neživo stvar, toda v našem jeziku tega ni treba. »Lovilec« je torej v tem pcmenu napačen. Reči se mora temveč »lovilnik«' ali »lovilo« za pesek.
Našim - ljudem nikdar ni mogoče izbiti iz glave, da ni potreba, da bi bil slovenski izraz istega spola kakor nemški. Pač pa naj bodo stvari, ki imajo enako obliko ali podobo, enako opravilo, enak smoter itd. tudi enakega spola in napravljena z enakimi obrazilom. Prikladnost obrazil pa se ravna seveda tudi no tem, i? kakšnega debla ali korena 'e t"eba izraz napraviti. Kajti glagoli, samostalniki, pridevnik' itd. ljubijo vsak svoja obrazila in vs-'k svoj spol. Odloča dostikrat tudi z vst močjo grupacija konzo-nantov, zakaj na leposlovje besede je treba prav tako gledati, k"kor na točnost njenega pomena, njeno gibčnost in potrebo gibljivosti.	.
Vse to na, knr sem zdajle omenil, je se v povojih. Točnih pravil za besedotvorje še nimamo. Pričakujemo pa, da jih bomo dobili. 1’otrobnn. so nam danes bolj nego kdaj prej, kaiti na vseh koncili in krajih imamo po ustanovitvi lastne države potrebo ne le
mašiti luknje, temveč cele zgradbe postavljati.
Jaz nisem jezikoslovec in moje mnenje m odločilno. To, kar pišem, niti ni amaterstvo, temveč samb diletantstvo. S tem tiočem zra-ziti samo stvari, ki seni jil>	°Pf-
Žam. Da se vse to uredi m precizira, zato so pač poklicani drugi ljudje in nadvse me bo veselilo, če jim bodo te moje skromne vr-
SllNajvecfi greh pri tvorbi novih besedi je uri nas pomanjkanje znanja živega jezika in pomanjkanja misli in lastnega mišljenja (s poudarkom na prvem zlogu, das Denken; mišljenje = die Meinung) ter navezanost na tuj, to je nemški idiom in pa z inikarnost.' Samo na ta način je mogoče, da se čitajo stvari, kakor »stekleni zvon« za »Glas"locke« ali »Sturzglas«, namesto »p o -veznik«; »morska pena« za »Meer-schaum« namesto »sti.va«; »ravno ah neravno število« za »gerade oder ungerade Zalil« namesto sodo ali liho število itd. Sam Bog vedi, zakaj se pravi »modrocu« »žimnica« (modrofr je natlačen lahko tudi z volno!) in zakaj je ta beseda stvor jena z obrazilom »-nica«, dočim se »Strohsacku«, ki ima isto ali podobno službo kakor mo-droc praiv »slamnjača« in ne »slamnica«.
’	(Dalje.)
Za zasužnjene brate.
Bratje in sestri'!
Izza južnih mej naše države prihajajo bolestni vzkliki našega naroda. Kakor na severu in na zapadu, tako živi tudi na jugu naše zemlje del našega naroda pod tujim jarmom. Teh naših bratov in sester je do
250.000,	ki jih je kruto gospodstvo Grkov zakovalo v verige robstva. Ta naša uboga raja nima nobenih pravic, zanjo ne poslujejo sodišča, zanjo ni osebne varnosti, zanjo ne veljajo načela lastnine. Vsak Grk si prisvaja oblast, da sme nemoteno preganjati naše ljudi iz njih domov in z njih zemlje. Našim bratom in sestram je zabranjena materinska beseda, pevanje narodnih pesmi je kaznivo dejanje. Kdor so prizna za Srba, tega vržejo v ječo ali ga šiloma iztirajo na. otoke smrti, odkoder ni povratka! S krvavim nasiljem, brezdušno in grozno trpinčijo in uničujejo Grki naš živelj, ker se noče in ne more odreči besedi svojih očetov in ker hoče svojo deco vzgojiti v.narodnem duhu! Na severu, zapadu in jugu naše svete domovine teptajo naši neprijatelji v prah najpreprostejša načela pravice in humanitete. Do 800.000 naših duš vpije do neba in preživlja črne, strašne dneve trpljenja zaradi zvestobe in ljubezni, ki jih vekomaj spajata z nami — z njih bra ti in sestrami v. svobodi! Umirajoči nas pozdravljajo!
Starešinstvo JSS je na današnji seji razpravljalo na temelju objektivnin poročil o len nekulturnih in nevzdižnin razmerah. In v imenu celokupnega jugoslovenskega Sokolstva slovensuo in najodločneje dvigamo protest proti vsakemu nasilju sploh in proti nasilju diktatorjev grškega naroda po-sebe v prepričanju, da ni žive bratske uu-še v naši domovini, ki bi se s polno zavestjo in z vso silo ogorčenja ne pridružila temu protestu.
Poživljamo vse pripadnike, našega naroda
v	svobodni zemlji, naj ne preslišijo klicev .obupa, ponižanja in bolesti trpečih ‘našiti rojakov — temveč naj jim bodo ti klici poziv pod sokolske zastave, kjer se zbiramo borci pravice, bratstva in svobode!
Bratom in sestram, ki tonejo v morju bridkosti in muk, bratske pozdruve! Vztrajajte v težai, ljuti borbi za obstanek, dokler ne bo vaše muČemištvo okrašeno z vencem slave in zmage!
Domovini --zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
V	Ljubljani, dne 18. januarja 1926.
K. Gangl s. r.,	dr.	Riko	Fux	s.	r.,
starosta.	tajnik.
Si.va našim Amerikj.jtem!
Kaj premore tudi najmanjši narod, ako
je solidaren, ali celo njegova emigracija, tvoreca le del naroda, kaze nam blesteči izgled dosedanjega poteka amerikanako-slo-veiiSRe ancije za »Slepski dom« v Ljubljani.
poročali smo že parkrat o tem. Vendar pa je umeetno, da se ob začetku novega leta ozremo nazaj na to, kar je bilo že do danes doseženega.
Smatramo predvsem za potrebno, da čita-teljem nakratko pokličemo najprvo v spomin tudi ono, kar so listi že svojčas objavili.
Kmalu po koncu vojske sta privedla gg. Valter Fredovich in Josip Sitar iz Amerike mnogo zabojev z obleko in obuvalom za revne rojake. Preostalo pa je še nabranega denarja, kateri je bil po volji odbora »Jugo-s lav Relief«, ki je ves ta pokret oživotvoril in izv eri el, naložen pri »Kmetski posojilnici« ,y Ljubljani kot prvi prispevek za zgradbo i-Slepskega doma< v Ljubljani. Znašal je Din 65.511 85.
Leta .1925 pa je prejela »Glasben^. Matica«, ki je 1923 bila priredila našim slepcem poseben koncert, iz krogov ameriških Slovencev živahno pobudo, katere se je z radostjo oprijela. Obrnila se je do vseh poznanih ji slovenskih pevskih društev v Zje-dinjenih državah, naj bi priredila kak koncert ali veselico v prid »Slepskemu domu«.
Ta apel je donesel z nekaterimi prispevki vred, ki niso izhajali od društev, novo lepo vsoto Din 75.73750. Poteg tega se je od prvotne vloge nabralo Din 10.427-20 obresti. Vsega skupaj je bilo do konca avgusta
1925	torej že naložene glavnice dinarjev 151.676-55.	!	■	i	ii	i	-J
Detajlni izkaz je bil svojčas že objavljen. Danes ponavljamo le imena darovalcev. To so društva: pevsko društvo »Bled« v Frank-Ku-Conemaughu Pa.; pevsko društvo »Domovina«, Newyork; podporno društvo »Orel«, :irooklyn; samostojno bolniško in -podporno društvo za Greater Newyork; Narodna čitalnica v ŠVaukeganu, 111.; dalje g. Ivan Varoga, Pittsburgh, Pa.; g. John Germ, Pueblo, Colo.; in tri zbirke lista »Glas Naroda« (Slo-venic Publishing Companu), Newyork.
Med temi darovi zavzema prav posebno mesto oni samostojnega bolniškega in podpornega društva za Veliki Nevvyork in okolico, ki znaša Din 48.155-—. O prominentni vlogi »Glasa Naroda« kot zbiralnega mesta naštetih prispevkov pa bomo še govorili.
Preidemo na poročilo o tem, česar naša javnost sploh se ne ve.	......
Po teh sijajnih uspehih so ameriški inici-jatorji dali »Glasbeni Matici« novo pobudo in »Glasbena Matica« se je z novim apelom obrnila preko amerikanskih in slovenskih listov na vso našo javnost v Zjedinjenih državah.
Tudi ta poziv je našel nov, močan odmev, kateri še danes rodi lepe sadove za plemenito svrho in bo — upamo — učinkoval tudi še v tekočem lotu. Naša častna dolžnost pa je, da tudi Slovencem v Sloveniji ne zamolčimo imen ameriških dobrotnikov in pripo-slanih zneskov. To je najmanj, s čemer se
jim more oddolžiti naša in naših slepcev uvaležnost!
ua septembra pa do konca leta 1925 so poslali:
1. G. Valter Predovich, Sa-
cramento,	Calit.	. . .	Din	272-50
2. Slovemc i-ubiishing Com-pany (»Glas Narooa«, 82 uoruandt Street, New
York,	»N.	Y.)	....	Din	2.054-—
3. Gospa llanna Primosich in sorodniki, Rasbrouck Hights, N. Y., mesto venca na grob dedu in pradedu Alojziju Primožiču	.....................Din
4. Slov.	Publishing	Comp.	Din
5. Ista.....................Din
6. Ista  ............................Din
7. lata ,............................Din
tj. Ista.............................Din
9. Slov. pevsko in dram.
društvo »Ljubljanski vrt«, Girard, Ohio......................Din
10. Slov. Publishing Comp.
11. ista .........................
12. Ista.........................
13. Ista..............................Din
14. Uspeh skupnega koncerta pev. društev »Sava«, in »Lira«, Chicago, I1L, »Slovan«, Pullmon, 111., in »Triglav«, Chicago,
15. Gg. Ant. Setnikar, Grum, Zdravlevich, Joliet, 111.
540'-2.437'-17.930'-2.502'-2.052'-2.470-
Din
Din
Din
Din
Din
9.990-
8.030'-
2.365--
13.695--
5.346'-
15.425--
385'-
Skupaj Din 85.493 50
S prejšnjim zneskom daje
to vsoto...........................Din	237.170'05
K temu še obresti do konca
leta 1925	................Din 7.165'29
Skupaj Din 244.335'34
Eno najodličnejših mest zavzema pri tej pomožni akciji ne\vyorški list »Glas Naroda« tSlovenic Publishing Company), kakor kažejo številne pošiljatve njegovih bogatih zbirk. »Glas Naroda« priobčuje seveda tudi imena vseh dotičnih darovalcev. Predaleč bi šlo, če bi jih i mi priobčili, dasi bi v polni meri zaslužili.
Želeti bi bilo le, da bi i drugi slovenski ainerikanski listi uvedli take zbirke in a takimi uspehi, kakor »Glas Naroda«. Če kaj na svetu, tedaj gotovo ta akcija nima niti sence političnega ozadja in pri pomoči za slepce se pač za vsakega spodobnega človeka politika neha samaposebi.	Zato se
sinemo nadejati, da se bodo vzbudili tudi Še mnogi drugi javni listi naših ameriških rojakov in stopili z navedenim newyorškim listom v najplemenitejše tekmovanje.
Priobčujemo te podatke vsej slovenski javnosti, da bo znala rojake onkraj oceana prav ceniti, jih občudovati in jim biti od srca hvaležna. Hvaležni jim moramo pa biti zlasti, da so v namene najbednejših, to je
slovenskih slepcev, priskočili z izdatno pomočjo^ ravno v sedanjih časih. Saj je tukajšnje življenje kljub razmeroma visoki naši valuti še vedno sila težavno in je tako težko dobiti dobrotnikov, ki bi mogli z zares izdatnimi podporami lajšati ogromna socialna bremena, ležeča na ramah vsega današnjega evropskega rodu in ž njim vred tudi našega naroda. Ta je bil še celo v boljših časih pra-
vi	revež, dasi vedno za humanitarne svrhe darežljiv celo preko svojih moči.
in to blago stran naše nature so sedaj ravno o pravem easu razkrili nam tudi rojaki, ki so si poiskali onkraj morja novo domovino. Hvala in slava jim!
bpominjaii naj bi se pa tega fonda vsaj v opoionan tudi premožnejši ljudje v Sloveniji!
Mestni magistrat ljubljanski, kot upravitelj fonda za »Slepski dom«.
Prosveta.
REPERTOAR NAKoDNEuA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Dram a.
Začetek ob 20. uri zvečer.
23. januarja, sobota: »rernerija«, delavska predstava po Zirizailiu čemur.
24. januarja, nedelja od le. un popoldne: »Zapeijivua-., rjuuska predstava po zuizauru eeurui. — Go 20. un zvečer: »rrrugu Mladost« ijudsna predstava po znizamn ccuau.
; 26. januarja, ponedeljek: »uort gospe Vvar-rbnove«. ned l.
20. Januarja, torek: Zaprto.
‘2v. januarja, sreua: »lirgeuija na Tavridi«, gostovanje v Leiju. Izven, j ■ 28.	januarja, cent en:	»nenrik IV.« Red A.
,	29.	januarja, peten: »Druga mladost«, rt. d.
j	3U.	januarja, sooota:	»Nasa kri«, premije-
ra. Izven.
*	31.	januarja, nedelja	ob 20. uri: »Obrt go-
spe Vv areno ve« ljudska predstava pri znižanih cenah.
Opeva.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
23. januarja, sooota: »Zvedave ženske:, premijera. Ked B.
24. januarja, nedelja ob 15. uri popoldne: »Eva«, Ijudsna predstava pri ziuzanin cenan. . 2o. januarja, ponedeljek: Zaprto.
26. januarja, torek: »brce iz lecta«, »Pozivna ples«, »Lapnccio espagnote«. Ked F.
2v. .januarja, sreda:	»Zvedave ženske«.
Red D.
28. januarja četrtek: Vojaška predstava. Izven.
29. januarja, petek: »Aida«. Red C.
30. januarja, sobota: Zaprto.
31. januarja, nedelja: ob 15. uri popoldne: »Rigoletto«, ljudska predstava pri znižanih cenah.
NAŠI MALI ODRI.
Po daljšem premoru je vprizoril »šentjakobski gledališki oder« Etlingerjevo veseloigro »Gledališka kriza«. Igra je pisana skozi in skozi duhovito in tudi s precejšnjo — rutino. Njena vrednost je zlasti v tem, da s potno lučjo razsvetli zakulisno gledališko delovanje, predvsem ono v pisarni. Intendant gledališča pozna publiko, katera noče umetnosti, temveč zahteva le burke in pi-kanterije. Zato je blagajna tembolj prazna
—	čimbolj umetniški je program, katerega hoče brezobzirno izvajati mlad idealist, ravnatelj gledališča. Zato sta si intendant in ravnatelj s laseh, kajti ravnatelj noče popuščati, intendant pa ne more zaradi finančnega stanja. Naenkrat stopi med oba še tretja oseba, in sicer najboljša igralka gledališča, ki ljubi ravnatelja in jo jezi, ker ji ravnatelj vedno pripoveduje, da je umetnica, nikoli pa ji ne reše, da je lepa. Radi tega zahteva koketno vloge v burki, kjer bo lahko pokazala vsem, predvsem pa ravnatelju svojo lepoto. Intendant ji ustreže in sprejme v re-l>ertoar pikantno burko, v kateri bo igrala ona glavno vlogo. Dasi je ravnatelj prej prisege), da v tistem hipu, ko pride burka na program, zapusti to gledišče, sedaj podleže, ker tudi on ljubi igralko in ji ne more kljubovati. Igra gre skozi oder z velikim mate-rijelnini uspehom. Ravnatelj okusi moč denarja in njegov idealizem začne padati, dokler končno popolnoma ne izgine. Še sam napiše burko, ki doživi petindvajset repriz. On obogati in prijatelju, ki mu je nekoč režiral dramo, tedaj še poln idealizma, izpove sedaj, da je bil tedaj mlad in neumen. Uresničijo se intendantove besede, ki je dejal, da se človekov idealizem preizkusi šele te-
Oart gospe Ufarrenove.
Drama v štirih dejanjih; spisal B. Shaw; prevedel i-n režiral g. M. Skrbinšek.
Mladoletno Shavvovo dramatično delo, ki se je vprizoril© v sredo, je miselno in konstruktivno tako jasno, da se dajo njegove vrline in pomanjkljivosti prijeti. Uprizoritev fli bila noben dogodek, 1$ retrospektiven po-(ded na dobo, ki smo, jo preživeli in morda celo pohabili. Danes se s pridom ne moremo več vanjo vživeti niti se ogledovati v zrcalu, *[i jo preenostavno in prejavno. Če je prišlo delo na oder z namenom, da bi se seznanili z dramsko produkcijo pred 35 leti, bi bila zamisel zanimiva v zaključeni seriji; sama zase pa je drama preosamljena in preveč navezana na uveljavljanje novih nazorov v zadnjih letih preteklega stoletja. Idejno in m n°s 91M pogumnega apostola nivelacije človeškega kastvostva je vojaka revidirala* s Shavvovo prakso in 1. drugimi programi vred in revizija živi še vedno v nas. Shaw nam je s j ©roči 1 dejanski stan in se izognil konklu-zijam; idejno nam je njegovo delo preozko, literarno nam kaže krvnega dramatičnega pisatelja. Iz razloga, da je Obrt goape Warre-nove drama fiksnega časovnega radija tako notranjega kakor zunanjega, bi bito v prid
uprizoritve, da bi se prestavila v milje 19. stoletja; danes jo je za nas preveč in premalo.
Igralsko je uprizoritev ostala daleč za vrednostjo dela. Da ne bomo presilni, reei-™.<>r ff. jo je g. Skrbinšek poj mil v duhu preteklih časov, v smislu takratnih gesel, notranje historično; zunanje nam jo je predložni časovno. Tako si je ustvaril nepotreben konflikt; pobrisal je s Shavva ves umetniški unedek m nam pustil svoj enostranski koncept. Noče nam verjeti, da se da vse mnogo enostavnejše dopovedati, Če eedi enostavnost v neomahljivem sedlu znanja Karakteristiko misli in dejanj oseb v Obrti kopiramo brez truda; on nam pa neumorno, drastično šolsko nastavlja niremberški lij. Ne](a narobe srednjeveška železna devica; zunaj grozota, znotraj golota. Kretanje in fiziognomija ne-sentimentalnega in nekriminalne.ga busines-mana mora biti po njegovem naravnost tro-gloditična, da nas prepriča, da je denar — kak Sir George Crofts takih občutkov ni imel. Imel jih je le g. Skrbinšek in nam jih naigral kot Crofts prav po bavbavsko teatr-sko. —
Gospa Nablocka nam je z vlogo gospo VVarrenove ponovno pokazala svojo igralsko talentiranost; če Je v smisla dela, da se
njena obrt smatra za potrebno obrt, je zadeva v redu: svojo madame je temeljito utemeljila; celo široka vokalizacija in brezzvezni stavki in besede, tako zaradi govorjenja in igranje zaradi teatra — vse se je skladalo.
Z interpretacijo hčere Vivie je bila dobesedno zaposlena ga. Medvedova. Nasilno eks-hibitorična dispozicija prvega dejanja je vsi uprizoritvi vzela dramsko razvojni značaj in se ne čudimo, če so bili z gospo Medvedovo vred v celem poteku vsi spodvezani, makar da so v vsakem dejanju odpirali vse registre svojih čutil.
Fraed g. Kralja je celo samostojno taval izven okvirja; namesto da bi bil umirjajoči pokost preko bistveno rezke Shavove slike, se je zadovoljil z vlogo slučljneža na fotografiji. G. Cesar je kot pastor Samuel Gard-ner popolnoma odpovedal in njegov sin Frank (g. Drenovec) je bil neopredeljen, kar je deloma zakrivil sam, deloma ves način nepretrganega podčrtavanja in oviranja gladko razvitih dejanj. Skoki iz sentimentalnosti
v	patos so bili cel večer na sporedu in je uprizoritev plavala z brezstilno romantičnimi vetrovi. Scenerije prvega dejanja smo se sramovali.	J,	%
daj, ko ima vsega v izobilju. Dokler človek nima denarja, je vedno idealist.
Igra je bila režijsko dobro in vestno pripravljena. Tudi igralci so svoje uloge več ali manj častno rešili. G. Košak je dobro podal intendanta, ki bi rad dajal le umetniške predstave, a jih ne more, radi denarja, ker publika se hoče samo zabavati in smejati. Tudi gospod Škerlj kot ravnatelj je bil prav dober. G. Rebolj v ulogi pisatelja .Jeleniča je bil še nekoliko šibak. Manjkalo mu je živahnosti. Gdčna Petričeva kot žena pisatelja Jeleniča je bila dobra. Želel bi pri njej le nekaj več ženske naivnosti. Samuel Kohn od g. Lavriča je bil skozi in skozi prav dober. šibkejša je bila ga Kam-Bučarjeva kot igralka. Želel bi pri njej več živahnosti in temperamenta. Dober je bil g. Karus kot tajnik. Tudi gospod ni bil slab, a vendar nekoliko preveč nenaraven. Isto velja o gledalskem slugi.
V	nedeljo gostuje oder s to igro na Viču. Publiki jo najtopleje priporočamo. —n.
Delavska predstava v ljubljanski drami bo
v soboto due 20. l. m. ob o. un zvečer, v prizori se Laugerjeva arama.»«-emocija«, nuie-re vsebina je vzeta iz življenja maiLu ljudi veliKomestnega okoliša. V glavnin viogan ga iNauloka g. Rogoz. g. Lesar in g. 1 Miza predstavo so cene vsen piustoiov MiodnO znižane, tako, da ja dostop vsaKomur omogočen.
Premijera v ljubljanski open bo, kakor smo že omenili, v suooio dne 20. 1. in. on pol 8. uri zvečer. V prizori se prvie slovenskem odru Slavnega naiijans».ega SivUia-telja Vvolia-rerraiija koniioMi opera »zvedave ženske«, buueiujejo:	gs. „ uMcnova,
Lovšetova, Ribičeva, x unceva, nuni^eij, oan-ko, nanovec, Zupan, Huueij itd. urigua g. Neffat, režira g. buešr.
Na nedeljske preustave v Narodnem gledališču v Ljubljani opozarjamo lzvenijuo-ijanSKo publiko. V nedeljo, dne 24. 1. m. uodo tri predstave in sicer dve v drami in ena v operi. Popoldne ob treh je v vsakem gledališču ena predstava. V Operi s« poje roersterjeva opera »Eva«, ki se ponaša zlasti s krasno glasbo. Zasedba je kar najboljša. V glavnin vlogah nastopijo gg. Tuieny-Kavčnikova, Knitti in Holodkov. V drami se začne ravnotako ob treu uova Golarjeva štiridejanska igra iz kmetskega življenju »Zapeljivka«, kjer igra naslovno vlaga ga Juvanova, ki je obhajala s to igro svojo petindvajsetletnico in dosegla pri preimjeri popoln uspeh. V ostalih vlogah nastopijo naj-Doljši člani dramskega ansambla. Zvečer ob
8.	uri igrajo v drami češko veseloigro »Dru- ■ ga mladost«, ki je žela pri vseh dosedanjih vprizoritvah mnogo smeha in zabave.
Književnost
ZAKON 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU.
Zbirka zakonov IX. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 171 in 6 obrazcev. Cena s poštnino vred Din 43.
Pričujoča druga izdaja zakona o državnem računovodstvu je po izvirniku pregledana in dopolnjena z vsemi finančnimi zakoni, oziroma z zakoni o proračunskih dvanajstinah od leta 1922-23 pa do vštetih dvanajstih za november 1925. Poleg zakona ponaša tudi Pravilnik ima poleg tega abecedni pregled ve« z vsemi predpisanimi obrazci. Zakon in Pravilnik imata poleg tega abesedni pregled tvarine.
SEJEM ZA KOŽUHOVINO V LJUBLJANI.
V	pondeljek, dne 25. januarja se vrši v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicijonelni detajlni sejem za kožuhovino. Zbrali se bodo kupci in prodajalci-lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih.
Istega dne pa bo na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina še bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbenim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemato se bo posanme kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev s kožuho-vino,
: Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od.zakupnikov lovišč v proda-o že večje število’ raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da se sme povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zbog tega se je sklenilo, prirediti najpoprej, to je dne 25. t. m. običajni kožni sejem s prodajo v detajlu, istočasno pa se sprejema na velesejmskem prostoru še nadaljnje kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko.
CHAMBERLAIN, ftngUlki tuaanjl minister,
Dnevne vesti.
ALI BOMO IZRABILI PRILIKO?
Vedno večja nasilja Italijanov nad tirolskimi Nemci so vzbudila po vsej Nemčiji vihar ogorčenja. Razglašeno je geslo: Noben Nemec v Italijo! Ne podpirati s potovanji po Italiji one, ki na tako nekulturen način preganjajo tirolske Nemce!
Brez dvoma je, da bo ta agitacija imela svoj uspeh, pa čeprav svari židovska »Neue Freie Iresse« pred uresničenjem tega bojkota. Toda nacionalno zavedni Nemci bodo pristopni za bojkotno agitacijo proti Italiji in mesto da bi obiskovali italijanska kopališča in zdravilišča, bodo raje obiskovali druga. Enako brez dvoma ja, da bo od tega Italija zelo prizadeta ker že leta 1924. so pustili tujci v italiji skoraj dve in pol milijardi lir, a leta 1925. je bil obisk Italije še večji. Glavni del tega denarja pa so dali Nemci.
Mislimo, da je sedaj ugodna prilika za naša jadranska kopališča, da pridobe številne obiskovlce iz Nemčije. Zlsti še, če bo rodil pozitiven uspeh predlog naših Nemcev koroški deželni vladi.
Toda vsa politika ne bo pomagala, če ne bo vse drugo v redu.
Predvsem izletnikom in letoviščarjem znižane železniške karte. Dalje zmanjšanje, če že ni mogoča popolna odprava vizumov, pristojbin za prehod meje. Stroga kontrola, da bodo vsi carinski in obmejni organi na višku svoje dolžnosti in da ne bodo dali prav nobene prilike za pritožbo.
Seveda pa morajo tudi naša letovišča storiti svoje. Niti milijonar se ne pusti odirati, tem manj oni, ki si mora denar za bivanje v letovišču prištediti. In skrbeti treba za udobnost ter razvedrilo potnikov.
Ko je vse to zasigurano, potem šele pričeti ž reklamo za obisk, ker drugače bodo nezadovoljni letoviščarji stalni agitatorji proti našim letoviščem.
Ižredno ugodna prilika se nam nudi, da dvignemo obisk v naših letoviščih in da postane ttidi naša lepa domovino deležna tujskega prometa.
Ali pa bomo znali priliko izrabiti?
—> Glede rpokojitev zagrebških univerzitetnih profesorjev hi omenili sledeče. Sedaj vpokojene proiesorje je imenoval leta 1924 Pribičevič. Akademski senat je takrat zoper imenovanja protestiral, rektor zagrebškega vseučilišča Zimmermann je poslal kralju spomenico. Sedanji vpokojenci so sami protežeji sam. demokratov. Dr. Branko Vodnik je bal preje dvakrat suspendiran. Ko je postal Pri-bičevič prosvetni minister, je bil takoj zopet nastavljen. Dr. Viktor Novak je bil imenovan brez predloga profesorskega zbora, dri. je hotel razpisati natečaj, dr. Artur Schnedder isto-tako. L)r. Milan Prelog je bil v stadiju habilitacije za docenta. Daši ni še izpolnil niti pogojev za docenturo, ga je imenoval Pribi-čevič rednim profesorjem. Ferdo Koch nima niti doktorata. Dr. Grga Novak je bil imeuo-van na podlagi votuma separatuma, kar jo proti običajem. Dr. Peter Bulat je bil uradnik na filozofski fakulteti. Ko je postal samostojni demokrat, je poslal tudi univerzitetni profesor, Dr. Marija Kiseljak se je habilitiral za algebro, imenovan je bil pa za geometrijo. Dr. Vojislav Radovanovič je bil usposobljen za antropogeografijo, imenovan pa za fizikalno geografijo. Prišel je iz Skoplja. Skoplje je bila sploh prehodna postaja za ka-greb. Od tam so prišli dr. Bulat, dr. Radovanovič in dr. Novak, prišel bi bil sigurno Uidi še dr. Kolendič in drugi. Dr. VI. Dvorniko-
vi	6 je bil imehovan od docenta takoj za rednega profeeorja, samo da ae je preprečil povratek dr. Bazale. Povdarjali je treba, da vsi ti profesorji niso prav nobene kapacitete. ;
— Socialna slika našega čaaa. Eleonora N. v Mariboru je že dalje časa brez posla. Brez vsakih sredstev blodi po mestu, ne da bi se ji posrečilo najti v ostri zimi streho. Žali bog nima niti mesto niti država nobenega zavetišča, za pomilovanja vredne ljudi, ki ne morejo najti niti zaslužka, dela in ikruha. Te dni je sedla Eleonora N., utrujena od hoje po mestu, pred vhod kavarne »Evrope*, da tol bila vsaj nekoliko deležna prijethe toplota, ki je puhtela iz lokala. Toda tega zakon ne dovoljuje. Prišel je stražnik ter jo pozval, naj se odstrani. Ker ni ubogala, jo je aretiral ter jo bodo izročili sodišču. Na ta način bo vsaj nekaj dni vživala »državno podporot...
— Inšpekcije Dela v Ljubljani je prejel* poročilo, da se nekateri sumljiva tipi prijavljajo v raznih obratih 'kot odposlanci Inšpekcije Dela radi revizije. Opozarjajo se vsi podjetniki in vsi ostali, ki imajo službeni opravek z organi Inšpekcije Dela, da je vsak organ Inšpekcije Dela, ki mu je poverjena revizija obratov, oekrbljen s službeno legitimacijo*, ki je opremljena s fotografijo. Ce se organ Inšpekcije Dela, ki bi želel obratne prostore tovareu, delavnic itd. pregledati, pri vstopu v podjetje ne bi mogel legitimirali s službeno uradno legitimacijo, naj se nru vstop v podjetje prepove; proti njemu je pa podati ovadbo.
— Licencovnnje zasebnih šrebeer za leto
1926	se vrši po sledečem sporedu:	1. Hrea Colje (razen St. Jurja Ob juž. žel.) dne 3. februarja ob 9. uri. Sem se lahko priženo tudi žrebci iz gornjegraškega sreza. 2. Sre* Dolnja Lendava dne 28. januarja ob devetih v Dolnji Lendavi. 3. Srez Ljutomer dne 26. januarja ob devetih v Ljutomeru. 4. Sre* Maribor, d. breg (razen Poljčan) dne 4. februarja ob desetih v Mariboru. Semkaj je prignati tudi žrebce iz Korene, Rošpoha in Dupleka sreza Maribor, levi breg. 5. Sre* Maribor 1. br. (razen Korena, Rošpoha in Dupleka) dne 5. februarja ob devetih pri Sv. Lenartu v Slov. noricah. 6. Sre* Murska Sobota dne 25. januarja ob devetih v Murski Soboti. 7. Sre* Ptuj na dveh 'krajih: dne 27. januarja ob devetih v Ormožu in dne 29. januarja ob devetih v Ptuju. 8. Srn Blovenjgradec dne 6. februarja ob dovetih v Dravogradu. 9. Sre* Šmarje dne 8. februarja ob 8. popoldne v Šmarju, Prizna-
ti je tudi žrebce iz St. Jurja ob južni železnici in Poljčan. Licencovalna komisija sestoji iz 1. zastopnika mariborske oblasti, 2. upravnika drž. žrebčarne, 3. enega ali dveh odbornikov konjerejekega društva in 4. uradnega veterinarja, ki vTši obenem veterinarsko policijo. Kdorkoli hoče rabiti svojega zasebnega žrebca bodisi zastonj ati proti odškodnini za ple-meneuje tujih kobil tekom letošnje plemenil-ne dobe, ga mora predstaviti komisiji- Kdor bo spuščal nelicenciranega žrebca se kaznuje z denarno globo od 200—3000 Din, lastnik kobile pa z globo od 100—500 Din. — Zastopnik velikega župana mariborske oblasti.
— Odlikovan je z redom sv. Save III. stopnje vpokojeni predsednik dež. sodišča v Ljubljani Albert Levičnik.
— Is sodne službe. Premeščeni so: Zvanič-nica Pavla Turk od okrožnega sodišča v Celju k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani s pnidetitvijo deželnemu sodišču iatotam; zvaničnika: Benedikt Pečnik od okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi k okrajnemu sodišču v Kranju, Josip Počak pa od okrajnega sodišča v Brežicah k okrajnemu sodišču v Ribnica. — V po Dojen je pisarniški oticijal pri okrajnem sodišču v Kranju Srečko Rus.
— I* državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni: direktor gradbene direkcije v Ljubljani Matija Krajc, inžeujer gradbene direkcije v Ljubljani Fran Puch, tajnik iste direkcije dr. Ilko Let in inženjer gradbene direkcije v Mariboru Anton Dolenc; za inšpektorja in šefa splošnega oddelka pri gradbeni direkciji v Ljubljani je imenovan inženjer Rudolf Zajc, za inšpektorja in šefa strokovnega odeika v Ljubljani pa inžeujer Viktor Skoberne.
— Samostanska revolucija v Moskvi Te
dni je izbruhnila v moskovskem samostanu >Dan»koj< »revolucija-c. Samostan je rezidenca moskovskega metropolita. Do predkrai-kim je rezidirai tam metropolit Kruticky, ki pa je bil sedaj aretiran, ker se ni hotel podrediti od sovjetske vlade ustanovljeni cerkvi. Pred aretacijo jo izbruhnila v samostanu »revolucija*, ki so jo aranžirale najbrže sovjetske oblasti. Sest škofov je zahtevalo, da Kruticky odstopi. Ustanoviti so takozvan centralni svet ter prisegli Sovjetski vladi zvestobo. Tudi v Ukrajini se preganjanje duhovnikov nadaljuje. Kot poroča »Kult, je bilo doslej aretiranih nad 500 duhovnikov. V ječali je uveden zanje posebno težak in breaohuren režim. Kaka konkretna iu precizna obtožba še ni dvignjena zoper pjij. Med verniki so izzvale te aretacije veliko razburjenje in ogorčenost.
— Naraščanje prebivalstva na Japonskem.
Japonska javnost ae vznemirja radi podatkov pred kratkim izvršenega ljudskega štetja. Statistika ugotavlja, da se pomnoži prebivalstvo Japonske vsako leto za 750.050 duš. Danes šteje Japonska 60 milijonov prebivalcev. Na km1 odpade 400 ljudi, v industrijskih centrih 720. Zdi se, da je upravičena bojazen, da dežela v doglednem času ne bo .mogla več preživljati prebivalstva. To dejstvo'pa ni vznemirljivo samo za Japonsko, temveč ogroža svetovni mir, kajti države, v katere so so Japonci doslej v prvi vrsti izseljevali, koi Zedinjene države, Avstrija in Nova Zelandija so sedaj za priseljevanje Japoncev zaprte, kljub temu, da je izseljevanje v te države zn Japonsko življenjska potreba.
— Plesalka sprejeta v francosko častno legijo. Francoski »Journal Ofriclek objavlja, da jo imenovana vitezom častne legije Karlota Zambelli, prima ballerina pariškega gledališča »Opčra«. Listi pripominjajo, da je Karlota Zambelli prva plesalka, ki jo je doletela ta čast, da pa je malokdo odlikovanje tako zaslužil (kot ona. Njej -se je zahvaliti, da se je ohranil klasični ples na odru »Opčre« na višku, na katerem ga občuduje svet. Gospodična Zambelli že nekaj let ne nastopa več na odru. Večina najboljših francoskih plesalk m šteje v čast, da »o bile njene učenke.
  Brezposelnost na cehoslovaškem. Po
statistiki ceboslovaškega ministrstva za so-r alno oskrbo je bilo koncem novembra 1925 na Cehoslovaškem 42.485 brezposelnih, Prodih mest je bilo 12.361, 11.150 brezposelnih oseb je dobivalo podpore.
— Največ samomor ae izvrši glasom mednarodne statistike trenutno na Madžarskem. Pred vojno je zavzemala Madžarska v tem oziru peto mesto. Takrat je bila sdtuacdja sledeča: Na 1,000.000 prebivalcev je odpadlo v tsvici 220 samomorov, v Franciji 225, v Nemčiji 220, v Avstriji 201, na Madžarskem pa 194. Na šestem mestu se je nahajala Japonska. Povojni statistični podatki nudijo sledečo sliko: Madžarska 256, Avstrija 238, Švica 214, Nemčija 212, Japonska 185 na
1,000.000. Veliki odstotni posta vek Švice se razlaga z velikim številom tujcev v tej državi, ki so večinoma obupani ljudje brez prave eksistence. Iz nadaljnih podatkov omenjene statistike sledi, d* število ženskih samomorov v zadnjih letih rapidno narašča.
— Spionaia ▼ sovjetski Rusiji. Kot poročajo iz Moskve, je aretirala tamkajšna politična policija 48 špionov. Vsi »o inozemci iz obmejnih držav. Skušali so priti v posest vojaških načrtov sovjetske vlade. Med aretiranimi špioni se Kabaja baje tudi neki Angi«*> polkovnik Frank.
— Škrlatica v Dalmaciji prenehala. Ministrstvo za narodno zdravje javlja, da je Škrlatica v Šibeniku in Splitu prenenala ler v zadnjem času ni bil prijavljen noben nov slučaj obolenja.
— Zopetna nevarnost poplav na Francoskem. l’o vfcj vzhodni Franuiji iš več dni močno deduje. Vsi od dežja in suežoice je jel gornji del Bene zopet naraščati. Sena je pre-s.opila pri Amiensu bregove ter odrezala več hiš od prometa.
— Katastrofalne poplave v jušni Afriki. Kot poročajo iz Beire, bo nastale v južni Afriki kata»trofalne poluve. Vsled poplav je pretrgan železniški, poštni in brzojavni promet med Rod eri jo in Beiro. Mnogo domačinov je gtoitto, n« »totlne ljudi je bila rešenih s pomočjo čolnov,
— Orkan v Las Palms.s u. Te dni je divjal, kot smo poročali, v Las Paimaa-u silen orkan. Sedaj so znane nekatere podrobnosti. Orkan je trajal Iri dni. Niti eno poslopje ni ostalo nepoškodovano. Večina mestnih okrajev je še vedno pod vodo. Doslej so našli šest mrtvecev. Celokupno število človeških žrtev in visokost povzročene materialne škode še ni znana. Promet je še vedno prekinjen.
— Nesreča ua cestni železnici v Milanu. Te dni je prišlo v Milanu radi goste megle do karambolaže med dvema vozovoma cestne železnice. Veliko število oseb je bilo težje ati lažje poškodovanih. Voznik, ki se čuti krivega je pobegni).
— Vremenske katastrofe v Romuniji Iz Romunije poročajo o katastrofalnih snežnih inetežih. V Bukarešto prihajajo vlaki z velikimi zamudanti. Več vlakov je obtičalo v snegu, nekaj jih je popolnoma zakopanih. Ponesrečencem je poslala oblast na pomoč cede čete delavcev m vojaštva. Na več krajih jo ukinjen brzojavni in telefonski promet, |o poročilih iz pristaniških mest divja na Črnem morju strašen orkan. Parnik »Sanopei se je na potu v Bospor potopil. Od 20 mož posadke so se rešili samo štirje. Ob izlivu Donave se je potopilo več vlačilcev, ki so vozili žilo. Vsi ed tega so žitne čeme takoj poskočile.
»Veliki pustni korzo« Slavčeva maškarada 14. februarja 1926, hotel »Union«.
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■k
— Eksplozijska nesreča v Berlinu. Pred par dnevi smo poročali o veliki eksplozijski nesreči v neki štirinadstropni hiši v BerJuiu. Naknadno se poroča, da je pogrnilo pri katastrofi najbrže še več ljudi, kot se je prvo.no domnevalo. Pri poapravljalnih delih, ki napredujejo jako počasi, so naleteti namreč na novega mrtveca, neko žensko, katere mož leži težko poškodovan v bolnici. Ker pogrešajo še več oseb, se domneva, da so pokopane tudi te pod ruševinami.
— boj z roparji v Beogradu. Te 'dni se ja odigral v Beogradu pred notelom »Spieadicuj pri belem dnevu razburljiv prizor. Policija ■je namreč izvedela, da nameravajo vlomiti v iioleJ ponoči trije roparji ter opleniti nekega bogata trgovca. Detektivom se je posrečilo, da so lopove pred hotelom izslediti. Ko so jiu hoteli aretirali, je potegnil eden od njih revolver, tovariša sta sledila njegovemu zgledu. Med roparji in detektivi se je razvila -nevarna borba. Končno so detektivi z velikim trudom vendarle zmagati ter privedli roparje zvezane na policijo.
— Nič ni tako »krito, da bi. ne bilo očito. Koncem deoentbra so našli v Leskovcu pri bioveaski Bistrici uzitkanco Marijo Petek v njenem stanovanju, mrtvo. Na njenem obrazu je bilo opažata odtise prstov, .vjen zet je pojasnil to dejsivo s trditvijo, da je umrla par dni preje padla. Marijo ret ek so nato pokopali. Kot vzrok smrti so navedli oslabelost in astma. V zadnjem času pu so jele krožiti vesti, da je umna Marija petek nasilne smrti. Ljudski glas je označeval koi morilca njenega svaka Josipa umajnarja. /-ato so Marijo Pctuk ekshuuurali in obduci-raii. Pri tem »o ugotoviti, da je imela zlomljenih tudi par reoer. Vsled icgn so Gmaj-nerja, znanega nasilneža, o katerem je bilo znano, da je svojo taščo že večkrat pretepel, aretirali. L maj n er je bil že leta 191« v preiskovalnem zaporu, obdolžen umora svojega svaka, postopanje pa je bilo radi pomanjkanja dokazov ustavljeno.
— Aretacija velike vlomilsko tolpe v Zagrebu. /aigreoska policija je aretirara te dni pet grav broječo vlomilsko tolpo, 'ki ima na vesti številne izdatne vlome. Doslej je dokazanih 16 slučajev. Vrednost ukradenih predmetov znaša bUO.OOO Din. Lopovi so kradli vse, kar jim je prišlo pod roko. Nekje so odnesti celo posteljo in nočno omarico. Vlomilci, sami stari znanci lepoglavskih zaporov so ihteli še večje število pomagačev, 'ki so ukradene stvari prodajatij. Doslej je ugotovljenih 15 talcih pomagačev, ki so večinoma tudi že pod ključem.
— v etik vlom v Brodu. Pred par dnevi je bil izvršen v trgovino Rudolf Spnzer v Brodu \etik viom. Neznani tatovi so odnesti zn 12U.U00 Din blaga, nakar so izginili brez
sledu.	j	.	.
— Trgovec * dekleti. V neko posredovalnico za službe v Osijeku sta prišu te dni dve dekleti, ki sta iskala službe. Tam ju je ogovoril neznan moški, ki ju je povabil v svojo gostilno v Pancevem. Dekieu sta povabilo sprejeli. Med vožnjo je zamudila družba v vinkovcih vlak. Tam je ogovoril dekleti neki mesar, ki jima je povedal, da njiju spremljevalec v Pančevu nima nobene gostilne, pač pa javuo hišo. Pogovor je slišal slučajno ne-ici orožnik, Iti je neznanca takoj aretiral. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je neznanec res trgovec z dekleti.
— \ etika uradna poneverba. Štefanija Riedl, poštna adjunktinja pri čekovnem uranu v Brnu je odšla dne 4, uecembra lanskega leta na dopust. Med njeno odsotnostjo se Je ugotovilo, da je vknjižila dve vplačili strank pozneje kot bi oila morala. Dne 29. decembra je njen dopust potekel. Ker se nd vrnila, »o joti takoj sumiti, da utegne imeti še kaj drugega na vesti, tembolj, ker so našli tutia nje-iio stanovanje zaklenjeno. Uvedena je bila preiskava, ki je bila te dni zaključena m ki je ugotovila, da je poneverila postna uradnica 3oU.09o Kč uradnega denarja. Stelam ja Riedl je poročena z nekim trgovcem, ki je takisto izginil brez sledu. Izdana je tiralica. Z. a konca sta posedovala potne liste za inozemstvo.
— Tiskovni škandal v Kopenhogenu. Ameriški novinar Iiayden Dalbot si je izposloval 1« dni pri danskem kralju Kristijanu K. ay-rii jen cp v sv rito intervjuva. Atdijenca mu jr
w*w*e<M*swiiiM>Mi»MSH*e—s*n*s*s—tsassssssit
i
Reklame ne potrebuje j O.BERNATOVIČ
ker se blago radi svoje kvali-3 atlete 1« cene samo priporočal
bila dovoljena pod pogojem, da je ne smo smatrati kot intervju v novinarskem smislu besede. Aetjl do sedem minut trajajočo avdi-jenoo je izkoristi! zurnalist v to, da je napisal osem kolon dolg intervjuv. Pri tem je spravil kraljeve besede v.zvezo s pojiticuinu čenčami ter jih. repiodnciral laho, da je mio težko spoznati, kay je govoril kraij, naj jB pa dodal Dalbot. Da se zomgura, si jo.um danski zunanji minister manuskript, preduo je bil natisnjen, predložiti. Ker je uvidel, da je potvorjen ter vsebuje mesu, ki šampionu.i-rajokralja in. narod, ja. zahteval poti eone iz-premembe. Kljub temu je imel ameriški zur-naliat drzno čelo, da je obelodanil za aineri-tiate namenjeni članek v neizpremeujeni ohtiki v nekem danskem listu, iz cesar se je ueurnl vetijc škandal.
Futto v zagrebškem policij-
®	Znani avanturist Josip iimio,
stolov8“inLmrSb^T;iUil slttvlUA,au »u-
~T ' Pvse&ao v inozemstvu, Kjer se
^	^ »predsednika jugoslovanskega
novinarskega uoruienja* ,* bu te^inT^a-grebu aretiram Prijel ga ,e neki detektiv m podlagi dveh tiralic, ki se vodijo že dolgo časa v evidepci. Ko' je bil priveden pred šeia kriminalnega Oddelka, iu prav me pioiesu-rul zoper aretaoijo. Dejal je: »E, boga mi, je že prav, da so me zaprti, sedaj bom' vsaj lan-ko pisal, da sem bil zapri v lsu conci koi na-dič. Io bo zopet reklama zamete Ker se je ugotovilo, da jo 1'iato za stvari, radi kaioitui so ga iskali, že odgovarja! pred beograjskim
sodiščem, so ga zopet izpustiti. .....
S prereianim trebunum prehodil 12 kilometrov dolgo pot. Te dni je prišel v bolnico v V olterri koion Luni tieuini. ko je pokazal,
• naj se mu je pripetilo, so zdravniki kar ostrmeli. Padel je bil na skurje ter ae pn, tem tako poškodoval, da so mu stopila, čreva iz trebuha in s to poškodbo jo je ju-imauai pes iz 12 km oddaljene vaai.
•	— Smoking — večerna toaleta ta. dame. V pariških moaiiih krogin se mnogo razpravlja o načrtu neke panka« modne veiotvroke, <ia bi se vpeljal kot večerna -toaleta .za. dnine smoking. Več dam je že kupolo o ta.namen smokinge raznih barv. Listi dvomijo, da bi se nova morala rentjrala.
— Dobičkanosna matematika ali sreča? Te dni je umrl v nekem londonskem predmestju Artur Williain de Uourcy Lovver, ki je razburjal pred večimi leti. »vet a senzuuionnlno vestjo, da je iznašel matematičen anatem, ki omogoča veliko verjetnost dobičkov prti igrau. Matematik Bower je sijajno pveaakuijti kot je trdil, svoj sistem v Atome Garlu, kjer je priigral trikrat zaporedoma »banko« *er dobil na ta način nad 2U0 matov steriingov. Od onega časa ni igral nikdar več. Da bi bil odkril svoj sistem javnosti, ali da bi ga bil prodal interesentom, ga n-i bulo mogoče pregovoriti. Govorilo se je, da mu je izplačevala banka v Monte Carlu do smrti rento, mjub temu je živel zadnja leta, potem ko je izguoii svoj dobiček v ponesrečeni n spekmacijan, v prav skromnih razmeran.
— Velikanski nasip ob Nilu. Predvčerajšnjim je bil ob prisotnosti vrhovnega angleškega komisarja za Egipt svečano blagoslovljen nasip na Modrem Nilu pri Makwartiii. S pomočjo tega nasipa, ki je največji svoje vrste na sv^tu, se izprameni 300.1MI juter puščave v rodovitno polje, na katerem bodo pridelali letno. 20.000 ton bombaža.
Dobrovoljci, ptpavate se, da ae polnoštevilno udeležite pogreba tovariša oooro-voljca dr. Periča, kateri se vrši danes 23. ob pol štirih popoldne. — Odbor.
— Zlatnik za 10 kron je našla v »Zlatorog terpentinovpm milu« gdč. Mici Hrome, nči po-poseBtuika Vevče štev. 5 p. Dev. Mar. v i o-iju. Nadalje nas obvešča gospa Leopoidina Grošelj, Zifi nad Škoijo Loko, da je našla zlatnik za 10 kron v »Zlatorog 'lerpenunovem milu«, ki gh je kupila v njeni trgovini Julija Majnik v Ziren. Nadalje so našli zlat-
v »Zlatorog terpentinovem milu*: gospa Kristina Auroš, Sv. Jedert pri Gradcu, gospa Uolma, Maribor, Francopauaka oeetu; gospa Marija Pučko, Iljaševci pri Križevcih; gospa Marija Loboda, Vič-Ulince.
Ljubljana.
I— Ljudska visoka šola v Ljubljani. Prvo predavanje je v nedeljo, 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v univerzitetni zbornici. Predava g. dr. J. Pregelj »0 moderni Literaturi. . vstop prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo!1.	‘	_'
I— Posipajte hodnike! Kljub opetovanun opominom v čaeopinju uokateri kišmi po»c«t-niioi no pooipajo uodiukov. 4ai se, da caskajo, da si bo kdo zkfcnii vfat in bo eden od njih občutno kaznovan! — Poštno upravo bi pa opozorili, da zavar.uje železo pred glavnim vnodom. Včeraj 'popoldne »o izpoddrmiti> na tem železu kar tri osebe. Neki gospod se je pri padcu na desni roki tako poškodoval, da ves dan ni mogel (izvrševati svojega poklica-
1— »Psihoanalitično i*l*«a“j«.
(Traumdeutung) je naslov predavanju,'ki ga priredi v torek, 26.1. m. na moškem učiteljišču akad. soc.-pedag. krožek ob 20. uri. »Odkod zaničljiv smehljaj katederskih učenjakov, kadar se govori o sanjah?« se vpraša nekje Freud. Saj so Banje prav tako realen faktor našega življenja, kakor n. pr. naše dnevno mišljenje, čustvovanje; zato so vredne, da ae podvržejo strogi znanstveni analisi. Tisti smehljaj izvira menda od tod, ker etojd-io dotičmi gospodje napram temu fenomenu br« moči. Predava dr. Vladimir Bartol. Vstop prost. Vabljeni vsi.
mm
Dr. Riko Fux:
Socijalno skrbstvo mesta Ljubljane v 1.1925.
Lela 1923. se je izvršila reorganizacija celotnega sodjalnega skrbstva mesta Ljubljane. Glasom pravilnika souijaln-o-politične uprave mestne občine ljubljanske je prevzel vodstvo sooijalnega skrbstva posebni sooijalrao,- poli-tiCni urad mestnega magistrata, kateremu je bilo dodelieno potrebno število uradn.ik-ov.
V	svrho sistematičnega vodstva poslov je bil razdeljen urad na razne oddelke, katerim so bile določene naloge, ki jih naj izvršujejo. Delo 'tega urada je rastlo od dne ds d«:© v okviru finančnih možnostih občine.
Največjo pozornost se je posvečalo preskrbi obubožanih in onemoglih starčkov in pa mladini. Posledice dolgotrajne vojne občutno v,pliva:o na orlporno silo onih, ki so preživel': vojno v stradanju in pomanjkanju in današnje razmere jim onemogočajo redno preživljanje. Prihranjeni denar v mladih letih je pošel in v starosti ne morejo zaslužiti toliko, da se bi redna preživljali. Vsled te Ti je število onemoglih tako mrastlo, kakor še ni bilo v nobenem lfctti. Soc!jalno-polit.ični urad mestnega magistrata je moral pomagati, kolikor je bilo v njegovi moči, da se olajša velika beda vsaj najbolj potrebnim. V skrajno obupen položaj so prišli zlasti stari pen-zijonisti, iki morajo danes za svoje dologlelno službovanje stradati in trpeti največje pomanjkanje ter pogosto iskati pomoči pri občini. Najbolj so bili udarjani s povišanjem Mftnavine v preteklem letu, vsled česiir Jih je mnogo padlo v breme občini. Mestna ob-čin-V je v okviru’svojih finančnih možnosti lajšal« to bedo kolikor je bilo mogoče. Do 640 ubožcev je' dobivalo redno mesečno podporo v znesku 50 do 100 Din ter je bilo v to svrho izdanih v letu 1925. 481.725 Din. Te Tedne podpore je podeljeval ubožni o<te*k, sestoječ iz zastopnikov občinskega sveta, ozi-ronvi gerentakega sveta, iz ubožnih očetov sin zas)topo!kov župnih uradov. V letu 1925. je bilo na novo podeljenih 251 stalnih podpor. Mnogo ljudi je zašlo v hipno zadrego, iz katere ne morejo najti izhoda, vsled česar zaidejo v največjo bedo. V te svrhe so določene izredne podpore, katerih se je podelilo v letu 1925. 128.202 Din, v zneskih od 10 do 150 Din. Razven tega se je mnogim pomagalo pri nabavi obleke ali čevljev, za kar se je izdalo 54.807 Din.
Za popolnoma onemogle starčke, iki nimajo nikogar, ki bi bil primoran, po zakonu za nje skrbetii, ima mestna občina ljubljanska moderno urejeno zavetišče Tisi onemogle v .Japljevi tuHai;‘ IM praznuje Tavno letos svoj ‘251etni jubilej. Dne 7. maja 1898 je dal irtici-zativo za ustanovitev ubožsvice takratni župan Ivan Hribar. Ubožnica se naj bi zgradila po vzorcu ubožnice v Elberfeldu, ki je takrat zaslovela po celem svet.u. Občinski svet mesta Ljubljane je po dolgih posvetovanjih sprejel predložene načrte, katere je napravil dunajski arhitekt Maks Fabjani. Proračun je vnašal okli 90.000 goldinarjev. Leta 1923 je bilo poslopje povišano za eno nadstropj.e tako, da je sedaj prostora za 300 oskrbovancev. Zavod je pod nadzorstvom socijalno- političnega urada; notranje zadeve pa vodijo sestre, ki z veliko požrtvovalnostjo strežejo oskrbovancem ter skrbijo za red in snago. V zavodu je bilo leta 1925 stalno 200 do 250 oskrbovancev. Ti imajo v zavodu popolno oskrbo.. Zavod ima svojo lastno pekarno za kruh in lepo urejeno kuhinjo. Oskrbovanci dobivajo: zjutraj kavo in kruh, bolniki'po naredhi zdravnika čaj ali mleko, opoldne kosilo, sestoječe 'iz julies mesa in -pnikuhe, popoldne kavo s kruhom in zvečer večerjo. Hrana je dobra lin izdatna. Oskrbovanci imajo -prost izhod iz zavoda ter dobivajo po potrebi tudi perilo in eventuelno tudi obleko. Stroški za zavod so znašali v letu 1925 960.451 l>in. .Težko in neozdravljivo bolne, onemogle, oddaja mestna občina v hiralnico sv. Jože-
fa', ki ima fiilijaJo v' Mengšu. V letu 1925 je bilo oddano v to hiralnico 36 oseb, deloma domačinov, deloma iz drugih občin na račun ten občin. Stroški za v Ljubljano pristojne ■oskrbovance so znašali v tem zavodu 67.204 Din. Mnogo onemoglih bolnikov pride v Ljubljano, ki ostanejo po zdravljenju v bolnici brez vseh sredstev. Te mora občina odpraviti na njihove domove. Socijalno politični' urad je odpravil v preteklem letu 242 rekonvalescentov, deloma tudi s spremstvom. Tozadevne stroške povrnejo prizadete občine. l opolnoma obubožanim nudi mestna občina polom mestnega iizikata brezplačno zdravniško pomoč. Isto tako dobivajo na nakazilo socijalno političnega urada brezplačno zdravila. V letu 1925 je- izdal socijalno polivam i urad 671 ubožnih listov za zdravnika .in zdravila v Ljubljano pristojnim in 68 na račun tujih občin. Tozadevni stroški so znašali 15.089 Din. Stroški za reševalno postajo pa 179.045 Din.	•	......................
Vsled velikega pomanjkanja dela je prevzela mestna občina nalogo, da podpira v nujnih slučajih brezposelne delavce. Tozadevno je sprejel leta' 1924 občinski svet pravilnik za podpiranje brezposelnih v -mestno' občini ljubljanski. Izdatki za brezposelne podpore v 1. 1925 so znašali 58.446 Din.
Po odgonu je odpravljenih iz Ljubljane potom socijalno političnega urada 780 oseb. 134 oseb je pa izročilo policijsko, ravnateljstvo v začasen ipr.itvor, da se je dognalo njihovo domovino ter jih odpravilo v njihove domovne občine. Iz raznih krajev naše države je bilo javljeno uradu 145 oseb, ki so bile preklicane ter se jim *ni smelo dajati podpor.
Sooijalno politični urad je izdal* v 1. 1925 3161 ubožnih spričeval ter nebroj raznih drugih jKitrdil, ubožnih listov za šolo itd. Lahko trdim, da je obiskalo 9ocijalno politični urad v'L 1925 nad 20.000 ljudi ki so' iskali pni uradu razne nasvete, podpore itd.
Mnogo pozornosti je posvetil socijalno politični urad preskrbi mladine. Beda med otroci je še večja in ravno tem najmlajšim se je moralo posvetiti največ pozornosti. Žalii-bože pogrešamo v tem oziru primernega zavoda za otroke ter je občina vezana le na tuje zavode, ki so ,pa ponavadi prenapolnjeni. Vendar se je vzli-c temu storiilo za otroke, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Kakor ■odrasli, tako so dobivali tudi otroci stalne mesečne podpore v znesku 30 <k> 80 I^in na meseč. Podpore se je izplačevalo staršem, ali varuhom. V to svrho se je izdalo 156.439 Din. Za izredne podpore se je izdalo 40.845 Din. Za obutev in obleko otrok se je izdalo 42.950 Din, za šolske potrebščine, Zlasti knjige 26.851 Din. Za oskrbo otrok v raznih zavodih je bilo izdanih 17.200 Din. Mestna občina je ' prevzela v preteklem letu v svojo upravo dnevna šolska zavetišča, katera obisku« dnevno do 150 otrok, ki ostanejo v zavetiščih čez dan pod nadzorstvom in dobi vajo opoldne hrano bodisi brezplačno, bodisi proti malenkostnemu plačilu. Zalibože, da ovirajo neprimerni prostori razvoj teh zavetišč, ki so zlasti v današnjih časih, ko se morata oče in mati boriti za vsakdanji kruh, velikanskega pomena.
Socijalno politični urad je moral posredovati v številnih slučajih za preskrbo otrok,
ki so ostali brez staršev ali so bili poslani .iz inozemstva v domovno občino. V številnih slučajih je moral posredovati za oddajo povsem pokvarjenih otrok v razne zavode.
Skupni izdatki mestne .občine za socijalno skrbstvo so znašali v letu 1925 2,649.608 Din. Ta znesek dokazuje dovolj, da je mestna občina storila za preskrbo ubogih, ker je bilo v njeni moči. Socijalno politični urad mestne občine čakajo še številne in težke naloge, ki jih bo treba postopoma rešiti.
Radiofonija.
XVII.
Omenjal sem že često kolosalen razvoj brezžične telefonije po svetu. V zadnjem dopisu sem namenoma naglašal razmerje med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo. Pri vas pride en aparat na 25.000 prebivalcev, v Avstriji niti na — 20. Jics je sicer, da je v tem pogledu mala Avstrija med pfVimi, bolje prva v Evropi, ali razlika do 25.000 je vendarle prestrašna. — Taki zaostalosti so vzrok neverjetne vladine naredbe, ki so se bale rudia kakor hudič križa. Saj jih poznate, ne bom jih navajal! —
Zagrebški Radioklub je priredil pretekli mesec Kadjo-razetavo, ki je silno veliko koristila. /budila je zanimanje, poučila nekaj tisoč ljudi o tej ves velikanski iznajdbi in pokazala nekaj prvovrstnih izdelkov. Na vlogo kluba je ministrstvo olajšalo težke pogoje za nabavo aparatov. Zagreb dobi v kratkem pošiljaJno postajo.' — Naročena je bila tudi za Ljubljano že pred letom, ali nič še ni sii-šati o njej.
.Dunajska »Rawag« je postavila zunaj nie-8tli na Roseuhuglu ob južni železnici (z vlaka se vidijo visoki stebri z anteno) novo po-s>tjalno postajo, ki je .po velikosti druga 'r Evropi. Prva je v Da\ventry, ki pošilja londonski program z energijo 25 K\v., Dunajska ima po angleškem sistemu 20 Kw., kar teoretiški zadošča, da bodo mogli slišati Dunaj z navadnim detektorskim aparatkom do 200 km naokoli. Vsekakor bi ga morali slišati v Mariboru, morda celo v Celju. Na vsak način pa bi 'morali slišati Dunaj v celi Sloveniji v dobrim enocevkastim aparatom, izborno pa z dvocevkastim. Ako si ogledamo programe evropskih postaj, moramo neprir stranski priznati, da je dunajski jeden —
najboljših. Dunajski Radio ni samo zabava, marveč tudi pouk, -je ljudska univerza. Najboljši pisatelji, 'Skladatelji, učenjaki, umetniki so ji na razpolago in so dobro plačani. Vsakdo je vesel, ako more učiti ali zabavati pred — milijonskim številom hvaležnih poslušalcev doma, a kdo ve, koliko jih je po srednji Evropi vse naokoli. — Zjutraj ob 9. začenjajo s tržnim poročilom; ob 11. štirikrat na teden izbran koncert, ob nedeljah in praznikih -pred njim še koncert na orgije, ki ga svira mojster od sv. Štefana; ob 1-10 popoldne naznanjajo pet minut • zapored pravi sredneevropski čas (najprej točno ob pol minute minutno število dvojnatih udarcev na zvonova, potem tri udarce na en zvon, a zadnji udarec je točno napovedana minuta); fo Času sledi vremensko poročilo in stanje voda v celi Avstriji; ob 3.30 poročila ?beh borz; ob 4, poročila tiskovnega urada in dunajskih lokalnih korespondenc; ob 4.25 izbran koncert po programu, ki ga imamo tiskanega pred seboj, vselej za cel teden naprej; po končanem sporedu do večernega velikega koncerta je čas za pouk za otroke in odrasle: predavanja »ljudske univerze« iz vseli možiuih strok, dalje predavanja o turist iki, športu, radioloniji itd. — Zvečer od 8. ure dalje opere, operete, drame, klasične igre, simfonični koncerti, prenosi iz »Voiks-opere< ali Konzerthausa itd. — Glasbeni večeri so zabavni in poučni obenem, n. pr. Narodna pesem od na starših dob do danes, Dunajska pesem in godba v zadnjih 200 letih. Razvoj valčka, Pričetki opere in njen razvoj, glasbeni klasiki, moderna glasba, razvoj operete itd.; vmes govori priznan strokovnjak o predmetu, o pisatelju ali skladatelju
in njegovi dobti, o njegovem vplivu na razvoj umetnosti 1.td. Koliko duševnega bogastva pošiljajo stotlsočem zvestih poslušalcev. Nikdar poprej ni mogel imeti nihče vse svoje življenje toliko poslušalcev, kolikor jih ima tu en sam večer. In Dunaj ima na vseh poljih prvovistnih sil, »Rawag« pa dovolj sredstev, da jih dobro plačuje. Družba ima že blizu 5 milijonov dinarjev mesečnih dohodkov, a s tolikimi dinarci se že da delati!! Dohodki družbe stalno rastejo, a po novem pošiljalcu upajo, da število naročnikov zopet izdatno poskoči. Zdaj jih je okroglo 180.000; kakih 10.000 jih bo, ki plačujejo po 5 šil., drugi po 2 šiL na mesec. Kolika je taksa v Jugoslaviji — za nič, samo za pravico, da ei smete nabaviti aparat -in poslušati »v kon-traband« inozemske postaje?!
V Sloveniji boste mogli torej brezplačno poslušati tako bogat dunajski program. Od ponedeljka, dalje že delajo poskuse. Čujemo divno,' tudi z 'najbolj priprostimi aparatki. — Imam tri aparate: trocevkasti in detektorski Brčadca^tiug, ki'sem ju že pokazal v sliki in opisal (Wien V., Brauliausgasse 6) in še en mali SliškoVičev žepni aparatek. K detektorju 'sem napravil enocevkasti ojačevalec po hSVOdilihj ki nam jih je dal mladi inžener Sliškovlč v kurzu kluba. — Za ojačevalno cevko sem vzel A 15 (Jos. Kreinenetzky. II. I>res(lnerstrasse), kajti Sliškovič nam je izdal, da je ta cevka najboljša. In res je divna ta lampica! Pri 30 volt anodnega toka čujem mnogo čistejše in močnejše nego z vsako drugopri'90 volt, a kurilnega toka toliko, da je prižgana. — Odslej slušamo najraje na mala detektorska aparatka s tem ojačevalcem. Užitek je popoln. Ni mogoče, da bi mogel bolje slišali v koncertni dvorani, narobe, tako slišimo in uživamo bolje, nego če bi sedeli v prvi vrsti v gledališču ali dvorani. — Tako daleč smo na D. z radiofonijo v dobrem letu! — Okoristite se vsi, ki ste blizu tako bogatega studenca umetnosti in zabave!
Tudi v Lj. imate klub amaterjev. Doslej nismo še dosti slišali o njegovih izkustvih. Prosim, poročajte v listih!	A.	G.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, 22. januarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 76.50, bi. 77.50; Tobačne srečke iz leta 1881 den. 308; Zastavni listi Kranjske dež banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojiln. d. d., Celje, "den, 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 964; Sla venska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubijfena, den 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d-, Ljubljana bi. 125; Trbovelj, prem
družba, Ljubljana, den. 334, bi. 342; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100; bi. 110; šešir, tovarna klobukov d. d. Škofja Loka, den. 115.
Blago: Hrastova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 5 vag., den. 17.40, bi. 17.40, zaklj. 17.40; hrastovi plohi, neobrob-lieni, 60, 70, 80, 90, 100, 120 mm (največ od 60, 80 120 mm), 2/3 = I., 1/3 =11., dolž. od 3—5 m, šir. od 20 cm napr., media 30 cm, fco vag. Postojna tranz.1 vag. den. 1100, bi. 1100, zaklj. 11C0; deske, smreka, jelka, 20 mm, L, 11., z malo III., 4 m, media, najmanj od 25 cm, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., den. 560, bi. 560, zaklj. 560; pšenica 76, 2%, fci vag. bačka postaja, bi. 312.50,-koruza stara. fco vag. bačka postaja bi. 165; koruza, umetno sušena, fco vr-g. slavonska postaja, bi. 150; kofuza, umetno sušena, fco vag. Postojna tranz., 2 vag., den. 185, bi. 185, zaklj. 185; Voiuza, času primerno suha, kval. gar., fci vag. slavonska post., 2 vag., den. 120, bi. 120, zaklj 120; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja, za II., bi. 125; koruza. činu primemo suha, fco vag. bačka postaja, 7« III., bi. 130; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja, za IV., bi. 135; koruza, času primerno suha, fco vag. bačka postaja za V., bi. 140; oves slavonski, reše-tan, fco Postojna tranz., den. 220, bi. 225; ječmen 66 67, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen, z»duhel, krmilni, fco Ljubljana, bi. 200; ajda domača, fco vag. slov. postaja, den. 260; ajda poliska, jugocarinjena, fco jugomeja, den. 262.50; rž 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja, bi. 212; rž domača, fcd yag. j slovenska postaja, bi. 225; proso domače, fco j vag. slov. postaja, bi. 215; proso glasom vzorca. fco Liubliatia, den. 200, bi. 225; otrobi pšenični, drobni, fco vag. Ljubljana, 1 vag., bi. 140. zakli. 140; jezice, zlatorumene, fco vap. dol. nost, den. 250; la Portlandcement »Salona«-Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 ]?<?, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 k", bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50.
BORZE.
Zagreb, dne 22. januarja. Devize: Newyork 56.134 —56.734, London izplačilo 273.8—275.8, Pariz 211.5—215.5, Praga 166.53—168.53, Cu-rih 1088.25—1096.25, Mihgi, izplačilo 227.175 —229.575, Berlin 1340.08—1350.08, Dunaj 790.76—800.76.
Curih. 22. januarja. Beograd 9.1625, New-york 517.75, London 25.1750, Praga 15.33, Pariz 19.40, Milan 209n, Dunaj 72.90, Sofija 3.50, Berlin 123.265, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.275.
ZA KRATEK ČAS.
Oče: »Dekleta, vaša mati se ni nikdar tako lišpala, da je dobila moža, kot se ve!« . -.
Ena od hčerk: >No, saj vidiš, kakšen uspeh je imela!«
ISKALCI ZLATA!
Leta 1849 se je bliskovito raznesla po celem »vetu vest:
ZLATO
se je našlo v Kaliforniji 1 Stotisoče ljudi je pohitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi so jo našli. — Vam ni treba več iskati zlata v Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob potrebi kupite »ZLAT0K0G« TiiitPRNTINOVO MILO, kajti vsaki tisoči komad vsebuje zlatnik- po 10 frankov. Poskusite svojo srečo! Mnogo zlatnikov se je že našlo, mogoče ga tudi Vi najdete!
L BARAGA. Šelenbu g ul 6.
Telefon
(186)
H sklopitjaki! okoli sveta.
Spisal Robert Eraft.
Onadva silno prestrašita.
»Kaj? Izhod so zaprli s kamenjem?!«
»Da.«
»Kaj pa mi?!'«
»Kamenje moramo zopet odstraniti.«
»Ali še nisi poizkusil tega?«
»Nisem bil dovolj močan, čeprav sem se zelo trudil.«
»In v ozkem hodniku ima prostor le en sam človek!«
»To je pač resnica.«
»In če se ni posrečilo tebi, ki si močan mož, meniš, da bomo mi odstranili zapreko?«
»O teni moramo še premišljevati. Adam, pomagajte vi z vašimi znanostmi — popreje ste govorili o vzvodovih kvadratih. Da, baš vzvode bi rabili. Ali ne morete pomagati?«
»Ne, moji vzvodov! kvadrati ne morejo tu pomagati, imeti hi moral najpreje vzvode.«
Saj to je! Ničesar nimajo, kar bi lahko uporabili kot vzvod; edina predmeta, ki prideta v poštev, sta Georgova težka puška in Leonerina lahka; a s tema bi ne opravili mnogo, le pokvarili bi ju.
Vsi trije se podajo še enkrat v predor, kjer se pa prepričajo, da je popolnoma izključeno, da bi en sam človek odvalil skalo, ki zapira odprtino. Bila so pač velikanska bitja, ki so napravila zapreko, bilo jih je več, združili so sile, najbrže pa so navalili spredaj še mnogo kamnov.
Zakaj so opičji ljudje zaprli vhod, o tem govoriti
pisisiT	........... ................
je sedaj povsem nepotrebno, sicer pa ni težko umeti. Glavno vprašanje je sedaj, na kak način oproste izhed, sicer so izgubljeni, v nekaj dneh umrjejo gladu.
Ali ni morda kje še drug predor, ki drži navzgor? Še enkrat preiščejo prav natanko vso jamo, a ne najdejo niti ene luknje; tudi luknje, skozi katero teče voda, ne morejo uporabiti, ker jo ista izpolni kakor cev.
»Poizkusil bom, da pridem od vnanje strani na goro, druge rešitve ni za nas,« reče Georg.
To stori kar takoj. Kolikor mogoče spredaj, pri vhodu v janrn, kjer pa je še čist zrak, se pripravi aa pot.
»Pazi se, misli na nas, Georg,« ga prosi Leonor.
»Bodi brez skrbi, ne bom pretiraval. Eno minuto zadržim sapo z lahkoto, tudi če hitro tečem, štel bom sekunde do trideset, če do tedaj ne ugledam primernega kraja, da bi lahko splezal navzgor, se vrnem.«
»Obljubi mi, da boš res tako storil.«
»Obljubim.«
Še enkrat globoko dahne in potem steče na levo; tudi puško vzame s sabo.
Leonor šteje in meni, da je dolgost njenih sekund prava; kako ji je, ko našteje že do sedemdeset in Georga še vedno ni nazaj!
Ze hoče obupati, kar se prikaže Georg ob vhodu v jamo, z nekoliko skoki je pri tovariših.
Najpreje diha sveži zrak. njegova prsa se močno dvigajo, petem pa pove, da na tej strani ni dana nikjer možnost, da bi splezal po stj-mem pobočju navzgor. Vsaj v tridesetih sekundah ni prišel do takega kraja in ga tudi ni videl od daleč.
?Zdaj moram preiskati še desno stran. Nekoliko naj si še oddahnem, ti, Leonor, pa moii, da najdem tu mesto, kjer bom lahko splezal na goro, sicer... ne vem, kaj se zgodi z nami.«
»Dalje časa si izostal, kot eno minuto, Georg.«
»Ko sem naštel do trideset, sem se obrnil.«
Naštela sem do sedemdesetše-st, preden si se prikazal spredaj.«
»Tedaj imaš pač zelo kratke sekunde,« se ji smehlja Georg.
Napolnjen s svežim zrakom se spusti zopet v tek.
.Sedaj ne našteje Leonor niti do šestdeset, ko je Georg že zopet pri njih.
»Zopet nič! Vendar pa sem se nečesa domislil. Na tej strani napravi gora majhen lok; nima pomena, da bi tekel okrog; pri hitrem teku ne morem vsega dobro pregledati. Tekel bom raje naravnost, da bom imel ta del gore pred očmi.«
>:>Saj smo se že peljali okrog gore. pa nismo opazni niti ene točke, kjer bi bilo mogoče splezati gor.«
»Pač, bile so. Morda ne zate, gotovo pa zame. Priznati mi moraš, da znam plezati vseeno bolje kot ti. .n potem je tudi povsem nekaj drugega, ko vem, da je to naša edina rešitev.«,
Zupet odleti Georg kakor puščica; zdaj šele so ai.vo opazovali, kake hitro teče ta človek. Zavil je .vsi ne;u uo v desno, vseeno pa ga še vedno vidijo.
ne,vc iko sekundah je pretekel devetdeset metrov; potem obstoji, se obrne, da pregleda to stran , gere.
Navdaja jih prav čuden občutek, ko ga pledajo, kako stoji. Zadrževati mora sapo, v enakem položaju je, kaitor potapljač, obdaja pa ga prozoren zrak, ki mu ni prav nič videti, kako je strupen.
Leonor se prestraši. Za Boga, kako dolgo izostane Georg! Minuta je/gotovo že minula! Izgubila je časov-
no mero.
(Dalje prih.)
SltlBEJAMSKA KREDITNA BANKA =
Centrala:
L)UBL)ANAf DMJVA]SKA CESTA.
Podružnice:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MtJ-
kovlč, Novi Sadi, Piuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. AGENCIJA; Logatec.
sfiii rac lil: M M is I.
Se priporoča za vse bančne posle.
HMH
I^OZOrl
Stoječi les na
TTVš w ©
Plesivcu
ki gravitira na Kamnik nudi v prodajo po ofertni licitaciji:
»Uprava Gornjegrajskih posestev ljubljanske škofije v Marijinemgradu", pošta Mozirje.
Množina bo precej velika, vendar ne bo presegla inase 10.000 kub. metrov.
Točna množina se bo določila šele oblastveno.
Ponudbe naj se pošilja v zaprti kuverti do najkasneje 30. januarja 1926, koje naj vsebujejo:
1. da je kupec za celo množino, ki bo določena;
2. ceno za kub. meter bodisi na vse, ali pa za j>o-edine debelostne razrede;
3. plačilni obroki — garancije — event. predplačila;
4. izjava, da so mu znane uzance, s kojimi gozdarsko osobje imenovane uprave izroča les ter da se bo točno držal navodil in predpisov gozdarskih organov glede načina sečnje.
s
«15!
kuhinjske oprave, postelje, umi- £ vataike, vsakovrstne omare, mi- jj ze, stole iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke, žimo, morsko travo itd.
dpbits r.ajcereiše pri tvrdki
PETES K0BU, Kaafii
I siotinunica ijubl.ar.s - Kuli_£j.
1
r
!	!•£?«■	U£W
!	•	.iicit	Mi.	Trm	5f.
Naročajte in širite »NARODNI DNEVNIK"!
n?sec«o s:: k d
iš*e mlad gospod Dalmatinec, za akoj. Eventualno tudi s hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden«.
Gospodična Joža1
Napak me razumet«! O kak«« uša-ljenju ni niti govora! Pismo v upravi »Narodnega dnevnika«, pod *n*i-ko »Sonja« Vam pojasni vsa!
Mlad želez«ižš<r uradnik
želi lastnega ognjišča. Išče srčkano I družico. Gospodične do 20 let naj se javijo pismeno nia upravo list« pod »Sreča«.
kupite prej nobenega šivalnega Stroja,
dokler ne ogledate in preizkusite ' JOSIP PETELINC-a strojev znamke
it:ncr, Adler, Phoniks
’ dsb vi pJe' Sne stroje WDUBIBDW,
na<iomestr<i? ti- it-, čuiiiičkt>, iyle za -se sisteme, pueu-m«niio. >.«U- za i.olesa, olje i. t. i.
V.-; 1 o! r-
i, c , ju ;
Na ntalo !
Delavnica na razpolago/ Na veliko !
UUBIED
.fJcfcd -ega Dnevnika’
makuitftirnn i»Kr:ir a Din 5'— ksr.
tibsoiveiumsa
trgovske šole išče mesta kot prak-tikantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«.
Iščem
svojo mater, Ano Lah, rojeno leta 1877 v Št. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila ' je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako k*o kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adol! Lah.
»možna vseh pisarniških del iluibe. Gre tudi na deželo ter nekaj nesecev brezplačno. Ponudbe pro»: na upravo lista pod: »Nataninac
Stekleno
utrešno opeko imajo stalno v «a-logi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Kupi se
dobro ohranjen otroSU voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«.
Izvršuje vsakovrstne trgovsSts Jcakoir tudi vse druge uradne tiskovine. ----- lastna knjigoveznica.
LJUBIJANA - SIMON GREGORČIČEVA Ut. 13. - TELEFON 553
S -i '■
Iidajatelj la «dg»f«nl undnik ALBKSANDBB ŽBLBENIKAK. - Za tiskar«« »lierirar« v Ljubljani Andrej Sever.