[geografija v šoli] 1-2·2012 125 Pouk o podnebju * Branka Svoljšak poučuje geografijo v Osnovni šoli Škofja Loka. branka.svoljsak@guest.arnes.si COBISS: 1.04 oBravnavanje UČne Teme PoDneB je aFrike Branka Svoljšak * Povzetek Učna enota Podnebje Afrike sodi med zahtevnejše vsebine v osmem raz- redu. Zelo celovito obravnava podnebne značilnosti Afrike, ki jih učenci morajo poznati, da razumejo vpliv temperatur in padavin na rastlinstvo in živalstvo ter na pogoje za naselitev in možnosti za življenje ljudi. Pri us- vajanju vsebin je pomembna motivacija, nazornost in čim večja aktivnost učencev. Zastavljenim ciljem sledim s sprotnim ponavljanjem in utrjevan- jem. Usvojeno znanje preverim ustno in pisno. Ključne besede: podnebje Afrike, motivacija, nazornost, aktivnost učencev THE CLIMATE IN AFRICA, THE EIGHTH GRADE TOPIC Abstract: The Climate in Africa is one of the more complex topics in grade eight. It deals thoroughly with the African climate characteristics that students have to learn about to understand to what extent the flora and fauna, the settlement and living conditions are influenced by temperatures and precipitations. Motivation is important when learning about the topic, to- gether with the visual aids used, and pupil participation. Regular revision helps to reach the appointed goal. Oral and written evaluation is used. Keywords: African climate, motivation, illustrative examples, pupil partici- pation Za usvajanje znanja o podnebju Afrike porabimo dve učni uri. Pri vsaki nadaljnji učni uri nekaj časa namenimo ponavljanju in utrjevanju usvoje- nega znanja. Ure potekajo ob uporabi učbenika, geografskih kart Afrike v Atlasu, stenske karte Afrike, elektronskih prosojnic, klimogramov in fo- tografij. Za doseganje zastavljenih ciljev je nujno upoštevanje didaktičnih načel pouka geografije, posebno načela opazovanja ter načela prostor- ske razmestitve pojavov in procesov in njihovih medsebojnih odnosov. Naravnogeografski dejavniki se povezujejo in kompleksno učinkujejo na življenje in delo ljudi. Neprestano navajanje učencev na uporabo geograf- skih kart je zelo pomembno tako pri usvajanju znanja kot pri utrjevanju in ponavljanju. Ena težjih nalog je namreč prostorsko opredeliti določene pojme in pojave ter njihovo medsebojno zvezo. Doseganje ciljev [geografija v šoli] 1-2·2012 126 Pouk o podnebju V Učnem načrtu geografije (2001) so za osmi razred predvideni vzgojno- izobraževalni cilji, na podlagi katerih učenci: – po geografski legi Afrike sklepajo o toplotnih pasovih, – spoznajo dejavnike, ki vplivajo na podnebje Afrike, – primerjajo količino in razporeditev padavin v Afriki. – imenujejo in opišejo posamezne podnebne in rastlinske pasove Afri- ke, jih primerjajo med seboj in opišejo možnosti za življenje ljudi v njih. Za dosego zastavljenih ciljev morajo učenci usvojiti pojme: kondenzacija, pasati, zenitno deževje, ekvatorialno podnebje, savansko podnebje, puš- čavsko podnebje. Učni cilji so zahtevni, saj od učencev zahtevajo sposobnost kompleksne- ga geografskega razmišljanja. Potrebni so dobro opazovanje, analiza in sinteza ter prostorska predstava, česar od vseh učencev ni mogoče priča- kovati. Pri načrtovanju dela upoštevam znanje, ki so ga učenci pridobili v še- stem in sedmem razredu. V šestem razredu so učenci usvojili znanje o toplotnih pasovih in njihovih značilnostih. Pri učnih urah, ki obravnavajo podnebje, vedno ponovimo tudi značilnosti ustreznih toplotnih pasov. Učenci jih pokažejo na karti. Iz predznanja izhajamo tudi pri ugotavljanju dejavnikov, ki vplivajo na podnebje v pokrajinah, ki smo jih že obravnava- li, npr. v Alpah in v določenih pokrajinah Azije. Učenci iz sedmega razreda poznajo Sredozemlje, v katerem leži tudi del Severne Afrike. Pri iskanju dejavnikov, od katerih je odvisno podnebje, učencem pomaga medpred- metno povezovanje, posebno z naravoslovjem, saj v sedmem razredu obravnavajo gibanje zraka. Učenci, vključeni v planinski krožek, se izkaže- jo z izkušnjami o upadanju temperature z nadmorsko višino in višinskimi rastlinskimi pasovi. Praviloma je večkrat ponovljeno znanje bolj utrjeno in trajno, zato mi ni žal časa za ponovitev vsebinsko povezanih snovi. Vedno uporabljamo tudi klimograme. Učenci jih narišejo po pripravljenih podat- kih, jih analizirajo in primerjajo med seboj. Ko načrtujem urno pripravo, izberem slikovno gradivo, s katerim je ra- zumevanje snovi nazornejše. Za večjo učinkovitost in zanimivost pouka je pomemben element učne ure tudi motivacija, ne le na začetku ure, ampak tudi med posameznimi učnimi koraki. Zelo dobrodošla pomoč pri ustvarjanju motivacije so elektronske prosojnice in številne možnosti, ki jih ponujajo elektronske table. Z njimi dosežemo, da je pouk sodoben in nazoren. Uporabim fotografije posameznih pokrajin. Za prikaz in razume- vanje procesa kondenzacije uporabim vnaprej pripravljeno pokrito poso- do vrele vode. Učenci opazujejo dogajanje in ga primerjajo z dogajanjem v razgretem ozračju krajev ob ekvatorju. Za analizo temperatur in količine ter razporeditve padavin uporabim klimograme različnih krajev v Afriki. Pri izdelavi klimogramov je učencem motivacija računalniški program Klimo, ki ga uporabimo za ponovitev podnebja. Z računalniškim programom izde- lan klimogram natisnejo, nalepijo v zvezek in ustrezno barvno opremijo. Posredujem jim podatke, na podlagi katerih narišejo klimograme tudi za domačo nalogo, vendar jih doma ne rišejo z računalniškim programom. Upoštevanje predznanja motivacija in nazornost pri usvajanju snovi o podnebju [geografija v šoli] 1-2·2012 127 Pouk o podnebju Klimograme vedno tudi analiziramo in jih primerjamo med seboj. Učenci ugotavljajo tip podnebja in imenujejo ustrezen rastlinski pas. Karto raz- poreditve padavin in temperatur si ogledajo tudi v Atlasu. Učenci stran zabeležijo v zvezke za lažje domače delo. Tudi sicer pri obravnavi vsake snovi na rob zvezka beležijo stran z ustreznimi kartami v Atlasu. Za večjo nazornost gibanja zračnih mas v Afriki še gradivo za učitelje, ki je priprav- ljeno na spletnih straneh. Za spoznavanje vpliva nadmorske višine na podnebje Afrike v tropskem pasu uporabim fotografiji Kilimandžara in Triglava. Učenci poznajo podnebje, značilno za severno Afriko, iz sedmega razreda. Na karti pokažem in pojasnim, da je tako podnebje tudi na jugu Afrike, v okolici Cape Towna. Za domačo nalogo dobijo podatke in navodilo za izdelavo klimogramov. Te tudi analizirajo in ugotavljajo podnebni tip. V šoli izdelke pregledamo, kar motivira, a zahteva nekaj časa. Učenci, ki pri pouku sodelujejo, doma delajo redno in sproti, večjih te- žav z razumevanjem snovi o podnebju nimajo. Učenci, ki imajo težave z razumevanjem, potrebujejo več časa, ponavljanja in utrjevanja, da snov usvojijo. Učenci pri ustnem spraševanju v zvezek zapišejo zastavljena vprašanja, ki so jim nato doma v pomoč pri učenju. Pri odgovorih se pogo- sto pokaže, da so določeni odgovori učencev z učnimi težavami naučeni na pamet, saj se ob vprašanju, ki je zastavljeno drugače, kot ga poznajo, pogosto zmedejo. Težava pri analizi klimogramov je pomanjkanje natanč- nosti, ki jo odpravimo postopno. Pri reševanju pisnih nalog učenci veliko- krat površno preberejo navodila. V preteklih letih se je pri kontinuirani obravnavi snovi kot težava pokazala razporeditev ur geografije v urniku. Ena ura na teden je bila stalna, druga pa le na vsaka dva tedna (izmenjava z biologijo). Nemalokrat se je zgodi- lo, da je ura odpadla zaradi načrtovanih dni dejavnosti, zato se je obrav- navana snov zelo oddaljila, kar je negativno vplivalo na delo. V tekočem šolskem letu, ko je bila geografija v prvem ocenjevalnem obdobju dve uri na teden, se s tem problemom nisem srečevala. Domače delo Primer naloge: Nariši klimograma po podatkih za kraja Walvisbaai in Kinšasa. Zapiši, v čem se podnebje v obeh krajih najbolj razlikuje. Katera podnebna tipa prepoznaš iz klimogramov? Pokaži območje s takim podnebjem na karti. Imenuj rastlinska pasova, značilna za podnebna tipa, ki si ju prepoznal. Walvisbaai, namibija j F m a m j j a S o n D TEMP./°c 49 49 48 47 45 45 40 40 42 43 45 48 PADAVINE/MM 0 5 10 5 5 0 0 0 0 0 0 0 Vir: www.dijaski.net; geo_sno_afrika_11_klimogrami_predstavitev [geografija v šoli] 1-2·2012 128 Pouk o podnebju kinšasa, k ongo j F m a m j j a S o n D TEMP./°c 25 26 27 26 25 23 21 22 23 25 25 25 PADAVINE/MM 175 140 180 230 130 15 20 10 40 120 250 140 Vir: www.dijaski.net;geo_sno_Afrika_11_klimogrami_predstavitev vprašanja za ustno utrjevanje in ponavljanje Ustno utrjevanje in ponavljanje poteka z uporabo zemljevida, izbranega slikovnega in elektronskega gradiva. Največja težava je oblikovanje odgovorov, ki zahtevajo opisovanje. Opažam, da imajo učenci skromen besedni zaklad. Učenci z učnimi težavami usvojijo minimalne standar- de znanja in odgovarjajo predvsem na vprašanja, ki zahtevajo le repro- dukcijo naučenega. Sposobnejši učenci klimograme analizirajo samo- stojno in jih med seboj primerjajo. Učenci z učnimi težavami zmorejo klimogram analizirati le ob vodenih vprašanjih. Kot zahtevnejša so se pokazala tudi vprašanja, ki zahtevajo odgovore ob uporabi zemljevida, logičnega sklepanja in povezovanja. Tak primer je povezovanje podneb- nih in rastlinskih pasov s pogoji za naselitev in gospodarstvo. Težje jim je tudi povezati razporeditev padavin v Afriki z rastlinskimi pasovi. Zelo uspešno pa odgovarjajo na vprašanja ob uporabi elektronskega gradi- va. 1. Pokaži na karti toplotne pasove, v katerih leži Afrika. 2. Kateri dejavniki vplivajo na podnebje Afrike? 3. Imenuj vetrove, značilne za Afriko, in pojasni, kako pihajo in kakšni so. 4. Utemelji, zakaj Afriko upravičeno imenujemo tropska celina. 5. Naštej podnebne tipe Afrike. 6. Ob karti Afrike pojasni razporeditev padavin. 7. Ob sliki opiši vremensko dogajanje v krajih ob ekvatorju. 8. Pojasni, zakaj je v pokrajinah ob povratnikih v Afriki najbolj suho. 9. Ob karti pojasni kroženje zraka med ekvatorjem in povratnikoma. 10. Kako nastanejo zenitne padavine? 11. Analiziraj klimograme krajev: Alžir, Kisangani, In Salah, Jos. Poime- nuj tipe podnebja, ki jih klimogrami predstavljajo. 12. Kako nadmorska višina vpliva na podnebje v Visoki ekvatorialni Afriki? 13. Kakšno pokrajino vidiš na fotografiji? Opiši značilnosti puščavske- ga podnebja. Pokaži puščavske pokrajine na karti. 14. Kakšno pokrajino prepoznaš na fotografiji? Opiši značilnosti tem- peratur in padavin ekvatorialnega podnebja. Pokaži na karti, kje v Afriki je razširjeno. 15. Opiši značilnosti sredozemskega podnebja. Za katere pokrajine v Afriki je značilno? 16. Od česa so odvisne padavine med ekvatorjem in povratnikoma? Kako jih imenujemo? 17. Pokaži na karti pokrajine, ki so najgosteje naseljene. Kako na nji- hovo naseljenost vpliva podnebje? [geografija v šoli] 1-2·2012 129 Pouk o podnebju naloge pisnega ocenjevanja znanja o afriki Pri reševanju nalog bodi natančen, piši pravopisno pravilno in čitljivo. 1. Utemelji trditev, da je afrika tropska celina. 1T Svojo razlago potrdi še na karti Afrike, tako da pobarvaš del celine, ki ga imenujemo tropska Afrika. Pravilno in natančno pobarvan tropski del Afrike 1T Vir: www.dijaski.net, geo_sno_afrika_07_nema_karta 2. Naštej podnebne tipe, razširjene v Afriki. 2T , , , , . Ekvatorialno, savansko, puščavsko, polpuščavsko, sredozemsko podnebje, če našteje le tri ali štiri pravilne podnebne tipe 1T natančno si oglej spodnje klimograme in odgovori. V čem se podnebni tipi, prikazani s spodnjimi klimogrami, najbolj razlikujejo? 1T V čem so si podnebni tipi, prikazani s spodnjimi klimogrami, najbolj podobni? 1T Klimogram št. 1 Klimogram št. 2 Klimogram št. 3 Vir: www.modrijan.si/solski-program/gradiva-za-ucitelje/osnovna: Padavine-in-temperature- -v-Afriki.jpg – V nemi zemljevid Afrike vriši ekvator in ga označi. 1T – Vpiši morji in oceana, ki oblivajo Afriko. 1T Karta št. 1: Afrika [geografija v šoli] 1-2·2012 130 Pouk o podnebju Najmanj padavin letno pade v kraju , to je mm. 1T Temperaturna razlika med najtoplejšim in najhladnejšim mesecem je °C. 1T Temperature so najbolj enakomerno razporejene preko leta v kraju . 1T Eno deževno dobo ima kraj . Ena deževna doba je posledica . 2T Največ padavin letno pade v kraju , in sicer mm. 1T Za življenje ljudi je najugodnejše podnebje v kraju . 1T Imenuj in na črte zapiši podnebne tipe, ki jih prepoznaš v klimo- gramih št. 1, št. 2 in št. 3 ter vsakemu pripiši ustrezen rastlinski pas. TiP PoDneB ja raSTlinSki P aS Klimogram št. 1 1T Klimogram št. 2 1T Klimogram št. 3 1T Številke, s katerimi so označeni klimogrami, zapiši v prazne kvadratke na zemljevidu Afrike (karta št.1). Številka pomeni, da je na označenem ozemlju določen tip podnebja. Vrednotenje: v zemljevid pravilno vpisana posamezna številka kli- mograma pomeni 1T. 3. Nariši klimogram po podatkih, ki so zapisani v spodnji preglednici za mesto Alžir. Mesto je označeno s piko na zemljevidu Afrike (kar- ta št.1). Pri risanju klimograma bodi natančen, uporabi ustrezne barve. 3T Vrednotenje: pravilno narisani podatki temperatur 1T pravilno narisani podatki padavin 1T ustrezno uporabljeni modra in rdeča barva 1T alŽir, alžirija j F m a m j j a S o n D TEMP./°c 11 12 14 17 20 23 25 26 23 20 16 12 PADAVINE/MM 110 80 70 60 40 15 10 15 35 80 105 120 Vir: www.dijaski.net: geo_sno_Afrika_11_klimogrami_predstavitev Odgovori s pomočjo analize izdelanega klimograma. a) Najvišja povprečna temperatura je meseca , to je °C. 1T b) Glede na količino padavin so poletja v Alžiru 1T [geografija v šoli] 1-2·2012 131 Pouk o podnebju c) Temperaturna razlika med najtoplejšim in najhladnejšim mese- cem je °C. 1T d) Najnižja temperatura je meseca , to je °C, kar pomeni, da je zima . 1T e) Kateri podnebni tip prikazuje klimogram Alžira? 1T f) Kateri rastlinski pas je razširjen v pokrajinah s takim podne- bjem, kot ga prikazuje klimogram? 1T g) Katere kulturne rastline v krajih s takim podnebjem dobro uspe- vajo? Zapiši štiri najbolj značilne. 2T Naloge, s katerimi ugotavljam usvojeno znanje iz učne enote o podnebju Afrike, so del preglednega pisnega preizkusa znanja Afrike. Izbrane nalo- ge sem vključila v pisni preizkus znanja letošnje šolsko leto (vsako leto jih nekoliko spremenim). Učenci so zelo uspešno reševali nalogo o legi Afrike v toplotnih pasovih. Le nekaj posameznikov je odgovorilo, da je Afrika tropska celina, ker jo prečka ekvator, kar nisem upoštevala kot zadovo- ljivo utemeljitev. Pri analizi in risanju klimogramov ni bilo večjih napak. Učenci so bili dovolj natančni. Opažam, da se natančnost iz leta v leto iz- boljšuje. Klimogram Alžira, ki ga narišejo na pripravljen milimetrski papir, so pravilno narisali. Tudi barvno so ga ustrezno opremili. Le trije učenci s prilagoditvami so imeli težave. Eden se je dela lotil popolnoma napačno, drugi je pri risanju zamenjal temperature s padavinami. Petina učencev ni zapisala pravilnega vzroka za eno deževno dobo v kraju Jos. Skoraj vsi so pravilno ugotovili, da so življenjske razmere za naselitev v Josu najboljši med izbranimi kraji. Določanje tipa podnebja v povezavi z lego kraja na karti je sicer težja naloga, a so jo zadovoljivo rešili. Po opravljeni analizi pisnega preizkusa znanja učenci doma napišejo popravo. Rezultati anali- ze so pokazali, da je generacija osmošolcev naloge reševala zadovoljivo. 1. Kolenc-Kolnik, K. ,Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010, Geografija Afrike in Novega sveta, Učbenik za 8. razred osnovne šole, Ljubljana, Založba Modrijan, Str. 8–13. 2. Atlas sveta za osnovne in srednje šole, 2010, Ljubljana, Mladinska knjiga, stran 120. 3. Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja 2001, Geografija, Lju- bljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 4. Brinovec, S., 2004, Kako poučevati geografijo, didaktika pouka, ZRSŠ. 5. http:/www.modrijan.si/slv/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Osnovna. 6. wiki.sio.si/klimogram/ . 7. http:/www.dijaski.net. 8. Sodobni pristopi k pouku družboslovnih predmetov v osnovni šoli. Usposa- bljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2006, Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. Sklep literatura in viri