SUTO XIX., STE?. 138 Neutemeljene vesti v tnjlnl Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je odgovarja! na vprašanja o pobegih in aretacijah konraiformovskih elementov, o odnošajih z Egiptom in Grčijo, o izjavi Macmillana v zvezi z nedavnim položajem itd. BEOGRAD, 13. jun. (Po telefonu). Na vprašanje o točnosti vesti tujega tiska o pobegih in aretacijah kbminformovskih elementov je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve tov. Jakša Fetrie na današnji redni tiskovni konferenci za do- ms-'e in tule novinarje izjavil: >'31. maja ietos je skunina 10 oseb, ki so bile svoj čas obsoje ne zaradi sovražne dejavnosti na liniji lnformbiroja, pobegnila v Albanijo. Gre za ljudi, ki so bili izpuščeni iz zapora pred potekom kazni in katerim je bila zagotovljena ustrezna zaposlitev, ter normalni življenjski pogoji. Skupina je pobegnila čez mejo z namenom, da bi iz tujine sovražno delova-la proti FLRJ. Skupine ni vzpodbudila k pobegu samo kampanja, ki jo sedaj vodijo proti naši državi, temveč tucli drugi razlogi Organi za notranje zadeve so razen tega odvzeli prostost določenemu številu oseb, ki so sedaj v kazenski preiskavi zaradi sodelovanja v pripravah za beg orne-njene rknpine, ali pa zaradi povezanosti s to skupino in ki so bili svojčas prav tako obsojeni zaradi svoje sovražne, dejavnosti. Popolnoma neutemeljene pa so vesti o večjih aretacijah v Jugoslaviji. Znano je, da so ljudje, ki so bili svoj čas obsojeni zaradi dejavnosti na liniji lnformbiroja, po svoji oprostitvi, ko so uvideli svojo zmoto, našli pravo mesto v družbi in se jih je ogromna večina s podporo in ob možnostih, ki so jim bile dane, aktivizirala v javnem in družbenem življenju.« Potem, ko je negativno odgovoril na vprašanje, ali je Jugoslavija že dobila odgovor na svojo noto Sovjetski zvezi in DR Nemčiji v zvezi z odpovedjo kreditnih sporazumov, je tov. Petrič odgovarjal na razna vprašanja o odnosih Jugoslavije z drugimi državami in o jugoslovanskih stališčih do raznih mednarodnih vprašanj. Tov. Petrič je dejal, da pričakujemo v začetku julija obisk predsednika ZAR Gamala , Abdela Naserja. Sedaj proučujemo določene po- Čestitlia U Nuju Beograd, 13. jun. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku vlade burmanske unije U Nuju naslednji telegram: “V imenu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in v svojem imenu Vam prisrčno čestitam ob Vašem rojstnem dnevu in Vam želim vse najboljše za Vaše osebno zdravje, za blaginjo prijateljskih narodov burmanske unije in za nadaljnjo okrepitev vsestranskega sodelovanja med našima državama v interesu miru in napredka v svetu«. Ameriški kredit Avstriji Dunaj, 13. jun. (Tanjug) Avstrijska vlada je od ZDA dobila kredit 9 milijonov šilingov za nakup atomskega reaktorja s petimi megavati za znanstvene raziskave. Po pogodb; med obema vladama £z leta 1956 bodo ZDA dale Avstriji na razpolago jedrsko gradivo in rezultate svo-_ jih tehničnih raziskav, obenem pa bodo pomagale tudi šolati strokovnjake. Na Dunaj bo te dni prispela skupina avstrijskih znanstvenikov in tehnikov, ki so se šolal; na ameriškem inštitutu za jedrsko znanost in izgradnjo atomskih strojev. Center za atomske raziskave pri Dunaju bo gradila neka ameriška firma. Za ta dela je vlada zagotovila 100 milijonov šilingov. drobnosti tega obiska. Kar pa zadeva sedanje jugoslovansko-egiptovske gospodarske razgovore, je tov. Petrič izjavil: »Razgovori, ki jih vodijo v duhu obojestranskega razumevanja v okviru jugoslovansko-egiptov-skega komiteja, potekajo ugodno in se bližajo uspešnemu zaključku. Razen proučevanja blagovne izmenjave, ki je v zadnjem času dose-Ia znatno raven, se razgovori nanašajo tudi na razširitev gospodarskega sodelovanja na drugih področjih. Ugodno se razvijajo razgovori o sklenitvi sporazuma o znan-stveno-tehničnem sodelovanju in o sodelovanju v pomorskem prometu. Uspešen zaključek teh razgovorov bo prispeval k nadaljnjemu razvoju in krepitvi prijateljstva, ter obojestranskega koristnega sodelovanja med Jugoslavijo in Egiptom.« Tov. Petrič je nato komentiral tisti del govorov grškega k ral.' j. Pavla in predsednika grške vlade Karamanlisa v grškem parlamentu, ki se nanašajo na jugo-slovansko-grške. odnose: »Jugoslovanska vlada in javnost sta z zadovoljstvom sprejeli in visoko cenita dele govorov kralja Pavla in predsednika grške vlade Karamanlisa v grški skupščini o jugoslovansko-grških odnosih. Ti odnosi se razvijajo zelo ugodno v duhu prijateljskega in dobrososedskega sodelovanja in so lahko vzor uspešnega sodelovanja dveh držav z različno družbeno ureditvijo. Jugoslavija bo s svoje strani tudi v bodoče storila vse, da bi se ti prijateljski odnosi razvijali in krepili v obojestransko korist in v interesu miru na tem področju ter v interesu miroljubnega mednarodnega sodelovanja.« V zvezi z izjavo predstavnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, da si bo Italija tudi vnaprej iskreno prizadevala za razvoj gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, je tov. Petrič odgovoril: »Naši go- Dipicniatska kronika Berlin — Jugoslovanski poslanik v nemški demokratični republiki Mitja Vošnjak je obiskal danes predsednika vzhodnonemške vlade Otta Grote-wohla. Pri razgovoru je bil navzoč tudi vzhodnonemški zunanji minister dr. Lotar Bolz. V razgovoru so proučevali vprašanja, ki zanimajo Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. spodarski odnosi z Italijo se dobro razvijajo. Obstojajo realne možnosti, da se gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijp Se bolj okrepi. Pripravljenost italijanske vlade, da l: okrepila to sodelovanje, uživa popolno podporo Jugoslavije, ki si s svoje strani prav tako prizadeva, da bi dosegla isti cilj.« Na vprašanje, kako ocenjuje izjavo predsednika britanske vlade Macmillana, da se z dobro voljo in potrpežljivimi razgovori lahko doseže popuščanje mednarodne napetosti, je tov. Petihč odgovoril: »Res je, da se s potrpežljivimi razgovori in dobro voljo lahko doseže popuščanje napetosti v svetu. Določeni negativni pojavi v mednarodnem položaju pa v zadnjem času dokazujejo, da so potrebna večja prizadevanja v smeri sporazumevanja in čim hitrejše priprave konference na najvišji ravni. Razen tega mislimo, da doslej ni bil dovolj upoštevan prispevek, ki ga v teh prizadevanjih lah1-- dajo izvenblokovske države.« Tov. Petrič je nato komentiral zadnje pismo predsednika ZDA Eisenho\verja predsedniku sovjetske vlade Hruščevu v zvezi s konferenco strokovnjakov o možnosti nadzorstva nad prekinitvijo poskusnih eksplozij z atomskim orožjem: »Zbliževanje stališč o razgovorih strokovnjakov glede načina nadzora prepovedi poskusov z atomskim orožjem pomeni pozitiven korak v prizadevanjih za prekinitev atomskih eksplozij. Nimam kaj dodati svoji nedavni izjavi, da bi bilo koristno, če bi do te konference čimprej prišlo in če bi na njej sodelovali tudi strokovnjaki držav, ki ne proizvajajo atomskega orožja.« Na koncu današnje tiskovne konference je tov. Petrič odgovoril na vprašanje o tuniški pritožbi proti Franciji v Varnostnem svetu OZN. Dejal je: »Upamo, da bo v francosko-tuniškem sporu najdena miroljubna in sporazumna rešitev, ki bo pripomogla k popolni tuniški neodvisnosti in suverenosti.« Milan Pogačnik. . Med zasedanjem I. kongresa arhitektov Jugoslavije Kako poceniti gradnjo stanov S kongresa arhitektov Jugoslavije Beograd, 13. junija. Prvi kongres arhitektov Jugoslavije je danes nadaljeval svoje delo v komisijah: za stanovanjsko gradnjo, za gradnjo šol in za gradnjo zdravstvenih ustanov. Na podlagi mnenj komisij o raznih gradbenih problemih bo kongres na jutrišnjem plenarnem zasedanju sprejel ustrezne sklepe. V komisiji za stanovanjsko gradnjo, v kateri je sodelovalo nad 500 arhitektov in gradbenih inženirjev, so razpravljali o predragi in neracionalni gradnji stanovanj ter o vzrokih, ki so privedli do nagle podražitve stanovanjske gradnje v zadnjih letih. Arhitekt Miloš Mačurac je govoril o racionalnosti stanovanjske gradnje in je poudaril, da bi lahko dosegli ceneno in eko- Ofenziva ceolažistov OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 13. jun. (po telefonu). Državno posojilo, ustavna reforma, ugibanje o vsebini sestanka de Gaulle - Soustelie, ofenziva neofašistov v prestolnici, počasno prebujanje republikanskih elementov, to so dogodki, ki danes pritegujejo pozornost vseh, ki zasledujejo razvoj položaja. De Gaulle bo nocoj objavil osnovna načela posojila, ki ga bodo pričeli Francozi podpisovati v torek, 17. t. m. To posojilo naj bi popravilo težko stanje državnih financ in omogočilo nove investicije predvsem industriji. Višina naj bi dosegla 200 milijard. Lahko bodo vplačevali v’frankih ali pa tudi v devizah in zlatu. Tistim Francozom, ki so zaradi varnosti imeli svoje bančne račune v tujih bankah v inozemstvu in s tem odtegnili precejšnje vsote deviz domačemu gospodarstvu in tržišču, naj bi bilo s tem omogočeno, da jih nekaznovano vrnejo spet v domovino. Posojilo bi vrnili v 60 letih v zlatu s 3.5 odstotnimi obrestmi. V tem primeru bi torej ne bilo potrebno, da država razpiše novo notranje posojilo samo v devizah in zlatu, ki je bilo prvotno določeno za oktober. To narodno posojilo bi nedvomno v določeni meri pokazalo razpoloženje prebivalstva. Soustelie je prispel sinoči v Pariz, prvič po svojem spektakularnem begu iz hišnega zapora. Vrnitev v posebnem letalu predsedstva vlade je vsekakor mnogo imenitnejša od odhoda, ko je bil skrit v preprogi. V Alžiru trdijo, da se bo vmil že v nedeljo. Nedvomno bo glavno temo predstavljala bodoča usoda alžirskega komiteja in zboljšanje discipline njegovih članov. Mnogi opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo de Gaulle ob tej priložnosti točneje določil vlogo vojske v teh organizacijah, kajti kljub sinočnjemu demantiju Nemvirtha, da bo Sa-lan zahteval od svojih podrejenih častnikov, da izstopijo iz komitejev, mnogi komentatorji vztrajajo pri tem, da bo do tega vendarle prišlo. Vendar Massu ostaja še vedno velika neznanka. Njegovo ime služi kot perjanica posameznih neofašističnih gibanj, ki se rojevajo po vsej Franciji. Na včerajšnji tiskovni konferenci se je general Ghassin, komandant in pobudnik novorojenega »ljudskega gibanja trinajstega maja«, hvalil z Massujevim vrhovnim varu-štvom in pridigal o ustanavljanju komitejev po podjetjih, v mestih in vaseh, ki naj bi se borili za »novo republiko dela«. Sicer priznava, da jih je danes le kakih deset mož, toda »tudi Hitlerja je spremljalo na začetku samo sedem zvestih«. Se mnogo bolj konkretni pa so bili pužadisti in množica,'' ki se je udeležila v Angersu javnega zborovanja po končanem izrednem kongresu, ki bo pužadiste pridružil gibanju za narodno rešitev, povezanim z Alžirom. Na tem mitingu ni manjkalo klicev, ki so zahtevali demisijo de Gaul-la, in predvidevali, da bi edino rešitev predstavljal Massu, ter zahtevali njegov prihod v Pariz. Več kot dvajset članov alžirskega komiteja, ki so v Franciji, torej vestno opravljajo svojo propagandno kampanjo. ki očitno ni namenjena v prid de Gaullu in tudi problem Korzike še ni rešen. Delegacija tamkajšnjega komi- Tolmbi. staro mesto ob Soči. Ze pred stoletji je zraslo med zelenimi hribi in postalo središče teja je odpotovala v Alžir, da tega konca Slovenije. Vsak dan postaja večje - in lepše. Njegova posebna privlačnost pa so vzpostavila tesnejši stik Tolminska korita in Skakalce, pravo čudo na rave. Med strmimi skalami dereta gorska potoka • c|n vskladila stališča najbrž) Tolminka in Zadlaščica, kj bosta z novim doho dom postala prijetna turistična točka. (Foto: s svojimi pobudniki. To poto- Selbaoa) vanje predstavlja uvod odhodu v Pariz, ki je predviden za kasneje. Republikanske opozicije še vedno ni čutiti, ali pa je zelo bleda. Vodstvo CGT poziva svoje članstvo, naj 18. junij spremeni v dan obrambe državljanskih svoboščin in jih prav tako vzpodbuja, naj zbirajo sile za veliko bitko, ki jo bo predstavljal ustavni referendum. Podobni poziv je poslala tudi komunistična stranka, ki zahteva okrepitev enotnosti v okviru komitejev za obrambo republike. Mitterand je objavil ustanovitev koordinacijskega komiteja strank, oziroma delov strank, ki so odrekle podporo de Gaullu. V ta komite naj bi bili vključeni socialisti, radikali in zastopniki njegove stranke. Mitterand izraža optimizem, da bo republika vendarle rešena. Po nekaterih vesteh naj bi bilo prišlo do izmenjave pisem med de Gaullom in Mendes-Fran-cora in ne izključujejo niti možnosti sestanka. Končni vtis je vendarle ta, da je dejavnost teh struj mnogo šibkejša od tistih, ki usmerjajo Francijo v avanture. Toda prihodnji teden bo verjetno posvetil Pariz precej svoje pozornosti Severni Afriki. V ponedeljek prihaja namreč na obisk Burgibi predsednik maroške vlade Balafrej in pričakujejo tudi več članov izvršnega koordinacijskega komiteja FLN, ko bo končal svoje zasedanje v Kairu. Burgiba je včeraj izjavil, da so vselej pripravljeni sodelovati s Francijo, če bo francoska vlada spoštovala njihovo narodno čast; toda kljub temu zmernejšemu tonu ne Maroko ne Tunis nista spremenila svojega odnosa do Alžira. Ta prih. sestanek Istikala, Neodesturja in FLN, prvi po de Gaullovem prihodu na oblast, bi zato utegnil določiti jasnejše bodoče stališče. Francoski veleposlanik Parodi je že prispel v Rabat, verjetno, da bi vplival na Balafrej a, preden krene na pot, in ni izid j učeno, da bi se celo Gorše vmil v Tunis po štirimesečni odsotnosti, nedvomno s podobno nalogo. Nekateri komentatorji v Parizu trdijo, da si Maroko, še bolj pa Tunis (zaradi gospodarskih težav) najbolj želita mir in bi zato utegnila v tem smislu vplivati na predstavnike FLN. Vendar je težko verjeti’ da bi ta vpliv presegal meje načel, ki sta ju obe državi doslej zastopali v zvezi z rešitvijo alžirskega vprašanja. Vida Hreščakova nomično gradnjo, da pa to ne bo smelo iti na račun normativa kulturne gradnje. Poudaril je, da se z manjšo stanovanjske površino ne more doseči tudi sorazmernega prihranka v materialu. Razmerje med prihrankom in zmanjšano površino je 1:2, kar pomeni, da pri dveh kvadratnih metrih prihranjene površine prihranimo le- en kvadratni meter glede na ceno. Predvsem je opozoril na predrago stanovanjsko gradnjo v primerjavi s predvojnim stanjem ter na nesorazmerno podražitev glede na druge cene. Medtem ko se je stanovanjska gradnja podražila petdesetkrat, so se drugi proizvodi podraži1-' do petindvajsetkrat. Mačurac je poudaril potrebo po resnih ukrepih za čim širšo kontrolo in sistematično akcijo za povečanje kvalificirane delovne sile v gradbeništvu, da bi pocenil: in pospešili gradnjo stanovanj. Na drugi strani pa bi bila po njegovem mnenju potrebna revizija sedanjih norm v gradbeništvu, ker so eden izmed elementov, ki podražujejo gradnjo Ekonomist in sociolog Slobodan Vidakovič je govoril o potrebi ekonomične gradnje in racionalnega projektiranja, ki bi ustrezalo ekonomskim možnr stim naše skupnosti, hkrati pa tudi zagotovilo kulturno stanovanje. Dejal je, da je bilo v zadnjih šestih letih, od leta 1952 do 1958, vloženih v stanovanjsko gradnjo nad 300 milijard dinarjev. Tako vložena sredstva so se povečala za 366%. Analiza strukture vloženih sredstev za gradnjo stanovanj po sektorjih lastništva kaže močan porast družbenega vlaganja v gradnjo stanovanj, ki se je v letu 1957 povečalo glede na leto 1852 na 526 odstotkov. Družbena sredstva v skupnih sredstvih za gradnjo stanovanj so stalno naraščala, in sicer od 50% v letu 1952 na 72% v letu 1957. toda družbeno vlaganje in njegovo naraščanje ni imelo za posledico ustreznega povečanja števila stanovanj. Tako je bilo n. pr. leta 1955, ki je bilo glede racionalnosti stanovanjske gradnje najslabše, vloženih v gradnjo stanovanj 81 odstotkov več sredstev kakor leta 1953, zgrajenih pa je bilo 22% manj stanovanj oziroma 24.6% manj stanovanjske površine. Govornik je omenil tudi potrebo po pravnem sorazmerju med vloženimi sredstvi in zgrajenimi stanovanji ter je s tem v zvezi opozoril na potrebo po ekonomičnejšem projektiranju v naši državi. Poudaril je, da je zaradi nekontroliranih zahtev posameznih -investitorjev in neekonomičnega projektiranja arhitektov prišlo do razsipanja družbenih sredstev. Nesorazmerje med uporabno in skupno površino v kaki zgradbi, — je poudaril tov. Vi- (Nadaljevanje na 2. strani) ODNOSI VZHGD-ZAH9B Novi predfegl za sestanek Moskva, 13. jun. (Reuter) Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes dopoldne sprejel veleposlanika ZDA in Velike Britanije. Zahodna vele poslanika sta obiskala Gromika v razmahu 30 minut. Kasneje je Gromika obiskal tudi franco ski veleposlanik Dejean. Predsednik ZD Eisenhower je pozno sinoči sprejel novo pismo od sovjetskega premiera Hruščeva. Predstavnik State Departmenta je izjavil, da govori pismo o konferenci na najvišji ravni. Pismo je dolgo 18 strani in ima dodatek, dolg 20 strani. Dokumente _ sedaj prevajajo. Sovjetski veleposlanik v Londonu Malik pa je obiskal Richarda Butlerja, ki nadome- Protestni odhod opozicije Bonn, 13. jun. (Reuter) Poslanci socialnodemokratske opozicije v zahodnonemškem Bundestagu so danes zapustili dvorano parlamenta med razpravo o atomski oborožitvi Bundeswehra, in sicer zato, ker notranji minister Schrod-er ni hotel prekiniti svojega govorna o komunističnem pronicanju v Zahodno Nemčijo; V nastopanju proti opozicijskemu predlogu, da bi izvedli plebiscit o oborožitvi zahodnonem-" ške armade z atomskim orožjem, je Schroder trdil, da ustanavljajo komunisti podtalne organizacije, bi naj bi preprečile to oborožitev. Zakonski predlog opozicije o plebiscitu je sedaj Se drugič v Bundestagu. stuje predsednika vlade Macmillana ter mu izročil pismo sovjetske vlade. Po sporočiu iz uradnih krogov govori pismo, za katerega pravijo, da je zelo dolgo, o sestanku najvišjih predstavnikov in o dnevnem redu sestanka. Razgovor med sovjetskim veleposlanikom in Butlerjem je trajal 25 minut, na koncu razgovora pa je sovjetski veleposlanik izročil Butlerju dve kopiji pisma, in sicer v ruščini in angleščini. Niso se še odločili, ali bodo vsebino pisma objavili. Politični opazovalci v Londonu so mnenja, da je prav mogoče, da SZ med drugim predlaga vključitev nekaterih gospodarskih vprašanj v dnevni red sestanka na najvišji ravni. VREME Stanje 13. junija: Nad Alpami in Balkanom se še zadržujejo slabotne frontalne motnje. Nekcnlfilko hlacMiejši zrak zajema srednjo Evropo in severno Sredozemlje. Napoved za soboto: Pretežno oblačno vreme, vmes zlasti v zahodni Slovenija manjše razjasnitve. Temperature ponoči med 8 in 12, v Primorju 15, naj visele dnevne med 18 in 22 stopinj Celzija. REDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU SLOVENSKI LSJla Ja in tls&a Časopisno pvdjetj« poroCcTaiea. Dlrektor> Rudi janhuba. Glavni m odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo; Ljubljana. Tomšičava alica št. 1 in 3» telefon 23-522 do 23-526» — Uprava> Ljubljana, Tomšičeva ulica št t/U. telefon 23-522 do 23*526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7r telefon 21-896, u ljubljanske naročnike 20-453, za zunanje 21-632. — Poštni predal fit. 29. — Žiro račun pri Komu* aalni banka Ljubljana št. 60-KB-5-Z-367 — VfsseAna naročnin« 330 din IZ ZAKONODAJNIH ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPSC1NE Razprava o poslovniku Beograd, 13. jun. (Tanjug) Za- skupščine, in da je bil eden iz-konodajna odbora zveznega zbo— med najbolj delavnih ljud— ra in zbora proizvajalcev zvez- skiih poslacev, čeprav je bil ne ljudske skupščine sta začela star že 76 let. Ker je poznal popoldne na skupni seji raz- pravne probleme in je imel bo- nem svetu. Vsi n funkcionarji Ijali in obravnavali predloge za Naša sedanja sredstva za mo-so namreč izvršilni organi skup- sprejem resolucij, priporočil ter darnizacijo trgovine so omeje-ščine oziroma najvišji organi sklepov zborov in skupščfne. na. Tu se mnogo ne da spre-- - • v nagrtih je še vrsta drugih meniti še posebno ne v zrvez- izprememb, tol naj bi priporno- nem in pa republiških merilih. uprave federacije ter so neposredno odgovorni skupščini ozi- popoldne na skupni seji raz- pravne probleme in je imel bo- sredno odgovorni skupsčim ozi- izprememb, ki naj bi priporno- nem ^komu- pravljati o predlogu izprememb gate skušnje, je sodeloval in roma zveznemu izvršnemu sve- gle k nadaljnjemu szpopolnjeva- Lahko pa ta ^redstva v komu fn izpopolnitev poslovnikov dajal koristne predloge v raz- tu. Načrt poslovnika ^ sWeinenjemh ' ^'števitae sSe, zSemo nš Zakonodajna odbora nadalju- enem mestu in tako zbrana izpopolnitev poslovnikov dajal koristne predloge v raz —. -------------------------------- — skupščine in njenih zborov. pravah o vseh zakonskih pred- točno- določa tudi pristojnosti Ob začetku seje je predsedu- logih, ki so bili predmet dela sekretarja skupščine in pravne joči dr. Maks Snuderl počastil zakonodajnih odborov. ^ svetnika z razdelitvijo niu spomin pokojnega člana zakono- Odbora sta nato prešla na daj nega odbora dr. Hinka Kriz- proučevanje načrta odločbe o mana. Poudaril je, da je bil izpremembah in dopolnitvah Hinko Križman celih 12 let poslovnikov skupščine in zbo-član zakonodajnih odborov nni_ rov, ki določajo poleg manjših prej sveta narodov nato pa izprememb tudi nekatere po- „ -V, ^ _ 1____IX. ______________ 1. _ „1 ga svetnika z razdelitvijo njunih pravic in dolžnosti. Po na črt .'h odločbe o izpremembah in dopolnitvah poslovnika zborov bi nekateri odbori razširili svoje delovno področje. Poleg obravnavanja zakonskih jeta svoje delo. Povratek druge izmene jugoslovanskega oddelka v Egiptu Reka, 13. junija. (Tanjug.) S sznega zbora zvezne ljudske membnejše novosti v delu skup- predlogov bi vsak odbor v svo- v v • . ■ . J i «__. /vVOTrol l ščine iodoče posvetiti več pozor- ohlaja in *° “č nih zaht®^hv Celovcu, bo razstavljalo več graditev specializiranih proda- x^sti higienskim potrebam: Ob- fteopinjami Celzija. Maksimalne ^oma v ’ tatistične p0_ gospodarskih podjetij iz Hrvat- jaln za posamezne vrste tadu- sodil je težnjo po enostranskem temperature so dosegle na Primor- gradi. JNavea J P m Slovenije. Zastopniki strijskega blaga m kme j. kopiranju inozemskih izkušenj, skem *t°pinj ceizll^v datke, k! kažejo, n* P ‘ trgovinskih zbornic teh dveh pridelkov. Ljudski odbor! v Te izkušnje uporabljamo pri nas -ef nji ^e^da^eV ® ‘ repubUk _ so sklenili a .pristojni- ntes^ k^^a^c^nsks kiguvuxsn.iii nuutuiv t'- ■ —•»--------- ____________ _ - republik so sklenili s pristojni- mestih, kjer redna trgovinska včeraj še v vsej Sloveniji. raz)a ctanovani- mi avstrijskimi organi sporazu- mreža ni dovolj razvita, bi r < no. zaradi tega so nova stano- NAp°VED: Svetujemo vmograd- disč-, oziroma, daje stanovanj ^ q prodaji sejmskih kontin- rali omogočiti in olajšati tudi vanja visoka 2.6 m namesto ^aprie, ° Ljutomerg, Jeruzalema, kakor na periferiji ali V manjših gentov blaga. Sporazum o pro- poslovanje m uvajanje proda-2.8 m. kolikor bi moral biti po Maribora. Peker, Jarenine, Sveči- kakor p j daji sejmskih kontingentov v jaln proizvajalnih organizacij . , • i________ „ ~ T„.?;neoTr ir*. Slovenskih Kraiin. ^ 1____T 4 V? «ain&nncirpdnpip. ne kompleksno, temveč parcial no. Zaradi tega so nova stano vanja Zagreb, 13. junija. (Tanjug.) _______ mQŽni ker v }n0zen stvu skem, Krškega, srennea ier »mu- valo preapisu o mmuijau,. lepubliški zbor m zbor proiz- . UDOrabiia1o aklimatiza- gradnikom slovenske Istre. to stanovanjske gradnje, vendar se ajalcev Sabora M.. ’™go?a JSSSTffi P° teh PtrtpUO. IJudaUh odho- arejela danes na ločenih sejah zdrave zraene in higienske pro- okolice SeCovlja, da izkoristijo r0v ni treba točno ravnati, tem- ct.rc v nn«=h okoliščinah ko vsako priložnost za prvo skrop store. V naš.h okoliscman,. ko svoju, vinogradov prot nimamo možnosti za aklimatiza' krajih. v naši državi. Inozemski norma- tfn^Sizeliškega 'Novega mesta, Inž- v,a^“ Kamenovlč je de-tivi 2.6 m — je dejal dr. Ramzin Trške gore,Maik’ovca na Dolenj- jal, da arhitekti lahko upoš e-SO možni, ker v inozeir stvu skem, Krškega, Sremiča ter vino- vajD predpise o usmerjanju ’ — rlnnnnclta TotrP ITI I uui d» r i mnenju zdravnikov minimum ne, Juršincev, Celja, Slovenskin - Konlic. Virstanja, RogasKe aia- v naši državi. Inozemski norma- tYn"J Bizeijskega, Novega mesta, ■eč zakonskih predlogov. Oba fbora sta sprejela predlog zakola o sladkovodnem ribištvu, iredlog izprememb in izpopol-litev , republiškega družbenega liana in proračuna za leto 1958 n predlog zakona o izpremem-iah in izpopolnitvah zakona o zvajanju agrarne reforme in tolonizacije na področju Hrvat- dkov družbene skupnosti v organih upravljanja republiških [ospodarskih zbornic. Zbor pro-zvajalcev je tudi izvolil svoje :astopnike v te organe. Republiški zbor je sprejel iredlog zakona o ustanovitvi iržavnega sekretariata za blagovni promet, odločbo o ustanovitvi komisije za statute ljudskih odborov ter izvolil člane r to komisijo. S tem je Sabor končal svoje lelo. daji sejmskih kontingentov v jaln proizvajalnih organizacij Innsbrucku je bil sklenjen v (industrije), ki najneposredneje vrednosti 14 milijonov šilingov, povezujejo proizvajalce, in po-o prodaji sejmskih kontingentov trošnike. Koristno bi bilo tedi, v Celovcu pa v vrednosti 13.6 da bi proizvajalne organizacije, milijona šilingov. ki proizvajajo sicer iste nroiz- OKRAJNA KONFERENCA SZDL V MARIBORU Maribor, 13. jun. Dopoldne je pozdravil tov. Milan Kalinič itn predsednik okrajnega odbora ji zaželel plodno delo ter se za-SZDL v Mariboru Miloš Dedi- hvalil za sodelovanje vseh druž-nek v prostorih Doma JLA od- benih in političnih orgnafzacij z pri okrajno letno konferenco JLA. Delegati so sklenili, da se Socialistične zveze, katere se bo delo konference razvijalo v poleg 219 delegatov, udeležujejo komisiji za delo delavskih sve-T' kot gostje podpredsednik Glav- tov, komisiji za delo ljudskih Trg republike v Zagrebu bo nega odbora SZDL Slovenije odborov in družbeno upravnih kot središče mesta kmalu do- tovarišica Vida Tomšič, tajnik organov, komisiji za vas, komi-bil novo lice. Najprej bodo do Komisije za družbeno upravlja- s.ji za delo stanovanjskih skup-komca leta dogradlili neboftič- nje pri Glavnem odboru Socia- nosti, komisiji za družbeno . "."'TL'', ~ n n d - nik. V njem bodo uredili tr- listične zveze Jože Cigler, gene- upravljanje v trgovini m vko- Tov. M9CS jarlc je v svojem keokoli^eunda,zavrča^Pod^ ^kale, ki bodo imeli ralmajor Stane Potočar, organi- misiji za organizacijsko-pohteč- govoru razpravljal o v ogi _ Kovače vasi pri Slovenski Bistrici, reprezentančni značaj im bodo zacijski seikretair OK ZKlS v na vprašanja. tekta v naši družbi. Poudaril je Piše c, Kostanjevce. Semiča in S«- pripomogH k razvoju turizma. Murski Soboti tovarišica Marija Po referatih Staneta Uštrina la.,^if ntaov gradnike v okolici Kopra, Anka: Vsi lokali bodo moderno ure- Prizmičeva ter zvezni in repu- o družbenem- upravlja^u rn An- jeni. Vzporedno s tem bodo bbški ljudski poslanci. S kon- cke Globočnikove o orgamzacij-uredili tudi. trgovine v ulicah, ference so poslali delegati po- sko-politi1čnih zadevah se je raz-ki se iztekajo na Trg republi- zdravno pismo maršalu Titu in vila živahna razprava po posa-ke, posebno bodo uredili oko- Glavnemu odboru SZDL Slove- meznih komisijah, ki bodo polico glavnega kolodvora In nije. ročale konferenci o svojem de- parke. A. R. Konferenco je v timenu JLA lu. Konferenca nadaljuje dem. Ijenje *Wojih vinogradov proti iiuuauiu m v, x,u vit, »i ».c uimu.u.iuu peronospori ker v kratkem še ni cijo, bi morali nujno povečati pričakovati trajnega lepega vre- višino sob, da bi zagotovili zdra- mena^ svttn]emo vinograd- vo Stanovanje. Številne zdrav- nifc0m Goriških brd, okolice Vi- stvene ankete kažejo, da se je pave, Ajdovščine, Ajševice, Sem- zaradi slabih stanovanjskih po- P^raBrparI|is^°r\Crli’ ^S^o\om°n- gojev in premajhne kubaturc na skega krasa, naj drugič poškro- prebivalca naglo povečalo ste- pjjo le tiste vinograde v nižin- ... ... . ______ nlrll. Innoh lrl cn lili DflČkrflTlili V □Ionizacije na področju Hrvat- £ oboieni dihalnih orgarov, skih legah, ki so jih poškropili v ve. Razen tega sta sprejela vilo obolenj amainin organov, ^ junija. redlog odločbe o številu zastop- medtem ko je druga anketa po- vinograde v višinskih legah, ki so rov ni treba točno ravnati, temveč naj bi služili kot meja, v okviru katere bi se moral arhitekt gibati, arhitektom pa naj se prepusti, da v okviru teh mej najdejo najboljše in najekono-mičnejše rešitve. L St. 0 UREDITEV TRGOVSKEGA SREDIŠČA V ZAGREBU --------- - „ . Vinograde v višinskih legah, ki so kazala, da slaba stanovanja zelo v omenjenih krajih poškropljeni v negativno vplivajo na živčna času 6. do 10. t. m. pa še ni po- , . . trebno škropiti, oooienja. obenem obveščamo vinogradni- Tov Miloš jarlč je v svojem ke okolice Lendave, Zavrča, Pod- . . Uh.ihn RToetn nero trrllO T»T*i PTlllll. da bi se morali arhitekti aktivno horja v Beli krajini, ter vino- zavzeti za izpolnjevanje nalog gadn dež teh dni povzročil primarne infekcije. Cas za prvo škropljenje vinogradov v omenjenih okoliših bomo pravočasno sporo- čili v naslednjih dneh. Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod LRS na področju gradnje stanovanj Na ta način bi se lahko arhitekti v naši družbi bolj uveljavili, dobili družbeno priznanje in bi svoje ustvarjalne možnosti stavili v službo naše skupnosti. Go- vode, ki pa so po asortimentu različni, odprle skupne prodaj al-nice in tako omogočile kupcem večjo izbiro. Pri določenih tehničnih in el ' trotehničnih ra-pravah in strojih pa je zaradi zaščite potrošnikov nujno potrebno organizirati tudi servisno službo za vzdrževanje in popravilo teh strojev. Da bi odpravili dosedanje pomanjkljivosti v preskrbi potrošniških središč s kmetijskimi pridelki, so na posvetovanju predlagali, da se čimhitreje organizirajo trgovinska podjetja za preskrbo z kmetijskimi pridelki. Ta podjetja bi se pri svojem poslovanju naslanjala na stalne pogodbe s pridelovalci sadja in zelenjave, živine itd. V velikih mestih je potrebno ustanavljati tudi tržnice na veliko, kjer se koncentrira ponudba in povpraševanje in s tem omogoča oblikovanje realnih tržnih cen. Status teh tržnic pa je potrebno še podrobneje določiti; na posvetovanju so predlagali naj bi imele status ustanov javne službe, ali pa status komunalnih podjetij. Podjetja za preskrbo določenih potrošniških področij in tudi podjetja prehrambene industrije in drugi veliki potrošniki bi morali s proizvajalci sklepali pogodbe za nakup raznih kmetijskih pridelkov v prihodnji sezoni. Te pogodbe naj bi sklepali po poslovnih zvezah ali pa z neposrednimi proizvajalci — zadrugami in državnimi posestvi. S tem v zvezi je potrebno ustanavljati tudi skupne rezervne sklade proizvajalnih organizacij za poravnavanje morebitnih izgub zaradi spremembe cen, za poravnavanje izgub preskrbovalnih organizacij pa bi lahko ustanovili tudi posebne skupne sklade pri komunah. Pri vseh teh ukrepih za izboljšanje trgovine in preskrbe imajo najvažnejšo nalogo komune. Posvetovanje stalne konference mest o trgovini je posebno poudarilo, da se morajo komune boriti za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva na svojem območju in skrbeti, da se z ustreznimi ukrepi v blagovnem prometu doseže trajno znižanje življenjskih stroškov, kar je prvi pogoj za izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Ljudski odbori morajo prevzeti pobudo za stabilizacijo trga ne samo zato, ker jim to narekujejo obvezni zakonski predpisi, temveč tudi zato, ker je to družbeno-ekonomska nujnost, narekuje jo potreba po vsklajevanju proizvodnje, izmenjave in potrošnje na njihovem področju. Milan Pogačnik Z zasedanja Ljudske skupščine Srbije Beograd, 13. jun. (Tanjug) Na ločenih sejah republiškega zbora in zbora proizvajalcev se ja začelo davi zasedanje Ljudske skupščine Srbije, na katerem bodo poleg drugega razpravljali o petih zakonskih predlogih ter več odločbah in poročilih. Med zakonskimi predpisi, ki jih bodo obravnavali na tem zasedanju, je tudi predlog ua-kona o obveznem nadzidavanju poslopij, predlog zakona o finansiranju in zgraditvi podrobnega kanalskega omrežja na področju hidroeistema Donava — Tisa — Donava, nadalje predlog zakona o pristojnost5 organov za ugotavljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter drugi pr^-pisi. S sprejetjem omenjenih za-zonskih predlogov je bilo zasedanje Ljudske skupščine Srbije končano. emije v trgovini Zakon o delovnih razmerjih ioloča, da se osebni dohodek jgotavlja po osnovah, ki jih gospodarska organizacija vna-jrej določi v tarifnem pravilniku, kakor so tarifne postavke, norme, premijske osnove in iruge osnove za ugotavljanje nsebnega dohodka delavcev. 3-ospodarska organizacija mora ;orej uvesti premiranje, če je :a to objektivna podlaga. Lani gospodarske organizaci-e še niso imele potrebnih iz-cušenj pri premiranju. Zato je melo tako premiranje tudi pre-:ej negativnih elementov. Vpli-/alo je tudi to, da so imele mnoge gospodarske organizacije lani sorazmerno velika sredstva, ki jim niso narekovala posebne skrbnosti pri dajanju premij. Pogosto so se premije spremenile samo v neke vrste dodatno plačo in dodatno diferenciranje med plačami po tarifnem pravilniku, ki pa v tem pravilniku ni bilo zajeto. Precej gospodarskih organizacijske letos zaradi takih izkušenj premijske pravilnike sploh razveljavilo, drugod so vnesli določene popravke glede osnov in višine premije, marsikje pa so že ostali premijski pravilniki v bistvu nespremenjeni z vsemi negativnimi elementi, ki so se že pokazali lani. Tu ne gre toliko za samo višino, ker je letošnja lestvica obdavčenja mnogo ostrejša in trgovinskim podjetjem večinoma ne bo ostalo toliko sredstev kot lani. Važnejše je vprašanje samih osnov premiranja in značaja premije same na sebL Premija je v bistvu posebna nagrada za posebni uspeh, ki se mora ugotoviti natančno in objektivno. Kjer se ta posebni uspeh ne da natančno, ugotoviti, tam ni mesta za premijo. Ze iz tega sledi, da premija ne more biti sestavni del dohodka po tarifnem pravilniku tako, da bi pomenila stalni dodatni osebni dohodek. Vse tisto, kar pomeni stalne elemente za nagrajevanje, je treba zajeti že v tarifni postavki. Točkovni sistem premiranja, kjer je direktor stalno premiran na pr. za dobro organizacijo dela, za pravilno sklepanje pogodb, za koeficient obračanja sredstev, za izterjavo dolžnikov itd. je v bistvu samo dodatna tarifna postavka. To pa ni več premija. Direktor je na pr. lahko posebej premiran za sklenitev posebno ugodnih pogodb, kjer se da posebej ugotoviti pozitiv- ni učinek teh poslov na celotni dohodek gospodarske . organizacije. V takem primeru bo direktor svojo premijo zelo lahko opravičil pred celotnim delovnim kolektivom, ker bo mogel pokazati, da se je zaradi uspeha, ki ga je on dosegel in za kar je dobil posebno premijo, povečal dohodek slehernega delavca, ker je bil večji dohodek celotne gospodarske organizacije. Isto velja za pomembni uspeh pri izboljšanju organizacije itd. Ce pa je direktor stalno in na splošno premiran za sklepanje pogodb, za dobro organizacijo itd., bo tako premijo težko opravičil pred delovn. kolektivom. To spada med njegove redne dolžnosti. In č je bil premiran za nekaj, kar spada med njegove redne dolžnosti, je s tem v bistvu samo zmanjšal sredstva, ki bi se morala redno deliti po tarifnem pravilniku. V takem primeru je vsak delavec zaradi te premije dobil nekaj manj, kot bi sicer dobil pri normalni delitvi dohodka. Ce delovni kolektiv sodi, da je za normalno poslovanje treba direktorju zvišati redne prejemke, je to stvar zase. Pokazati se mora v tarifnem pravilniku. Tako bodo de- lavci vedeli, pri čem so. Ob takem premiranju pa se samo po ovinku izkrivljajo odnosi, ki so določeni s tarifnim pravilnikom. Isto velja seveda tudi za druge člane kolektiva, ki so zajeti s premijskim pravinikom„ Objektivnost ugotavljanja uspeha, ki naj se premira, in možnost, da še pripiše ta uspeh prav določenemu posamezniku, je n. pr. v trgovini še toliko bolj pereča, ker je v trgovini uspeh poslovanja pogosto odvisen od objektivnih okoliščin, za katere oseba, ki je bila premi-rana, nima nobenih osebnih zaslug, ali vsaj popolnoma nesorazmerne z višino premije. To nazorno pokaže primer: Lani so nekatera podjetja v trgovini z uvoženim materialom, ki je pomenil približno 20 odstotkov njShovega celotnega prometa, ustvarila okoli 50 odstotkov realiziranega dohodka. Ta »posebni uspeh« je bil mogoč predvsem zaradi izredno ugodnega uvoznega koeficienta. Tisti, ki so bili premirani na podlagi prometa in finančnega uspeha, so v primeru prejeli na račun premije nekaj, kar bi moralo biti pri ustreznejših -koeficientih dejansko dohodek sklada za izravnavanje cen. Ta se je lani kot vemo, zaključil s primanjkljajem, po drugi strani pa so iz dohodka, ki bi moral odteči v ta sklad, delili visoke premije. Ce pa stvar pogledamo še z druge strani, dobimo tole podobo: Te premije so bile mogoče zaradi objektivnih okoliščin, ki jih je ustvarila družbena skupnost. Te okoliščine so bile objektivne za vse, ki so zaposleni v določenem podjetju. Tisti, ki so na tej podlagi prejeli premijo, so dobili nekaj, kar v bistvu pripada vsem, slehernemu članu delovnega kolektiva. Koeficient je bil ugoden za podjetje v celoti, korist pa so imeli neposredno zaradi takega sistema premiranja samo nekateri. Boriti se je treba proti tendencam uravnilovke, enakih prejemkov itd., za čemer se v bistvu skriva lagodnost in nesposobnost. Te tendence so se pojavljale in se bodo še pojavljale. Toda ali nimajo pri tem primeru premiranja tudi objektivno podlago. Sleherni član kolektiva ima objektivno pravico, da pri delitvi zahteva ustrezni del tega, kar je kot »darilo« padlo podjetju, če že ne razpravljamo o tem, da bi tak izredni dohodek podjetje vložilo v svoje sklade. Tako pa so si to darilo ali vsaj odstotni delež tega darila porazdelili samo nekateri. Pri takem sistemu premiranja bi se mogli vprašati tudi v . nasprotnem smislu. Ali se zmanjša dohodek samo nekaterim, če zaradi preveč znižanega koeficienta podjetje čez noč zaide v finančne težave, in v kakšni obliki se jim zmanjša? Ce je čisti dohodek podjetja manjši, gre to na račun osebnih dohodkov po tarifnem pravilniku vseh članov delovnega kolektiva. Ponekod imajo premijski sistem postavljen tako, da dobi vsakdo ustrezno stoodstotno premijo, če podjetje izpolnjuje -predvideni plan s 100 odstotki. Ce podjetje plan presega, se odstotni delež premijskih točk zviša, če plana ne doseza, se zniža. Premijski sistem pomeni v tem primeru čisto obliko gibljivega dela plače. V bistvu se to. pravi, da osebni dohodki po tarifnem pravilniku niso . to, kar izhaja iz tarifnega pravilnika, temveč so tarifne postavke nekaj bistveno drugega, kot pa izhaja iz potrjenega tarifnega pravilnika. Gibljivi del tarifne postavke se v tem primeru ob uspehu podjetja dvigne nad 100 odstotkov, v nobenem primeru parne more pasti pod .nivo, ki ga pomeni tarifna postavka. Pri tem se vprašamo: Ali posamezniki v podjetju ne bodo zaineteresirani za uspeh podjetja, če ni takih premij7 Sistem delitve čistega dohodka je ravno postavljen tako, da je osebni dohodek odvisen od prizadevanja vsakega posameznika kot tudi od uspeha podjetja v celoti. Tu je vprašanje ustreznosti določenega tarifnega pravilnika. Tarifni pravilnik mora biti postavljen tako, da bo ta cilj dosežen. Ce se pri sistemu čistega dohodka In tarifnih pravilnikov ta cilj ne dosega, je treba tak tarifni pravilnik vskladiti z novimi predpisi. Res je, da je učinek novega sistema delitve odvisen od ustreznosti pravilnikov znotraj gospodarske organizacije. Potem je problem tu, ne pa v tem, da je treba s posebnim premijskim pravilnikom ta sistem v bistvu spraviti ob veljavo. Prej navedeni primer premijskega pravilnika pa deluje tako, da so nekateri za uspeh posebej nagrajeni, zgubo pa trpi celotni delovni kolektiv. In pri tem še tako, da niso posebej nagrajeni samo za osebne zasluge, ampak za objektivne okoliščine, ki so vplivale na uspeh podjetja. Od pravilnega nagrajevanja je najbolj odvisen uspeh novega sistema delitve. Premijski sistem je važen element nagrajevanja. Objektivno je res, da pri tem še nimamo pravih izkušenj. Toda prav zato je treba predvsem poiskati res prave, objektivno določljive osnove za premiranje, ker sicer lahko izpodbijemo prav z nerealnimi osnovami za premiranje celotni učinek tega novega sistema, ne samo glede premiranja. Ce ni izkušenj, je previdnost in postopnost še celo na mestu. Zato je zlasti neumestno postavljati take premijske pravilnike, kjer se že v osnovi zgubi smisel premije kot posebne nagrade za posebni uspeh. Ce je to nepravilno postavljena dodatna plača, deluje proti celotnemu sedanjemu konceptu osebnega dohodka. Klg Realizem Pred trinajstimi leti bi bilo seveda še vse nepojmljivo. Nepojmljivo bi bilo, da bo takratni zavezniški ujetnik, sedaj najbogatejši človek v Evropi in najbrž na svetu, vladati in edini lastnik industrijskega cesarstva, vrednega med brati eno milijardo"dolarjev, Alfried Felix Alwyn Krupp von Bohlen und Hal-bach, prišel tako kmalu iz ječe. Še bolj nepojmljivo pa bi bilo, da se bo vrnil na stari položaj in 'postal še bolj vpliven kot kdaj koli. Zavezniki so takrat še prisegali, da bodo zbrisali z obličja zemlje vse »trgovce s smrtjo«. Ko je Alfried Krupp leta 1953 prišel iz ječe, se je zavezal, da bo do leta 1959 prodal svoje delnice v industriji premoga in jekla. Takrat mu je zavezniško visoko poveljstvo dovolilo, da je obdržal večino svojega imetja v industriji in rudarstvu, katerega promet je znašal leta 1956 eno milijardo devet sto milijonov zahodnonemških mark. Njegove delnice v industriji premoga in jekla s prometom ene milijarde in tri sto milijonov mark so postavili pod nadzorstvo skrbnikov. Ti so imeli nalogo prodati te delnice do leta 1959. Zdaj se je zvedelo, kar so poučeni krogi že dlje časa vedeli ali domnevali, da se je bonnska vlada na čelu z Adenauerjem postavila v bran Kruppovih interesov in zahtevala od zaveznikov, naj osvobodijo Kruppa obveznosti, da proda svoje delnice. Prvi korak v tem smislu je storil Adenauer že lani. Pred kratkim pa je odkrito zahteval, da Kruppa razrešijo obveznosti. Zahodne države bodo prav gotovo ustregle želji bonnske vlade. Ko bo še to vprašanje rešeno, prav nič ne stoji na poti ekspanziji Kruppovega industrijskega kraljestva, posebno če upoštevamo, da se bonnska vlada z vladno krščansko demokratsko stranko trudi čimprej izvesti reprivatizacijo še tiste industrije, ki je pod državnim nadzorstvom. Krup-pouo kraljestvo še nikoli ni bilo ako cvetoče. Krupp zdaj zaposluje skoraj sto tisoč delavcev in je lastnik 69 tovarn v Zahodni Nemčiji, ki izdelujejo lokomotive, ladje, tovornjake, letala, industrijsko opremo, ogromne bagerje in celo umetne zobe. Topov za zdaj še ne. Kar zadeva topove, Krupp baje upa, da mu jih ne bo treba več izdelovati. Hkrati pa omenja ironijo časa in okoliščin, ko opozarja na spremembo v zavezniškem stališču do njega. Po vojni so se zavezniki zaklinjali, da Kruppu ne bodo nikoli več dovoljevali izdelovati orožje in strelivo. Zdaj se je tako zasukalo, da ZDA in Velika Britanija celo želijo, da bi ga izdeloval, ker bi to povečalo delež Zahodne Nemčije v atlantskem paktu. Kruppova desna roka in generalni direktor Berthold Beitz je lani izjavil novinarjem: »Cernu bi potrebovali topove? Poglejte seznam naročil blaga za miroljubno uporabo. Sicer pa kdo se bo še dajal s topovi v morebitni prihodnji vojni? Toda novinarji so le hoteli vedeti, če bi bil Krupp voljan izdelovati orožje, če bi to zahtevala Bonn ali atlantski pakt. Na to vprašanje je odgovoril Krupp: »Na to je težko odgovoriti. V določenih okoliščinah bi privolili v to. Človek mora biti realist.« Kaže, da imamo realiste na obeh straneh: to je, na Zahodu in na Vzhodu. Na Zahodu so realisti zato, ker mislijo, da bo Krupp okrepil atlantski pakt, na Vzhodu oziroma v Sovjetski zvezi pa zato, ker ima Krupp mnogo tovarn, ki izdelujejo raznovrstno blago, tako potrebno in zaželeno v SZ. Zato ni nič nenavadnega, če je namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR Mi-kojan povabil pred kratkim generalnega direktorja Kruppovega koncerna Bertholda Beitza v Sovjetsko zvezo, kjer so za zdaj sklenili trgovinsko pogodbo v višini 50 milijonov dolarjev. »Torgovlja jest tnr-g ovij a«. Bip Tri reakcijske ieiala so se zrušila London, 13. jun. (Reuter) Danes zgodaj zjutraj so se na nekem letališču v Vzhodni Angliji zrušila tri reakcijska vojsa letala. Umrli so štirje člani posadk. Do prve nesreče je prišlo, ko Je britanski bombnik »Canberra« udar/l v zraku v ameriškega lovoa »T-33«. Obe letali sta padli in njuni posadki sta izgubili življenji. Samo nekaj minut pozneje pa se je skoraj na istem mestu nenadoma zrušil ameriški bombnik »B—54*. Padel Je na železniško progo, ki' vežp severno Anglijo z Londonom Plodatki o žrtvah še niso znani. »NEWS CHB0N1CLE« P1SE, DA. SO POSLALI PADALCE ZARADI LIBANONSKIH DOGODKOV Britanski padalci na Cipru OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA LONDON, 13. jun. (po telefonu). S transportnimi letali so prepeljali na Ciper bataljon britanskih padalcev, ki ga sestavlja 600 oseb. Druga dva bataljona pa sta v pripravljenosti. Po sporočilu vojnega ministrstva je prišlo do odhoda padalcev zaradi tega, ker so potrebni varnostni ukrepi zaradi »nevarnosti ogrožanja notranje varnosti" na tem, smodnika polnem otoku v Sredozemlju. Padalci bodo okrepili britanske čete, ki že nekaj dni skušajo baje preprečiti krvave spopade med ciprskimi Turki in Grki. Britanska vlada želi, da bi čimpreje prišlo do miru na otoku in bi objavili njen načrt o politiki »novih pogledov" v manj napetem položaju. Vladni načrt bi morali predložiti Spodnjemu domu v prihodnjih desetih dneh. Zaradi važnosti ga bo predložil osebno britanski premier. Kolikor je oilo mogoče do sedaj zvedeti, določa nova politika začasno obdobje lokalne samouprave, v kateri bi sodelovali Grki in Turk; in med katero bi bili ustvarjeni ugodnejši pogoji za izdelavo in izvedbo končne rešitve ciprskega problema. Po nekaterih dosedanjih znakih 'aburistično vodstvo verjetno ne bo zavzelo do vladnega načrta stališča popolne opozicije, čeprav še ni gotovo, ali ga bo sprejelo z dobrodošlico, ali ga bo samo toleriralo z gotovimi pridržki. TEŽKE POSLEDICE Podrobnosti vladnega ciprskega načrta niso znane. Predvsem ni znano/ kako dolgo naj bi bilo to »začasno obdobje« in, ali bo v načrtu doba trajanja vsaj približno določena. Znano je, da so se Britanci že posvetovali »z ostalimi zainteresiranimi partnerji«, toda ničesar n: znanega, kakšno stališče so zavzeli le-ti do tega načrta. Kaj naj bi sledilo temu začasnemu obdobju, tega verjet- no niti v Londonu ne vedo popolnoma zagotovo. Temni oblaki, ki so se leta zbirali nad tem nemirnim otokom, so se spremenili v pravo uničevalno nevihto z dokaj pesimistično perspektivo. Ne gre samo za to, v kakšni meri bodo Britanci pripravljeni sprejeti zahteve ciprskih Grkov, temveč se je kot posledica dosedanje politike v enačbo vrinila tudi tretja neznanka — ciprski Turki. Morda so bili nekoč ne posebno prijetni čini-telj v raznih ciprskih kombinacijah, danes pa so te kombinacije prerasle v tako »politično zvijačo«, ki dobiva vse bolj oogosto neprijeten in krvavi pečat, kot je to tudi s sedanjimi dogodki. j GLAVNI CILJ — LIBANON? Sedanji položaj na Cipru je zelo resen in poln novih nevarnosti. Po uradnih tolmačenjih so’ padalce poslali na Ciper na nujno zahtevo guvernerja Foota, da prepreči nove, težke spore in nadaljnje prelivanje krvi na otoku. Toda nekateri londonski krogi, vključno z liberalnim »News Chroniclom«, izražajo dvom v tako obrazložitev. Pravi razlog za odhod padalskih enot vidijo v libanonskih -dogodkih. »News Chronicle« poudarja, da je v pripravljenosti zaradi ciprskih dogodkov prav ista brigada, ki je še pred dvemi ali tremi tedni dobila nalog, naj bo pripravljena na evakuacijo britanskih državljanov iz Libanona. List trdi, da so v Washing- tonu končno dosegli soglasnost o angloameriškem posredovanju, če ne bi prišlo kmalu do zadovoljivega razpleta libanonskih dogodkov. Pošiljanje padalcev na Ciper je samo del tega načrta. Po tem načrtu — kot trdi »News Chronicle« — bi se 3000 ameriških mornarjev, ki bi jih podprla VI. flota, izkrcalo v Bejrutu, angleško-ameriške padalske enote pa bi se spustile bolj proti jugu na vnaprej določenih pozicijah v Libanonu. Nedavno so v zvezi s tem ukazali poveljniku vojne ladje »Are Royal«, naj ostane v Vzhodnem Sredozemlju. Ce bi uporniki v borbi proti libanonski vladi še dalje osvajali teren, je skoraj gotovo, da bi predsednik Chamoun zahteval pomoč Zahoda, kar bi — trdi list — bilo tudi for- malno opravičilo za anglo-ameriško intervencijo. Ce bi bila intervencija potrebna — nadaljuje »News Chronicle« — bi bila izvršena pod ameriškim poveljstvom. - Njen glavni cilj bi bil: zaščita ameriških in britanskih državljanov, zavarovanje naftovoda ki gre čez Libanon in ohranitev »zadnje trohice« zahodnega ugleda na Srednjem vzhodu. Zanimivo je omeniti, da »News Chronicle« potrjuje svoje predpostavke s poročilom iz Washingtona, v katerem je rečeno, da je minister Dulles odkril ameriške namere za izkrcavanje čet v Libanonu na nekem tajnem sestanku z majhno skupino vplivnih senatorjev. Toda z uradne strani so informacije »News Chronicla« danes demantirali. Jože Vrhovec LIZBONA, 13. jun. (AFP). Portugalsko zunanje ministrstvo je sinoči objavilo uradne rezultate nedavnih predsedniških volitev. Kontraadmiral Americo Dues Rodrigues Tomaž je bil izvoljen s 765.000 glasovi proti 236.000 glasovom, kolikor jih je dobil kandidat opozicije general Delgado. Volilo je nekaj več kot en milijon ljudi. — Na sliki: Portugalski ministrski predsednik Antonio de Oliveira Salazar (na levi) čestita novo izvoljenemu predsedniku republike kontraadmiralu Tomažu. Teiko In napeto vzdušje Grški parlament sprejel protestno resolucijo o Cipru, ki jo bodo poslali parlamentom vseh držav — Britanska vlada odgovorna za sedanji položaj na Cipra Atene, 13. jun. Kakor poroča atenska agencija, je grški parlament sprejel sinoči protesno resolucijo o Cipru, ki jo bodo poslali parlamentom vseh držav. Resolucija zahteva od parlamentov, naj posredujejo, da bi prišlo do takojšnjega prenehanja vandalskih dejanj proti grškemu prebivalstvu na Cipru, ki se bori za svojo svobodo. TIHO ZASEDANJE SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Bruselj, 13. jun. (Reuter) Generalni svet socialistične Internacionale se je sestal danes v Bruslju na tajn-o zasedanje, da bi se pogovoril o položaju v Franciji in Alžiriji. V delu sveta, ki bo končal zasedanje 'utri, sodelujejo predstavniki 17 evropskih socialističnih strank. Zvedelo se je, da je francoski socialist Albert Gazier na sestanku poročal o pogojih, pod katerimi je general de Gaulle orevzel oblast v Franciji. V raz- Za odstranitev ovir trgovini London, 13. jun. (Tanjug). Danes so v britanskem spodnjem domu vodili kratko razpravo o :rgovini med Vzhodom in Zahodom. Laburistični poslanci so v razpravi zagovarjali zmanjšanje omejitev v tej trgovini ‘.er poudarjali nujno potrebo, Ja Velika Britanija okrepi svoj :zvoz zaradi sedanjega mednarodnega položaja. Laburistični poslanec dr, King je predložil resolucijo, v kateri med drugim zahteva od bnitan-=ke vlade, naj ob upoštevanju mednarodne varnosti stori vse, ds bi zmanjšala seznam izdelkov, ki jih ni mogoče izvažati v vzhodnoevropske države in »ozove vzhodne in zahodne dr-‘ žave, naj se 1ot'Jo podobnih -V—.«ry)V. pravi so sodeloval! voditelj britanskih laburistov Gaitskell, predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Ollen-hauer, bivši francoski notranji minister Jules Moch in drugi. Težko vzdušje, ki je nastalo v Atenah po napadih pripadnikov _ turške manjšine na Cip- 7000 japonskih delavcev stavka Tokio, 13. j.un. (AR). Približno 7000 japonskih delavcev v ameriškem oporišču v predmestju Toki j a je stopilo danes v 24-urno stavko kot protest proti odpustitvi 1000 delavcev. To je že druga stavka od ponedeljka, kj jo je organiziral nacionalni sindikat delavcev, zaposlenih v vojaških garnizonih. Tretja stavka delavcev je napovedana za prihodnji ponedeljek, medtem ko so predstavniki odpotovali v Tokio, kjer bodo od vlade zahtevali povečanje pomoči odpuščenim delavcem. TELEGRAMI BONN — Zahodnonemška zvezna banka je odobrila svetovni banki kredit v znesku 115 milijonov dolarjev, ki so namenjeni za pomoč nerazvitim državam. Kredit je bil dan z 2.5%-nimi obrestmi. Doslej je dala Zahodna Nemčija svetovni banki na' razpolago 250 milijonov dolarjev.. TOKIO — Japonska bo v bližnji bodočnosti uvozila iz Britanije nuklearni reaktor tipa »Calder Hall«. Sporazum o tem bodo podpisali 16. julija v Londonu. VARŠAVA — V Varšavi so podpisali protokol med Poljsko In ZAR, ki določa povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Po določbah tega protopola bo Poljska povečala izvoz strojev in tehniškega materiala v ZAR, ta pa bo izvažala na Poljsko več bombaža. BONN — Podkancler Zahodne Nemčije in minister za gospodarstvo Ludwig Erhard je bil povabljen, naj obišče SZ. V političnih krogih v Bonnu menijo, da bo Erhard povabilo sprejel. BONN — Zahodnonemško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da bo prihodnji petek začela redno službo prva operativna enota zahodnonemš&ega letalstva. To enoto bosta sestavljali eskadri lovcev-bombnikov. Vsaka eskadriia bo imela 25 letal tipa »Republic F-84 Thunderstreak«. To so letala na reakcijski pogon. LONDON — Svet za odnošaje med Veliko Britanijo in Skupnost za premog in jeklo je zahteval danes od svojega odbora za premog, naj prouči trgovino s premogom med Veliko Britanijo ih to skupnostjo na dolgoročni in če mogoče, stalni osnovi. Svet je pozdravil carinski sporazum o železarskih in jeklarskih proizvodih, ki so ga podpisali pretekli november v Luksemburgu. ru na ciprske Grke, se je danes še poslabšalo po novicah o novih umorih- in napadih na Grke. Politični in uradni krogi so zaskrbljeni za nadaljnji razvoj dogodkov. Državniki se nujno posvetujejo o novih britanskih predlogih za Ciper. Zasedanje severnokorejske skupščine Fenjang, 13. jun. (Nova Kitajska) Tukaj se je včeraj začelo zasedanje severnokorejske velike ljudske skupščine, poročilo o prvem petletnem načrtu za gospodarski razvoj je podal predsednik vlade Kfm Ir Sen. i50 milijonov dolarjev posojila Indiji Washington, 13. junija. (AP) Ameriška izvozna-uvozna banka je sporočila, da je Indiji odobrila posojilo v znesku 150 milijonov dolarjev. Listine o posojilu, ki bo porabljeno za razvoj indijskega gospodarstva, sta podpisala predsednik banke Samuel Awgh in odpravnik po-sov indijskega veleposlaništva v Washingtonu Dasal. Predsednik vlade je bil z nekaterimi člani svoje vlade pri kralju Pavlu in je z njim proučil položaj, ki je nastal na Cipru po turških napadih in novih britanskih predlogih. Danes so tudi sporočili, da so Britanci izročili nadškofu Ma-kariosu svoje nove predloge o Cipru in osebno pismo guvernerja Foota, katerega vsebina pa ni znana. Policijska ura, ki so jo britanska oblastva uvedla v -Nikoziji in Famagusti, je ostala še danes v veljavi. Britanske družine v teh dveh mestih so pozvali, naj ostanejo doma. Kot okrepitev je prispel na Ciper bataljon britanskih padalcev. Ciprski guverner Foot je pozdravil to okrepitev, čeprav je na .Cipru — po njegovih besedah — »dovolj britanskih sil za vzpostavitev reda«. Guverner je izjavil, da so britanska vojaška oblastva na Cipru odločena »preprečiti nadaljevanje neredov in spopadov, zaradi katerih je bilo ubitih že 13 oseb«. Delegacija ciprske etnarhije je poslala brzojavko britanskim voditeljem, v katerih jih poziva, naj odločno posredujejo v imenu pravičnosti, da bi se končal tragični položaj na Cipru Prepis telegrama so poslali voditelju konservativcev v spodnjem domu Butlerju, voditelju opozicije Gaitskellu in voditelju liberalne stranke ter drugim vidnim osebnostim. V brzojavki dolžijo britansko vlado, da je odgovorna za sedanji položaj na Cipru. Predstavniški dom ZDR zavrnil Washington, 13. junija. (Reuter) Ameriški predstavniški dom je danes zavrnil enega izmed glavnih Eisenhowerjevih predlogov za reorganizacijo obrambnega ministrstva. Predstavniški dom je zavrnil j s 183 proti 170 glasovom amandma o črtanju iz zakona o reorganizaciji obrambe člen, po katerem naj bi obrambni minister vodil vojaške službe' s pomočjo posebnih civilnih ministrov. Člen, ki so ga dodali zakonu člani vojaškega odbora predstavniškega doma, je v nasprotju z načrtom predsednika Eisenho\verja, ki hoče povečati avtoriteto obrambnega ministrstva, ustanoviti enotno poveljstvo in natančno razmejiti odgovornosti posameznih ministrstev. Predstavniški dom je poleg tega zavrnil tudi amandmaje, ki so določali, da naj bi se posamezne vojaške službe in njihovi predstavniki lahko neposredno obračali na Kongres, ne da bi šle njihove pripombe skozi obrambno ministrstvo. Zakon bo šel sedaj v senat. REKTOR PEKINŠKE UNIVERZE DOBIL UKOR »/Intimar&sističiiH« Ca »Cim več je ljudi tem več je mnenj in predlogov, tem večje jt .^irušenje in lem večja energija«, je zapisal Mac Ce Tung PEKING, 13. jun. (Tanjug). Rektorja pekinške univerze in znanega kitajskega gospodarstvenika dr. Ma Jing Čuja so zadnje tedne ostro kritizirali zaradi teorije, da število in prirodni prirastek prebivalstva negativno vplivata na nadaljnji normalni razvoj države. Dr. Cu je bil mnenja, da se da vskladiti odnos med akumulacijo in potrošnjo v državi samo z odgovarjajočim nadzorstvom nad prirastkom prebivalstva. To zamisel so nekaj časa zelo intenzivno zagovarjali v kitajskem tisku. Zadnje tedne pa je prevladovalo mnenje, da so stališča refctorja Čuja antimarksi- stfčna in da je treba na problem števila kitajskega prebivalstva in prirastka predvsem gledati kot na pozitiven faktor za nadaljnji razvoj in splošno perspektivo Po starih tirih Doslej je prevladovalo mnenje, da so na Japonskem imeli v .rokah državno krmilo zelo stari in bolehni ljudje, kar je mrtvi -čilo japonsko politiko. S ponovno izvolitvijo Nabusuka Kišija za predsednika vlade pa so pretrgali dosedanjo povojno tradicijo kajti Kišija prištevajo med »mlade« z veliko pobudo in odloč nostjo. Kiši se je rodil 1896. leta v provinci Jamagucki ter ga pri števajo med najsposobnejše politike japonskih konservativce' Prvič je postal predsednik vlade 25. februarja 1957. leta, ko j< dobil v dieti (parlamentu) 276 glasov proti 129. Na sedanjih vo Litvah v spodnjem domu parlamenta, ki so bile sicer formalnost pa je dobil 290 glasov, medtem ko njegov protikandidat socialist Suzuki 162 glasov. Mesto Japonske na Daljnem vzhodu, kakor tudi v Aziji, je zelo pomembno zaradi vloge, ki jo ima v sedanjem obdobju mednarodnega razvoja. V spremenjenem povojnem položaju na Daljnem vzhodu prihaja v tem delu sveta do zelo ostrih blokovskih nasprotij, hkrati pa se kažejo že tudi tendence izven-blokovske, neodvisne politike. Ta nasprotja pa imajo svoj odmev tudi v notranjepolitičnem življenju Japonske. Razvoj v zadnjih letih in volilni rezultati majskih volitev kažejo, da se je na Japonskem, za katero je bilo do nedavnega značilno notranjepolitično pre-viranje in iskanje novih poti, praktično izoblikoval dvostrankarski sistem. Na volitvah je zmagala liberalnodemokratska stranka, ki je dobila 287 mandatov. Vendar v primerjavi s prejšnjimi volitvami ni povečala svojega vpliva med volivci ter je celo nazadovala in izgubila tri mandate. Obdržala pa je še nadalje svoj vodilni položaj med strankami in v parlamentu, kar kaže, da je japonsko javno mnenje še vedno konservativno razpoloženo. Najmočnejša opozicijska stranka, socialisti, so dobili sicer precej manj sedežev (166), toda priboril so si mesto druge najmočnejše stranke v parlamentu. Na volitvah so si svoj položaj utrdili, dobili so osem novih poslanskih sedežev, kar je za tamkajšnje politične razmere pomemben uspeh. Odnos političnih sil se v parlamentu ni bistveno spremenil. Vendar je treba poudariti, da je socialistična stranka pokazala, kako ima vedno večji vpliv »a politično življenje te dežele in da njena moč in ugled vztrajno naraščata. Med manjšimi strankami, ki pa nimajo večjega vpliva na politiko dežele, so neodvisni dobili šest poslancev več kot na prejšnjih volitvah ter imajo sedaj v parlamentu 12 sedežev. V Podpredsednik ■. . _..ii Komunisti so od dveh poslancev, ki so jih imeli v prejšnje, i parlamentu, enega izgubili. Ostale male srtanke so dobile tudi po eno mesto v parlamentu. V predvolilni kampanji, ki je potekala mirno, se je godila glavna borba med liberalnodemokratsko in socialistično stranko, med katerima so velike razlike tako z ozirom na socialno sestavo ” nstva, kakor tudi v notranjem in zunanjepolitičnem programu. Japonski socialisti zagovarjajo protiblokovsko usmeritev in koeksistenco ter •ahtevajo /zpostavitev tesnega sodelovanja z azijskimi in afriškimi narodi v borbi za ohranitev miru. Na gospodarskem področju so za gospodarsko sodelovanje z vsemi državami in v prvi vrsti z LR Kitajsko. Upirajo se ponovni oborožitvi Japonske ter se borijo proti nadaljevanju poskusov z jedrskim orožjem, kar je tudi politika vladne stranke. V notranji politiki kritizirajo politiko vladne stranke, ki krepi finančne monopole. Tudi kar zadeva nekatere nerešene probleme, ki jih ima Japonska v odnosu do drugih azijskih držav, so precejšnje razlike. Med drugim še vedno ni rešeno vprašanje Okinave, ki je v ameriških rokah in nekaterih otokov v Kurilski skupini pod sovjetskim nadzorstvom. Medtem ko so socialisti za postopno in kompromisno reševanje teh spornih vprašanj, pa liberalnodemokratska stranka postav 'j :i pogoje. Za sklenitev mirojme pogodbe s Sovjetsko zvezo postavlja kot pogoj vrnitev dela Kurilskih otokov. Za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Pekingom pa sprejem LR Kitajske v OZN. Izid majskih volitev ne bo vplival, da bi se dosedanja po- litika Japonske bistveno spremenila. Predvsem liberalno-de-mokratska stranka ni dobila potrebne dvotretjinske večine, ki bi ji omogočila spremembo povojne ustave, kar je velika ovira za ponovno oboroževanje Japonske. Usmeritev in stabiln ‘ nove japonske vlade bo v precejšnji meri odvisna tudi od položaja v sami vladajoči stranki, kjer si še vedno niso popolnoma enotni. Stabilnost vlade pa je odvisna tudi še od drugih elementov in med drugim tudi, v kolikšni meri bo imela ameriška recesija vpliv na japonsko gospodarstvo. Znano je, da je zunanja trgovin, življenjske važnosti za Japonsko in verjetno bo tudi nova vlada nadaljevala z dosedanjo politiko realnega pri-lagojevanja gospodarskega sodelovanja s kitajsko celino. Uradno sedaj govorijo, da tudi sedanji gospodarski odnosi m -d ZDA in Japonsko ne predstavljajo »zdravo trgovinsko stanje« ter predlagajo, da naj bi se gospodarsko sodelovanje z ZDA povečale Nova vlada bo skušala nadaljevati dosedanjo politiko do Pekinga. Med volilno kampanjo je Peking pretrgal trgovinske odnose s Tokijem, kar pa bo sedaj skušala Kišijeva vlada popraviti in obnoviti trgovino s Kitajsko. Z ozirom na razmerje političnih sil v japonskem parlamentu v sedanjem položaju ni pričakovati, da bi Japonska menjala. osnove svoje zunanje In notranje politike ter bo ostala na starih tirih. S, Lenardič Kitajske. Na zadnjem osmem kongresu KP Kitajske je podpredsednik Ck Liu Šao C! v svojem referatu obsodil »znanstvenike«, ki se lotevajo problema kitajskega prebivalstva z negativne strani. Poudaril je, da sp tam, kjer je veliko; prebivalstva, tud! velike možnosti za večjo proizvodnjo in večjo akumulacijo. O istem prolemu je v svojem uvodniku v prvi številki glasiila CK »Rdeča zastava« predsednik Mao Ce Tung trdil, da je za nadaljnjo per-sipekt/vo Kitajske odločujoči faktor, poleg vodstva Partije, 600 milijonov kitajskih prebivalcev. »Čim več je ljudi, tem več je mnenj jn predlogov, tem večje je navdušenje in tem večja energija,« je napfsal Mao Ce Tung. S tem so bila tudi' uradno obsojena stališča rektorja pekinške univerze in s tem so se dejansko prenehale razprave o morebitnih negativnih plateh ste vda in prirastka kitajskega prebivalstva. V zvezi s tem se pojavljajo mnenja, da Kitajska lahko preživlja tudi dvakrat večje število prebivalstva kot je sedanje. Po poročilih, ki jih objavlja k!tajski tisk iz vseh žitorodnih pokrajin, pričakujejo letos rekordno žetev v vsej državi. Listi pišejo, da je v večini kmetijskih predelov donos žita za 30 odstotkov večj! od lanskega. Po nekaterih ocenah pričakujejo, da se bo v državi dvignila poljedelska proizvodnja za celih 15 odstotkov v primerjavi 7 lan--kfm letom. Po trditvi tiska je ta dobra žetev predvsem rezultat velikih akcij 7a zbiranje in uporabljanje prirodnih gnojil in melforacijstkih del velikega oblega. ki so jih izvedi' od '•-irske do let osni e Umik sovfeisftih čet Bukarešta, 13. jun/ (Tanjug) V Bukarešti so uradno sporočili, da se bodo sovjetske čete začele umikat! z romunskega ozemlja 15. junija v soglasju z odločiltvl- jo vlad ZSSR in LR RomunAJ*. Udobnejši prevoz ni odvisen le od lepih avtobusov Gorenjska je gotovo tudi v avtobusnem prometu najbolj razvito območje Slovenije. Iz Kranja pelje v Ljubljano vsak dan okoli 30 avtobusov in prav toliko jih pripelje nazaj. Na cesti Kranj—Tržič pa vozi dnevno 16 avtobusov v eno in prav toliko v drugo smer. Tsda to je le delček celotnega gorenjskega avtobusnega premeta, kateremu moramo prišteti še proge, ki so namenjene*izključno prevozu delavstva na delovna mesta. Ta razvitost cestnega prometa pa zahteva ureditev novih problemov. Razen ureditve cestišč in prikladne j šega voznega reda zlasti po manj prometnih okoli šib terja to tudi, da dokončno uredimo odnose sprevodnikov in šoferjev do potnikov, in zahteva, da uresničimo besede o kultur-nejšem in udobnejšem potovanju. O tem se je že mnogo govorilo, zelo ostro in določno pa so spregovorili o tem odborniki OLO Kranj, ko so na zadnji seji razpravljali o perspektivnem razvoju prometa na Gorenjskem. Predsednik tov. Hafner je menil, da uspeh v razvpju avtobusnega prometa ni le v novih avtobusih in progah, temveč tudi v lepšem, kulturnejšem in udobnejšem prevozu našega človek:. Doslej so bili potniki vse preveč izpostavljeni absolutističnim izpadom nekaterih prometnih uslužbencev, za vzgojo le-teh pa smo storili zelo malo. Da bi izvedeli, kako si pod- jetja prizadevajo za kulturnejše opravljanje svojih uslug, smo se obrnili na Avto-promet v Kranju in na Trans-turist iz Škofje Loke. Pri Avto-prometu Kranj so že dan po seji OLO sklicali vse sprevodnike in šoferje in se pogovorili o kritiki okrajnih odbornikov. To pa je bil menda prvi sestanek, kjer so govorili o kulturnejšem odnosu uslužbencev do potnikov. Sistematjčr ega izbora in vzgoje kadra v tem podjetju doslej ni bilo. Ukrepajo pa ob vsaki pritožbi potnika, čeprav žal pride na upravo podjetja le malo konkretno dokazanih in podpisanih pritožb. V škofjeloškem podjetju kaže, da so razmere bolj urejene. Sistem sprejemanja in kazno- nove šole Ha zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so razpravljali predvsem o dolskih problemih V ponedeljek je bila v Šoštanju redna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Na njej so pregledali zaključni račun za loto 1357, poleg tega pa so poročali predsedniki nekaterih svetov o njihovem delu. Najpomembnejše je brilo poročilo o šolstvu. Hiter razvoj industrije je povzročil predvsem v Velenju velik prirastek otrok. V razdobju od leta 1S57 do 1961 pa predvidevajo še precejšen nadaljnji porasli. To pa bo terjalo tudi graditev novih šol. Sedaj gradijo šolo v Paki pri Velenju, graditi pa bodo začeli tudi šolo v Belih vodah 'in v Šmartnem ob Paki. Poslopje za še eno o-sem- Ba Ge g Iz Mar nora poročajo, da je zau nje deževje zuo agottuu vpt.\a, na rase in razvoj km-timskih pr. asikov, venaar pa jv živilski ti-z zelenjavo m krueLjskimi pr.de: ki bolj slabo založen, cent pa s. še vedno za to dobo neprimerni, visoke. Na živinskem trgu je opažati v zadnjem tednu nadaljnje n-znatn-popuščanje pri goveji živini, zlasc. pri siabši kval.ten za predelavo, medtem ko so se cene pitani živini nekoliko dvignile. Ponudba je zadnji teden popustila, ker kmetje zaradi deževja upajo na boijš. pridelek: krme. Pač pa je trenutno večja ponudba telet. Tudi praš.čev je bilo ta teden znatno več naprodaj in je cena nekoliko popustila. Vzrok temu so predvsem velike zaloge masti, zlasti uvožene, ki je po 305 din kg, medtem ko je do mača rnasL po 350 do 350 d.n kg. Pričakovat; je znižanje masti na 310 do 323 din. Xa Goriškem nudijo nroizvajalei zlasti grah, čebulo, solato ter zgodnje zelje. Cene so ostale ne.zpre-menjene. — Preskrba potrošniških središč je bila zadovoljiva. Prvi zgoiiiij; krompir so pričeli nuditi proizvajalci še v prav majhnih količinah. Začetna odkupna cena je h .J aln 50 za kg, ki bo postopoma pada,a. precejšnje padavine v teh dneh bedo zboljšale rast zelenjave in s tem v zvezi menimo, da bo tudi ponudba večja. Zaradi dežja se je ponudba češenj nekoliko zmanjšala, ^ker proizvajalci niso mogli trgali. Glavni odkup bo trajal še približno deset dni. Odkupljene količite gredo_ dobro v promet, na notranja tržišča in v izvoz. V zvezi z dogovorjenimi odkupnimi cenami za živino je težnja, da se bodo odkupne cene znižale, kar bi »moralo vplivat; tudi na letko pa bo treba zgraditi v Velenju. V zvezi z reorganizacijo šolstva bo jeseni v občini pet popolnih osemletk: po dve v Velenju in Šoštanju in ena v Šmartnem ob Paki. Stare šole v občini ao potrebne popravila in nove opreme. Občina se za šolstvo zelo zanima in skrbi po svojih močeh za izboljšanje razmer. Šolski odbori so se že uveljavili domala v vseh šolah in rešujejo tudii vzgojne probleme. Širši krog ljudi ki pozna delo šole, pa vse bolj vzbuja pri starših zanimanje za delo otrok. Skrb občine za vzgojo se Vidi tudi v štipendiranju, saj so lani imeli 26 štipendimacev. Poleg tega štipendirajo tudi gospodarske organizacije 35 dijakov. Svet za šolstvo si b0 v prihodnje prizadeval zgraditi vse štiri cmeniene šole in ustanoviti Vojnik Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so razpravljali o zaščiti kmetijskih kultur pred škodljivci in sklenili, da bodo izvajali zatiranje pod strokovnim vodstvom kmetijskih zadrug. Le tako bo delo lahko čimbolj načrtno in uspešno. Gre predvsem za hmelj in krompir, '.etos je zlasti dosti kolorad~'.ih hroščev, ki zelo ogrožajo kro i-pirjeve nasade. Na seji so razpravljali tudi o zaposlovanju in sklenili, da bodo ustanovili posredovalnico za delo. D. S. centralno občinsko knjižnico, ki. bi izposojala knjige oddaljenim krajem. Poleg tega bo sikušal čimprej izposlovati ustanovitev muzeja slovenskih premogovnikov z oddelkom NOB v Velenju ';n vključevati vse več mladine v razne oblike izobraževalnega dela. Skušal bo tudi povečati zanimanje staršev za predšolsko vzgojo otrok v vrtcih. —v— vanja sprevodniškega kadra je izdelan in se ga tudi držijo. Iz vsega, kar smo izvedeli pri podjetjih, pa lahko ugotovimo, da avtoprevozniška podjetja gledajo bolj na to, da je uslužbenec pošten, to se pravi da ne dela škode podjetju, manj pa na to, kakšen odnos ima do potnikov. Pri sprejemanju so doslej premalo pazili na psihične sposobnosti kandidata. Najvažnejše merilo za sprejem v sprevodni-ški poklic je osnovnošolska izobrazba. Prednost pa imajo tisti, ki nimajo poklica. Ker je spre-vodniški poklic precej zahteven, so taka merila gotovo nezadovoljiva. Vsak kandidat bi moral imeti spričevalo psihologa. Spričo velikega navala kandidatov za sprevodniški poklic bi moral biti izbor strožji. To ne bi smel biti poklic ljudi brez poklica, temveč bi moral biti pravi poklic, za katerega bi se zahtevala nižja srednja šola in določena strokovna usposobljenost. Zanimivo je, da doslej nista organizirali gorenjski podjetji (približno tako pa je menda tudi po ostalih krajih), niti enega seminarja ali tečaja za vzgojo sprevodniškega kadra, čeprav menijo, da bi bilo to zelo koristno. Seveda je povsem jasno, da brez vzgoje ne moremo imeti vzgojenega kadra. Ob zaključku pa moramo seveda pripomniti, da lahko tudi potniki sami marsikaj prispevajo h kulturnejši in lepši vožnji z našimi avtobusi. A. C. maloprodajne cene mesa. Nabavna Cene Cene Okraj cena na na pri KZ debelo drobno KROMPIR (stari): N. Gorica 12 15 Mur. Sobota S 10 Maribor 8 10 12—15 Celje 11 14 16 KROMPIR (mladi) : N. Gorica 50 60 Tvlaribor 63 72 80 Celje 54 69 ČEBULA: N. Gorica 40 50 M. Sobota 60 70 Maribor 60 65—70 70—100 ZELJE (sveže); N. Gorica 45 50 Maribor 63 70 70—25 Celje 60 66—70 SOLATA: N. Gorica 55 7e M. Sobota 50 60 Maribor 30—40 -SO Celje 70 80 GOVEDO: N. Gorica 125 320 M. Sobota G3—169 75—175 269 Maribor 100—175 2EC—300 Celje 15S 320 Novo mesto 3G9 TELETA: N. Gorica 215 360 M. Sobota 150—165 160—175 290—36 'I Maribor 180—210 330—379 Celje 210 340 Novo mesto 310 PRAŠIČI: N. Gorica 200 350 M. Sobota 150—200 165—210 330 Maribor 189—210 400—420 Celje 200 330 Novo mesto 400 MLEKO: N. Gorica 24 30 32 M. Sobota 23—25 28 Maribor 18—25 35—10 Celje 24,5 36 36 JAJCA: 16 N. Gorica 13 M. Sobota 11 12 12 Maribor 10 14—16 Celje 14 15 16 ČEŠNJE: 45 N. G<*rica 35 Marii* or 40 45 50—7 0 &eye Morva mesto 50—6oa hvala terenski organizaciji ZK, SZDL, ZB, DPD Svobodi, So Mladosti, pevcem, godbi sosedom in vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki so ji pripravili in jo spremljali »na nepozabni zadnji poti. Hlava lepa tov. Bavdku, upravitelju'in učenki 8-letke za ganljive trisede ob maminem grobu. Mož Vinko, sin Tone in hčerka Marica z družino. Stražišče 1.1. VI. 1958. ZAHVALA Zdravniku dr. Jožu Steklasu v Dobile poljan, njegovi ženi Anici In zdravniški sestri Mariji se najtopleje zahvaljujem za požrtvovalno zdravljenje v moj; Irudi bolezni. zdravniku obenem iskreno čestitam za njegovo 40-Ietnico. Hvaležna Micka Kerin. SPORED ZA SOBOTO KINO »UNION«: ameriški Darvn glasbeni film »NEŽNI AKORDI« V glavnih vlogah Liberace in iborothv Malone Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja: premiera slovensko-italijanske-ga koprodukcijskega barvnega filma »VELIKA SINJA CESTA« Igrata Yves Montana in Alida Valit • KINO KOMUNA«; amenškt film • MOJIH SEST KAZNJENCEV« Tednik F. N. 24 Predstave ob 17, 19. in 21. KINO »SLOGA«; ameriški barvni pustolovski film »GOSPODAR BALLANTEAEA«. V naslovni vlogi Errol Flynn Predstave ob 17, 19. in 21. KINO »VIC«: ameriški barvni ci-nemascopski \vestern s stereofonskim zvokom »REKA SMRTI« Režija Otto Premminrjar. Igrata Marilyn Monroe in Robert Miit-chum. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE« Predstav: ob 17., 19., in 21. Tednik F. N. 24 LETNI KINO »BEŽIGRAD«: jugoslovanski fillim »VELIKI IN MALI« Režija Vladimir Pogačič. Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Preapiodaja vstopnic v vseh ki nematograflb od 9 do 11 ln od 15 daije. MLADINSKI KINO -LM- Koln> kova 8: nemški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. Predstavi sta vsak dan ob 10- in 15. TRIGLAV: italijanski barvni tilrn »VERDI« Tednik V glavni VI9-gi: Pierre Cressoy, Anna Maria Ferrero. Predstave ob 18., 13 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: ameriški film - »PROTI VSEM PRIČAM«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: angleški film »SKOZI PEKEL«, predstavi -ib 18. in 20 VEVČE; ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«,— predstava ob 20. ZADOBROVA: ameriški barvni film »DVA TEDNA LJUBEZNI«, ob 20. uri CRNUCE: ruski barvni film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROV-KINA«. predstava ob 20. DOMŽALE: ameriški barvni film »DVA TEDNA LJUBEZNI«. ob 18 in 20- KAMNIK »DOM«; ameriški vista-vision film »TEŽAVE S HARHY-JEM«. KfNO DUPLICA: ameriški film »VELIKA NAGRADA«, predstava ob 20 BLED; ameriški barvni cinema-scopski film »DOLINA NASILJA«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni -film »ZLOMLJENO KOPJE«. KRANJ »STORŽIČ«: ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«, ob 13. tn 20.15. KRANJ »PARTIZAN«; ameriški barvni film »POSLEDNJI APAČ« prledstava ob 20.15. KRANJ »SVOBODA«: ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«, predstava ob 19. - KRANJ - »TRIGLAV«: - ameriški film »ABOT IN COSTELLO V TUJSKI LEGIJI«, predstava ob 20. uri. NAKLO: premiera ameriškega filma »JA.TCE IN JAZ«, predstava ob 20. RADOVLJICA: ameriški barvni film »5102 IZ KOLORADA«, ob 20. uri. JESENICE »RADIO«: ameriški barvni cinemascopski film »TRIJE v REVIJI«, predstavi ob 13. i n 29. JESENICE »PLAVŽ«: angleški barvni film »SPANSTC1 VRTNAR« ob 18 in 20 ŽIROVNICA: francoski film »ZLA SREČANJA«, predstava ob 20. DOVJE: jugoslovanski barvni film »POP ČIRA TN POP SPIRA«, predstava ob 20. PTUJ: ameriški barvn- film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. MURSKA SOBOTA: ob 20 amer. barvni film »Trobente opoldne«. Trgovskega pomočnika ali pomočnico potrebujemo takoj. Krojača potrebujemo s 1. avgustom 1958. Flača po tarif, pravilniku. VARTEKS OBLEKE, Ljubljana, Čopova 7. 3604-R UMRLI EaBBaaag^^^^aaaaBBBB Nenadoma je premitmul naš zlatd IGOR LUNAR Pogreb nepozabnega bo v nedeljo. 15. junija 1958, ob 15. uri izpred hiše žalosti Zgornja Hrušica 52 na stepanjsko pokopališče. Žalujoči: oče Stanle. mama Marija. sestrica Ksen.ija. stari oče Batist Jože in stara mati ivan-ka ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 14. junija 1958. Pogreb MATEVŽA ZALETELA bo danes. 14 junija 1958.ob 16. ur* v Zagorju. Zaletelovi PUT N 1 K S LOVE N IDA ril. O VENSKE ROJAKE IZ ZDA ici so na obisku v Jugoslaviji, ci<-prireja v torek, 17. Junija v sode lovanju s Slovensko izseljenski matico PETDNEVNI AVTOBUSNI IZLET PO SLOVENIJI (Porto rož «— Gorica — Bovec — Bled — Bohinj — Dobrna — Maribor - Rogaška Slatina — Novo mesto). Slovenski rojaki 17, ZDA! Udeležite se tega zanimivega izleta. na katerem boste lahko spoznali napredek vaše stare domovine. Sporočite pravočasno, najkasneje pa do 16. junija vašo udeležbo na izletu na naslov: PUTNIK SLOVENIJA, Ljubljana Titova 12 Zbirališče udeležencev Izleta Je v torek. 17 junija v dopoldanskih urah pri PUTN1KU v Ljubljani (pri hotelu »Slon«). M ALJ OGLASI SUKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje — FOTO HOLVNSKI, Cankarjeva štev. 8. FOTO HOLINSKV se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon štev. 21-639. 12180-2 TRGOVINA »MERKUR« Celje — sprejme pomočnika železninske stroke — NSstop službe takoj. R 1714-1 URARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega sprejmem takoj. -— Maus Vrunč. urar. Slovenj Gradec. R 1726-1 KLJUČAVNIČARJE, elektromeha-nike. normirca, priučeno in nekvalificirano delovno silo, ki imajo veselje do ključavničarske in eiektro stroke, sprejme takoj Elektro strojno podjejte »Tiki«, Ljubljana, Trata 12. IR 1711-1 TRGOVSKE POMOČNIKE in pomočnice železninske ali mešane stroke sprejme »Kovina«, Ljubljana. Stritarjeva ulica štev. 7 (dvorišče, I. nadstr.) R 1719-1 DELAVCE in delavke za skladiščna dela v trgovini sprejme Trgovsko podjetje »Kovina«, Ljub-' ljana, Stritarjeva ulica 7 (dvorišče. I. nadstr.). R 1718-1 VEČJE trgovsko podjetje živilske stroke sprejme več kvalificiranih ali priučenih trgovskih pomočnic. ’ Plača po pravilniku. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Živilska stroka« v ogl. odd. 12843-1 DVA POMOČNIKA (Iesostrugar-ska), sprejmem v stalno službo. Franc Jutriša. Laško. 12823-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, razpisuje dve prosti mesti v odpremnem oddelku, in sicer za moškega in žensko. — Resni interesenti naj se javijo v sekretariatu podjetja. S seboj naj prinesejo kratko pismeno vlogo. -1 MLAJŠEGA MOŠKEGA — takoj sprejrrjemo za snaženje obratnih prostorov v nočnem času. ' Ponudbe pod »M-8« pošljite najkasneje do 15. junija v oglasni oddelek. -1 VESTNEGA PRODAJALCA časopisov potrebuje podružnica »Slovenskega poročevalca« v Novem mestu. Le resni interesenti naj se javijo na podružnici. -1 VAJENCE za trgovino z železnino s končano osemletko ali 4. razr gimnazije, samo zdrave in močne fante, sprejme Trgovsko podjetje »Kovina«. Ljubljana. Stritarjeva ulica 7 (dvorišče. I nadstropje). R 1717-3 UČENKE z dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko sprejme v uk za trgovske pomočnice živilske stroke Trgovsko podjetja »Hrana«. Ljubljana. Trg mladinskih delovnih brigad 7. ki nudi poleg vajeniške nagrade po Uredbi tudi štipendijo. V poštev pridejo kandidatinje, ki imajo stanovanje v Ljubljani ali njeni neposredni okolici. 12842-3 MOšKO KOLO, športno, italijansko, s prestavami in kromatično harmoniko. 30 basov, 2 registra prodam. Peterca, Novi trg št 1 krojač. 12457-4 ŠIVALNI STROJ cikcak, razred 207. »Sinser«. dobro ohranjen — prodam. Turza. Maribor. Koroška cesta 34. 12S2R-4 JAZZ TROBENTO B skoral novo prodam — Jeras Anton. Ribnica štev. 202. Dolenjsko 1273G-4 OSEBNI AVTO Ford B W. dober ugodno prodamo Reševalna, postala P tul. ' 12570-5 GUMI VOZOVE, konje. konjsko vprego in razne dele avtomobilov proda od svojih osnovnih sredstev Prevozništvo Ljubljana. Milana Majcna štev 14 — Ogled vsak dan. R 1720-4 VELIK LOK AT. za pisarno ali zastopstvo oddam ob glavni cest! blizu centra. Ponudbe nod »Loka! takoi« v oglasni odd 12783-8 RAZNE BILJARDE izdeHilem po konkurenčni ceni — Mizarstvo Kramer Maribor Pregljeva cesta štev 15. 10900-11 ENOSOBNO STANOVANJE zam°-njam za večje ali dvosobno. Ponudbe pošljite nod »Visoka nagrada« v ogl. odd. _ 12773-9 .iiij.N -ti./*! aTANOVANJL l-UUa kabinet, kopalnica) v Mestnih blokih v Šiški — za enako ah večje v mestu ali okolic:. Ponudbe pod »Poletje« v oglasni oddelek. 12743-9 V GOSTILNI »Veseli prijatelj« — Ciglarjeva štev 2, Moste — Igra vsak četrtek Lovski kvintet LM. v soboto in nedeljo pa Jankovičev trio. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. R 1330-11 AVTOMOBILISTI. POZOR; Izdelujem prevleke za avto sedeže! Imam že izdelane ali jih naredim po naročilu. — Sarnavsky Vanda, Ljubljana. Friškovec ‘ štev. 5. 12710-11 MOTORNO KOLO Puch 253 cem, predvojno, prodam. Verje št 29, p. Medvode. 12777-4 LETOVANJE NA MORJU! Penzion 550—580. otroci 275. — »Turistieki kamp« Omišalj otok Krk R 1706-11 RESTAVRACIJA — »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« — LJUBLJANA, vam nudi vsak dan sveže čevapčiče-ražnjiče. — Pristna istrska in štajerska vina. Vsak večer ples. 12228-11 TOČAJA ali točajko z večletno prakso sprejme takoj obrat Sieni Janez. 12944-1 OSEBNI AVTO DK1V. mojster klase F. 8 Cabriolet. generalno popravljen, na novo lakiran, prodam po ugodni ceni. Lenček Janez Ihan štev. 25. pošta Domžale. 12902-4 OSEBNI AVTO. majhen, brezhiben. prodam. — Ljubeč Stanko, Ptuj, Zelenikova 2. 12S99-4 ZAZIDLJIVO PARCELO, z odločbo, ob Titovi cesti, prodam. — Realitetna pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva ulica. 12933-7 GARAŽO vzamem v najem. Glin-ce alj bližina Gerbičeve. Ponudbe pod »Takoj al- kasneje« v ogl. odd. 12918-8 SOBO, prazno ali opremljeno, v Ljubljani, iščem. Dam nagrado, plačam vnaprej Belo. Poljan-ska_ cesta štev. 6 12909-9 SONČNO SOBO in kuhinjo s pritiklinami. zelenjadnim vrtom ter nekaj sadja v Mariboru — zamenjam za stanovanje v Ljubljani. — Vprašajte pri Mladinski knjigi, računovodstvo. Čopova ulica štev. 38-111. 12829-9 POŠTENO DEKLE pomaga popoldne v gospodinjstvu, če dob, sobo Naslov v ogl. odd. 12937-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani Rozman. Kran.i Gregorčičeva 27. 12935-9 KUHINJSKO OPREMO, kompletno, 4 sobne stole. 2 omari in ko-paino kad poceni prodam. Ca-mernik Prekmurska štev. 4. Bežigrad. 12957-4 MOTORNO KOLO 98 prodam ali zamenjam za radio. Naslov v podružnici SP Kranj. 12949-4 OTROŠKO POSTELJICO belo. z novo žimnico, ugodno prodam Vprašajte v popoldanskih urah: Pogačar Venca. Kidričeva cesta štev. 36 (Zlato polje, blok 9), p. Kranj. 12948-4 OBDELOVALNO NJIVO 41 a. v vzhodnem delu aerodroma v Ljubljani, ugodno prodam Hribar. Slap-ničarjeva 5. 12973-7 POSLOVODJO in trgovskega po-močnika(-Co) za trgovino z mešanim blagom sprejme Kmetijska zadruga Zadobrova, p. Ljub-Ijana-Polje. R 1732-1 skladiščnika potrebuje — Restavracija »Gospodarsko razstavišče«. Nastop službe 1. julija Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi. 13052-1 TRGOVSKE POMOCNIKE(-CE) za prodajo čevljev za nedeljeni delovni čas (Non-stop) zaposlimo Plača po tarifnem pravilniku. — Naslov v ogl. odd. 13018-1 POSLOVODJO, verziranega v prodaji reprodukcijskega materiala in železnine, sprejmemo takoj Kmetijska zadruga z o. 1.. Šmarje pri Jelšah. R 1734-1 VODNO ČRPALKO z motorjem — prlma. proda Florjančič Matevž Studeno. o. Železniki. 13037-* FOTOAPARAT Exacta Varex Tla prodam. Vprašajte: Janševa 15 Bežigrad. 13008-4 MOTORNO KOLO NSU 250 ccm. 7 amortizerji, prodam. Hvastja Janez. Savlje 75. Ježica. 13007-4 TRI CESNJE oddam za obirat. — Koritkova ulica 25. pri Klemen- 12985-4 r.i;UZ.\E BRANE, vprežne, kupimo. Kmetijska zadruga Zadobrova, p Ljubil ana-Polj e. R 1731-5 VSAKO KOLIČINO smrekovih suhih plohov. 5 cm. nujno kupimo. Gospodarstvo Glavnega odbora Zveze gluhih Slovenije, Ljubljana Vidovdanska cesta številka 14 R 1733-5 SKROMNO SOBICO nujno potrebujeta dve nameščenki. Sobica je lahko podstrešna ali kletna (odkupita tudi staro pohištvo). — Cenjene ponudbe pod »Zelo nujno« v ogl. oddelek. 13931-9 SOBICO dobi takoj uslužbena šivilja. Sporazumni dogovor. Peruzzijeva 99. Rakovnik 13015-9 IZGUBIL SEM INDEKS na ime Pečarič Zivoraa. arh fakulteta, Ljubljana. 13072-10 SPREJMEMO: visokokvalificirane in kvalificirane: avtopiehanike, avtoelektnčarje, karoseriste. ličarje, avto kleparje, mizarje, šoferje C in D kategorije, delavce za priučitev v raznih strokah, referente za plan in analize, komercialista. strojne tehnike in administrativne uslužbence z znanjem strojepisja in stenografije. — Interesenti naj se zglase osebno ali pismeno na naslov: Električna cestna železnica Ljubljana, Celovška cesta štev. 164. R 1668-1 V globoki žalosti javljamo, da je umrl naš ljubljeni brat, stric in svak dr. FEMG KS&VEBIJ LBICMIN apostolski pronotar, redni profesor teološke fakultete v Ljubljani, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti itd. . ■ Blagi pokojnik bo prepeljan v sobcfto, 14. junija 1-958, ob 10. uri dopoldne v stolnico, kjer bo slovesna maša zadušnica. — Pogreb bo isti dan ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Sestra Zofija, svak Jožef, nečaki in nečakinje V Ljubljani, 12. junija 1958. Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu starosti umrl naš moz. oče, stari oče. brat, svak. 'tastjin stric JANEZ MRŠ0L posestnik in lesni trgovec Pogreb bo 15. junija 1958 ob 16. uri na farno pokopališče v Kovorju pri Tržiču. Žalujoči: žena Marjana, sinovi: Mirko, Drago in Stane, hčerki: Jožica in Mira, sestra Lenka, zet Franc, snahi Sonja in Cvetka, vnuki: Miro, Zdenko in Igor, vnukinji: Zlatka in Barbka ter ostalo sorodstvo. Kovor, Retnje, Ljubljana, Buenos Aires. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SPOROCA ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 12. JUNIJA 1958 UMRL . DOPISNI ČLAN V RAZREDU ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE ZASLUŽNEGA ZNANSTVENIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU LJUBLJANA, DNE 13. JUNIJA 1958 Sporočamo žalostno vest, da je umrl redni profesor, apostolski protonotar Or. Franc Ksaver Lukman bivši rektor Univerze in večkratni dekan Teološke fakultete v Ljubljani Rekviem za blagopokojnega prelata bo v stolnici v soboto, 14. junija, ob 10. uri dopoldne. Pcfgreb bo isti dan ob 15.30 izpred veže sv Nikolaja na Žalah. Vzglednega duhovnika in velikega znanstvenika bomo ohranili v trajnem spominu. TEOLOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI DOTRPELA JE NAŠA NEPOZABNA IMA L0SEB roj. KUMSTEL POGREB BO V SOBOTO, 14 JUNIJA V VELDENU (WORTHS. - KARNTEN). NJENA VELIKA DOBROTA DO TRPEČIH IN UBOGIH BO TRAJNO ŽIVELA V SRCIH PREMNOGIH! VELDEN, VRHNIKA, KOČEVJE, LJUBLJANA, RUMINCE, TRST. 13. JUNIJA 1958. RODBINE: LOSER, KUNSTEL, TOMŠIČ, SZOLDOS, LOVRENČIČ. »TRANS TURI ST« ŠKOFJA LOM AVTOBUSNI VOZNI RED ZA SEZONSKE PROGE JESENICE - BEGUNJE - BLED Vozi ob delavnikih od 16. junija 1958 naprej KM D D — 15.10 JESENICE 19.45 8 15.25 Žirovnica 19.30 15 15.40 Begunje 19.15 19 15.45 Lesce 19.10 23 15.55 BLED 19.00 Pripomba: konec obratovanja po objavi v dnevnem časopisju. AVTOBUSNI VOZNI RED LJUBLJANA - KRANJ - BEGUNJE - JESENICE Vozi ob delavnikih od 16. junija 1958 naprej KM D *. B 12.30 LJUBLJANA 7.50 6 12.40 Šentvid 7.40 26 13.00 KRANJ 7.20 31 13.06 Naklo 7.14 34 13.10 Bistrica 7.10 36 13.14 Podbrezje 7.06 40 13.20 Posavc 7.00 49 13.37 Zapuže 6.43 50 13.40 BEGUNJE 6.40 57 13.55 Žirovnica 6.25 65 14.05 Jesenice 6.15 67 14.10 ) JESENICE - boln 6.10 AVTOBUSNI VOZNI RED ZA SEZONSKE PROGE JESENICE - KRANJ - LJUBLJANA - PORTOROŽ - POREČ Vozi ob nedeljah od 15. junija do 14. septembra 1958 KM . 4.55 “ JESENICE 23.55 8 5.10 Žirovnica 23.40 15 5.20 Lesce 23.30 17 5.25 Radovljica 23.25 39 6.05 KRANJ 22.45 65 6.40 6.45 LJUBLJANA 22.10 22.05 120 7.55 8.00 POSTOJNA 20.55 20.50 133 8.15 Razdrto 20.35 150 8.25 Divača 20.25 191 9.35 9.40 KOPER 19.15 19.10 205 10.00 PORTOROŽ 18.50 209 10.10 , Piran 18.40 266 11.25 POREČ 17.25 AVTOBUSNI VOZNI RED KRANJ - SMLEDNIK - PIRNICE - TACEN - LJUBLJANA Vozi ob delavnikih od 16. junija 1958 naprej KM 6.20 KRANJ 13.42 8 6.36 Mavčiče 13.26 10 6.40 Podreča 13.22 11 6.42 Zbilje 13.20 13 6.45 Smlednik 13.17 19 7.00 Zg. Pirniče 13.02 21 7.04 Vikarče 12.58 23 7.08 Tacen 12.55 28 7.13 Šentvid 12.50 32 7.23 LJUBLJANA 12.40 S660-R š»o.euRwoop vo hičteocentralo, ki bo proizvajala letno sto miilijonov kilovatov energije. Zanimivo je, da piriide- že danes na prebivalca Portorika več električne energije kot v Braziliji. Zdrava stanovanja so bila in so še med poglavitnimi problemi otoka. Čeprav so preselili veliko kmetov in njihovih družin v nove vasi, čeprav so podrli v mestih vrsto nezdravih mestnih četrti in postaviti modema stanovanja, še vedno niso izginile vse neprimerne in nezdrave stanovanjske barake. Nadaljnje težavno vprašanje je šolstvo. Tretjina proračuna je namenjena šolstvu, pa še ne poravnava vseh potreb. Vzrok za to je, da je bila pretežna večina Portoričanov še pred nedavnim nepismena, obenem odobritev federalne vlade, so izvedli referendum. Ogromna večina prebivalstva se je odločila za nekoliko samosvojo obliko vladavine:, otok je postal svobodna pridružena država, katere prebivalci so-ostali državljani ZT>A, dobili pa so pravico, da si sami volijo svoje upravne fukcionarje. Drugi dve možnosti, ki so ju zavrnili na referendumu, sta bili, da postane Portoriko ena -od zveznih držav, ali pa da dobi popolno samostojnost. Kakor omenjeno, je politični razvoj sledil gospodarskemu. »Ni še dolgo tega, da so Portoričani samo obtoževali druga za svojo zaostalost, sami pa se niiso lotilli dela!« je dejal guverner otoka Buis Murijez Marin. Vendar se je ta doba zaključila že pred dekaj desetlet- Karibski otoik Portoriko je tazmeroma majhna dežela, saj ni velika niti za polovico Slovenije. Je pa kaj gosto naseljena; cenijo, da živi na otoku 2,300.000 ljudi. Od matične dežele — ZDA — je oddaljena za tri in pol ure letenja. V zadnjih pedesetih letih je otok doživel velike spremembe. Iz ko-loniane odvisnosti se je povzpel do položaja avtonomne dežele. Dosegel je vrsto uspehov tudi rfa drugih področjih: ima n pr. enega naj nižjih količnikov umrljivosti na svetu, pismenost se je povečala od 20 na 80 odstotkov, narodni dohodek na prebivalca se je potrojil itd. Tukaj hočemo povedati nekaj besed o deželi, ki se je v nekaj desetletjih spremenila iz zaostale dežele v — skoraj bi lah-Vr, -mvv — napredno. 304, Na svoji poti se je Baree večkrat srečal z ljudmi. Vedno se je skril pred njimi in tako ga razen nekaterih indijanskih lovcev nihče ni zagledal. Ob reki Geike se je velikokrat skril v obrežno grmovje, kadar so mimo njega pluli lovci v svojih čolnih. IPostaji Wollaston se je približal le toliko, da je od daleč poslušal lajež psov. ki bo namakala sušno dolino Lajaš, bo pritekala prekope z gora, kjer je dosti tropskih padavin. Glavno mesto Portorika. 55aa T—-,- Mednarodna razstava psov Portoriko je bil skoraj štiari sto lot španska kolonija, važna 1-3 strateško, gospodarsko pa silno revna. Vzdrževali so jo iz sredstev, ki so j.ih dajale bogatejše pokrajine. Konec prejšnjega stoletja so otok dobile ZDA. Povezavo z daljno, nerazvito in zaostalo Španijo je nadomestila povezava z bližnjim in gospodarsko bolj razvitim sosedom. Ta sprememba se je kmalu začela pozitivno kazati na vseh področjih. Naglemu gospodarskemu razvoju je po petdesetih letih sledila tudi sprememba političnega položaja otoka. Leta 1948 so Portoričani prvič volili sami svojega guvernerja, dve leti kasneje pa so izdelali načrt svoje ustave. I'o so dosegli ka. Pri tej pasmi skrbijo še za nadaljnjo selekcijo, da bi dobili čim čistejšo pasmo. Te pse ne poznamo samo kot čuvaje čred, ampak tudi kot zelo zveste in odločne. Balkanski gonjač, ki ga priznava kinološka federacija, je zelo cenjen in iskan tudi v inozemstvu. Ti psi imajo zelo razvit čut za vohanje, so zelo iznajdljivi in jim je prirojeno, da ranjeno divjačino izslede in zadavijo, nato pa z lajanjem prikličejo lovca. Razstavljali so tudi istrske kratkodlake in ostrodlake zajčarje. Vse pa kaže, da je pri nas vedno manj slišati o eni izmed naj lepših domačih pasem »dalmatincih«, .ki jih inozemstvu zelo cenijo, saj ni bilo nobenega takega psa na razstavi. V Beogradu je bila nedavno pod pokroviteljstvom predsednika republike mednarodna razstava psov vseh pasem. V največji dvorani beograjskega sejma je bilo razstavljenih okoli 800 psov najrazličnejših domačih in tujih pasem. Med tujimi je zbujala pozornost zlasti new-fundlandska pasma čuvajev. Domači rejci so prav tako pokazali, s kakšno požrtvovalnostjo so skrbeli za ohranitev in napredek najboljših avtohtonih pasem — šarplaninskega ovčarja in balkanskega gonjača. Sloviti šarplaninski »karabaš«, ki je na mednarodni razstavi v Dortmundu dobil zelo dobro oceno, je bil proglašen za prva- DE0EIŽ 305. Sredi noči pa se je približal tudi naselbinam. Se vedno je iskal, hrepenel je po bitju, ki je tako nenadoma izginilo iz njegovega življenja. Ovohaval je čolne v pristaniščih, da bi zavohal znani vonj. Včasih ga je hrepenenje gnalo prav do pragov koč v naselbinah. Nekega večera se mu je zazdelo, da čuti v zraku Nepeesin vonj. MARIA CALLAS je sporočila, da zapušča Milansko Scalo za-radi nesporazumov z upravo gledališča. Ob poslovilni predstavi Bellini j eve opere »II Pirata« ji je občinstvo poredilo navdušene ovacije in ogluš-ljiv aplavz. Slišati je biHo vzklije: »ScaVi je tvoja, vrni sei« V SLAMTJ DIVJA že dlje hude* epidemija kolere Kljub vsem najK>rocn je zahtevala ta zavratna bolezen že 106 smrtnih žrtev. Zadnje tedne je zbolelo T19 ljudd. DA BI ZAVAROVALI šoferje taksijev pred morebitnimi roparskimi napadi, so na švedskem oprennili vse avtotakslje z varovalno širpo, ki loči voznika od potnika za njim. Varovalna šipa je iz posebnega stekla, ki ga ne more prebiti nobena krogla. AMERIŠKO PRIZIVNO SODIŠČE bo obnovilo razpravo proti ameriškemu dramaturgu Arthurju Millerju. Z ULTRAZVOČNIMI VALOVI je mogoče ugotoviti tumor na očesni mrežnici. Zvočni valovi padajo na mrežnico in se cd nje odbijajo na zaslon. Iz slike je mogoče ugotoviti mesta in velikost tumorja. AaISHISKE atomske tovarne imajo 130 ton težke vode odveč. Prodajajo jo le z.a m h ovne namene. Kupujejo jo Veh V a Bniitaniija, Francija in Inči. i. Ali je res za mirovne nar.* s ne? ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ napravi 4500 vbodov v minuti. Pri tem se šivalna igla znatno segreje, včasih ce.lo stali umetna vlakna tkanin, kd jih šiva. Take tkanine zato omečijo z raztopino silikonskega laka. da jih zavarujejo pred toplotnim razkrojem.