221. številka. Ljubljana, v sredo 28. septembra. XXV. leto, 1892. UMSKI MAROa frbaja vsak dan ■vrefter, icinifii nedelja in praznike, ter velja po pofitl prejeman r.a a v st r o - o g e r s k c dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 kM., za jedeo mhoc t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., sa fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za fiotrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafin. Za oscan tla plaCnje te od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr„ ce bc dvakrat. In po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 19. —— U P r a v n i s t t u naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. _i___ _ Proračunska debata v deželnem zboru kranjskem. V Ljubljani, dne 28. septembra. Običajno je, da ae splošna debata o proračunu deželnega zaklada uporabi od strani odločnih narodnih zastopnikov v to, da ho poda Bvetu podoba političnega našega življenja in trpljenja in da se ponavljajo vladi v lice naibolj pereče naše pritožbe. Tako je bila tudi današnja proračunska debata vele-zanimiva politična enuucijacija, važna zlasti tudi zategadelj, ker se pri tej priliki razločno in odločno označilo stališče obeh slovenskih strank, i. e. narodne in pa Missia Mahničeve in ker se je dokazalo, da je v odporu zoper s krnj ni fanatizem za d n j ei m e no v a n o stranke složna in jedina vsa posvetna inteligencija slovenska. Posebno značilen in pomemben bil je v tem pogledu govor poročevalca g. poslanca Sukljeja in izveatno bodo uašim razkolu.kom še dolgo po ušesih zvenele trpke resnice, ki so jih Blišali iz UBt tega, dosihdob glede domačega razdora nevtralnega poslanca. Jako srečno zastopala sta zopet narodno stvar tudi poslanca gg. dr. Tavčar in Hribar in mi le obžalujemo, da narodui stranki ui bilo moči prirediti prijaznejše odhoduice odstopajočemu gospodu deželnemu predsedniku. Brez odloga podajemo tedaj slovenskemu občinstvu to debato v glavnem obrisu, najvažnejše govore pa budemo najbrže pozueje objavil: še po stenografičnem zapisniku. Poal. Hribar, kut prvi govornik, poudarjal je veselo prikazen, da oe množi od leta do leta deželno premoženje, ki se je zopet povekšalo za 260.000 gld. V tem oziru smemo torej biti zadovoljni. Nikakor pa ne moremo biti v političnem oziru. Pri deželni upravi vidimo, da dež. odboru ni resna volja, dati slovenščini tisto mesto, katero ji gre. Nekateri deželni uradi uradujejo še vedno nemški. To je faktum, če tudi odkimava g. dež. glavar; tako sta bili poročili dež. kulturnega zaklada in gledališkega zaklada, o katerih je imel poročati govornik, sestavljeni samo v nem- LISTEK. „Veronika Deseniška". Tužna in borua ju zgodovina slovenskega naroda in velikih dogodeb, porabuih za historično dramo, je le malo, a še te niso \ en in ven narodne. Tudi od Jurčiča zasnovana in začeta ter od gosp. Ignacija Borštnika dodelana žaloigra »Veronika Deseniška" ima le malo zgodovinske podloge; pesnik je porabil historično obliko, da predstavi konflikt, ki se je mogel zgoditi jedino le v oni dobi. Zgodovinskega jedra torej v tej drami ni treba iskati, ona je le slika, v kateri se nam kaže življenje in čustvovanje plemenitašev za časa Celjskih grofov. Vtaka žaloigra predočuje borbo posamne in-dividuvalnoBti zoper ali za izvestuo idejo in konec tej borbi oziroma tej individuvalnosti. Vodilne ideje vsaki igri spoznati je najlaglje iz nje same, in ker Brno osvedočeni, da se občinstvo močno zanima za prvo predstavo v novem gledališči, navesti hočemo vsebino „Veronike Deseniške", ker si tako vsak bralec lahko napravi eliko o njej. Prvo dejanje ae vrši v graščini hrvatskega ščini. Napisi v deželnozborskem poslopji so še vedno uemško-slovenski, deželna prisilna delavnica ima celo samo nemški napiB ! Ali se smemo potem Čuditi, če vlada ne spoštuje našega jezika, ko ga Bami tako malo čislamo. Vlada kar naravnost prezira zakone ravnopravnosti. Koliko Taatfeovih obljub se nam je izpolnilo? Tendenca vlade je pod Taarleora isto tako nemška, kakor je bila prej pod Auersper-gom, samo da on tega ne pove tako očitno. Povsod skuša se cepiti Slovane. Zdaj so iznašli poleg starejih jezikov, kakor „kranjskega", „vindiš" itd. „bosanskiu jezik. Ali ni to nesmisel? Vlada zavzema Be za Nemce na Češkem in Moravskem, na Štajerskem in Koroškem in v druzih deželah, za Slovane pa nikjer. Če bode Avstrija Slovane prezirala, ne bode nikdar tako mogočna, kakor bi bila lahko. Protežuje se vsak živelj, da le ni slovansk, tako »e godi posebno v Trstu z italijanskim življem. Vlada ga podpira, akopram se ravno ta živelj kaže očitno nasproten naši državi, se izraža v svojih glasilih skrajno žaljivo o naši vladarski hiši in donaša poročila iz Kima in iz italijanske države na prvem mestu. Namestnik Tržaški pošiljal je ob času zadnjih volitev komisarje v Istro, ki so naravnost dražili ijudHtvo, a ono je ostalo mirno. Mesto teh komisarjev kaznovali so potem posl. Spinčića ! Kako borbo imajo Slovenci v Trotu zaradi slovenskih šol! Iz šol družbe sv. Cirila in Metoda morajo se odklanjati slovenski otroci, ker ni prostora. Vlada ne stori ničesar nasproti očitnemu zasmehovanju, s katerim se je v mestnem zboru Tržaškem odklonila prošnja za ustanovitev slovenskih šol. Taka politika je obžalovanja vredna, ker daje vso moč elementu, sovražnemu državi ia ga podpira proti vedno zvestemu slovanskemu življu. To je velika nevarnost, katero čuti vsakdo. Potem ozuačil je govornik najnoveje delovanje naših skrajnih klerikalcev, ki so osnovali novo stranko ter postavili narodnost na drugo mestu. Osnovala se je stranka, pravi, ki stavlja narodnost na drugo mesto. Zadnja številka glasilu knezoškufa Missije je žalosten dokaz, kako daleč zavede slepa strast. Prestopivši na šolske razmere poudarjal je, plemiča Deseničarja, v ravnem Zagorji. DeseniČar in vsa družinu se pripravlja vzprejeti kar najbolj sijajno najstarejšega sina grofa Hermana Celjskega, samo menih o. Tiburcij ni vesel tega obiska, Bluteč, da postane usodepolu za vso rodbino. Lepi Veroniki, hčeri Deseničarja, uueti za vse, kar je plemenito, sosebno pa za srečo in slavo svoje domovino in vsega naroda, tli v srci tiha, deviška ljubezen za mladega VukaSina, ki je vzrasel tia Dese-nicah in je bil zaročen ž njo, ko sta bila še otroka. DeseniČHr pa je hotoma pozabil na to zaroko in pričakuje grofa Friderika kot snubača za imovitega Soteščana. O. Tiburcij pozna ta namen Deseničarja in ker vidi, da se ljubita Veronika in Vukašin, razkrije temu vso tajnost, da mu omogoči zagotoviti si nevesto. Predno pa more Vukašin še kaj storiti, pride grof Friderik. Veronika stopi s kupo vina pred njega, da ga pozdravi po starem običaji. Komaj pa upre oči vanj, prešine jo z elementarno silo do teduj neznano čustvo Kupa ji pade iz rok, — Friderik ji poda roko, da ji pomore iz zadrege, a — ne izpusti je več. Roko v roki stojita in si gledata zamakuena v oči, spremljevalci pa stikajo glave in opazujejo »trme ta vsakemu umevni prizor. Drugo dejanje se vrši na gradu Ostrovcu v Savinjski dolini. Friderik odpeljal je bil Veroniko z da so interpelacijo glede slov. gimnazij podpisali vsi poslanci slovenski. Žalostno je, da naučni minister slovenskim učencem zapira vrata pred nosom, da se tako krvavo malo briga za slovensko šolstvo. Obljubit bode morda kaj, storil pa ničesar. Ravnatelj slovenske spodnje gimnazije sprejel je suplenta, ki ne ume slovenščine! Kako bode poučeval? Take stvari so, kakor kaže skušuja, le na Škodo ugledu. Glede pošt in brzojavov omenil je govornik, da so sploh v Avstriji jako dobro urejeni ti uradi. A iz Trsta veje čuden veter, morda je to reakcija proti lanskim pritožbam. Slovenski uradniki premeščajo se v Trst, Bem pa se pošiljajo taki, ki niti slovenski ne umejo. Navadno praša se v Trstu: Kdo pa je ta Hribar? Prosil bi g. dež. predsednika, če bode imel priliko, naj reče, da to je poslanec glavnega mesta Ljubljane, ki govori v imenu svojih volilcev. Navaja nekatere prav drastične dokaze in slučaje nestrpnosti nekaterih poštarskih uradov ia komisarja Cora samega ter prosi konečno dež. predsednika, ki je pokazal, da ima srce za napredek dežele, da se take reči ne gode več, dokler ima še on krmilo vlade v roki. Posl. Žitnik se oglasi, ker ga je — kakor pravi — pozval predgovornik, ko je imenoval glasilo, kateremu je slučajno govornik urednik. On odreka, da bi bil ..Slovenec" glasilo Ljubljanskega knezoškofa, od katerega niti migljaja ni dobil. Govornik pravi, da je bil samo trikrat pri škofu, a v druzih zadevah, ter da piše Bvoboduo. (Dr. Tavčar: Po Mahničevem receptu!) Če Be pa napada škofa, pravi posl. Žitnik, ki še ni storil nobene škode slovenskemu narodu, se moramo brauiti. (Dr. Tavčar: Znana izjava njegova proti ministru o slovenskem jeziku, družba sv Cirila in Metoda itd.) Dež. predseduik baron VVinkler pravi, da se zaradi nemških napisov pri uradih še ni čulo pritožeb; v deželi najde vsak Slovenec piavico v Bvojem jeziku. Druge dežele pa imajo tudi svoje zastope, tatn je mesto za pritožbe. Zagovarja učno upravo, ki ima dobro voljo, 180 učencev na dva razreda ni preveč. (Oho! in ugovor.) Na višji gimnaziji pa se jih je oglasilo le i:', za prvi razred. Poštno razmere niso odvisne od dež. vlade. Desenic in se ž njo iz strahu pred očetom, neizprosnim Hermanom, tajno poročil. Veronika se mu je udala , ne samo iz ljubezni do njega, ampak še bolj iz ljubezni do naroda svojega, miBleč, da bode kot soproga mogočnega (Oljskega groia laruo mnogo storila za domovino in za rod. Vender pa spoznava, da ni ravnala prav in zato prosi Boproga, naj stopita pred starega grofa, čemur se pa Friderik odločno upira. — Soteščan pride na Ostrovec, da se osvodoči, ali je osuovau njegov sum, da je Friderik ugrabil Veroniko. Vukašin, ki je prišel ž njim, uaznaui Verouiki, da umira DeseniČar ter plane z mečem na Friderika. A meč mu upade, ko mu pove Veronika, da je poročena s Friderikom. Soteščan pa, v divjem srdu, da mu je Celjski otel obljubljeno nevesto, ukrene maščevati se ter pove Veroniki, da je Friderikova prva žena ueuaravue smrti umrla. V tretjem dejanji vidimo Veroniko vso zbegano vsled grozne trditve Soteščanove. Skrbno poizveduje, ali je resnična ali samo hudobuo izmišljena iu sr.o se ji krči neizmerne bolesti, ko se prepriča, da Soteščan le ni govoril gole neresnice. Soteščan obvestil je bil v tem grofa Hermanu o tajni poroki njegovega prvorojenca z Veroniko in ga pripeljal na Oitrovee. Stari grof zahteva od sina, naj bo Posl. dr. Tavčar pravi, da ne bode govorilna dolgo, ker je le malo Časa preteklo od zadnjega njegovega govora. Vse kar je povedal takrat, bilo je resnično in utemeljeno in dež. predsednik odgovoril mu je le na kratko. Uradni list pa je potem zavihtel svoje uradno poleno nad mene in tovariša Hribarja — pravi nadalje govornik — a tudi danes ne bojim se tega uradnega polena. Veliko bolje bi pa bilo, da nitin vlada tukaj odgovori, kjer se bodemo že branili. Uradi na Kranjskem skrbe za to, da razburjenost ne poneha; povsod se dela krivica slovenskemu narodu in nikakor ni res, da Slovenec dobi pravico v svojem jeziku. Navaja odloke, ki kažejo prešir-no8t, oholost in ušabnost naših uradnikov in cituje drastičen dogodek, kako se celo pri sodiščih norčujejo iz naroda slovenskega. Na diskretnem prostoru nekega okrajnega HodišČa prilepljena je slika Ljubljane; raz grad plapola slovenska troboinica, in poleg nje nahaja se napiB nSloveniscbes Mini-steriumu. Dalje omeni dogodkov na Dunaji letošnjo spomlad, ko je nemška levica se pritožila in ustvarila neko postransko vlado. Če misli grof Taafte nas vladati z nemško levico, je bolje, da gre v stran, bomo vBaj vedeli, s kom se nam je pretepati. Želi pojasnil glede koncesij, ki so se dale tej stranki, kateri je kot žrtva padel deželni predsednik. Če je res, da igra tako klaveroo ulogo, občudoval ga budem in miloval kot mučenika. Konečno omenja nasprotne stranke narodne. Znano je, da je „Slovence" urgan škofov. Če je ta stranka s svojim nestrpnim postopanjem ognjevitih mladih duhovnikov celo tako mirnega moža, kakor je posl. Svetec, potisnila mej liberalce, je to značilno dovolj. Treba je, da se vsa posvetna inteligenca združi v narodno stranko in v obrambo. Sveti duh pa naj razsvetli knezoškoia Mi.shio, da bode vedel, kako je postopati slovenskemu škofu in da ne postaue drugi Tomaž Chion. (Dobro! Dobro!) Posl. K I u n zagovarja knezoškofa, ki je baje vsem jednako naklonjen, posebno proti očitanju glede izjave o slovenskem jeziku in da bi bil proti družbi sv. Cirila in Metoda. Na predsednika družbe, ki je vender njegov neposredni podanik, ni škof nikdar uplival.*) Na podlagi starega gesla „Vse za vero, dom, cesarja" skuša dokazati, da je vera bila vedno na prvem mestu, priznava pa, da je narodnost tudi važen faktor. Duhovščina bila je vedno narodna io storila svojo dolžnost. Potem trdi govornik, da nekateri nupredui stanšt pošiljajo otroke v take šule, kjer se ne odgajaju v narodnem duhu. (Klici: Imena. Posl. Kluu: Nečem biti denuncijant.) Trdi, da je škof Misaia storil mnogo za slovensko narodnost. (Veselost, smeh in klici: Kaj pa vender?) Knezuškotijski ordinarijat da poleg nemškega in latinskega jezika uraduje tudi v slovenskem jeziku. Konča, rekoč, da 8« bodemo zopet zjedinili, ko se vsi postavimo na j>odlago starega gesla : „ Vse za vero, dom, cesarja". Posl. baron Schvvegel zagovarjal je poštnega komisarja Cora ter povdariai potrebo notranjega uradnega jezika. Isto taku branil je ita- •) Vide ,Slovenca" z dne 26. t. m.! Opomba uredn. poroči z nevesto, katero mu je on izbral, a Friderik se brani, češ, da se je prvič ženil po očetovi volji, drugo žeuo naj si izbere po svojem srci. Tolika upornost razdraži oblastnega Hermana; brez ovinkov očita sinu, kar mu je Soteščan povedal ter zahteva, ko Friderik ne taji, naj raztrga to vez. Veronika, Čuvši kuj se godi, pribiti in prosi grofa Hermaua odpuščanja, a ta ju odurnu udganja, Friderika pa prisili z grožnjo, da zapusti Veroniko in gre z očetom, samo da ne izgubi prava prvorojenca. Četrto dejanje. Veronika ostala je sama na Ostrovcu v varstvu Soteščana, ki ji pripoveduje, da je Friderik nanjo skoro Že pozabil in se udal očetovi volji, Bamo da ne izgubi nasledstva, dočim razširjajo grofovi ljudje govorico, da je Veronika čarovnica. Soteščan prigovarja Veroniki, naj ž njim pobegne, a ona odbija njegove ponudbe s preziranjem, ker zaupa Frideriku. Soteščana premaga strast, bliža se Veroniki, da šiloma dobi, česar z lepa ne more, a Veronika se mu krepko ustavi, braneč se s svetilko. V tem hipu ustopi zvesti Vukašin s svojimi ljudmi in reši Veroniko, ki misli, da je prišel Friderik, a spozna »a svojo žalost, da je le Vukašin. Staremu prijatelju zaupa brez strahu in beži ž njim z Ootrovca. lijanski živelj v Trstu,*) trdeč, da je državi zvest, Če tudi se nahajajo stranke, ki res rujejo proti državi. Glede položaja na gimnaziji mora priznati, da res ne najde druzega izraza o šolskih prostorih, nego da bo „emporend". Da je spregovoril o potrebi in koristi nemškega jezika, razume Be. Glede dr. Tavčarjevih besed o nemški levici, pravi, da se je stvar pretresala le po Časopisih in ne zdi se mu, da bi bil poklican o tacih emanacijah govoriti. Na dra. Tavčarja in Hribarja opazko, da se iz previdnosti ogiblje tej stvari, govori sicer delj časa o nemški levici, a povedal ni nič novega, kajti fraza o zatiranih Nemcih je pač že preveč stara, isto tako ona, da smo na Kranjskem že dosegli v so narodne pravice, da smo — kakor je rekel — Bgesiittiget*. V popoludanski seji govoril je še poročevalec Šuklje, in sicer prav izborno, kar konstatujemo z velikim zadoščenjem. Najprvo obrnil se jo do stranke, ki trdi, da je vera v toliki nevarnosti ter rekel: To dragoceno svetinjo našega naroda branili bodemo vsi z vami, če bode treba. Ali zdaj se ne gre za to, nego za očitno nadvlado nad vso posvetno inteligencijo v vseh vprašanjih bodisi verskih ali posvetnih. (Pritrjevanje mej poslanci iu mej občinstvom in klici: Tako je! Res je!) Kam pa pridemo na tak način? Poglejmo na primer pesništvo. Glavni predmet mu je ljubezen, katero je ustvaril Bog sam, ki je zagotovil obstanek človeškemu rodu. Kiparstvo in slikarstvo ne more skoro drugače, nego da se ozira v prvi vrsti na naravno lepoto človeškega telesa in jako pokvarjen mora biti, kogar pohujšujejo umetniška taka dela. Vedi je glavna podlaga prosto raziskavanje. A učenjaku raziskajočemu ste takoj za petami in mu očitate pogansko življenje in brezversko mišljenje. V tem vprašanji pa niso vsi skuti tako tesnosrčni, navedel bi lahko nasprotnih dokazov. Na nekem shodu čuli smo strmeč Čudni izrek, da poslednji kapelan ae je več učil nego najučenejši lajik. Take izreke se more le z obžalovanjem jemati na znanje. Bele vrane bo, ki iz prepričanja hodijo z Vašo stranko — pravi govornik — kar jih je namreč izmej posvetnega razumništva. I^vzeinljem gosp. deželnega glavarja. Pridruži se Vam kak spekulativni odvetniški koncipijent, nadejajo se, tako pridobiti si klijentelo, dalje cela vrsta malih „štreberčkov", ki zdihujejo po mandatih, za katere pa nimajo sposobnosti. Imejte jih, koristili Vam itak ne bodo dosti. (Dobro! mej poslanci in mej občinstvom in veselost.) Nam, ki imamo nekaj lastnega prepričanja, na taki podlagi ni mogoče skupno delovanje. Mislim, da sem prav razumel besede dra. Tavčarja, naj se združi vse posvetno r a z u ni m i š t v o v veliko narodno stranko, da se v bran postavimo na« silatvu, ki smo je doživeli poslednje dni. (Živo odobravanje mej poslanci in mej občinstvom.) Potem prestopil je govornik na očitanja deželnemu odboru zaradi nemških nnpiBov. Morda *) Izveatno poklican zagovornik! Opomba uredn. Soteščan hiti naznanit to dogodbo grofu Hermanu. Sumi, da je Friderik svojo ženu otel in odpeljal na varen kraj. Stari grof mu veruje ter zavrže sina Friderika in ga pošlje v Budimpešto. Komaj pa je Friderik, ves obupan, da je zaradi ženske izgubil pravo naslednika, ostavil Celjski grad, dobi stari grof poročilo, da mu je drugo-rojenec in sedaj naslednik, mladi Herman, nagloma umrl in v jezi, da se mu podirajo vsi njegovi nameni in v misli, da je morda Veronika čarovnira potem prouzročila smrt Hermanovo, zaroti se, da jo uniči. Peto dejanje vrši bo na mestnem trgu v Celji. Veronika stoji pred cesarskim sodiščem, tožena, da je s hudičevimi sredstvi očarala in zapeljala grofa Friderika, zatajila vero in zakrivila smrt Hermana. Veronika sti zagovarja, da je zgol iz ljubezni do naroda, katerega je hotela osrečiti, udala se želji Friderikovi in sodniki odidejo na posvetovanje. Vukašin pribiti, da bi pričal za Veroniko in očita navzočnemu grofu Hermanu, da je podmitil sodišče. Herman ukaže hlapcem, naj Vukašina uklenejo, a ta se brani in uname se srdit boj. Da reši zvestega Vukašina, prizna nedolžna Veronika, da je čarovnica, a njena žrtev ne pomaga Vukašiou nič, Hermanov hlapec ga zabode in hrabri junak se zgrudi. Zadnja uteha mu je zavest, da ga ljubi Veronika in da izraža nemški napis na deželni prisilni delavnic željo, da bi naraščaj tega zavoda bil samo iz vnanjih dežel. (Veselost.) Ostro obsoja netaktnost, a katero se je prepovedal iz bedastih formalnih uzrokov strokovni shod pravniškega društva. Prav po nepotrebnem razburja vlada na ta način duhove. Z vbo eneržijo nam je dalje skrbeti, da se nam zgradi gimnazijsko poslopje. Potreba reaktiva-cije kranjske gimnazije postala je eminentna. Opozarja nadalje na pomankanje izprašanih slovenskih suplentov in izreka željo, da bi se več Slovencev posvetilo filozotičoim študijam. Od posl. Hribarja omenjeni slučaj, da se je z arogantno opazko vrnila neka pošiljate v na Koroško v slovensko Celovško okolico, ker je imela slovenski napis, je res prava munstroziteta, ki se mora ostro grajati. Baron Schvvegel govoril je o zatiranih Nemcih. Jaz bi želel le jeden sam teden slovenski narod v tistem položaji, v katerem so „zatirani" Nemci! Politiški položaj predrugačil se je temeljito od adresne debate. V miinsterstvo vstopil je Kuenburg — izstopil je baron P raža k, kateremu so Slovenci mnogo hvale dolžni. Ločil se bode od nas mož, ki je 12 let pravičuo ravnal kot deželni predsednik. (Dobro 1) Položaj postal je torej težaven. Previdno nam bode treba postopati, če treba pa tudi tako odločno, kakor to zahteva čast naroda. (Dobro! Dobro !) S tem zaključila se je generalna debata in se je prestopilo v podrobno razpravo. Deželni zbor kranjski. V Ljubljani, 27. septembra. (V. seja.*) — Ob ll%\0. uri zjutraj otvori dež. glavar sejo, konstatuje sklepčnost zbornice. Prečita se zapisnik zadnje sej« iu potrdi brez ugovora. Došle prošnje izroči dež. glavar deželnemu odboru, da jih reši v svojem področji. Po-d. Hribar poroča o prošnji krajnega šolskega Bveta v Št. Vidu pri Vipavi za podporo za napravo šolskega vrta. Čita prošnjo, v kateri se poudarja, da občina vsled uim zadnjih let nima sredstev, da bi zadostila zahtevam zakona. Ljudstvo je obubožalo, torej se le z izdatno podporo deželnega zbora more ustanoviti šolski vrt. Okrajni šolski avet v Postojini priporoča to prošnjo. Finančni odsek predlaga: Krajnemu šolskemu svetu v Št. Vidu pri Vipavi dovoli se za napravo šolske drevesnice iz deželno-kulturnega zaklada jednokratni donesek 50 gld. Isti poslanec poroča o prošnji Andreja Rova na, lastnika gozdne drevesnice na Colu, za podporo. Prositelj poudarja, da bi stroški za povekšanje drevesnice in napravo vodnjaka, ki bi zadostoval tudi pri euši, znašali nad 300 gld. in se nadeja, da bode dež. zbor uslišal njegovo prošnjo. Županstvo na Colu priporoča prošnjo. Finančni odsek predlaga: Andreju Kovanu, posestniku na Colu, dovoli se za razširjenje in za svrhi Culje ugajajočo uravnavo njegove gozdne drevesnice jedenkrat za vselej *) Glavno debato iz razprave o proračunu deželnega zaklada prinašamo že danes na prvem mestu našega lista. Dalje v prilogi. bode vsaj na onem svetu ž njo združen. Sodniki se v tem vrnejo in naznanijo razsodbo. Sodišč« bo ni prepričalo o krivdi Veroničini in oprosti zategadelj obtoženko. A tu poseže maščevanja željni Herman vmes in obsodi Veroniko, ker je pripozoala svoje čarovništvo, na smrt. Veronika kolne rod Cel-Ijanov — potem jo odpeljejo na grmado. To je vsebina igri, v kateri se nam predstavlja usoda plemenite žene, katere tragična krivda je to, da je ravnala, kakor ji je velevalo srce. Veronika je Žrtva svojega idealnega mišljenja, Žrtva oholosti Celjskih grofov. Trdosrčni grof Herman, zvesti Vukašin, podli Soteščan in Friderik, v prvi vrsti pa Veronika, vsi ti toli nasprotni si značaji risani so jako karakteristično. Subtilen kritik utegnil bi morda reči, da posamni prizori niso v pravi notranji zvezi, da je motivacija nekoliko nedostatna in prisiljena, toda upravičenost teb pomislekov pokaže se šele pri predstavi. Gotovo je, da so v igri, zlasti ob konci posaranib dejanj, nekateri zelo efektni prizori, da je vsako dejanje živo in do konca zanimljivo, in da so glavne uloge za spretnega igralca jako hvaležne. Ker je vrh tega igra tehnično prav dobro razpletena, snov pa interesantna, upamo, da bode prva predstava v novem gledališči sijajno uspela. o Priloga tjPggjjJMMj Narodni St 221, Ani 28. septembra 1892. podpora 150 gld., ki naj ae izplačajo iz deželno kulturnega zaklada. Dalje poroča o prošnji Uršule Zanoškar, vdove dež. oficijala za dosmrtno podaljšanje in zvišanje miloščine. Finančni odsek predlaga: Vdovi deželnega kancelijskega oficijala gospej Uršuli Zanoškarjevi, stanujoči v Kranjski gori, podaljša se dosedanja letna miloščina 120 gld. na dobo petih let z dostavkom, da je to miloščino plačevati iz deželnega zaklada. Posl. Hribar poroča na dalje v imenu finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za leto 1893. Pri javni dražbi gledaliških lož dosegel se, je mnogo večji donesek in se je skupila mesto pro-računjenih 7000 gld. vsota 13.224 gld. Finančni odsek je vesel tacega uspeha, ker bode mogoče izplačevati točno dolg in amortizovati investirani kapital. V proračun za 39 lož (6 jih je reserviranib) postavi naj se povprečna cena, da ne bode iznenad janja in sicer v okroglem zntzku 10.000 gld. Iz letošnjega preostanka skupil dovoli naj se izredna podpora „Dram. društvu" 1000 gld. in nemškemu vodji 1000 gld. za bodoče leto, zu letos pa vsakemu izredna podpora 500 gld. Uradnikom, ki so pri stavbi gledališke zgradbe imeli posla, dovolijo naj se izredne nagrade, kakor je to običajno tudi drugod pri jednacih priliicah. Naše gledališče je zgradba, s katero se ne more primerjati kaka druga nadih zgradb glede težav pri stavbi in je moJBtersko izvršena zunaj in znotraj. Deželni inžener g. Hraskv nadzoroval je stavbo od ranega jutra do večera, tudi izven uradnih ur in postopal strogo s podjetniki. Njegovi marljivosti in vestnosti je v prvi vrsti zahvaliti, da se je delo izvršilo tako lepo. htotako podpiral in nadomestoval ga je jako marljivo in bil izredno delaven arhitekt g. Hruby in za oder pridobil si je zaslug gledališki mojster g. Bittuer. Finančni odsek torej na-Bvetuje, naj dobe imenovnui gospodje nastopne nagrade: Iužener gosp. Hraskv 600 gld., arhitekt g. H r u b y 200 gld., in gledališki mojster g. B i 11 n e r 50 gld. Predlog se VBprejme brez ugovora. Dalje predlaga finančni odsek: 1. Proračun gledališkega zaklada za 1. 1893 a potrebščino: redno 18.837 gld. in izredno 3750 gld., ter b pokritjem: rednim 12.580 gld., tedaj z nedostatkom: rednim €257 gld. in izrednim 3750 gld., in po tem takem v skupnem znesku 10.007 gld. se odobri. 2. Od proračuDjenega nedostatka ima se 10.000 gld. pokriti iz deželnega zaklada, 7 gld. pa iz blagajniške gotovine. Ako bi le-ta ne zadostovala, naj se poBlednje imenovani znesek prenese na račun nastopnega leta. 3. Iz večjega — na leto 1892. odpadajočega ■kupila za lože v znesku 2908 gld. dovoljuje se: slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani izredna podpora 50O gld. in podjetništvu nemških gledališčoih predstav za sezono 1892/93 isto tako izredna podpora 500 gld. 4. Načelno se določa, da se imajo vsakoletni prebitki gledališčnega zaklada, potem, ko bodo sklenjeni in poravnani stavbeni troški, porabiti za hitrejšo amortizacijo za stavbo deželnega gledališča najetega posojilu 100 000 gld Proračun in predlogi fiuančnega odseka se odobre. (Daljo puli.) Politični razgled. V Ljubljani, 28. septembra Deleyaclji, Čuje se, da bode zasedanje delegacij trajalo to pot tri tedne. V ponedeljek, dne 3. oktobra vzprejel bode cesar delegate v Budi in sicer v navadni vrsti, avstrijske ob 12. uri, ogerske pa ob jedni. Običajni diner pri dvoru vršil se bode šele v drugi polovici meseca oktobra. Ogerska opozicija spravila bode v razgovor, kakor smo že javili, cerkveno-političoe homatije in balkansko vprašanje, pri obravnavi v proračunu vojnega ministerBtva pa jezikovno vprašanje v vojski in dveletno službovanje. Tudi drugih želja ima ogerska opozicija mnogo, a upanja ni, da bi kaj dosegla. Češki deželni zbor. V včerajšnji seji dež. zbora češkega izročili so Mladočehi svoj načrt adresi na cesarja, zahtevajoč, da se odkaže odseku 15 Članov v posvetovanje in poročanje. V načrtu naglasa se udanost do cesarja in dinastije, a če se — pravi načrt — izražajo v poaebni adresi potrebe in želje naroda, ne ««ndi mm to zoni v skrbi za interese naroda, ampak tudi v skrbi za interese dinastije in države. Načrt navaja potem uzroke, zakaj se češki narod protivi razdelitvi sodnih okrajev, ter tožbi radi preganjanja čeških manjšin, radi B nemoralnega" delovanja nemškega Schulvereina, radi pristranosti vlade, ki tlači Ćehe a protežira Nemce. Vlada hoče v nasprotji z določbami ustave in zakona razdeliti sodne okraje; češke uradnike odpravlja iz nemških krajev, v češke kraje pa pošilja nemške uradnike, ki ne znajo češkega jezika. Zato treba odpraviti vse nezakonite naredbe, ki so v nasprotji s pravicami kraljestva. Samo če se deželam češke krone vrne samostojnost, če se vrne deželnemu zastopu češkemu prejšnja veljava, Če se ustanovi obema narodoma jednaka dež. vlada, moči je premeniti sedanje neznosne razmere. Sprava bodi osnovana na pravičnosti, a dosegla se bo lahko, ako se da cesar kronati kraljem češkim in potrdi tako prava tega kraljestva. — V tej isti seji izročili so Staročehi načrt zakona o izvršitvi narodne ravnopravnosti pri političnih uradih in sodiščih. Ta predlog je važen s pravopolitičnega ozira. Vlada si prisvaja pravico urediti to stvar naredbenim potom, Staročehi pa sodijo, da pristoja v zmislu drž. osn. zakona to pravo dež. zborom, ker vlada naredbenim potem nikakor ne more določati o osnovnih pravicah državljanov, tem manj, ker naredbe nimajo popolno veljavo, ker se je zoper nje lahko pritožiti. — Načrt je jako obsežen in določa natančno, kako je pri vseh uradih izvrševati ravnopravnost. — Mlado-češka adresa in staročeški predlog prideta na vrsto še le v drugi polovici sesije. 'Dež. zbor se je razšel Cesti)' Viljem in grof Taaffe. Začetkom meseca oktobra pride cesar Viljem na Dunaj. Oficijelno se ta obisk tolmači kot nov dokaz intimne zveze mej vladarjema, ker ni niti političnega uiti gospodarskega vprašanja, katerega bi bilo tem izrednim potem rešiti. Brez pomena za avstrijsko politiko pa ta obisk vender ni. Znano je, da grof Taaffe v nemških krogih ni priljubiien in ko Be jti cesar Viljem zadnjič mudil na Dunaji, dai je temu čustvu duška, odlikujoč TiBZo, a prezrši grofa Taafien. Tudi grof Herbert Bismarck, ko je bil še drž. tajnik, obiskal je v Budimpešti vse iniuistre, doCtm ga na Dunaji ni mogel n.hčc uaiti Uzrok temu je baje Slovanom prijazna politika grofa TaafiVs ; a ker je plemeniti grof zadnji čas plašč obrnil, radovedni smo, kako se bodeta ta pot gledala grof Taafie in cesar Viljem. Itumuni in Mailjarl. Dne 20. t. m. priredili so Runuoi v Laczfalu veliko ovacijo svojemu ondotuemu župniku dr La dislavu Lucaciu, ki te bil radi svojega intenzivnega delovanja za narodno stvar odstavljen od službe Ovaciie se je udeležilo nad 10.000 Rumunnv. Na posebnem shodu sklenilo se je od poslati sv. očetu adreso, kjer se izraža solidarnost župljanov z žup nikom in prosi papeža, da popravi /\o, katero )e Storil inad larski škof. Komuni iziavljajo v adresi da ne dajo raje uničiti, nego da bi zapustili svtoega župnika. % n a ni e ilr/av«", Srbsko razmere. Radikalni „Dnevni list", na;>ada r genta Ri stiea jako srdito zarad' izjav storjenih proti poročevalcu lVterburških „Ni-vostij". List sod , da je Riatič kapituliral pred Rusijo in zato kliče tudi na pomoč metropolita Mihaels, ki ima v Husiji innng< upliva, da bi tako zagotovil liberalno vlado. Po mnenji im vlada, s tem bo brezdvnmno kršena prava Rusije katera prava si je pridobila s tem, da se je odrekla osvojeni Bolgarski brez vsnkeršne kompenzacij Posledica tega, da se ne vrše pogoji, pod katerimi se je Rusija odpovedala svojim pravicam, je ta, da bo njena prava postala zopet veljavna, kajti s tem, da ae je kršila Berolinaka pogodba, postala je za Rusijo neveljavna Dopisi« I/, Ulije 22. septembra. [Izv. dop.] (Občni zbor „Litijskega pevskega društva".) Zadnjo nedeljo, v 18. dau t. m , imelo je naše pevsko društvo svoj letni občni zbor v prostorih gostilne g. Ljud. Treota. Zbralo se je precejšnje število podpornikov, nekaj gospa in vsi gospodje pevci. Predsednik društva, preč. g. župnik J. Zupančič pozdravi navzočnike presrčno ter omeni veliko izgubo, ki je zadela društvo, namreč v najlepši moški dobi umrlega, večletnega marljivega odbornika gosp. Lovra Turo, ki je prvi oral ledino na pevskem polji v Litiji. G. predsednik pozove društvenike, naj v znak hvaležnosti ustanejo raz Bedeže, kar se zgodi. Namesto umrlega tajnika poročal je o delovanji pevskega društva g. blagajnik Iv. Gregorčič. Iz njegovega temeljitega poročila povzamemo, da je društvo navzlic mnogim neprilikam vender lepo napredovalo. O društvenem premoženji poroča isti gospod. Iz poročila je razvidno, da je društvo v dobrem gniotuem stanji, akoravno se je zadnje čase število podpornikov nekoliko zmaujšalo. Nadejamo se, da z novim društvenim letom pristopijo mnogi prijatelji lepega petja ter s tem društvu omogočijo vspešno delovanje. V odboru ostanejo večinoma stari Člani, in sicer: preč. g. župnik J. Zupančič, predsednik; njegov namestnik je g. Val. V on čina, c. kr. sodni kancelist; tajnikom se izvoli mesto pokojnega g. Ture g. uadučitelj J.Ravnikar; blagajnikom g. notarijatni koncipijent Iv. Gregorčič; arhivar ostane dosedanji zaslužni g. G. Čer ne; namestnika sta pa gg. dr. Ig. Pa v I i č in notar Luka S ve te c. Za pevovodjo se izvoli novi g. občinski tajnik in orgljavee Peter Jereb, znan kot izvrsten muzik in pevec. S to novo močjo pridobilo je naše društvo muogo — in uverjeni smo, da bode naš pevski zbor ne le ohranil svojo pripoznano veljavo, ampak še krejikejše razvijal se. — Pregledovalcema računom se izvolita gg. Viktor vitez Andrijoli in Anton Orehek. Na to g. Ravnikar v imenu društva v lepih besedah zahvali g. dosedanjega društvenega predsednika za trud, ki ga ima z društvom, povdarjaje ljubezen njegovo do lepega petja, kajti četudi gosp. župnik ni posebno trdnega zdravja, vender je obilnim delovati še nadalje v blagor društva, kolikor bode v njegovib močeh. Vsemogočni naj pa nam ohrani g. predsednika še mnogo let, podeleč mu potrebnega zdravja! Tem besedam sledilo je občno pritrjevanje. G. blagajnik Iv. Gregorčič slika potem v jedrnatih besedah velike zasluge navzoč-uega osivelega prvoboritelja, najintimnejšega prijatelja očeta Slovencev, ranjkega Bleivveisa, za narod slovenski. S kako mladeniško ognjevitostjo g. Svetec naše uam po Božji in prirodni postavi pripoznane pravice in svetinje s svojo izvrstno zgovornostjo brani, ve vsak zaveden Slovenec. Tičoč se naših lokalnih razmer, moramo nedvojbeno pripoznati, da ima g. Svetec pri vseh javnih napravah, društvih, osobito pa pri pevskem društvu nevenljivih zaslug, b početka ustanovitve do danes, kajti on podpira radov oljno vsako narodno stvar gmotno v prav obilni meri. Radi velikih zaslug za Litijsko pevsko društvo nasvetuje g. govornik, da današnji občni /.bor izvoli g. notarja Luko Svetca svojim prvim častnim članom, na kar nastane uepopisna navdušenost in odobravanje zborovalcev. Nasvet vzprejme se jednoglasno, po dvorani pa so zadooeli gromoviti Živio-klici prvemu častnemu članu gosp. Svetcu! Navzočui g. Svetec zahvali se za iz-kazano čaBt, obljubi vši, da bode še dale deloval za obči blagor in napredek slovenskega naroda. Tem besedam sledili so znova gromoviti Živio-klici. Ko se jo g. predsednik še gospodom pevcem zahvalil za velik trud, ki ga imajo s petjem, proseč jih, da naj vztrajajo še dalje, zaključi zborovanje z gorečo željo, da bi se pevsko društvo v prihodnje vsestransko razcvitalo. Domače stvari. — (Deputacije pri otvoritveni predstavi deželnega gledališča.) Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega in Narodnega divadla v Pragi, pride jutri k otvoritveni predstavi našega deželnega gledališča. — Dalje sta prijavili uredništvi „Obzora" in sAgr. T a g bi.," da pošljeta svoja zastopnika. — IzBlovenakih krajev oglašajo svoj prihod zastopniki raznih društev. — (Slovenske predstave v deželnem gledališči) bodo nastopne dni: Otvoritev v četrtek 29. t. m., v petek 30. t. m. se ponavlja .Veronika DeseniSka". V ponedeljek 3. oktobra prva operna predstava. Dalje bodo predstave: V nedeljo 9., sredo 12., soboto 15., četrtek 20., nedeljo 23., sredo 26. in soboto 29. oktobra. To so dnevi, odločeni za ta in bodoči mesec za slovenske predstave. — (Komisijski ogled novega gledališča.) Včeraj ogledala si jo gledališče komisija, v katero so odposlali svoje zastopnike dež. vlada, dež. odbor, magistrat, policija, ognjegasno društvo in dramatično društvo. Udeležil sejo tudi nemški gledališčni ravnatelj. Komisija se je osvedočila, da zadošča novo gledališče v vsakem obziru vsem predpisom in tudi stroji funkcijonirajo puvse točno. — (Jurčičeva .Veronika Deseniška") dobiva Be naprodaj po 20 kr. pri gg. Ant. Zagor-janu, J. (J i o n t i n i j u in v čitalnični trafiki, Še-lenburgove ulice. — (Vožnja k deželnemu gledališču.) Z ozirom na jutrišnjo predstavo opozarjamo občinstvo, da je k gledališču voziti po Franca Jožefa cesti, nazaj pa po Kuailjevih ulicah. Vozovi čakajo na obeh straneh gledišča. — (Umrl) je včeraj g. Andr. Gre goric, c. kr. sodni in mestni zdravnik v p., meščan Ljubljanski in posestnik zlatega križca za zasluge v 89. letu dobe svoje Pokojnik je bil najstarejši kranjski zdravnik ter v Ljubljani splošno znan in spoštovan. N. v m. p.! — (Šentjakobsk o-T rnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) ima v nedeljo, dne 2. oktobra letos svoj prvi redni občni zbor pri „Virantu" in sicer ob ugodnem vremenu na vrtu imenovane restavracije, združen z veselico in petjem. Na podstavi oblastno že potrjenih pravil konstituiral se bode pred vsem stalni odbor, zatem pa se bode vršila veselica po vsporedu, katerega bodemo pravočasno priobčili. Na to veselico pre-potrebne šolske družbe opozarjamo že danes slavno občinstvo, katero se bode glede na velekoristne namene te družbe in v priznanje marljivega delovanja našega ženstva gotovo kolikor moči mnogobrojno udeležilo. — (Čitajte „Agramer Tag bi a 11" !) V včerajšnji številki tega lista natisnjen jo izvrsten dopis iz Ljubljane o novem gledališči in to pod karakterističnim zaglavjem: nFur wen wir unser neues Theater bauten". Dopis pisan je sicer rezko in bode izveatno preveč popustue kroge neljubo zadel, a resničen, utemeljen in umesten je popolnoma in zato opozarjamo nanj naše čitatelje. — (Slavnost vinske trgatve) združeno s koncertom in plesnim venčkom priredi občno delavsko izobraževalno pravo-varstveno in podporno društvo v Ljubljani v nedeljo dne 2. oktobra 1892 v steklenem Balonu kazinske restavracije s sodelovanjem vojaške godbe. Začetek koncerta ob 8. uri. Sprevod v vinograd točno ob 9. uri zvečer. Po vinski trgatvi plesni venček. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Prej kupljene vstopnice 30 kr., pri blagajni 40 kr. Vstopnice se dobivajo do 7. ure zvečer v glavni tobakarni (Mestni trg) in v tobakarni v prejšnjem Čitalniškem poslopji. K obilni udeležbi uljudno vabi slavnostni odbor. — (PoBeboi vlak) na Reko, Trsat in v Opatijo pelje po zelo znižani ceni, kakor druga leta, tudi leten dne 1. oktobra ob •/* Da '° uro dopo-ludne iz Ljubljane. Priredi ga Josip Pavlin, lastnik potovalne pisarne. Ker je cena tja in nazaj za H. razred le 5 gld. 25 kr., za III. razred 3 gld. 50 kr. in povratek v 14 dneh mogoč; ker je tudi zato poskrbljeno, da se vlak v Matulji-Opatiji ustavi, in je vreme za potovanje jako ugodno, naj se ta lepa prilika ne zamudi. — (Iz Trebnjega) piše se nam: Dne 21. t. m. se je tudi pri uas jako slovesno zasadila prva lopata za zgradbo železnice v prisotnosti g. železnic nega nadzornika Klemene i č a, tukajšnjega urad-ništva, zastopnikov občin in mnogobrojnega občinstva. — V nedeljo priredili smo potem v proslavo tega, za naše kraje toli pomembnega dne posebno veselico pod košato lipo g. E. Tomšiča, pri kateri se je občinstva kar trlo. Sodeloval je tudi oddelek meščanske godbe Novomeške. Mej pokanjem topičev napil je prvi g. c. kr. okrajni sodnik Golja presvetlemu ceaarju, potem pa so se vrstile napitnice vsem gospodom, ki ao si stekli zaslug za našo dolenjsko železnico. To je bil aarea dan splošnega veselja. — Delo pričelo se je že malo ne na celi progi od sv. Lorenca do Ponikev ter vidno napreduje. — (Iz Litijske okolice) se nam piše: S preložitvijo ceste čez Bogenšperk pridobili ao mnogo posebno trije sodni okraji, Litija, ZatiČina in Trebno. Ko se dodela Dolenjska železnica, bode od tega imela veliko dobička tudi vsa Dolenjska, ker potem bode in je tudi že sedaj zlasti iz Litije čez Bogenšperk živahen promet. Te dni dohajalo je veliko raznega stavbinskega orodja na Litijski kolodvor za Dolenjsko železnico, kar so izvažali vozniki večinoma od one strani BogenŠperka, pa tudi iz Litijskega okraja, ki so pa godrnjali, da ni vsa cesta preložena, tako ne prvi del od Šmartnega čez Črni Potok in zadnji del od Pustega Javorja do Pluske. Poklicane zastopnike teh okrajev prosimo in jih opozarjamo na to, da svoj glas povzdignejo še za preložitev ostale ceste čez Bogenšperk, ker le potem pridobi cesta pravi pomen, kadar bode vsa preložena. To ne bode samo interesovanim okrajem v korist, ampak vsej Dolenjski! Ravno tako je neobhodno potrebno, da se preloži okrajna cesta čez hrib nad Litijo, kajti kako težavna je ta pot za težke vozove, ve vsakdo. Okrajni cestu i odbor se je baje o tem že razgo-varjal in sklepal?! Davkoplačevalci pričakujemo, da se v tej velevažni stvari kmalu kaj korenitega ukrene. S samimi obljubami in sklepi nam ni nič pomagano. Uverjeni smo tudi, da bode cestnemu odboru deželni zastop pritekel na pomoč. Reč je silno nujna, ker imajo vozniki a pripregami na omenjenih še nepreloženih krajih deželne ceste veliko nepotrebnih izdatkov, tako, da prav malo zaslužijo. — (Čudna najdb a. ) Minoli teden popravljali so župnišče v Veliki Nedelji in razdrli tla. V veži našli so pod tlakom človeško okostje in ko so iskali dalje, še štirinajst drugih. Na mestu, kjer je sedaj župnišče, stal je v prejšnjem stoletji ženski samostan. Misel, da so ta okostja še iz dobe francoskih vojsk (1808—180'J) je neosnovana, ker je bilo tedaj že postavljeno sedanje Župnišče. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil od dež. zbora goriškega sklenjeni zakon o varstvu ptičev, koristnih za poljedelstvo in vrtnarstvo. — (Državni poslanec grof Alfred C o r o n i n i) mudi se že nekaj tednov v Bolcu. Prebivalstvo vzprejelo ga je jako laskavo in ker se posl. grof Coronini zanima živo za interese svojih volilcev in vsega okraja ter z radodarno roko podpira vse koristne naprave, stekel si je splošne simpatije. — („Goriški Sokol") ima isredni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobra popoludue v društvo nih prostorih. Na dnevnem redu je določitev glede najema društvenih prostorov, dalje razni predlogi o društvenih zadevah. Po dokončanem občnem zboru bode domača zabava s plesom. — (Nesreča.) Petletni Janez MahorčiČ zapustil je stanovanje svojih starišev v Trstu in Sel v mestni log iskat gob. Nesrečni fante povžil je nekaj surovih gob in sicer strupenih, ter vsled tega umrl malo ur pozneje. — (Vabilo k občnemu zborn podružnice sv. Cirilain Metoda v Pod-gradu) dne G. oktobra t. 1. ob 2. nri popoludne. Vspored : 1.) Poročilo podružničnega načelništva po § 12. drnžbinih pravil. 2.) Volitev bodočega odbora. 3. ) Prejemanje uplačil od letnikov in podpornikov. 4. ) Morebitni predlogi. Mej zborovanjem vzprejemajo se tudi novi Člani. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Književnost. — »Slovanski Svet" ima v št. 18. nastopno vsebino: Narodnost in parlament. — Dijakom. — O kritiki dr. Mabniča. — Ruske drobtinice. — KoppecnoHACHT. — CjioBPHu,y. — Knez MeŠčerskij pa njegov dnevnik „Graždanin". — Wol-fov sloveusko-nemški slovar. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — „Slovanski Svet" prinašal bode, začenši s prihodnjo številko, zanimivo in poučno razpravo : „Rusko pravopisanje za učeče se". Spisal Aleksander Iljič Jelsin, poslovenil dr. Jenko. Stališče, na katerem stoji „Slovanski Svet8, je gotovo zanimivo in ker je list pisan stvarno in dostojno, želeti je, da bi ga slovenska inteligencija izdatno podpirala. — „Argo*. Zeilachrlft ftlr krainiacho Landes-kunde. Tretja številka tega zanimivega časopisa, ki g« iada|e da. »azeja kasto« g. MU) Iaer, ima,, tri večje članke: Die .Gradišča" in Kraio, (z lito-grafovano prilogo) „Die Romerbrticke bei Steiobrtick" in .Die aegvptiscbe Mumie im Landesmuseum zu Laibach*. Poleg teh ima lepo zbirko malih Stankov is veati, ki utegnejo zanimati prijatelje starioarstva. Večino Člankov spisal je izdajatelj sam, drugi pa so od raznih sotrudnikov. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Atena 28. septembra. Lloydov parobrod „Thebe", na katerem je bilo 35 mornarjev in 50 potnikov, razbil se je ob predgorji Sivias. Grška vojna ladij a odplula je na lice mesta na pomoč. Marzilja 28. septembra. Delavski kongres se je razšel, vzprejemši resolucijo, da je dne 1. ni aj ni k a povsod delo ustaviti. Rostovdon 28. septembra. Oboroženi razbojniki napadli v Rostov vozeči vlak, smrtno ranili železniškega blagajničarja, oropali 5000 rublje v ter ranili strojnika in nekega tehnika. Razne vestu * (Kolera)v Galiciji pojenju je ter nastopa le sporadično. To je uspeh strogih in vestnih sanitarnih naredb avstrijskih oblastij. Povsem utemeljeno je tedaj upanje, da se za sedaj bolezen po Avstriji ne bo mogla dalje razširiti. Tudi iz Hamburga dohajajoča poročila glase se ugodno. Dne 25. t. m. zbolelo je le še 70 in umrlo 31 osob. Do 24. t. m. zbolelo je v Hamburgu po uradnih sestavkih vsega skupaj 17.157 oseb, umrlo pa od teh 7339, tedaj 42-8 odstotkov. * (Sveta suk nj a v Tri eru.) Pisatelj brošure zoper božjo pot k sveti suknji v Trieru, protestantski teolog Reichard, obsojen je bil te dni zaradi zasramovanja relikvij in razžaljen j a škofa Koruma na šest tednov, tiskar Sonnenburg, ki je brošuro založil, pa na tri tedne zapora. * (Samomor usmiljene sestre.) V samostanu usmiljenih sester v Zagrebu našli so v soboto sestro Maksimo mrtvo pred sveto podobo na hodniku. Zdravniška preiskava je dognala, da se je sestra Maksima, ki je bila že dlje časa telesno in duševno bolna, otrovala s karbolno kislino. * (Največji parnik na svetu) spustili so dne 7. septembra t. I. pri Glasgowu v morje. Ime mu je „Campaoia", dolg je 200 m, širok 25 m in gre tako globoko v morje, da prežene 19 000 ton vode, t. j. blizu 3000 ton več, nego dosedanje največje ladje. Meseca aprila prihodnjega leta odplul bode k razstavi v Čikago in bode potreboval do Novega Yorka malo več, nego pet dni). * (Samomor v čudnih okolščinah.) K Požunskemu zlatarju VVittmannu prišel je v ponedeljek sumen Človek in mu ponudil v nakup nekaj zlatnine. Zlatar je opozoril redarstvo na tega moža, in policija ga je prijela. Pri zaslišanji vzel je tujec hipoma britev iz žepa in si prerezal grlo tako, da je obležal mrtev na mestu. Pri sebi imel je potni certifikat, iz katerega je vidno, da se zove Alojzij Szemerl. Snmi se, da je ta človek identičen z roparjem, ki je pred kratkim na Dunaji umoril in oropal zlatarja Lampela. Narodno-gospod&reke stvari. — Pogodne obravnave radi odkupa niituiue od vina, vinskega in sadnega m o A ta in mesa za 1. 1893., pogojno tudi za leti 1894. in 1895. vršile se bodo za vsak odkupni okraj posebe v uradnih prostorih dotičnega c kr. davčnega urada ob 9. uri predpoludnem in sicer : v Trebnjem, Postojini, Metliki in Kranji, dne 21. oktobra; v Ljubljani, Žužemperku, Bistrici, Črnomlji in Kranjski gori dne 22. oktobra; v Litiji, Zatičini, Ložu, Ribnici in Tržiču dne 24. oktobra. Odkupnina znaša oa leto skupaj za odkupui okraj: Postojina 10.000 gold., Bistrica 5.90O gld., Kranj IO.032 gld , Kranjska gora 3O0Ogld ., Lož 6 000 gld., Ljubljanska okolica 28.000 gld., Litija 15.800 gld., Metlika 5.850 gld., Tržič 500Ogld., Ribnica 8 500 gld., Žužemperk 4.900 gld., Zatičina 5.300 gld., Trebnje 2.7O0 gld., Črn imel j 6.900 gld. — Vsled dež. zak. z dne 12. febr. 1892 iz selske občine Spodnješišenske izločano ter Ljubljanskemu mestu priklopljeno zemljišče, katero pa leži zunaj užituinske proge, se združi z davčnim okrajem Ljubljanske okolice. Pri pogodni obravnavi mora biti navzoča večina vseh obdavčenih obrtnikov odkupnega okraja po osebah in obsegu obrtnij in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci ae morajo izkazati s poverjenimi pooblastili. Ponudbe je vložiti pri finančnem ravnateljstva v Ljubljani, a pridejati jim je 10°/0 varščino. Vsak ponudnik je tako dolgo vezan, dokler se mu ne naznani, ali je njegova ponudba vzprejeta ali ne. — Tržaška trgovina pojema, odkar se je odpravila svobodua luka. Trgovinsko ministerstvo bavi se že dlje časa b tem,, kako odpomoči tej kalamiteti. Prvi korak, ki se bo storil v to svrho, je znižanje, železniških tarifov. Ravnateljstvo juloe železnice imelo je včeraj prvo. sejo radi posvetovanja o, znižanju tarifov. Odločilni bodo odri na tTantitao trgovino, dala ti Hanahursn ntnalnn kankansMa. JLKlTm'i ,BU'.ITBB :^rrTTr".nW(lBf T"IBq i Listnica uredništva. „Veritas" v Savinjski dolini in gf? dopisnika iz Litijske okolice in Idrije: Mi smo svoje stališče proti znani stranki označili, v neplodno polemiko b temi ljudmi pa se že v interesu svojih čitateljev nećemo spuščati. Isto svetujemo tudi V um, kajti takim ljudem pride se najprej do konca, ako se jih kolikor mogoče — ignorira. Javen prepir o lokalnih zadevah pa bi duhove št) bolj razburil. Vrsimo svojo narodno dolžnost in prezirajmo malenkostna zabavljanja. Oprostite torej, da dopisov ne priobčimo. Zdravi in brez zamere! — Gosp. J. J. v S. Preveč časti za dotičnika! — X. v G.: Podlistkov ne moremo vzprejeti ter sta Vam na razpolago; članek porabimo kolikor toliko o priliki. — Barnaba v C: Hvala lepa! Avstrijska speoljallteta. Na želodcu boleha j oči m ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Setdlitz-praška'*, ki je preskufteno domače zdravilo iu upliva na želodec krepilno ter pospefiiluo na prebavljonje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLh, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tuchlauben '.). V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan 2 varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 Skatljiei so ne razpošilja. 5 (42—13) 75.0oo goldinarjev glavni jo dobitek velike 50 kraj carske loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bode žrebanje že dne 15. oktobra. „LJUBLJANSKI IW ia vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Štev. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Or. pr. 470.1 V četrtek, dne 29. septembra 1892. Otvoritvena predstava. Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče. Program: Ovci hira iz Glinknve. opere „Ruslan in Ljudmila". Prolog. Zložd Anton Fantek. Gruvori gospod Ism. Borštnik. Alegorija. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij BorStnik. — Igro uprizori režiser gospod Ign. Borštnik. o s o n K : DeseniČar, graščak na Dosenicab — gospod Verovšek st. Veronika, njegova hči — — — — g, Borštnik-Zvonarjeva. Teta Veroničina — — — — — — gOlpa Danilova. Pater Tiburcij — — — — — — gospod Perdan. Milan Vukašin, obubožan plemič — gospod BorStnik. Soteščan, graSčak v Soteski — — gospod Sršen. Herman, grof Celjski — — — — gospod Verovšek ml. Friderik Celjski, njegov sin — — gospod Danilo. Strežaj Hermanov — — — — — gospod Gecelj. „ Friderikov — — — — — gospod Karlič. Služkinja Veroničina — — — — gospica Slavčeva. Sel — — — — — — — — — gospod Primožič. Predsednik sodišču — — — — — gospod Lovšin. Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen. Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra so vrši od 1. 1122 do 1. 1424. — Prvo dejanje na Deseni cah, drugo, tretjo in prva polovica četrtega dejanja na gradu Ost raven; ostalo v Olji ] Kostumi od .Narodu«-«« ilivadlaa* v Pragi in od de* aeluega gltMlitliNt-u v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I. HHutNk} & Kottoimra, c. ki*, dvorna gledališka nlikarja na Dunaji. Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster g. V. Hittner. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer. Prosimo priti v slavnostni obleki. ~W l>t-:iiiwtt io-n.o driiNt vo. Pri predstavi svira godba slavnoga domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17. Ustopnina: Parterni sedeži I. do III. vrsto 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži II. in III. vrste 80 kr. Vstopnina v lože ♦ji) kr. Parterna stojišča 70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenburgove ulico, in na večer predstave pri blagajnici. Blag-ajnloa se odpre ob 6. url zvečer. Zahvala. Podpiaanec izreka v imenu prostovoljnega gasilnega društva presrčno zahvalo vsem dariteljem dobitkov, pevcem, požarnima hrambama v Planini in v Zagorji in sploh vsem obiskovalcem za obilno udeležbo pri veselici dno 25. t. m. n. Petri«, načelnik. Umrli no v LiJiilaljHiii : 34. septembra: Marija Hrastnik, gostija, 72 let, Flor-janake ulioe št. 23, inarasinus. 25. septembra : Morija Mancej, lampistova žena, 66 let, Gruberjeve ulice it. 4, marasmus. 26. septembra: Anton Fortuna, delavčev sin, 4 mesece, Marija Terezije cesta — Koliiej, boijast. — Alojziji* Pogačar, priv. uraduika hči, 4 mesece, Mestni trg it. 23, oslabljeni««. 27. septembra: Pavla Breskvar, hišnega posestnika hči, 8 mesecev, Trnovske ubce št. 4, katar v črevih. — Ivana Koman, krojačeva hči, f>3/4 letu, Opekarska cesta it. 4, brouchitls — Andrej Gregorič, umirovljeni mostni zdravnik, 89 let, DuuHjaka cesta it. 3, otrpnjeuje srca Tržne cene v IJiiMjaul dne 28. septembra t. 1. rt. kr. §peh povojen, kgr. kr Pšenica, hktl. 623 — 64 Kož, 5 8* Snrovo maslo, „ — 80 Ječmen, ■ 455 Jajce, jedno : . , . — 3 O 'os, m . . . 2 76 Mleko, liter . . Goveje meno, kgr. — 10 Ajda, n . • .! 6 04 — H4 Proso, n . * . 5 04 Telečjo „ , — 60 Koruza, ■ . • • 4 40 Svinjsko „ „ 64 Krompir ■ ... o 77 Koštruuovo „ „ — 36 Leča, ... 10 — Piianec...... — 40 Grah, ■ ... 10 — — 15 Fižol, it ... — Seno, 100 kilo . . . 1 96 Maslo, kgr. . — 94 Slama, „ , . . . 1 69 Uast, ■ — 08 Drva trda, 4 Qujotr. 7 50 Speh tri Še o |— 50 „ mehka, 1 5 — Meteorologično poročilo. Čas Opa- !,|Mbr3rn novania v mm. Tetn-peratura Vetrovi Nh:»o Moki riba v 111 iu. 7. zjutraj 2. popoi. S*, zvečer 739 0m. 13-7°C al. zah. megla 737 4«a. 22 4° C | bretv.' jasno 000mm. 738 1 mu. 16'8° C i si. svz. jasno Srednja temperatura 17 6°, za nad norinalom. XI)TjL33.a0ejlcsi "borza dne 28 septembra t. 1. včeraj . . . gld. 96 60 ... - 9886 - gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... «dat.a renta......, 11560 5'V,, mavčna renta ... „ 10035 Akcije narodne banke . , , i»90 — Kreditne akcije .... w 312 50 London.......„ 119-65 Srebro ........ —'— Napol........„ 9 51 C. kr. cekini.....„ 5-68 Nemške marke .... , 5872'/, • 4"/n državne srečke iz I. 1854 . 250 gld. Državne srečko iz I, 1864 . . 100 w Ogerska zlata renta 4°/>....... Ogerska papirna renta 5C'0......100 Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. -i1 , „ zlati kast, listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolfove srečke...... 10 n Akcije anglo-avstr. banke ... 120 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 110 185 112 1 17 190 i 3 153 238 danes 9670 96 35 115 60 100 30 990 — 313 75 119-65 9 51 5-H8 f)H 70 ■:M. 25 kr. . 25 , , 66 n t 3r> . ■ 75 , - 60 - 50 50 Pristna italijanska vina v gostilni (1073—2) tfjpxi foeiem velkm** (Weissen Wolf) liter 36 in 44 kr. X Na najnovejši in najboljši način £ ♦ ametne (228—58) J : iole In zobovja | J nstavlja broz vsakih bolečin ter opravlja plombo- J 4> vanj a in vse lohne operacije, — odstranujo Z O lobne bolečine z usmrtenjom živca ♦ J zobozdravnik A. Paichel, t J poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J Popolno in praktično igranje na citre poučuje doma in zunaj doma. Kdo? in kje V pove iz prijaznosti upravniStvo ^Slovenskega Naroda". (1060—3) V nedeljo dne 2. oktobra 1.1., otvoril bodem novo zidano, pri kolodvoru v Kranj i stoječo restavracijo. Točil bodem izvrstna in pristna vina in pivo ter postregel z dobrimi jedili. — Na razpolago imel bodem tudi prenočišča za gospode potovalce. (1070—'2) Priporočam so p. n. gg. potnikom in drugim za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem Fran Ks. Sire. Nova naročila na „limar-, za četrtletje gld. 1U2, po pošti gld. 1H2. ..I'raueii/i-it'iiiu". mala izdaja, za četrt leta gld. 1*50, po poŠti irld. i'66. ,,Frnm-uzeUuiix'*, velika izdaja, za četrt leta gld. 2 65, po posti tfld. 2 61. ,.Mo«li'ii»»«*ll»'. za četrt leta 75 kr., po poŠti 81 kr. „HodeolegsMite", sa četrt leta gld. 1—, po poŠti gld. 1*18. .."»loil«- Wi«'ii*>r"», za četrt leni gld. 150, po poŠti gld. l-.r'6 začne se ravnokar ter prevzemam aručila v natančno izvršenju. koledar za leto 1893 že v zalogi: ,,Wi«*ner Hot«*% 40 kr., po pošti 45 kr. ,.1>«t Jalir«-n Kot«k6*, 20 kr, po pošti 23 kr. .,<>ui't.«Milmil>t' KuIcn«lvr*S (eleg. vezan), 66 kr., po pošti 76 kr. ,,^likncliii«>r Fllegettde niiiior iiui«'ini9 kr. V ziilogi imam ratne l.ovo iiišle uplMiie in nabavne koledarje od S to i n b r er ne r-j a v W in torb erg u oo 25 kr. i v 1. (1024—7) šolskih potrebščin po predpisu učiteljev in profesorje v Mesto posebnega naznanila. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, ded, praded in tast, blagorodni gospod Andrej Gregorič e. kr. Modnijski in mu&tni zdravnik v pokoji, meSčan ljubljanskega mesta, častni član društva ljubljanskih strelcev, posestnik zlatega križen za zasluge itd. danes ob 1/a2. uri popoludne, v starosti 89 let, nagloma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek, dne 29. t. m., popoludne ob 4. uri, od hiše žalosti, na Dunajski cesti št. 8. na pokopališče k sv. Krištofu. Zadušne sv: maše brale se bodo v več cerkvah. V Ljubljani, dno 27. septembra 1892. Ana Gregorič poroj Pogačnik, Henriette baronica Rohn. hči. Fani Gregorič poroj. Lenarčič, sinahe. Dr. Andrej Gregorič, ravnatelj bolnišnice, Dr. Vinko Gregorič, prakt. zdravnik, Robert baron Rohn, sinova. zet. Vsi unuki in praunuki. (1081—2) Izurjen solicitator Išee službe. aoM-2' Več so izvč pri iipravniđtvn „Slovenskoga Naroda". MAG GI Pozor gospodinje? JEVA se dobiva pri Karolu C. IIol»er-Ju. zabela za j h lic (785—20) Oženjen vrtnar »o *v:«parimo. Vpraia naj se v Fr. .viiiller-f evl asosini p|. HMnilcI. v l.pililjMni, Ključavničarske uli«-e Nt. a, I. nadstropje. (1005—2) t I Odlikovan na koroški flsielnl raz stavi 1885. leta. Priznanja In priporočila iz vseh krajev monarhije. I. kranjska izdelovalnica ziCastih žimnic in žicastornrežnth postelj l.jul»ljunu (Šiška). |»nl<>K I4osfer-Jeve pivanie priporoča *i<-t»Mi«- /imiiiri- uh)I»oI)«.«> vrate z» olriiške ponteljt' po C? gloeringovo milo 9 sovo najboljše milo na svetu. Dobiva se po 80 kr. komad pri: Avg. Auer, Ford. liilina & Kaseti, lekar iirotscliel. Ant. Krispor, Eil. Mulir, Mavr-jevu lekarna ..prizlatem jelenu", 1'ie.voli-jeva lekarna „pri ungelju'', 1'balrt pl. Trnkom lekar. V Kranji: Martin 1'ettan. Umi. Staro VMS ik. V V a-raždinu : Iran Kiedl, lekar. Generalno zastopstvo ia Avstro-Ogersko : A. MOTSCH & Co., Dunaj, X., Lugeck 3. m KLEINMAYR BAMBERG v Ljubljani ISon.g'resm.i trg* šte-v, 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vrtanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig vejsih izdajah, broširane in V močnem vezu, po najnižjih cenah. (i0ii6—11) edenih učnih knjigah dobe se zastonj. Najboljše sredstvo za p reb a vi j en je vseh mesni li Jedil, nI rov, kakor tudi za prirejanjn gorjnil£ne omake jo „Prima švicarska namizna gorčica" tvrdke (1072-2) HOFER & Co., Lustenau. Dobiva se v vseh boljših Ipeoerijskih in delikatesnih trgovinah. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov IVANA JAX-a v Ljubljani dozdaj: Marije Terezijo eesta ni. !i (1051—3) nahaja se od 1. dne oktobra IH1>£ počenši v isti hiši, toda na Dunajski cesti (v prejšnji restavraciji „Hotel Evropa") f/*J~ luiNproti *lt">.«»lnI civilni t>o>lnici. "SNi Gričar & Mejač preje 31. Neumnnn. Najstarejša in največja. konfekcij ska zaloga v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11. __:-71 'DH'!"!''--! 'c- !Noyo došle jesenske novosti! v ženskih dež. plaščih., ćLolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pele rinili. Največja izbera v otroških in dekliških plaščih in jaketih po jako zmernih cenah. 11-a.stro-vasa.i Icatalog-i zaetonj in fretrilso. Jesenske vrhne suknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke po najnižjih cenah. (1030—5) OnHinha ■ 'f*1*11* konfekcl|»»klli predmetov. kakerAnili terega we pri naju nahaja ohllna vaglcrina kolekcl|it, po meri Iu ut»)novf|tiera kroji točno 1» najceneje na llui.uji isrielatl. RAZPRODAJA od 91. Ncu m itn n-i» jirovzeto konfekcijske, zaloge Ii» /.nalilo zui/.aiiil'j cenah. J. G. Juvančič trgovec z vinom •V Šiški pri IjJ -clTdI j a,n i priporoma .looil — 7) veliko zalogo raznovrstnega ga vina. Poskušnje od 100 litrov više. Kdor ima lastuo posodo, blagovoli naj jo poslati. Kupujejo iu prodajajo Ne tiuli zdravi vinski mo«1I od 56 litrov počen&i do 100 hektolitrov in više, kakor tudi prasne »tekleulee raznih vrst. IsdajatelJ li odgotoril aredaik: Joiip Nolli. IiMtoiM ti tlik , Narodne Tiikarne". 87