List
i
44.
Tečaj
LVI.
a
in
Izhaj&f® vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr
pol leta 1 gld. 75 kr
četrt leta 90 kr
po
pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnia© prej em a upravnifitvo v Đlasnikovž tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo
se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic
Ljubljani 4. novembra
» dtft iti&tkit* it*,
Politiški oddelek.
WWWWWWWWWWWWWWWWWW WW WW* WWW wwwwwwwwww
»
Zopet ljubljanska realka.
nobenem šolskem zavodu se doslej na Slovenskem še ni pisalo toliko, kakor o ljubljanski realki. Že petm-
dvajset let se razpravlja o
njej
v slovenskih listih, a
dasi so se razkrile v tej dobi že jako čudne, da ne rečemo nečuvene stvari, ostalo je vse pri starem.
Slovenci imamo glede ljubljanske realke umljivo in naravno željo, naj se v jezikovnem oziru tako uredi,
da
bode služila interesom cele dežele in vsega slovenskega naroda. Sedaj pa v tem oziru ni preskrbljeno, dasi pri-
spevata dežela in mesto ljubljansko k vzdrževanju tega zavoda vsako leto prav znatne svote in dasi spada na realke nanašajoče se zakonodajstvo v kompetenco deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor je pač že večkrat storil svojo dolžnost in se oglasil z zahtevo, naj se ljubljanska realka
gluha ušesa, dočim zakonski načrt, katerega je svoj čas sklenil, ni dobil cesarjeve sankcije. Letos pride — vsaj
stvar zopet pred dež. zbor. Dotični zakonski
v jezikovnem oziru preuredi, a našel je pri vladi
upamo
načrt predloži dež. odbor
v
prihodnjem zasedanju in
zdaj je upati, da dobi najvišjo sankcijo.
zavodu tako nasilno, da se je sploh čuditi, ako pride iz
zavoda še kak zaveden Slovenec. Večina profesorjev nemške narodnosti in vpljiva v nemškem smislu na slo
venske dijake tako
j
da
je že marsikateri dijak, ki je
vstopil kot Slovenec, zapustil realko kot anražiran German.
Temu se mora v okom priti in dolžnost deželnega kranjskega in mesta ljubljanskega je, da porabita
zbora
vsa sredstva, da se to doseže.
Potrebno pa to ni
iz narodnega in praktičnega
stališča
>
to tudi iz druzih ozirov
Na ljubljanski realki je zavladal poguben duh, duh najradikamešega nemškega nacijonalizma. Tega duha so navdani nemški profesorji tako, da so se predrznili od-reči slovenskemu narodu vsako pravico do ljubljanske realke ter jo proglasil za nedotakljivo „nemško posest.a
Kake vrste duha navdaja profesorje, se vidi na di-Dijakovo mišljenje je odsev profesorjevega mišljenja. Tako je povsod, a na ljubljanski realki še v večji
jakih
meri nego kjerkoli drugod, ker profesorji skušajo dijakom vcepiti nemški nacijonalizem z vsemi sredstvi. Vsa predavanja, zlasti zgodovinska predavanja profesorja dr. Binderja, so prešinjena nemškonacijonalnega duha, povrh pa profesorji kolikor toliko občujejo z dijaki tudi zu-naj šole.
Dijaštvo ne prikriva zadnjih tendenc tega mišljenja. Dijaki ljubljanske realke so Šchonererjanci v pravém
Saj pa je tudi že skrajni
čas
i
da se razmere pre- smislu te besede. Znano je, da so imeli dlje časa skrivne
urede. Na vseh koncih in krajih primankuje tehnikov. sestanke, katere imajo morda še sedaj in na katerih so Pri vladi je izpraznjena cela vrsta tehniških mest, dežela se navduševali za Bismarcka in za veliko Germanijo. To
in mesto ljubljansko nimata močij,
a
dobro plačane pri
trajalo več let. Vršile so se sicer različne preiskave
vatne tehnične službe so vse v rokah tujcev. In ni čuda, a vse te preiskave so bile ta — nesre čno uprizorjene
»
da je tako
?
sa]
ljubljanska realka slovenskemu prebi- da niso imele nobenega uspeha
valstvu zaprta in se stori vse, da jo obiskuje kar mo goče malo slovenskih dijakov.
Časih seveda se kaj zgodi, česar nikakor ni možno potlačiti, a še tedaj se vname navadno hud , boj, predno
ne
samo
»
da
se slovenski mladini v slovenski zmaga pravica
Tako so pred kratkim nekateri nemško nacijonalni od prvega dneva nemški, dočim mladina nemškega dijaki priredili na javnem prostoru pangermansko demo-
naši deželi otežuje vstop v realko s tem, da je ves pouk koj
jezika ni zmožná. Tudi germanizuje se mladina na tem stracijo, vsled katere je morala intervenirati policija. Ta
432

veliki škandal se ni mogel prikriti in je bilo vsed tega nekaj dijakov, menda pet, izključenih iz realke, a — če
ker
Ogerska
Madjari se poganjajo za uveđeaje madjar
smo prav obveščeni
šele po oštrih kontroverzah
so nemškonacijonalni profesorji nasprotovali izključenju.
Tako, kakor v nas
)
tudi drugod.
Celovcu sta
skega bogoslužja za unijatske Madjare, Teh unijatskih IV ladjarov^ so vsi pomadjarjeni Rumuni in Malorusi, ni veliko . Komaj je madjarska vlada dobila zagotovilo, da s svojo aahfcevo zmaga, takoj je storila korake, da vtihotapi madjarščiao v 'vse uni-
jatske cerkve na Ogerskem. V unijatski cerkvi se raviia jezik
bila te dni izključena dva dijaka radi žaljenja Veličanstva, po narodnosti vernikov; kjer so verniki Rumurni, je «cerkveni v Ljubljani istih pet dijakov radi pangermanske demo- Jezik rumunščina, kjer so Malorusi je staroslovenščiaa. Mad
stracije. To govori jasno.
Teh
prežalostnih pojavov je
kriv duh, kateri vlada na zavodih, duh nemškega naci-jonalizma, čegar razširjevalce je iskati mej profesorji.
jarska vlada je ukazala, da v prihodnje v matrike ni veě upisovati narodnosti otrok, ker misli, da čim izgine izkaz narodnosti, bo lahko s pomočjo pomadjarjenih unijatskih
o dui
hovnikov urinila v vse cerkve madjaršČino.
Ogerski državn
Ako je vladi ta duh všeč na nemških zavodih
»
nas
to nič ne briga, ali na zavodih, kateri se namenjeni tudi Slovencem ali celo v prvi vrsti Slovencem, kakor ljub-
ljanska realka, tega duha ne smemo trpeti, ampak zasta-viti moramo vse sile in porabiti ves svoj uplv, da ga
zbor še vedno ni mogel priti do delà, ker &adaljuje opozicija z obstrukcijo, vsled ôesar je vlada že v strahu, kaj da bo
nagodbo.
Kreta.
Evropski admirali so turškemu guvernerjii naznanili, da mora prenehati turska uprava aa Kreti dne 4. no-* vemdra. Bržčas se to še ne zgodi. Kakor je Turčija obljubila, zatremo. Zategadelj bo pri sklepanju o realČnem zakonu da umakne svojo vojsko s Krete, pa tega se vedno ni storila.
dolžnost dež. zbora, da ne zagotovi samo slovenske pa ralelke na ljubljanski realki, ampak da tudi zagotovi
more zgoditi
i
da bo na realki vladal
drug duh
i
kar
se
na ta način
»
da
se idoloči v realčnem zakonu, da mora
ravnatelj znati slovenski.
Kar se tiče nemškonacijonalnih profesorjev je pa zadnji čas, da se že ganejo državni poslanci.
tako bo tudi glede uprave
postopala
po
stari
svoji
taktiki.
toliko laglje, ker se evropske velesile še vedno niso glede prihodnjega guvernerja. Ruski minister zunanjih
te dni prav v
zadevi posredoval v Parizu in
na
Dunaju
v prid grškega princa Jurija, in,kakor se poroča, z uspehom.
Pruska
z
uspehom
Volitve v deželni zbor pruski
so
končaldt
konservativnih strank. Socijalni demokratje niso
postavili
svojih
kandidatov, ter
so
se njih volilci pridružili
raznim liberalnim stránkám, katere pa vzlic skupnemu
posto
panju niso mogli preprečiti konservativne većine v dež. zboru.
Politični pregled.
Francija.
Skoro teden
dnij
]e
trajala ministerská
Državni zbor.
ni imela seje V seji
25.
kriza. Na Brissonovo mesto je stopil oportunis Dupuy, kateri je bil že večkrat ministerski predsednik. Sestavil je oportu-Poslanska zbornica zdaj ves teden nistično ministerstvo. Vojni portfelj je prevzel stari Freycinet.
oktobra je
dokončala
razpravo o Nova vlada se bo morala naslanjati na oportuniste in na mo-
budgetnem provizoriju za prvo polovico t. 1. in sicer sta go- narhiste in bo torej samo druga izdaja Mélincovega ministerstva* vorila generalni govornik contra Hofman-Wellenhof in generalni Porodila se je ta vlada v jako kritičnem trenotku. Kasacijski
se izvrši dopol-
govornik pro dr. Herold. V isti seji je ministerski predsednik dvor je namreč znano Dreyfussovo zadevo postavil v
odgovoril na interpelacijo glede kuge, kateri odgovor je
dal
stadij.
Po večdnevni razpravi je sklenil
naj
povod
dolgi in živahni razpravi v naslednji seji. Danes, v nilna preiskava. Za to preiskavo je treba tistih tajnih doku-
petek, ima zbornica zopet sejo.
Vlada in desnica.
mentov, katere hrani generalni štab in katerih neče dati
iz
Razmerje mej vlado in desnico rok, iz česar se sklepa, da
tajni dokumenti mogli silno
še vedno ni utrjeno. S Poljaki, s Slovenci, s Hrvati, z Malo- kompromitirati sam generalni štab. Položaj je vsled tega jako rusi in z nemško katoliško ljudsko stranko je vlada na čistém, kritičen in vseobeno se meni, da stojimo na predvečer važnih ni pa Še na Sistem s Čehi. Ti so druge stranke popřej rotili in dalekosežnih dogodb.
na vse možne načine,
naj
ostanejo
na
strani vlade in naj
nikar preveč ne zahtevajo, sedaj pa so sami
najbolj
Angleška.
Razpor mej Angleško in mej Francijo
sitni in zaradi Fašode ob zgornjem Nilu se je poostril. Francoski major
stavljajo silne zahteve ter kažejo, da se ne udajo. Dokaz tega Marchand je poslal svoje poročilo v Pariz in na podlagi tega glasovanja o nagodbi, od katerega so se čehi nalašč absutirali. So se začela diplomatična posvetovanja in pogajanja,
so pa
Razdvojena obstrukcija. — Nemške opozicijonalne imela samo ta uspeh, da je Angleška mobitizirala jeden del stranke so se bile združile na skupno postopanje proti vladi. svojega brodovja. Sodi se, da hoče na ta način le demonstro-Ta skupnost se je razbila in nemške stianke so se zopet lo- vati in pritiskati na Francijo, da vzlic temu je pride do vojne.
ëile. Uzrok temu
dalo
postopanje veleposestnikov, ki so v
nagodbenem odseku v družbi z Lahi in Mauthnerjevci
mogli desnici do većine. Ako
bili oni glasovali proti na
godbi,
ta ne bila prešla v specijalno razpravo. Ti opozici-
jonalci so vladi na ta način izkazali veliko uslugo, a nemški
4§:
«I
Obrtnija.

!
nacijonalci,
so bili z novo taktiko že ves čas nezadovoljni
& 9	^ ? ??? ^
j
so se slastno oprijeli te prilike in razdrli skupno organizacijo nemških obstrukcijskih strank. Odslej hodile bodo nemške stranke vsaka svojo pot, a vse kaže, da se nacijonalci zopet oklenejo
hrupne opozicije.
Za novo večino. — Krščanski socijalisti so začeli boj
proti nemški katoliški ljudski stran in vse kaže, da ne brez uspeha. Krščanski socijalisti so dobili na svojo stran mnogo duhovnikov. Položaj nemške katoliške ljudske stranke je vsled tega jako težaven in kdo ve, če je intransigentni elementi naposled ne iztisnejo iz desnice.
Kaj provzroči krojaču največ škode in kako
se je ubrani ?
(Spisal M. Kune.)
Geslo: Krojač, postani trd!
Da je izguba pri krojaču podedovana nesreča ali
rakrana tega obrta, to se
da
ga
že davno spoznalo in pri-ni obrta, kateri bi moral
poznalo. Resnica je, hote ali nehote toliko riskirati, kakor krojaěki obrt v
433
»menu in kakor oblačilni obrti sploh. Najsi je
>
ožjem
obleka pi av tako potrebna, kakor stanovanje ali hrana vender i? ;dajo ljudje zanjo najmanj radi denar in smatrajo ta izdate! t enega najtežjih. Marsikaterega talmikavalirja je laglja pridobiti, da plača steklenico šampanjca, kakor
jati ljudi,
v
začetku pa sledi navadno jedni neumnosti
druga. Nepoznanega naročnika vprašaj najprej za ime, za njegov stan in za stanovanje in če je mogoče, poizvedi takoj
»
kako in kaj je ž njim. Prej blaga nikar ne vreži
tudi če ti je obljubljeno takojšnje
plačilo.
da plača krojaču mesečni obrok. Bilo bi zanimivo, pre- obroke sprejmi od nepoznanih ljudij samo tedaj iskovati, od kod ta slaba navada izvira. Dočim plaćujejo
Plačilo na
če so
ljudje
h rano in stanovenja
kaj
radi
»
se
smatra dolg
pri krojiaču kot nekaj

kar
samo po sebi razumljivo
m se ča Bih krojaču še zameri, ako se dovoli, najudaneje
prosi ti
plačila
?
seveda šeie dolgo potem, ko je zapade
plačilni rok.
Nihče se ne sramuje, biti krojaču kaj dolžan, najsi ve za to tudi ves svet ; člověka pač sodijo po obleki a več jemu se primari še kaki dami, da se jej svet roga,
ako svojih kril in klobučkov ni plačala. Gospodje stvar-jenja pa so vzvišeni nad vse take malenkosti. To se je razvilo tekom časa in nekoliko so tega gotovo tudi krojači sami krivi. Odpraviti to razvado, ne bo tako lahko, kakor je bila nje vpeljava. Vzlic temu splošnemu nazoru pa ne gre, meriti vse tište, ki jemljejo na upanje, jednakim meril&m. Ako izločimo tište spoštovanja vredne odjemalce,
kateri svojo
dolžnost
po
možnosti izpolnujejo

potem
ostaneta dve vrsti dolžnikov.
prvo in boljšo
vrsto
spadajo tišti, ki imajo pri
ziaročbi pošteni namen, plačati in katerih dobre namene pokvarijo lahkomiselnost in zapravljivost, tako da se svo-
jega krojača šele
tedaj
spommjo
5
kadar rabijo novo
obleko, pri kateri priliki znajo svoje dobre namene tako lepo predstaviti, da jim krojač veruje in jim da novega kredita. Pri tacih odjemalcih naposled ni izgubljeno
vsako upanje na rešitev
j
dasi
odkrito povedano
kar nič ne pripomorejo k racijonalnemu razvoju obrta
njegove razmere narja,
take
da
lahko priđeš do svojega de-ako so poizvedbe o naročniku ne glase dobro, ali
če poizvedbe
sploh
niso imele
uspeha
>
potem odkloni
naročbo z vso odločnostjo. Nepoznanega naročnika lahko
tudi
vprašaš za reference
i
a če
po stanu naročnika
treba, zahtevaj, da naj kdo zanj jamči.
Prav takisto odlcčen
pa
bodi
krojač
tudi proti
i
dobrim znancem. Nikdar naj ne pozabi starega pregovora da je vsega prijateljstva konec tam, kjer gre za denar. Le preveč je tacih prijateljev, ki zahtevajo od krojača Bog zna kaj vse, sami pa svojih prijateljskih dolžnostij niti s točnim plačevanjem nečejo izpolnjevati. Sploh je
najbolje, ako je člověk v kupčiji samo člověk in
pa
druzega nič.
Boljše je, dalati manj, ada je zaslužekgotov, kakor imeti mnogo delà pa ne gotcvega zaslužka. To je resnica, katera se vse premalo uvažuje. Mnogo je krojačev, ki
, pa ne vedo, da rokodelec ne
da „množina izda"
mislijo,
sme spekulirati, ako naj njegova obrt na zdravi podlagi stoji. Zaslužek ni tako velik, da bi se pri desetih oble-kah pckrila izguba, katera je nastala, ker za jedno
obleko ni bilo plačila.
(Konec sledi).
iiďát (t tt ££
Kmetijstvo.
i
g*'.»..............................Î..MMM....................................MM......................MM....'«
drugo, absolutno slabo vrsto odjemalcev, spadajo
tišti
»
kateri narede, naročilo že z namenom
i
da ničesar
ne plačajo. To so najnevarnejši naročniki in žal, njih število ni majhno. Taki ljudje ne izkoriščajo samo krojačeve lahkomiselnosti in neizkušenosti, ampak čestokrat tudi njegovo dobroto in njegovo poštenje. Zlasti začetnikom znajo imponirati, a v svojo zagotovitev zahtevajo pri
Travnik
(Konec.)
Namakajmo suhe travnike. Napeljana voda
najboljši pripomoček, s katerim moremo povikšati dohodke naših travnikov.
Omenili smo, da je zemlja lukničasta in da ima
obleki kake posebnosti tako, da postane obleka za druge sposobnost iz zraka in iz raztoplin, katere do nje doha
nerabna
?
ako
krojač
bil slučajno dobil kako svarilo
jajo
?
povživati razne, rastlinam potrebne tvarine.
Naj po
in bi ga obšli pomisleki, še predno je dal obleko iz rok. glavitnejši uspeh na travnike napeljane vode, je tedaj v
Taki ljudje so že marsikacega dobrohotnega in poštenega
obrtnika spravili na nič in gotovo ga ni krojača, ki bi

tem
nahajajo.
da se v napeljani vodi raznotere mineralske tvarine
ne bil vsaj nekajkrat šel tem ljudem v past
Voda pa ne gnoji samo, ampak uniči tudi mah in
Kdo torej krojača največkrat in najhuje oškoduje, temu jednake rastline, čisti zemljo in jej jemlje razne je s temjpovedano, saj ve in čuti to vsak krojač najbolje škodljive železne soli. Voda more rastline slane uhraniti,
sam. Važnejše pa je vprašanje, kako se škode obvarovati, ali če je ponoči padla huda slana, moremo z vodo mraz
In tu je začeti pri geslu, katero stoji na čelu tem vrstam ublažiti. Gnojilna moč vode je tudi v tem, da ona raz
in katero pravi: krojač postani trd! Ljudem, katerih ne	krojuje redilne tvarine, ki se nahajajo v zemlji. V vodi
poznaš, vsaj v začetku ne obljubi prav nič. Če tudi sikdaj	celo v deževnici, nahajamo manj ali več ogljenčeve ki
po krivici nezaupen,
ti resničen poštenjak tacega postopanja gotovo ne zameri.	vpliv na razkrajenje rudniških tvarin v zemlji
časom, to je s škodo, se člověk nekako navadi, preso-	kanjem moremo tedaj prav dobro pomagati travnikom
i
to ne bo ničesar škodovalo, ker sline, kar povišuje njeno dobroto, in zato ima voda znaten
nama
tem bolj, ker rastlinam dopeljavamo tudi redilne tvarine
v razstopljeni obliki.
Najboljši čas za namakanje je brez dvoma jesenski, ker jeseni je voda že dovolj topla in ima veliko redilnih snovij. Kakor hitro nastopi mraz, treba je vodo s travnikov odpeljati, da se posuše. Nikdar ne smemo mrzle snežnice rabiti. Ko bi spomladi imeli nastati mrazi, treba je pogostoma namakati travnike, da obvarujemo nežne rastlinice pred mrazom.
Čim zraste trava in čim bližji je čas košnje, toliko bolj poredkoma smemo vodo na travnik napeljavati. Če traja suša dolgo časa, smemo večkrat ponoći vodo na-peljati na travnik, zadnje štiri tedne ali zadnjih šest te-dnov pa moramo namakanje opustiti. Po prvi košaji se zopet travnik namaka nekoliko časa in to pripomore, da je tudi druga košnja, to je otava, precej obilna.
Utrditi je treba obrežje onih travnikov, ki leže ob rekah ali kakem potoku, ki more travniku izpodkopavati zemljo. Na obrežji tacih travnikov je pametno, nasaditi drevesa, vrbe, jagnete itd. in ako zahtevajo razmere, treba je napraviti tudi iz kamenja potrebno obrežje.
Trebiti moramoiz travnika plevel, mrčese, sploh vse kar more ovirati uspešno rast trave.
Tudi gnojiti moramo travnike. To je posebno potrebno tištim travnikom, katerim ne moremo pripomoči z namakanjem, to je, z napeljavo vode. Najpripravnejši gnoj za travnike je rudninski in sicer raztopljen na vodi, dober je za to tudi kompost, Tudi dobro podelan, star hlevski gnoj ugaja, vender menimo, da ni prav praktično, če rabimo hlevski gnoj za travnike. Navadno primankuje že njivam hlevskega gnoja, zato je boljše, da pustimo hlevski gnoj njivam, saj imamo razen vode še drugih gnojilnih tvarin za travnike. Tudi gnojnica ni koristna, vender jo je treba dovolj z vodo pomešano polivati na travnike le v vlažném vremenu.
Če že rabimo hlevski gnoj, navozimo in raztrosimo ga pred zimo Zimska vlaga, sneg in dež ga izpira, spomladi pa ne izprane ostanke, slamo itd. zopet pograbimo s travnika in spravimo na pr. na kompostni kup.
Za travnike najboljši gnoj jo brez dvoma pepel, posebno od bukovega lesa, ki ima v sebi veliko kalija, ki je travam neobhobno potreben, kakor nam kaže že navedena preiskava travnega pepela.
Za močvirne in mahovite travnike je dober gnoj tudi apno, katero razje mahovje in ob jednem veže razne
kisline. Ali med všemi gnoji je najprimernejši kompost, to je mešnica raznih rudninskih in organskih delov. Takému kompostu je dobro primešati nekaj redilne zemlje in če mu dostavimo še pepela, zmletih kostij in vse to polijemo z gnojniščem, smemo se nadejati, da po takem gnoju bo travnik zopet krepko oživil. Tudi malec je za rabo posebno na onih travnikih, ki imajo vsaj tretjino detelje.
Stroške, katere stane gnoj, bagato poplačujejo travniki in prepričani smo, da tišti, ki enkrat pognoji, tega nikoli več ne opusti.
Oskrbujmo travnike pridno. Zgodaj spomladi je treba pograbiti vse pritiske in jih jndnakomerno razteg-niti. Če nahajamo tu in tam kak revno zarasel ali gol prostor, moramo ga posejati.
Če se pokažejo plevelne, n. pr. mah, treba spomladi z brano prevleči take travnike. Za vničenje mahu je po-sebro dobra travniška brana.
Kakor rečeno, je tudi nujno potřebný da se s travnikov odpr>vijo škodljive živali in mrčesi, na kar slovenski kmetovalec navadno vse premalo pazi.
V jeseni smemo po travnikih pasti, posebno če je travnik nekoliko oskrbovan. Nikdar ne smemo pasti v vlažném, mokrem vremenu, ker živina napravlja takrat preveč škode na travniku s težkimi stopinjami. Posebno velja to za umetno vrejene travnike, na katere bi sploh svetovali naganjati le ovce, ne pa težkih goved. Želeli bi, da bi gospodarji opustili staro šego, pasti po travnikih spomladi do sv. Jurja, ker bi bilo gotovo bolje, da bi take travnike dobro oskrbovali in vsaj dvakrat kosili. Dobivali bi zato z njih precej dobrega sena, katero bi doma živini pokladali, mesto da jo gonijo na pašo, kjer se le dolgočasi in strada. Dobivali bi tudi v hlevu veliko več potrebnega gnoja.
Na travnikih pa lahko tudi zasadimo sadno ali gozdno drevje. S tem si izdatno povišamo dohodke travnika. To se sme goditi pa le v posebnih slučajih. Priznavati moramo sicer, da drevje zniža množino sena, toda v krajih, kjer pomanjkuje sadja ali tudi lesa za kurjavo, in je dotična zemlja sposobna za sadno drevje, je vendar pametno tako ravnanje, ker sadje, katero dobivamo, obilo povrne, kar nakosimo manj sena.
Dostikrat nadleguje v jeseni dež tako, da ni mogoče, spraviti otave. Takrat se navadno pokvarijo celi kupi. Ako je vreme tako deževno, da nam ni moč krme sušiti, napravimo iz nje kislo seno. Napravlja se jednako kakor kislo zelje. Izkoplje se na prostoru, do katerega ne more pritekati voda, kacih 70 do 100 cm globoka jama. V to se spravi pokošena trava ali detelja in se trdno pohodi. Koristno je, če se posamezne plasti osole, ter se tem bolje skisa trava, katero živina kaj rada je, že zaradi soli.
Nekateri kmetovalci spravljajo v take jame tudi
zeleno, mladopokošeno koruzo, pesno, repno, željno
natjo itd. Vse to se dobro pohodi, potem pa po vrhu s
kamni obteži in vsa jama pokrije z zemljo in to visoko. Če
razpoka zgornja nasuta zemlja, je treba nemudoma popraviti razpoke.
Naj bi zlasti mladi kmetovalci uvaževali naše prijateljske nas vete.	1
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične dne 1. januvarija 1898. leta.
S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati :
435
1. s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz- vedno
U
n
N«evesta je vesela, dejal je odkritosrčen
učil ESL kovaškega pomoćnika;
:2. z domovinskim listom;
»
»
s spričevalom svojega župnika ali župana, da let, pravi Jurij, „študiral je iz ljubezni do dekleta,
daa in ženinu gleda veselje iz njegovih bistrih očij." Kukčev Jože m krčmar Jaka se uže poznata mnogo
ker
je poštenega vedenja, in
da zna brati in pisati slovenski. Ubožná učenci morejo tudi dobiti Stipendije po 60
oziroma 50 forintov.
Prosilei za štipendije imajo predložiti:
mu
njeni oče rad imel enega zdravnika za svaka in sedaj
«h.	|f	9
stari izročil gospodarstvo, da preživi stara dni v
y
miru in zadovoljstvu.
a
„On
zida
hišico na
konci
vasiw dostavi
učitelj.
ubožni list
i
2. spričevalo o poêtenem vedenji, in . potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške
„Da posvatbi sedaj poseduje dokončana. Ženin ni hotel ne vrne se nobena" je dejal isti, ki je znal več kot
se takoj tja preselil, kajti hišo, katero pustil svaku in hčeri, a nova ni še
čakati, kajti ura zamujena
več
pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati
vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske hruške peči. Fanika je pa pripomogla s tem, da je pova-družbe v Ljubljani, ali pa vodstvu podkovske šole.	bila starega Kukca, njegovo ženo Ano v svojo hišo sta
éola traja od konca junija 1899 leta. Kdor dobro novati, dokler ne bode nova končana.
přebij« presktónjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti
patent podkovskega mojstra
>
ker
sedaj ne more nihče
brez preskušuj-e postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezpl&čen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za žtvež in stanovanje ter za potrebne šolske injige. Stanovsuaje dobodo učenci za majhno plačo v
áolski hiši.
Učenci naj «e oglase vsaj dva dni pred šolskim za-éetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boieznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih
„Kdo pa je ta Fanika?a
„Hči bratranca Kukčeve žene službi.
M. v
je učila kubati gospodinja znati.u
„Prej je bila v nekaj časa je bila pak pri Ani, tamkaj se
)
in
vsa
ročna delà, katera mora pridna
t
n
To
mora biti res originalno
dekle
9
ima lastno
hišo, pa vendar ima službo v ptuji hiši. Zakaj
pa to
u
H
Ona
bila
»
ín mescvnik, zatorej naj bi skrbela županstva, da do-bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in gospodarje seboj vzela.
preje jako ubožna", odgovori Jurij ni dolgo odkar ji je umrla teta, katera pa preje ni marala dosti zanjo in jej zapustila lepo hišo in dosti denarja.
Tja se boda ona sedaj preselila in za sedaj prejšne
a
živi&skega in mesovnega oglednika.
Ivan Murnik,
predsjednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški
zaôasni yodja podkovske sole.
i
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr
šile dne 28. in 29. decembra 1.1., in sicer
26. decembra
»kušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali
podkovske šole, 28. junija
pa
za
učence
podkovske
šole
iz
podkovstva
in
ogledovanja klavne živine
mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo
»
in
naj
se oglase pri podpisanem vodstvu cembra
do
15. dne de
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani
dne 2» novembra 1898.
Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški.
»
Tako je
»
no
telj.
sedaj razumem! odgovori uči
»
Jaz
rad te razmere dobro poznal. V vasi mi je
vse še
precej
ptuje
do danes še nisem z nobenim
kramljal razven s krčmarjem Jakom in g. župnikom".
sedaj tudi vas že poznam, starega Kukca in njegovo ženo Ano, novega zdravnika in njegovo soprogo.
II.
Ostani tukaj ! 0, ne hodi,
rt
Kdo je pa
tamkaj
Ne pusti me nikdar. Ne Čutiš-li, da nama vzhaja Najveće sreče žar?
isto bledo dekle z belo pečo
na glavi ?
*
To je Fanika."
»
Tako
u

Zdi se mi, da ni kaj vesela po podedo
u
vini, kajti, slabo izgleda.
Tudi danes, ko je vse tako veselo je ona pobita. Ne govori skoro nobene besede, in ako se drugi smejejo
»
Poučni in zabavni del.
Žalostna
Fanika.
njej se še ustni v
smeh
ne vbero, ona ostane vedno
taka, kakor, da bi ne slišala in vidila. Škoda za krasno milo dekle !tt
n
Ali
n
(Ant. L. Mozirski.)
Obljubi Fanika Tončeva biť AF sam ka ostati, se ne možit
Vesela svatba bodett, pravi učitelj bližnje vasi
morda bolnau? pravi učitelj. „Na videz bi
vsa svoja delà natanko izvršuje,
ona
svojemu sosedu Petru. „Tako je prav
5
bilo verjetno.
nobene pomankljivosti ni pri njeja pravi Ana, Kukčeva žena.
Učitelj še jedenkrát pogleda bledi, krasni Fanikin tako naj bode obraz, potem se obrne proti svatbenim gostom, kateri so
436
sedeli
v živo razîvitljeni sobani gostilnice pri polnih
kozarcih.
„Pridem, pravi zdravnik, obrnivši se k svoji ženi, katera je s stola vstala in se njemu približala. Já i nisi
Krčmar Jaka je namreč svojemu sinu napravil iz- slišala stara" pravi on „moram iti
vrstno svatbo. Z pisanimi rožicami, s smrekovimi in povimi vejami so bih stene ovenčane.
Krasni šopki so bili na mizah nastavljeni, z vinom in z jedili vse dobro poskrbljeno.
n
Ali
pojdeš
sam s Francetom v gozd ?
žena žalostno
«f
vpraša
Pred pragom sto ječi fant je to slišal.
»
Bodi te brez skrbi
Gostije
bilo konec, gostje so vstali od mize. Stole
seboj
»
Janeza in
Pavla,
pravi kajti
on
„vzamemo Matevža ubozega morama nesti,
in mize so v druge sobe spravili. Godci so bili že na- ker ne more hoditi.
jeti, B)ben zabobni, tromba zapojo, krčmarjev prvi zasuka s svojo nevesto.
sin
se
Stari zdravnik in njegova soproga se pošlo vita ; kajti pri plesu ništa hotela ostati. Navado sta imela, da
sta
š a zgodaj
počitku
>
vrhu tega sta imela še
cejšnjo pot doma. Fanika jih je
hotela
spremiti.
pre-Jurij
stopi pred njo. Pogleia jo z ognjenim pogled) m v oči.
n
Zakaj
se
parkrat sam domov."
hočete že domov Fanika? nagovori jo on, bova vender zasukala, in potem vas peljem
»
Jaz, plesati?" zavrne ga deklica, „na noben način
9
lahko noč, in sladké sanje!"
III.
Kukec zapusti hišo, prijazno roko podavši soprogi
in Faniki,
Bilo
IV.
Ne tožim Vam cvetice,
Kar mlado mi mori srce, Saj vaše cvetno lice, O bolečinah nič ne ve.
že pozno, vžito vino je starega Kukca spra
vilo iz navadnega miru. Bil je truien, in bil bi rad se
počitku vlegel, a njegova zdravniška dolžnost mu je da jala pogum in moč.
Ko sta že odrinila, hodila je stara gospa nemirno
gor in dol po sobi. Strašna novica o roparskem napadu ji ni dala pokoja.
O sladkost glasov, Svet je za me nov !
To izgovorivši, pogledala je milo Juriju v oči
i
to
nega tako iznenadilo
i
da
ni hotel nadlegovati,
Starec in starka sta zapustila dvorano, odrinila skozi vrt na cesto.
Fanika jima sledi. Na vrtnih vratah je še nekoliko postala in se ozrla v krasno razsvetljeno sobano, iz katere se je glasila lepa goiba. Vetrič je zmajal nekoliko
pihljala, vladala je
drevesna peresa, hladna sapica	—,
mirna tihota mej rožami, pošiljaje vojni prijeten duh po lepem vrtu. Izmed drevesnih vej so se videle zveadice, katere so brlele na nebnem oboku. Fanika je pritisnila roke na srct in zdihovaje obrnila se je zopet in sledila starima. Po četrt uri dolgi poti dospěli so na dom, v
novo hišo konec vasi.
Stopili so v hišo. Dakle zažge luč in ponudi starki stol. Zdravnik je korakal gor in dol v svoji sobi, ni bil
še vajen hiše.
Potem nasloni se na okno in zre na hišo, katera
njemu
n
vis-a-vis
u
stala.
Luna
ravno izišla pošiljaje svojo čarobno svet
lobo na okna nasproti ležeče hiše.
Kukec pogleda z okna.
„Kaj pa je France?" vpraša on, „ali gori, da tako
tečeš?"
• „Hvala Bogu, da ste tukaj, je odgovoril ves za-sopljen došli vaški fant, pridite hitro z menoj v gozd, tamkaj so jednega ubili."
»
Kaj hočem početi, ako je mrtev?" zavrne ga stari
mož.
„Ni mrtev" pravi fant „ako pa ne dobi pomoči
j
izdihne dušo."
»
Ali nočete iti spavat?" vpraša Fanika na uro po
gledavši, katera je na steni visela
»Ne„
zavrne jo stara gospa, ter se vsede zopet
na stol.
»
Meni se
ne
dremlje
več,
raje -počakam, dokler
mož domov ne pride. Ti pa že lahko ležeš Fanika."
Deklica prikima z glavo, položi roke na mizo,
na
sloni nanje glavo in zadremlje črnih las se jej odpusti in bil
i
Kita visi
njenih lepih dolgih
po ramenih
To je
to
čaroben prikaz, v katerem je Fanika sedaj bila, in tudi stara dobro vidila in občudovala.
Hladna ponočna sapica je pihljala skozi okno
lu
čiča je mirno brlela.
Vse je bilo tiho po vasi. Kar se zasliši iz daljave šum dirjajočega vlaka, kateri je od bližnje postaje sem
hruščil. Deklica se prebuli in z bolestním klicem plane po konci. „Kaj pa imaš?" vpraša Ana, Kukčeva žena.
»
Tukaj ne morem ostati, tu ne prestanem !"
kriči
dekle roke vijoč.
„Nu
povej mi zakaj ?
u
„Ali niste slišali? pravi Fanika.
„Piskanje vlaka? Kaj ti to škodi ?"
„Ne morem in ne maram ga slišati, vpije dekle z
žalostním glasom.
„Pa zakaj ne? Fanika, ti si res čudna."
„ čudna ?
težko pri srcu. jesti
Ah
Čudim
»
vi vsi ne veste, kako mi je
se sama sebi
i
da
zamorem piti

in delati
i
m
da imam tako zateglo življenje
i
ko
mačka
>
kako drugo bi to že dolgo spravilo o hladni grob
n
Ne vem kaj ti meniš, nikoli nisi povedala
kaj
si
strašnega prigodilo in ne razumem, nikakor zakaj zvižganje vlaka tako nadležno."
437
t
Neizrečeno je bilo dekle poparjeno, na ustnicab so
jej bila brati srčne bolečine. „Ako bi le to bilo"
i
praví
ona,
»
a ko
čujem piskanje vlaka, se mi dozdeva, da mi
gredo njegova kolesa čez
srce
oh, jaz ne ostanem
več
tukaj
i
raji zbežim v gozd, daleč proč, da
vlaka
ne bedem slišala.a
Vsedla se je zopet na svoje mesto in solza
za
leskeče v
lepem
očesi. Stara Ana je skrbno opazovala
dekleta. Ona je bila gospa dobrega srca, imela je pravo
materno sočutje. Nagovarjala je jokajočo deklico, naj ima
vendar
zaupanje
do
nje in
naj
pove kaj
teži
srce
Radi žaljenja Veličanstva je mestna policija ljubljanska te dni aretovala laškega delavca Antona Machioretto
iz Petaje. Člověk
ne verjel, koliko anarhistov
m
revoluci
jonarjev je mej temi laškimi delavci, ki se klatijo po naših krajih.
«Radogoj» je imel minulo soboto svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen ves prejšnji odbor. Društvo ima
nedotakljive glavnice 18.781 gld. V minolem društvenem letu
„Radogoj" podpiral 11 dijakov, za redne
1400 gld. za izredne pa 305 gld.
podpore
dal
Občinski odbor v Selcih je odposlal peticijo za
v Ljubljani. Slovenske
ustanovitev vseučilišča in nadsodišča občine se oglašajo prav poČasi, baš kakor da ništa to zadevi, ki sta najveČjega pomena za ve3 narod.
Slovenska gostilna na Dunaju. Slovenec
dve
Pli
Fanika ni mogla so več držati, vstane, objame z sovnik je otvoril na Dunaju v III, okraju, Seidlgasse 20, slo-
rokami staro gospo, nasloni ji glavo na prsi in joka in vensko gostilno. Ta gostilna je zbirališče
na
Dunaju živečih
joka, kakor bi jo hotelo srce počiti.
(Dalje sledi).
rojakov.
Presvetli knezoškof ljubljanski je odpotoval v
M&ftftđuftđuli&đMuttluto&đMutv Rim, kjer ostane do konca meseca novembra.
«
«Ë «ï
Novice.

Redko petindvajsetletnico je
praznoval državni
m
deželni
poslanec
dne Viljem
novembra
Pfeife r,
GwwwvWWWWWVWWW	namreč .petindvajsetletnico svojega delovanja kot poslanec.
vanska kršČansko-národna zveza" mu je tem povodom Osebne vesti. Dež. okrajni živinozdravnik Anton dila banket. Čestitamo g. Pfeiferju na tem jubileju.

Slo-
prire
Slivnik v Št. Jurju ob juž. žel. je imenovan krajnim živi-
nozdravnikom v Slunju na Hrvatskem.
Naš
Sodna preiskava radi protiitalijanskih demon
rojak, gimna- stracij v Ljubljani
se vrši
pri
dež. sodišČu. V prvi
vrsti
naperjena proti odbornikom „Slov. zidarskega in tesarskega društva", katerim pa se ni treba prav nič bati.
zijski ravnatelj v Dubrovniku Mihael Za v a dial je imenovan dež. šolskim nadzornikom v Dalmaciji.
Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za napravo vodnjaka na Pokluki v radnvljiškem okraju Čožoti spopadli in prišlo je do velicih izgredov.
500 gld. podpore.	__ Kletarsko društvo so ustanovili slovenski vino
Lahi med sabo
Piranu so se domaći Lahi s
Podpore gasilnim društvom. Cesar je iz svoje građniki v Ormožu
zasebne blagajne daroval gasilnim društvom
na
Dobrovi, v
Velikih Laščah in v Loškem potoku po 80 gld. in gasilnemu društvu v Reinthalu na Kočevskem 50 gld.
Kako
kličej
si pomagajo
Nemci
na
Sp
Štajarskem
v deželo kar mogoče tujcev iz NemČije. Da bi ti ojačili
njih vrste v tistih
krajih
koder so Nemci v manjšini, začelo
Podporno društvo za slovenske visokošolce je Celje takim Ijudem podeljevati pristojnost ker s to dobe na Dunaji je zadnji čas přejelo sledeča dařila: Ol gospoda državljanstvo in volilno pravico.
Vilj
Pfeiferja, državnega poslanca itd. 41 gld
5
so darovali : Neimenovana gospa
v
svoti
Krškem, 20 gld., gosp.
dr
Ferd. Sreuz, c. in kr. štabni zdravnik v Toplicah, 10 gld
gosp
dr. Jos. I nterluganer, vladni svetnik v Sarajevu 10 gld.
gosp. dr. Tomaž Romih, župan itd. v Krškem
gld., gosp.
Ivan Škerlj, c. kr. dež. sodišČa svetnik v Novem mestu, poslal
Istrski dež. odbor je županstvu v Podgradu pre-povedal, vlagati občinski denar v domaČo posojilnico.
m.
Ujet anarhist. Tržaška policija je aretovala iz Italije pribeglega anarhista A. Robustello.
Nemškonacijonalna provokacija. Nemški nacijo-
je v imenu si. čitalnice v Novem mestu polovico čistega do- nalci v Gradcu se niso zadovoljili s tem, hodka s pomočjo gg. visokošolcev prirejene besede, 24 gld. 45 kr., občinskih volitvah porazili, ampak šli
so
da
v
se
so vlado
pri
dlje in izvolili
raz-
gosp. Fran Novak, pravnik, polovico čistega dohodka veselice županom istega dr. Grafa, kateri je bil župan tudi ob v Idriji, 32 gld., slavna upravništva „Slovenskega Naroda", pustu obč. sveta. To je pač jako drzna provokacija, a vladi
ji
Ljubljanskega Zvona"
in
„Rodoljuba" v Ljubljani 24 gld., ne preostane druzega, kakor da izvolitev dr. G^afa potrdi.
dalje so društvu darovali vč.
Janez
Babnik, župnik v
Toplicah, 5 gld., Jos. Rozman, mestni kapelan, tajnik družbe
Celovec proti nadsodišču v Ljubljani. Celovški
mestni zastop je na predlog renegata dr. Abuje sklenil, na-sv. Mohora v Celovcu, 2 gld., Mihael Smid, župnik v Solčavi, ročiti pravnemu odseku, naj poskrbi, da stopi s prizadetimi obči-
gld., slavna posojilnica v Logatci, 10 gld., gg. W. Wanous,	nami v zvezo v svrho, da skupno protestujejo proti	ustano-
trgovee v Radgoni, 5 gld., Jos. Javornik, trgovec in posestnik	vitvi nadsodišča v Ljubljani.
v Žalni 5 gld., dr Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu,	& . . . , .. m	. Tv,. . , ,
1 gld.	«	- ^ 1	- Solskl Poslopji v Tomišlju in v Iški vasi sta do-
, Jos. Boncelj, trgovec v Železnikih, 1 gld., Egidij Fux, c, kr. poštar v Ljubnem, 1 gld., Jos. Premru, c. kr. uradnik
grajeni.
poštne hranilnice na Dunaju, 3 gld. Iskrena hvala vsem blagim nabiralcem in darovalcem. Daljne darove sprejema vč. gosp. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komomik, šupnik nem-
Na celovški realki so morali izključiti dva dijaka radi žaljenja Veličanstva Kakoršni profesorji, taki dijaki !
Deželna prizivna komisija za osebno dohoda-
skega vit. reda na Dunaji, I. Singerstrasse
ostane pri starem. Vlada
Vse
hotela seda
njega predsednika višjega sodišča graškega grofa Gleispacha
rino je sklicana na dan do 15, novembra.
Tatvine.
novembra. Zasedanje bo trajalo
Vinici
so
hrvatski tatovi vlomili
premestiti na Dunaj, a ker je hotela na njegovo mesto posta- trgovcu Fr. Benetiču, kjer so ukradli
nekaj
pri
blaga in nekaj
viti dr. Gertscherja, so proti temu slovenski poslanci denarja. V župnišču v Preski neznin tat ukradel srebrno je-
protestovali. Vsled tega protesta ostane dr. Gertscher v Zadru, dilno orodje v vrednosti
12
gld
i
v konsumnem društvu
v
grof Gleispach pa v Gradcu.
Cerknici so tatovi odnesli blaga v vrednosti 43 gld
438
—	Izžrebani porotniki. Za prihodnjo porotuo zase-
danju so bili izžrebani naslednji porotniki: Jos, Mahove v Ljubljani, Pavel Bizjak v Kranju, Ant. Burgar v Hrašah pri Kranju, Viktor Cantoni, Ivan Činkole, Ivan Dražil, Vine. Eggenberger Frid. Lambert in Ivan Frisch v Ljubljani, Jos. Fajdiga v Kamni gorici, Ern. Hammerschmidt, Em. Jeuniker in Jak. Klaner v Ljubljani. Anton Kovšca v Zg. Planini, Ivan Kranjc in Anton Kobi na Vrhniki, Jos. Lokar, Franc Mayer in Adolf Mikusch v Ljubljani. Ludovik Matajc v Stra-žišču, Karol Mayer na Vrhniki, Frid. Pauer. Fr. Pire. Ant. Presker, Fr. Schuster, Karol Sirnik, Jos. Stadler, Ivan Tavčar in Viljem Tonnies v Ljubljani, Ivan Trpinc in Jos Telban v Kamniku, Feliks Urbane, Alf baron Wurzbach, Alojzij Zorman in Urban Župane v Ljubljani. Kot namestniki so bili izreíbani Andr. Bovcon. Ed. pl. Farkaš, Mih. Kozak, Fr. Krapež,
Ivan Kregar. Eud. Schmidmayer, Ant. Stebi, Fr. Topolavec, jn Alojzij Večaj.
—	Kmetijska družba kranjska je imenovala drž. poslanca Jos. Pogačnika namestnikom svojega zastopnika v kmetijskem in industrijskem svetu.
—	Naša straža. Ustanovni občni zbor „Naše straže" bo dne 15. novembra.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
cd 1.	(ktdia jeslali: SJavno uredništvo „Slov. Lista"
3 gld. 25 kr, — Gospici Pepica Bregant in Štefka Novak v Kamniku zbirko 15 gld. — Iz Dabiralnika v gostilni gospe Drag. Wessnerjeve (pri Katrineku) v Lešcah 5 gld. 50 kr.
—	Podružnica za Št, Kancijan in okolico 22 gld. — Gdč. Franica Burkeljčeva v Radečah 5 gld. 50 kr. iz nabiralnika
—	G. prof. Vodušek v Ljubljani 50 kr. — Gdč. učiteljica Rezika Strle 1 gld. 33 kr. iz nabiralnika v Vintgarju. — G. BorovšČak daroval 2a nabrane znamke 3 gld 25 kr. za-hvaljujoe se darovalcem teh znamk. — Č. g kapelan Trstenjak pri Sv. Mihelju tik Šostanja 2 gld. — Podružnica za Opače in okolico 25 gld. 80 kr. — Podružnica za Vuhred in Ma-renberg po Č g župniku Jos. Černíku 46 gld. 40 kr. kot nabirek na Remšniku. iz nabiralnika v Marenbergu in do-nesek članov. — G. Josip Vrtovec, gostilničar v Vel. Zabijah iz nabiralnika 1 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Kamniku 175 gld. — Ženska podružnica v Postojni 28 gld. — Preostanek ob kupovanju knjige „Naš cesar Fran Josip I." 70 kr. — Slovenci Î Družba naša je v velikih denarnih stiskah Ako bodo darovi tako pičlo prîhajali, kakor zadnja dva meseca, bode morala družba nekaj svojih zavodov zapreti. Prosimo milosrcne prijatelje, da se zopet spomnijo koristne družbe sv. Cirila in Metoda.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Družbe sv. Cirila in Metoda sladne kave je
izšla. Zavitkom v narodnih barvah po	V10 kg vse-
bine je napis: „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Blago je najboljše Gene na drobno in debelo so
jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domaČem blagu, ker tem potom razširjate slovensko ime in podpíráte družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode.
—	Društvo «Sumadija» v Pragi si je izvolila dne 25. oktobra za leto 1898/99 naslednji odbor: Predsednik akad. slik. Germ Josip (Slovenec); podpredsednik stud. med. Milosavljević Jovan (Srb); tajnik stud. phil. Prelog Milan (Hrvat) ; blagajnik stud. med. Kras Milan (Hrvat) ; odbornika : stud. phil. Kenda Robert (Slovenec); stud. iur. Vukotić Jovan (Srb) Diuštvo je literarno, katero ima namen gojiti poučna
predavanja, glasbo, prodajati članom dobro knjižnico in v obče izobraževati svoje članove. Prosimo vse naše rodoljube, da bi blagovolili podpirati naše društvo z denarnim prispevkom ali s kako knjigo, da zamore vstrezati svojemu namenu. Ustanovni član plača jedenkrát za vselej 10 gld. a v., podpirajoči pa 50 kr. mesečno Prispevki in knjige naj se blagovolijo poši-ljati.pod naslovom: Društvo „Šumadija" Praha-Kr. Vinohrady.
—	Germanizacija v šoli. Krajni šolski svet v Št. Jer-nnju na Štajerskem se je meseaa avgusta novič izrekel proti nemškemu poduku na ondotni ljudski šoli, ker je od 60 otrok le 14 otrok nemške narednosti, a okrajni šolski svet v Marenbergu je to zahtevo kratkomalo odklonil, češ, da bi se taka prememba ne strinjala s potřebami ljudstva. Slov. poslanci so radi tega interpelirali in upamo, da ne brez uspeha.
—	Shodi. Javen ljudski shod je bil dne 30. oktobra v Dobrépoljah. Isti dan je bil shod v Kamniku, na katerem sta poročala dr. Krek in Vencajz.
—	Petdesetletnico svojega delovanja kot cerkveni zbo-rovodja je praznoval te dni vpokojeni šolski vodja Leopold Bel ar v Ljubljani.
V	v
—	Železnica na Smarno goro je najnovejši projekt
ljubljanskega župana. Chi vivià, verrà !
—	Mestna hranilnica v Radoljici. V mesecu oktober
je 144 strank vložilo 39317 gld. 67% kr. 86 strank vzdignilo 21764 gld. 64 kr. 7 stránkám se je izplačalo posojil 2050 gld- stanje vlog 538899 gld. 86% kr. denarni promet 88493 86y2 kr.
—	Demonstracija v Trstu. Včeraj zvečer so se pri-peljali sem grški kralj, kraljica, prestolonaslednik in več druzih prinčev in princezinj. Pred hotelom „delà Ville" se je zbralo nekaj občinstva, ki se hrupno demonstrovalo proti kraljevski obitelji. Policiji se je posrečilo, dva kričaca ujeti in odgnati v zapor, drugi so zbežali.
—	Umrli. Na Viču je umrla gospa Marija Lavrič, soproga posestnika in vinotržea Lavriča. — V Ljubljani je umri inžener Ivan Přibil. — V Gradcu je umri doktorand medicine Viktor Župan.
—	Obešen je bil danes zjutraj v Novem mestu Ma« tija Lah (Rfžek), zaradi umora.
—	Umor in samomor. Iz Pulja se sam poroča, da je 731etni F. Follin iz ljubosumnosti ustřelil svojo 361etno
ženo Rozo, potem pa sam sebi přeřezal vrat.
—	Nesreča na železnici. Mej Šmohorjem in Belo je vlak zadel na progi ob ti i vozove, ki so peljali po cesti. Zadnji voz je přišel pod vlak. Ta je strl voz in zdrobil voznika.
—	Nezgoda. Leopold Žibert iz Lipelj je v pijanosti pádel raz svisel in se je ubil.
—	Morilec Bâcher obsojen na smrt. Bâcher, ki
je umořil veliko število ljudij, je bil predvčerajšnjim v Parizu obsojen na smrt. Predno se je prečitala sodba je vrgel Bacher párkrát svojo čepico v zrak. Predsednik je ukazal, naj mu čepico vzamejo, a Bacher ni pustil. Vnela se je před sodiščem huda borba. Bacher, sodni sluge in drugi, ki so prihiteli na pomoč, so se ruvali in metali po tleh, da ni ostalo nazadnje prav nič čepice, nego same cunjice. Bacher je zahteval od-škodnino. Po sodbi se je dal Bacher mirno odvesti v ječo, za-klicavši : „Do svidenja" 1
—	Poneverjenje. Sin predsednika celjskega okrožnega sodišča, 271etni, v Metliki porojeni Robert pl. Ullepitsch je kot glavni blagajnik dunajskih lokalnih železnic te dni defrav-
diral kacih 10.000 gld. in je pobegnil. Ullepitsch je bil za-
pravljivec in ni izhajal s svojim denarjem, dasi je imel jako lepo plačo.	■ j
439
Odlikovanja za zasluge pri kužni bolezni na in tega neíem. Smrti se ne bojim " Tako dragocena relik
vse
Dunaju. Nj. veličanstvo je odlikovalo nastavljene v dunajski občni bolnici, aa zatrto kugo na Dunaju. Dr R. Poch, ki je prevzel po smrti
one požrtovalne pride sedaj na boben. Krvava srajca nesrečnega kralj
so si pridobili zaslug prodajala
prvič
kdo da
eč
drugič
se bo
kdo da več
in tretjič! Ali se
dr. Mullerja, zravljenje vkuženih, je debil viteški red umaknila pijetizmu Franc Jožefovega reda, dr. M. Mayr, njegov pomočnik, je dobil zlati zaslužni križee s krono, sestre usmiljenke drnžbe najsvetejšega srca Jezusovega, Ver. Gerhard, Luka Ka-schuber, Wilf. Bazan, (ki je bila sama bolna) Mil. Ja-n i k o w s k i, ter postrežnica Iv. Hochecker Elizabetino kolajno.
Kuga na Dunaju. Tri žrtve je zahtevala kuga na je bila na razstavi za zdrav
pijeteta na Angleškem že povsem
Zi % ^
Dunaju. Prvi je umrl bolniški sluga Banisch, drugi nadobudni zdravnik dr. Míiller. in naposled je umrla tudi strežnica Pecha, stara komaj 22 let. Albina Pecha je bila bolna celih deset
moči
se je v njeno
dnij, kar je bilo v človeški storilo, a vse je vbilo zaman. Dunaju smatrati za koncano. Nekaj a vse te se počutijo tako dobro, da se zanje ni bati.
rešitev vse
smrtjo Ab. Pecha je kugo na
oseb
sicer še bolnih
»
Novodoben razbojnik. „Gvornale
Sicilia"
nedavno tega poročal, da je bil po celi Siciliji znani ropar Candine pred kratkim s svojo četo v mestecu Césaru in da je tamkaj več ljudij oropal. Candine pa ni razbojnik stare šole, ampak novodoben Člověk. Ta čita tudi Časopise. Ko je
navedeno poročilo, poslal je listu .,popravek".
da
čital ni res, da
je bil v Césaru in da je tam ropal, temveč da je svojo
51
obrt"
izvrševal v nekem drugem mestu. Dopisu je novodobni ropar přiložil 5 lir za strošek tiska. Kaj tacega pa še ne !
Bismarckov ideal. Rajnega Bismarcka telesni žurnalist Vilj. Busch pripoveduje v svojih knjigah, da je Bismarck 1870. označil svoj politični ideal tako-le: „Najboljši bi bil
napředen obsolutizem, toda mi nimamo pravih absolutistov, to se pravi: nimamo kraljev. Izginili so; ta vrsta je izumrla Republika je povečjem prava vladna oblika in brez dvojbe
pride v prihodnjosti na vrsto. S knezi gre povsod nizdol, tudi pri nas. Ne brigajo se za drugo, nego za to, da jih po časo-pisih hvalijo in da dobe čira največ denarja za svoje osebne
potrebe".	.
Obravnava proti Lucheniju. V ponedeljek je bilo v Genevi izmej 70 posestnikov izžrebanih 50, kateri bodo pri
obravnavi proti Lucheniju. Lucheni je
izjavil,
da hoče mej
obravnavo čitati glasno anarhističen manifest, kar sta mu zagovornik in državni pravnik odsvetovala Napram svojemu zagovorniku, se je Lucheni pritožil, da se mu je v ječi slabše go-
dilo, kot drugim.
končni obravnavi se je oglasilo jako ve-
liko
žurnalistov, kateri
so
dobili 60 prostorov, občinstvo pa
90 prostorov, ker je dvorana zelo majhna.
Dekle
užalilo
cesarja.
191etna
komptoaristinja
stvo in postrežbo bolnikov v
,!>;••. vrS ]
ÉPi
Stutgartu 1890 1. odlikovana
z darilom
m
je
po
izrazu
zdravnikov in tisućih zahval-
nih
pišem
edino
reelno
in
I
neškodljivo sredstvo ohranijo bujno
rast
za
las

gospode in katera
in
dame
?
» •
zapreci
da si izpa-
danje las in odstrani tekoj vse lišaje.
Za uspeh in neškodljivost se jamci
t
Cena lonóka
kr. po
K.
26
8.
Dunaj
poštnem
Hopp
povzetju.
9
?
Wipplingerstrasse 14
Redilna
hranilo a stupa za
Najboljše redilno
sredstvo
prašiče.
dijetetično
notranjo
rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče.
zámotek
zamotkov
samo
Varstvena znamka
Redilna štupa za

Hj/fft.■ ..'V	, >*J
•	.'i
4J
t
notranjo rabo
sr
IVGm fcI V

konjih.
Rabi
kravah
skoraj

najboljšim uspehom, živina neče žreti in
zboljša mleko.
zámotek
Dueck je govorila nespoštljivo o	Viljemu II. in zato jo je
obsodila kázeňská kamora v Vrati	slavi (Breslau) na dvame-
ječo v trdnjavi!
45 oseb utonilo. Minolo	nedeljo je v Solunu divjal
sečno
strašen vihar,
nakrat z vodo napolnil strugo stare reke,
ko je bila že davno izginila. V
strugi so bili popotni ljudje
postavili šotore. in v njih prenočili. Ponoči je pridrla voda ter v nekaterih trenotkih podrla vse šotore. Izmej potnikov se
jih je samo
resilo
i
45 pa jih je utonilo.
Srajca na bobnu.
Tekom
prihodnjih dni prodali
bodo v Londonu na dražbi krasno svileno spodnjo srajco, katero je imel na sebi kralj Karol I., ko so ga dne 30. janu-
varja 1649 1. v Whitehall-Gardemu obglavili Kaže se, da se je bil kralj Karol za zadnjo pot skrbno pripravil. Zahteval je spodnjo srajco, češ:> „Zrak je mrzel in mogoče
da
se
znamka
navodom o uporabi zamotkov samo
Redilna in hxanilna stupa
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno
dijetetično sredstvo
no-
tranjo rabo, pospešuje tvorbo
jaje. Za kure, purane, gosi, race
zámotek
zamotkov samo
Dobiva se
¥ lekarni Trnkóczy y Ljubljani
Kranjsko.
7*.


Varstvena znamka
Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo«
slučaji
naj lože in najceneje i-îvrinjejo
V te
se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišaa številka, zadnja pošta in dežela).
mraza tresel. Gledalci bi mogli misliti, da se tresem strahu
430
Loterijske srećke
V Brnu dne 3. novembra t. 1. :
54,
49, 22, 81. , 78, 40.
Na Dunaji dne 29. oktobra t. 1.: 27, 68, V Gradci dne 29. oktobra t. 1; : 54, 20, 42, 39, 43,
Tržne cene.

V
Ljubljani
dne
' 00 ^fr
septembra
I i 0
10
kr. rž gl
kr
ječmen gl. 7.35 kr
1898. Pšenica gl.
, oves gl. 6 40 kr.
ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.2
kr

turšica gld. 6.50 kr
leča gld. 12.— kr., grah gld. 10.- kr., fižol gld. 10 Vse cene veljajo za 100 kgr.)
kr



♦

Blasnikova
tiskarna
v Ljubljani na Bregu št. 12
se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot :
knjige, brošure, okrožni ce, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe
za veselice, naznanila (plakate), itd. itd.
Tudi izvršuje edina v Ljubljani litograôska delà v eni
ali večih barvah.
Vse po najnižji ceni okusno in hitro.
V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije.
Cenik se posije zastonj in poštnine prosto.
8poštovani gospod !
Zahvaljam Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsili bolezni. Porubil sem jedno steklenico trpotćevega soka. kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene-hala. Pošljite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotće-*e«ta soka, a zraven še tudi 2 za-vitka čaja proti kašlju. Z velespo-
š tova nj em
Vaš hvaležni
JAKOB SUPPAN.
V Divaći, 19. oktobra 1897.
Trpotčev
sok
(Spitzwegerich
Sait)
kateri deluje tako izvrstno
proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod
jovin,
Naj
Zagreb, Zrinjski trg štev. 20
pazi
vsakdo
na
varnostno
znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-
skega
hrvatskega bana
Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr.
Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega
čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr
Oboje se pošilja vsak
dan
po
poštnem povzetju. Kdor pošlje denar
doda za poštni list in
naprej
naj
zabojček še 20 kr
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20

i
Ce nj eni gospod lekârnik!
Pred kratkim ćasom sem naroćil od Vas jedno stéklenieo krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi
za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati.
8 spoštovanjem
VID ZANIĆ.
Mod ruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, pcpravljajo
prebavljenje,
čisti jo
kri,
krepijo
želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit
Paziti znamko,
je
ker
treba samo
na tište
varnostno švedške
kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana.
Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom
je 80 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj
doda
za poštni
list
m
zabojček
20 krajcarjev.
Lekarna
Zrinjskemu
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20
Naroéila, katere znašajo 5
več, se pošiljajo poštnine prosto.
gld. in
Ze!o spoštovani gospod!
Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo
ostaj am
pokoren sluga
Bartol Lisički.
Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898.
Mazilo
proti
kostnim
bole
činam (Fluid) je prav dobro zdra
vilo
proti
trganju in zbcdanju v
kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi
stare nogah.
ljudi
i
ki
trpijo
slabost
na
Vsaka steklenica mora imeti var-
nostno znamko
sliko
Nikolaja
Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana,
ker samo tisto mazilo
iz moje
lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici.
Cena
jedne
steklenice mazila
proti
kostnim bolečinam s točnim
navodilom je 75 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje
za
doda
še 20 kr.
poštni
denar list
naprej
naj
in
zabojček
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar— Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki