Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska izdala celote no vjugo-»lavlfl SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp, pefll-vrsla mali oglasi po 1 30 ln 2 D.veCIl oglasi nad 43 mm vtSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din o Pn vcžiem o naročilu popust Izide ob 4 zjulra) razen pondelIKe ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6 Ili Uoltoplsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon it. 20S0, upravnlštva il. 2328
S
Uprava le v Kopltarfevl nl. il. r> Čekovni račun: Cfublfana itev. I0.650 In IO.340 za Inserale, Šarafcvoil. 7363. Zagret» it. 39.0H, Praga In Dunaf il. 24.797
Balkan balkanskim narodom.
Nismo bili samo mi mnenja, da bi moralo v italijansko-jugoslovanski spor zaradi Albanije poseči Društvo narodov, marveč je ta misel odmevala v celokupni mednarodni javnosti. Povsem naravno, saj so vse v tem sporu prizadete države članice Društva narodov, a člen 10 mednarodnega pakta, na katerem sloni DN, čisto jasno določa: »člani Društva se zavezujejo, da bodo spoštovali nedotakljivost ozemlja in obstoječo politično neodvisnost vseh društvenih članov in jo ščitili proti vsakemu zunanjemu napadu. V slučaju napada, pretnje z napadom ali nevarnosti napada uporabi Društveni svet sredstva za izvršitev te obveznosti.« In člen 11 pravi: «Izrečno se ugotavlja, da je vsaka vojna in vsaka grozi-tev z vojno, naj bo že pri tem neposredno prizadet kak član Društva ali ne, je zadeva celega Društva in da mora le-to v uspešno varstvo mednarodnega miru poseči po primernih sredstvih. V takean slučaju skliče generalni tajnik na predlog vsakega Društvenega člana nemudoma Društveni svet.« To je jasno dovolj in o kompetenci Društva narodov v albanskem vprašanju ne more biti nobenega dvoma.
Zakaj se torej ni sklical svet Društva na-redov? Brei dvoma zato ne, ker tega niso želele velesile. A velesile tega niso želele prvič zato, ker tega ni želela velesila Italija, drugič pa zato ne, ker imajo vsaj nekatere velesile талпо v albanskem, to se pravi v balkanskem vprašanju zelo slabo vest. Vzrok slabe vesti je — veaj na zunaj — v prvi vrsti znani vele-poslaniški sklep iz leta 1921, ki daje Italiji nekak varuški mandat nad Albanijo. Ta sklep je bil prvotno pač mišljen kot nekako hladilo za rano Italije, ko je morala izprazniti Valo-no. Takrat se seveda še n komur ni sanjalo, kam vodi Italijo g. Mussolini s svojim fašizmom in kako nevarno orožje bo postal ta sklep v rokah novega italijanskega imperializma.
A neglede na to je ta sklep v nasprotju z nameni in nalogami Društva narodov. Če je DN zaščitnik in varuh svobode in neodvisnosti svojih članov, naj to nalogo samo izvršu'e, ne pa poverjati varuštva nad malo, novo, ne-konsolidirano državo v roke velesile, ki je najživejše interesirana na slabosti le-te, ki že desetletja prepleta mednarodno politiko s svojimi prizadevanji, da to ozemlje dobi v roke gospodarsko in politično — če ga že ne more enostavno zasesti in anektirati. To se res pravi postaviti zelniku kozla za varuha.
Umevno je tedaj, če se velesile žele izogniti javnega foruma pred Društvom narodov v stvari, v kateri nikakor niso brez krivde, nekatere morda tudi ne brez svojih posebnih, sebičnih namenov. K temu treba, kakor rečeno, prišteti še dejstvo, da bi velesile, po-eebno nek'tere, svoji drugarici Italiji ne prizadele rade kakih neprijetnosti in brez teh v danem slučaju pred objektivnimi sodniki pač ne bi šlo.
Da se tedaj same izognejo vsem neprili-kam, so se velesile odločile za to, da gredo mimo Društva narodov in prepuste vsaj zaenkrat poravnavo Бфога Italiji in nam samim. Društvu narodov in mirovni ideji velesile s tem, da nas pri vsakem sporu tirajo v neposredna pogajanja, slabo služijo. Ta neposredna pogajanja Italija hoče, izziva in zlorablja za izsiljevanje. Vsaka taka pogajanja so nam doslej prinesla nove udarce in poslabšala odno-šaje med nanni in Italijo. Kam to vedi?!
Mi trdno zidamo na Društvo narodov. Najsi so nas velesile tudi topot, kakor že par-krat doslej, v kritičnih trenutkih porinile v nepesredna pogajanja z Italijo, kjer moči gotovo niso enako razdeljene, nas-" vendar ni etrah. Mi vemo, da imamo v Društvu narodov, v njegovi ideji, nad katero čuva danes svetovna javnost, ustanovo, pred katero pravica ne more propasti. A pravica je v tem sporu na naši strani. Prav zato se Italija tako krčevito brani, da bi šla s svojo stvarjo prod to ustanovo.
Ze veleprslaniški sklep iz leta 1921 določa, da je odvisna vsaka intervencija Italije zarodi Albanije od posebnega poverila Dru-3tva narodov, za katero se mora Italija v vsakem posame nem slučaju obrniti na svet Društva narodov. Italija bi b la morala torej svojo obtožbo proti nam pravilno nasloviti nn Društvo narodov. To bi bila brez dvoma tudi storila, ako bi biln njena pritožba utemeljena iu bi bili njeni nameni dejansko tisti, na katere se v svoii obtožbi sklicuje: to je varnoet Al-
banije. Saj bi si bila s takim korakom v svetovni javnosti lahko pridobila moralen ugled in simpatij, ki jih drugače sedanji njen režim ne vživa ravno preveč.
Mi si ne delamo iluzij glede sedanjih direktnih pogajanj z Italijo. Ona nam je še ob vsaki taki priliki prezentirala zahteve, ki so bile z našimi lastnimi življenjskimi Interesi v največjem nasprotju. Nič ne dvomimo, da je tudi zadnji spor vprizorila z namenom, da izsili iz nas, kar ji iz dobre volje ne bi mogli nikdar priznati. Toda kakor smo rade volje pripravljeni, da sklepamo z njo enakopravne gospodarske pogrdbe, tako nam ne prihaja na misel, da bi si dali zadrgniti vrat. Ako torej Italija resno hoče sporazum, naj ostane s svojimi zahtevami v mejah reciprocltete.
Glede albanskega vprašanja moramo le ponoviti, kar smo opetovano izjavili: da ne bomo nikdar pristali na to, da Italija ped katerokoli obliko zadavi svobodo in neodvisnost alb nskega naroda in se naseli v njegovi hiši. Zahtevamo, da se neodvisnost Albanije dejansko in nedvoumno zajamči in prepreči vsako tuje vmešavanje v albanske zadeve. To je v največjem interesu svetovnega miru. Impérial sti ne špekulacije na Balkanu so anahro-nizem; Balkan je v Evropi in živimo v novi dobi mednarodne politike — kljub vsemu! Verujemo v to novo dobo in pravimo: Balkan balkanskim narodom!
S tem geslom pojdemo, če bo treba, pred Druš vo narodov, zanj bodo balkanski narodi vse žrtvovali.
Vprašanje razširjenje vladne koalicije.
KRALJ SE JE VRNIL V BELGRAD.
RADIKALI PROTI VSTOPU RADIČEVCEV V VLADO. ŽELI SE SODELOVANJE DEMOKRATSKE ZAJEDNICE.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Danes popoldne ob pol sedmih se je Nj. Vel. kralj Aleksander vrnil v Belgrad.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Povodom kraljevega povratka so opozicionalni krogi mnenja, da je zopet nastopilo aktuelno vprašanje sprememb v notranjem položaju, predvsem z ozirom na razširitev sedanje koalicije. V tej smeri je opozicija polna najrazličnejših kombinacij, ki so za zdaj same kombinacije. Poslednje čase se je ninego govorilo o razširitvi koalicije z radičevci. Po informacijah iz radikalnega kluba stoji zadeva sledeče:
Vprašanje vstopa D Z ali radičevcev v sedanjo koalicijo je še vedno aktualno. Misli se pa, da bi bila najsolidnejša kombinacija ta, da vstopi v sedanjo koalicijo demokratska zajcdn'ca. V radikalnih krogih se smatra ta kombinacija za mnogo bolj sol dno kot z radičevci. S kon petentne radikalne strani se zatrjuje, da se sedaj dela edino v smeri razširitve koalicije z demokratsko zajednico. Z radičevci se ni resno mislilo. Niti Uzunovič, trd jo radikali, ni konkretno ničesar podvzel za obnovitev koalicije z radičevci. Radikali so mnenja, da ne bi bila obnovitev koalicije s to stranko ugedna iz več razlogov:
1.	ker ponašanje Stjepana Radiča, ki je ostal isti, kakor prej, ne daje jamstva za stabilnost in ekspedivnost take vlade, ki bi bila pod njegovim vplivom;
2.	ker bi to kombinacijo zelo slabo sprejeli v vel kem delu radikalnega kluba ne samo sedanji radi1' alni nezadovoljneži, nego tudi velik del radikalnih poslancev, ki so Uzu-novičevi prijatelji.
Koalicija z DZ nima teh neugodnosti. Za njo so se v glavnem izrekle vse struje v radikalnem klubu. Radi tega se ne bi mogel
noben radikal ločiti od kluba in voditi posebno akcijo. Koalicija z DZ, mislijo mnogi radikali, bi okrep la edinstvo radikalnega kluba. Bosenski radikali celo izjavljajo, da bi jim bilo mnogo lažje sodelovati e skupino dr. Spaha nego z radičevci, posebno ako bi se s Spahom najprej sporazumeli o specielnih bo-senskih zadevah, ki bi naj znatno zbližale muslimane in radikale ter ustvarile trajne vezi za sodelovanje na posebnih bosenskili vprašanjih.
Velika ovira za ustvaritev to koalicije pravijo prijatelji koalicije z demokrati, je ta, da se želi vodstvo D Z vmešavati v notranje zadeve radikalov, da bi na ta Dačin razcepilo radikr.ini klub. Temu se morajo demokrati enkrat za vselej odreči, če iskreno želijo, da bi pr šlo do te nove koalicije. Kakor so se do.-edaj ra-bili vsi poskusi radi tega nastopa vodstva DZ, tako se bedo raz.bili tudi v bodoče, pravijo radikali, če demokrati popolnoma prepuste radikalnemu klubu, da izbere iz svoje srede predsednika in ostale m:nistre, potem ne bo nobenih ovir za skupno delo v vseh važnih vprašanjih. Pcdrobui program dela bi moral ostati isti, kakor ga jo izdelala sedanja koalicija, ker se je ta program izdelal na potrebah današnjega časa in življenja. Zato se mora ta program izdajati z vso resnostjo.
Ker pa je zelo malo verjetnosti, da bi DZ ki bo slej ko prej iz strankarskih razlogov poskušala razpor v radikalnem klubu še bolj ra pihati, na te zahteve pristala, je jasno, da je ludi ta kombinacija zelo težko ustvarljiva, če ne povsem nemogoča. Zato vlada sama tem kombirac jam ne posveča velike pozornosti in nadaljuje s svojim delom.
Albanski problem.
SODELOVANJE NEMČIJE. — IZJAVE CHAMBERLAIN A IN BENESA.
Berlin, 7. apr. Angleški in francoski poslanik sta oficijelno posredovala na zunanjem ministrstvu, da bi se Nemčija pridružila posredovalni akciji med Italijo in Jugoslavijo. V tem ko se vodijo med Rimom in Belgradcm direktna pogajanja, naj se osnuje komisija v kateri bi bile zastopane Anglija, Francija in Nemčija; komisija naj bo pripravljena, da more v slučaju kakih pripetljajev na albanski meji nemudoma odpotovati na lice mesta in ugotoviti dejstva. Zunanji minister dr. Stresemann je načelno pristal na sodelovanje v komisiji pod pogojem, da se strinjajo s to odredbo vse prizadete vlade in da se delokrog komisije točno določi.
I.onilon, 7. apr. Chamberlain je v včeroj-šnji zunanjepolitični debati v spodnji zbornici izjavil, da se angleška vlada slej ko prej prizadeva, da se odstrani konflikt zaradi Alba-
nije v direktnih pogajanjih med prizadetimi vladami. Dokler so taka pogajanja mogoča. j'm je dati prednost pred posredovanjem Društva narodov.
Praga, 7. apr. V včerajšnji seji zunanjepolitičnega odseka poslanske zbornice je dr. B e n e š odgovaral na razna vprašanja o sedanjih zunanjepolitičnih dogodkih. V prvi vrsti je govoril o italijansko-jugoslovanskem spoi-u in ugotovil, da je napetost znatno popustila. Glede konkretne rešitve spora se ne vrše pogajanja samo med obema prizadetima državama, temveč tudi med velesilami. Predmet pogajanj je tudi načelno vprašanje, kako naj so v bodeče sploh preprečijo novi spori zaradi Albanije. Vsekakor bo treba nekaj časa, da se med Italijo in Jugoslavijo obnove prejšnji odnošaji. Zato priporoča v tej stvari neko rezervo.
Italijansko - ogrska pogodba.
Rim, 7. aprila. Prijateljsko-poravnalno-razsodiščna pogodba med Italijo in Ogrsko določa:
1.	Med Italijo in Ogrsko bo trajen mir in večno prijateljstvo.
2.	Oba pogodbena dela se zavezujeta, da bosta vse sjjorne zadeve, ki bi med njima nastale in bi se v primernem roku ne dale poravnati na navaden diplomatični način, predložile poravnalnemu postopanju in če to ne bi uspelo, razsodišču. T« določbe ne veljajo
za spore iz preteklosti ali za spore, za katere je predvideno s posebnimi dogovori.
3.	Ako se poravnava ne doseže, more vsaka pogodbena stranka zahtevati razsodišče, če je spor pravnega značaja.
4.	Modalitete poravnalnega in razsodišč-nega postopanja obsega poseben zapisnik, ki se prilaga pogodbi.
5.	Ta pogodba se ratificira in tostvarnc listine kakor hitro mogoče v Rimu zamenjajo. Pogodba velja deset let od dneva ratifikacije, Ako se vsaj leto dni pred potekom tega roka ne odpove, ostane nadaljnih deset let v veljavi
XV. Prosvetni večer o Španiji bo danes v Ljudskem domu ob 8. uri zvečer.
v Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) V debati o proračunu zunanjega ministrstva je izjavil poslanec Malasics, da noče motiti lepih dni ministrskega predsednika v Rimu in izrekati nezaupanja v italijansko-ogrsko prijateljsko pogodbo, vendar jc treba ugotoviti, da težišče tega vprašanja ni v Rimu, ampak v Jugoslaviji. Ako Jugoslavija Ogrski ne bo dovolila nobenih tarifnih olajšav preko svojega ozemlja, je prijateljska pogodba brez vsakega pomena. Poslanec W o 1 f (kršč. soc.) je rekel, da popolnoma zaupa vladi, toda prijateljske pogodbe ne smejo smatrati kot utrditev trianonskih dogovorov, ker je vedno treba gojiti upanje, da bodo naše pravične zahteve zmagale. Poslanec B e c k (liberalna opozicija) je poudarjal, da pogodba v Jugoslaviji ni našla posebnega odmeva. Ta pogodba ne sme ovirati Ogrske, da ne bi stala z Jugoslavijo v dobrih sosedstvenih odnošajih. Zunanji minister V a 1 k o je rekel, da dogodki v Rimu dokazujejo, da je Ogrska upoštevan faktor v evropski zunanji politiki. V kratkem bo zbornici lahko natančneje poročal o sklenjeni pogodbi. V glavnem stremi Ogrska predvsem za dvema ciljema: Okrepiti svoj gospodarski položaj in pa živeti s sosednimi državami v najboljših odnošajih. Glede reškega pristanišča je rekel, da se ne more smatrati vprašanje definitivno za rešeno, dokler sc zadeva nc uredi tudi z Jugoslavijo.
Kitajska debata v ^nsieškem parlamentu.
London, 7. aprila. Včeraj se je vršila v spodnji zbornici velika zunanjepolitična debata. Voditelj delavske stranke M a c d o -nald je utemeljeval svojo interpelacijo glede politike na Kitajskem. Izvajal je, da mora Anglija v bodoče opustiti vse akcije, ki bi jo mogle trajno spreti s kitajskim narodom. Ako bi se še pripetili dogodki, radi katerih bi morala Anglija zahtevati zadoščenje, potem naj se prepusti Društvu narodov, da izvede nepristransko preiskavo; lalta akcija ne bo obremenjevala v očeh kitajskega ljudstva zgolj Anglijo. Sploh mora v Angliji prodreti prepričanje, da je odpošiljanje vojakov najslabše varstvo za angleške državljane v inozemstvu. Angleško ljudstvo nima nobenega interesa na tem, da zastavlja svoje vojaštvo za to, da se prepreči štrajk v šanghajskih predilnicah in da se angleškemu velckapitalu tudi v bodoče zagotovi prekomt-ren'dobičck na nizkih kitajskih delavskih plačah. Anglija se mora varovati, da bojkot proti angleškemu blagu ne bo preživel današnjih zmed in se razrastel v veliko kitajsko ljudsko gibanje. — Svoja izvajanja je zaključil Macdonald ob viharnem pritrjevanju levicc: »Vi morete pač sklepati zakone, s katerimi zasužnjite angleške delavce, toda vaša ogromna večina ne zadostuje, da bi prisilila kitajska strokovna društva, da bi ustavila protiangleško propagando.
Zunanji minister Chamberlain je v svojem odgovoru naglasil, da se angleška politika glede Kitajske ni izpremenila. Anglija priznava, da je zgodovinski razvoj kapitulacij-ske pogodbe prehitel in je vsak čas pripravljena za novo, velikopotezno politiko sprave in sporazuma. Toda tudi Kitajska se mora prilagoditi novemu času in s primerno zaščito tujcev dokazati, da se ji more v bodoče zaupati življenje in premoženje inozcmcev. — Kanionski vladi se bo mogla izročiti nota šele v nekaj dneh. Doslej se je med -Anglijo, Ameriko in Francosko sporazum glede vsebine note že dosegel, ne pa še glede besedila. Predno bo angleška vlada storila nadaljne korake za pogajanja o celokupnem kitajskem problcmy, mora dobiti v roke zadovoljiv odgovor kantonske vlade,
KRALJ FERDINAND.
v Bukarcšt, 7. aprila. (Izv.) Zdravstvena stanje kraljevo je zadovoljivo. Noč je dobra prestal. Dočim je snoči imel vročine 37.5, jc danes padla na 36.4. Puis 86, dihanje 22. Kralj je danes sprejel v avdijenci tudi ministrskega predsednika Avarcscuja.
ZRAČNI PROMET, v Dunaf, 7. aprila. (Izv.) Z 11. aprilom se bo pričel reden zračni poštni promet s Francijo, Ogrsko, Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo. Zračne zveze z Bukarešto in Carigradom se zaenkrat šc nc otvorijoi.
>
Vojaški dogovor med Italijo in Ogrsko?
v Rim, 7. aprila. (Izv.) Poluradna agencija >Radio nazionale« javlja, da je imel grof Bethlen pri včerajšnjem obisku v stanovanju prvega ogrskega tajnika v Rimu grofa Sein-seyja sestanek tudi z šefom italijanskega generalnega štaba Padoglijem. Razgovori so trajali dalje časa. — Tem razgovorom pripisujejo politični krogi veliko važnost Da bi vzbudil sestanek manj pozornosti, se je vršil v privatnem stanovanju.
Severna Kitajska proti Rusiji.
v Peking, 7. apr. (Izv.) Kitajske oblasti niso izvedle preiskave v poslopju sovjetskega poslaništva, temveč v poslopju, kjer je nastanjena uprava severo-kitajskih železnic in ruski vojaški atašeji. Zaplenili so več pušk in veliko inunicije, več tisoč sovjetskih in kitajskih nacionalističnih zastav in ogromno množino propagandnih letakov. Aretirali so več ruskih državljanov in kitajskih dijakov, ki so bili v poslopju. Čangcolin je izjavil, da bodo aretiranci postavljeni pred sodišče in strogo kaznovani, ker hoče vlada strogo kaznovati vse prevratn,e poizkuse ruskih boljševikov. V trenutku, ko se je vršila preiskava, je nastal ▼ poslopju požar. Mislijo, da so hoteli Rusi v zadnjem trenutku uničiti več važnih dokumentov.
Severno-kitajske oblasti zatrjujejo, da je preiskava prinesla dokaze za to, da so sovjetske oblasti sodelovale pri zaroti, ki je imela namen, napraviti prevrat v severni Kitajski. Vlada je radi tega poslala v Leningrad protest Mnogi smatrajo kot verjetno, da bo vsled tega prišlo do prekinitve odnošajev med Pekingom in Moskvo.
v London, 7. apr. Izv.) V inozemskih кто-gih so mnenja, da se bo sovražno gibanje napram tujcem pokazalo, če ne v vstaji, pa vsaj v gospodarskem bojkotu napram tujcem. Situacijo označujejo kot kritično. Splošno prevladuje mnenje, da je treba takoj izdati preventivne odredbe kot edino sredstvo, ki more zajeziti nadaljnje sovražnosti proti tujcem.
v London, 7. apr. (Izv.) Kakor poroča Reuter iz Pekinga, je obstojalo dovoljenje diplomatskega kora, da se izvede preiskava v poslopju sovjetskega poslaništva v tem, da so dovolili kitajskim oblastem z vojaštvom in policijo zastražiti ceste okrog poslopij.
Napad na rusko poslaništvo v Pekingu.
Berlin, 7. aprila. Reuterjeva brzojavka, da se je izvršil vpad v rusko poslaništvo v Pekingu v sporazumu z diplomatičnim zborom, je vzbudila tu znatno vznemirjenje. V mero-dajnih krogih smatrajo kot izključeno, da bi bil pri tem udeležen tudi nemški poslanik. Splošno prevladuje v tukajšnjih krogih mnenje, da utegne Cangcolinov ukrep položaj na Kitajskem nevarno zaplestL
Berlin, 7. aprila. >Berliner Tageblatt« prinaša brzojavko o pogovoru s Čangcolinom glede napada na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Čangcolin je izjavil, da ima dokaze e udeležbi Sovjetske Rusije na južnokitajskem nacionalističnem gibanju. Pri gospe j Borodin so našli na zaplenjenem parniku dokumente, ki so bili vsi naslovljeni na rusko poslaništvo v Pekingu. Iz tega sledi, da je Borodin oficie-len agent sovjetske vlade. Dalje trdi Čangcolin, da je prejel poročila o gibanju ruskih čet na celi sibirski meji. Sicer pa Čangcolin izjavlja, da je v zunanji politiki istotako nacionalističen kakor vsaka druga stranka na Kitajskem, zahteva le, da se odstranijo sovjetski svetovalci kantonske vlade.
De Pinedovo letalo zgorelo.
Rim, 7. aprila. Včeraj dopoldne je De Pinedovo letalo >Santa Maria< na Roosevelt-skem jezeru v Arizoni zgorelo. De Pinedo je bil malo prej dospel iz Hot Springsa; na jezeru so letalo nanovo polnili z bencinom. Tedaj je neki moški, ki se je v bližini vozil s čolnom, zagnal na letalo vžigalico. Takoj je nastala eksplozija in letalo je popolnoma zgorelo. Mussolini je takoj odredil, da se pošlje De Pinedu s prvo ladjo novo letalo, da more nadaljevati svoj > raid c — Ameriško vojno ministrstvo je ponudilo De Pinedu vojno letalo, ako hoče z njim dokončati svoj polet.
v Rim, 7. aprila. (Izv.) Ameriški poslanik v Rimu, Felcher, je sporočil italijanski vladi, da se bo izvedla stroga preiskava radi požara v Arizoni. Ako bo preiskava pokazala, da se je to izvršilo radi sabotaže, bo vse krivce najstrožje kaznovala.
ZA SPORAZUM V MEDNARODNEM GOSPO-DARSTVU. v Berlin, 7. aprila. (Izv.) Bivši francoski minister Loucheur je izjavil dopisniku »Vos-sische Zeitung«, da je mogoče doseči ugoden sporazum glede mednarodnega gospodarstva. Carinskih meja zaenkrat še ne bo mogoče odpraviti. Vendar se je treba zavedati dejstva, da je mogoče težko gospodarsko stanje Evrope zboljšati samo s skupnim delom.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Liubliana. Wolfova 121
Visoko odlikovanje poslanca Smodeja.
Te dni se je na romunskem poslaništvu v Belgradu vršila lepa svečanost na čast poslancu g. Francu S m o d e j u, katerega je romunski kralj odlikoval z redom: »Commandeur de la Couronne de Roumanie«. Na romunskem poslaništvu so se na povabilo bel-grajskega romunskega poslanika g. Emandija zbrali zunanji minister g. dr. Ninlco Perič s soprogo, predsednik Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošec, ministri g. dr. Franc Kulovec, g. dr. Andrej Gosar, g. ing. Dušan Sernec, poslanec g. Franc Smodej in celokupno osebje romunskega poslaništva. Poslanik g. Emandi je prisotne pozdravil, nato pa je ob priliki izročitve visokega odlikovanja, ki je eno najvišjih romunskih odlikovanj, izrekel sledeč nagovor:
»Posebna čast mi je, izročiti g. poslancu Francu Smodeju v imenu Nj. Vel. kralja romunskega odlikovanje »Commandeur de la Couronne de Roumanie« za njegovo zaslužno delo kot predsednik konference časnikarjev Male antante na Bledu. K odlikovanju najpri-srčnejše čestitam. Srečen sem, da morem tukaj pozdraviti tudi voditelja Slovencev g. dr. Antona Korošca in ostale ugledne osebnosti iz Slovenije. Pri tej priliki se zahvalim za prisrčni bratski sprejem, katerega smo bili v Sloveniji deležni zastopniki javnega mnenja.
Sest let je minulo, ko sta v tejle sobi g. Nikola Pašić in g. Take Jonescu podpisala sporazum, katerega smo krstili za Malo an-tanto, katera je do danes rodila toliko dobrih sadov. Za to mednarodno organizacijo, ki je največje jamstvo za mir in ravnotežje v celi Evropi, sem vedno delal z največjim veseljem. Prepričan sem, da ne bo ničesar motilo nadaljnjega sodelovanja teh treh držav, v bratskem in prijateljskem sodelovanju nadaljevati započeto delo za mir in napredek svojih treh narodov.«
G. poslanec Smodej se je nato v svojem imenu iskreno zahvalil za visoko odlikovanje in za prisrčne besede g. Emandija. Izjavil je, da je na to odlikovanje ponosen, ker smatra, da je to odlikovanje dano tudi slovenskemu narodu. Izjavil je, da bo kot časnikar in kot politik zastavil svoje skromne moči, da se takšna blagodejna organizacija, kakor jç Mala anlanta, čim bolj učvrsti. •
Nato so vsi prisotni odlikovancu čestitali, nakar se je vršil banket. — Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Še enkrat za pravice mestnih delavcev v Ljubljani.
Večrajšnje »Jutro« prinaša polslužbeno poročilo podrejenega uradnika iz mestnega gradbenega urada, v katerem skuša ovreči naše ugotovitve o namerah demokratskih eksponentov v tem uradu. Na to polslužbeno poročilo odgovarjamo, da je bilo odpuščenim delavcem rečeno, da bodo po preteku treh dni zopet nazaj sprejeti. Tudi se je odpuščenim delavcem prepovedalo, da se ne smejo pritožiti radi odpusta pri g. vladnem komisarju, po vseh oddelkih mestnega magistrata pa se je raznesla bliskoma vest: Novi gerentski sosvet, »klerikalci« ali »mali rotovški ministri« so odpustili 30 mestnih delavcev. Zakaj pa gospod iz gradbenega urada ne pove, da se je delavstvo odpustilo predvsem iz razloga, da bi ne dosegli pravice stalnosti, kakor jo predvideva delavski red? Pri tem se je postopalo z vso rafiniranostjo, da se jih je odpustilo le za tri dni, da bi službovanje na ta način prekinili in odpustilo se jih je neposredno pred nastopom gerentskega sosveta, da bi se krivda za odpust delavstva kajpada zvalila na »klerikalce«. Demokratska gospoda ne pomišlja, metati tudi delavstvo na cesto, samo ako tako dejanje služi njihovim partizanskim nakanam. Zavijanje oči radi prekoračenja občinskega proračuna ter da so na pomlad težaška dela končana, pa kaže vso hinavščino demokratskih eksponentov, ker 30 delavcev za plačo treh dni večmilijonskega proračuna mestne občine ljubljanske ne more obremeniti niti toliko, kolikor se je porabilo mestnega bencina za avtomobilne vožnje bivših gerentov k ministru dr. Žerjavu v Kranjsko goro, niti toliko, kolikor znašajo podpore, izdane po bivših gerentih raznim »kulturnim« odsekom gospodarskih in »naprednih kulturnih in političnih društev«, za katere so bivši gerenti imeli posebno zanimanje. Res ne razumemo, zakaj se 30 delavcev odpusti samo za tri dni z zagotovilom zopetne zaposlitve. Ker je gerentski sosvet demokratsko intrigo preprečil, je zacvilil demokratarček in skušal polslužbeno utajiti svoje antisocialne namene.
Za pravo vsebino in kakovost
asptrinovih tablet
Jamči samo originalni tavoj ' (ploiinati kartoni s 6 ali 20 table-1 tami) t modro-bclo-rdeio varst-[ veno tnamko. V lastnemv Interesu odklanjajte vse druge
»i -r
чЧ
A Pogaženo ustavo vidi »Jutro« v poob-lastilnih amandmanih, sprejetih v novi finančni zakon, in pravi, da je s tem pokazan pot, kako se lahko ustava spreminja z navadnim zakonom brez strogih in težkih pogojev, ki so predpisani v vidovdanski ustavi... — To je seveda eamo »Jutrov« larifaTi, da se s temi amandmani »spreminja ustava«. V resnici pa se trese samo za centralistični sistem, da bi se kaj ne spremenil, in zato opozarja na tiste stroge in težke pogoje, ki so predpisani v vidovdanski ustavi. — Mi Slovenci te pogoje sami dobro poznamo in še bolj občutimo, zato je tudi čisto odveč »Jutrovo« opozorilo, še bolj pa njegova hudobna opazka, da je SLS nekdaj hujskala proti ustavi. SLS je zavzemala napram vidovdanski ustavi vedno isto stališče: hočemo avtonomistično ustavo, ne pa centralistično. Ravno tisto nam na tej ustavi ni všeč, za kar je »Jutro« tako navdušeno. Je pač centralizem življenjski pogoj za SDS. Kaj bi sicer en gospod Žerjav počel v avtonomi-stični Sloveniji? Kein Betâtigungsfeldl bi dejal mali Moric.
Д Radié proti Zagrebu. Zaradi zadnjih dogodkov v zagrebškem občinskem svetu so radičevci, kakor poročajo hrvatski listi, sklenili kaznovati Zagreb z razpustom občinskega sveta in postavitvijo komisarijata; to da bo g. Stjepan Radič kot predsednik zagrebškega oblastnega odbora vladi v Belgradu predlagal. Proti tej nakani radičevcev se že pripravljajo vse ostale stranke na odločen odpor. — Še malo, pa bo g. Radič s celim svetom skregan in ostal mu bo samo še g. PuceJj, ker hrast se omaje in hrib itd.
Д Klerikalne uspehe v pravi luči hoče Pucljevo glasilo »Kmetski list« pokazati s tem, da enostavno devlje vse v nič, kar je Slovenska ljudska stranka v teh dveh mesecih, odkar je na vladi, za Slovenijo dosegla. Članek, ki je podpisan s P., pa ni nič drugega kot prepis »Jutrovih« zabavljanj. Torej nima ta gospod P. niti svoje prave luči, ampak si jo mora izposojati pri gospodu Žerjavu, kakor si je izposodil tam tudi tisto politiko, ki je slovenskemu kmetu mesto cekina dala ... Ko je šel gospod Pucelj v vlado gospoda Ra-diča, je obljubil Sloveniji vsaj nekaj drobtin, dobila pa ni tedaj niti drobtinioo, pač pa polno novih bremen. Zdaj se mora pa SLS boriti, da ta bremena zopet izginejo s slovenskih ramen; nekaj davčnih olajšav se ji je že tudi posrečilo doseči. In je še celo sam šef gospoda Puclja gospod Stjepan Radič priznal, da klerikalni ministri za Slovenijo »mnogo rade«, njegov adjutant g. P. pa pravi v svojem listu, da to vse skup ni nič. O ti grda nevoščljivost!
Д Nevarne pretnje izpušča »Kmetski list« proti SLS, češ, da krivično postopa napram radičevoem in če ji zmanjka lastnega Šove-ka, postavi raje celo samostojnega demokrata (glej, glej! katerega pa?) in žuga: »Ko pride čas, ne bomo ničesar pozabili in povrnemo vse z obrestmi vred!« — Želimo le »Kmetske-mu listu«, kar gotovo tudi sam želi, da bi preteklo čim več časa do tega poplačila, zato da se bo med tem nabralo več obresti!
Д SDS v zadregi Pod tem naslovom se bavi »Narodni dnevnik« z današjnim položajem SDS, ki je s svojo politiko tako skrahira-la, in piše: »Danes tava vesoljna SDS od ene strani na drugo in menda sama več ne ve, kaj hoče. Z jugoslovenstvom vsaj v Sloveniji ni nič, ker Slovenci pač priznavajo v svoji ogromni večini, da spadajo kot veja k jugoslovanskemu narodu, hočejo pa ostati Slovenci. Boj proti tujim narodnim manjšinam v lastni narodni državi tudi nima več pravega zmisla, ker je pač dolžnost države, da skrbi za procvit narodne države. Preostajajo le še gospodarske in socialne težnje naroda, toda glede teh si je SDS sama popolnoma na nejasnem. Danes zagovarjati uslužbence in braniti delavce, jutri pa zopet peti slavo veleka-pitalu, to ni gospodarski program. Danes vidimo bolj kot kdaj, da je bila vsa slava in veličina SDS v Sloveniji na las podobna peni, ki priplava na vrh juhe, ko začne meso vreti. Grda je ta pena in umazana in zato se ne čudimo, če jo je zajela danes bridka usoda s svojim precejalnikom, jo dvignila iz lonca in umazano peno zagnala proč. To je zasluženo plačilo. Časti slovenskemu imenu SDS ni ravno delala, škode pa nam je prinesla dovolj.« — S to sodbo, ki jo ima »Narodni dnevnik« zdaj o SDS, je pa obenem tudi sam potrdil, kar smo mu nedavno dokazovali, da iz slovenske napredne fronte, v kateri bi stala tudi SDS, ne bo nikoli nič. Slovenska napredna fronta s sodelovanjem SDS bi bila že vnaprej obsojena na propast. Ker SDS-arska fronta je fronta posebne vrste; tam se trobi naprej, maršira pa nazaj, namreč ritensko,
NESREČA NA MORJU, v Hongkong, 7. aprila. (Izv.) Nizozemsld potniški parnik »Tjole Boot« je na potu v Singapur ponesrečil. Angleška križarka je odšla parniku na pomoč. Na parniku je bilo 1500 kitajskih izseljencev, katere je vzela angleška ladja ua krov.
Lokal
v sredini mesta
z večjimi prostori in izložbami ter primernim skladiščem — SE IŠČE, — Ponudbe na upravo , »Slovenca« pod šifro; »LOKAL 12«.
. IZBIRO
lepega DAMSKEGA in MOŠKEGA PERILA, NOGAVICE, VEZENINE, ČIPK ter POTREBŠČIN
ZA ŠIVILJE nudi po na|ni!|ih cenah I. PODBOJ - nasproti cerkve sv. Petra.
Zborovanje dri. nameščencev In upokojencev.
Maribor 7. aprila 1927.
Zadnji ponedeljek se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskano zborovanje državnih nastavljencev in vpokojencev. Število navzočih pemrijonistov je znatno presegalo aktivne člane. Zbor je vodil predsednik te organizacije g. A. Pečovnik. Vsi govorniki so razpravljali za državne nameščence in vpokojence najvažnejša vprašanja z vso stvarnostjo. Predvsem je bilo na dnevnem redu poročilo o dosedanjem delovanju organizacije, glede volitve odbora ter glede osnutka pravil. Razpravljalo se je nadalje o preskrbi članov te organizacije, o prevedbi kronskih vpokojencev v dinarske. Veliko se je debatiralo o stanovanjskem vprašanju in konečno je zbor sklenil, da se bo pogrebno društvo te organizacije »Samopomoč« razširilo na člane te organizacije po vsej Sloveniji Zborovanje je trpelo sicer cele tri ure, a vei navzoči so sledili stvarnim izvajanjem govornikov z največjo pazljivostjo.
Občinske davščine v Mariboru
Z odobritvijo velikega župana - mariborske oblasti U. štev. 286-6 od 19. februarja 1927 oziroma U. Stev. 2701-25 od 26. marca 1927 sporazumno z delegacijo ministrstva financ bo mestna občina mariborska pobirala v L 1927. naslednje občinske doklade, samostojne naklade in davščine:
1.	100 (emsto) % doklado na zemljiški davek;
2.	SO (trideset) % doklado hišno-najemnin-sld davek;
3.	100 (ensto) % doklado na kontingente vsno in nekontingentovano pridobnino, na pridob-nino po drugem poglavju, na plaČarino in krofi, njarino;
4.	100 (ensto) % doklado na rentnine;
Od vseh teh doklad pod 1. do 4. so izvzeti oni direktni davki, ki so po zakonu prosti avtonomnih doklad.
5.	400 (štiristo) % doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta. Ta dokladni odstotek velja le do morebitne izpremembe izmere državne trošarine.
6.	Samostojno občinsko naklado na sadjevec od 1 hI po 5 Din.
7.	Samostojno občinsko naklado na pivo od potočenega hI po 60 Din.
8.	a) Samostojno občinsko naklado na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola po 20 Din; b) samostojno občinsko naklado ha poslajeno žganje ia likerje od vsakega litra po 20 Din. 1
9.	Samostojno občinsko naklado od vsake steklenice šampanjca po 25 Din.
10.	a) 10 (deset) % gostaščino od najemninskega donosa hiš, najemnine do 200 Din letno so gostaščine proste; b) 5 (pet) % vodovodno naklado. Vodovodna naklada se zaračunava pri oni vodni množini, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih, za 1 m® po 75 par, pri večji uporabi vode pa po 1.50 Din; c) 3 (tri) % kanalsko pristojbino. Odmerno podlago pri vodarini in kanalski pristojbini tvori cela najemnina, od katere se je odmerila hišna najmarina za davčno dvoletje 1927-28.
11.	Davščino na vozila po naredbah celokupne deželne vlade za Slovenijo od 30. maja 1921, Ur. list štev. 188-71 s izpremembami po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 22. maja 1922, Ur. list štev. 165-59 in z delno izpremembo § 4. prvo navedene naredbe v točki III »tovorni avtomobili« po naredbi pokrajinskega namestnika od 31. marca 1923, Ur. list štev. 154-33.
12.	20 (dvajset) % občinsko davščino na razkošje po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 8. decembra 1921, Ur. list štev. 316-150.
13.	12 (dvanajst) % enotni veselični davek za vsako vstopnico, kakor v letu 1922. po Daredbi pokrajinskega namestnika od 20. februarja 1922, Ur. list štev. 44-18.
14.	Davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin po naredbi pokrajinskega namestnika od 31. marca 1923, Ur. list štev. 158-36.
15.	Davščina na tovornino po naredbi velikega župana mariborske oblasti od 31. septembra 1924, Ur. list štev. 301-93.
16.	30 (trideset) % davščino na prenočišča pod pogoji, navedenimi v naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 16. marca 1922, Ur. list štev. 76-28 odnosno v naredbi bivše deželne vlade od 30. maja 1821, Ur Ust štev 189-71.
Kot pričetni dan za pobiranje vseh dovoljenih občinskih doklad, naklad in davščin velja 1. januar 1927.
KDOR SKRB! ZA SVOJfe ČEVLJE
«a j«h i«*». Jndian
ШгшкшшЉ^ PaKtn* '
Л.Ж rasio
Češkoslovaška mornarica.
Kakor poročajo praški listi, je neka angleška finančna skupina ponudila češkoslovaški vladi posojilo dveh milijonov funtov šter-lingov za nakup trgovskega pomorskega bro-dovja. Gre za nabavo 50 parnikov s 3000, 5000 in 8000 tonami. Posojilo bi se dalo na 30 letno amortizacijo, češkoslovaška vlada se je odločila, da za enkrat nabavi samo tri ladje za poizkušnjo. Te ladje bi opravljale trgovinski promet med baltiškimi državami in Anglijo.
Slovenci v Italiji
Pošteni ljudje v kerkavcih pretepanj od fašistov do krvi.
Mož iz ljubljanske okolice, ki je kupoval oljčna veje v Istri, hoteč se prepričali o resničnosti dogodkov v Kerkavcih, popisanih v »Slovencu« št. 45, je govoril osebno s tamožnjim ljudstvom in nam poroča:
Vse je res, kar je piBal »Slovenec« in dodam še sledeče:
Zvečer 7. novembra 1026 je fašistovska tolpa b kamenjem navalila na hišo poštenega dekleta Marije Kapel in ailoma vdrla v njo.
Na Martinov večer dne 10. novembra 1926 so krkavški črnosrajčniki Matija Grižon, Rudolf De-gan in Ružero Glavina šiloma vdrli v hišo cerkvenega ključarja Blaža Breca ter z debelimi gorjača-mii, okovanimi z žeblji, pretepali njega, njegovo ženo Mihelo in Marijo Kapel do krvi, da je bila vsa hiša poškropljena z rdečo krvjo. Ključar je vsled dobljenih ran moral 4 dni ležati v postelji in je bil cel meeec nesposoben za delo. Poslal je svojo mater v Poinjan po karabinjere, da bi pretepače kaznovali, toda možje poetave in reda niso hoteli priti
Na sveti večer dne 34. dec. 1926 so ti razbojniki pred župno cerkvijo javno pretepali drugega cerkvenega ključarja Mihaela Gerbca.
Na ta način so prisilili oba ključarja, da sta ge morala odpovedati svoji cerkveni službi, ker nista bila varna svojega življenja. To samo iz vzroka, ker sta postavno branila slovenski jezik v cerkvi in odobravala ter zagovarjala postopanje svojega župnika Silvanija.
Ako se ljudstvo v zaščito svoje pravice obrne do mož postave, je še do krvi pretepano! Ali se po izjavi kralja Viktorja Emanuela III. tako spoštuje slovenski jeziki?
Poitaiijaftčenie družinskih imen.
Sedaj imajo tudi na Primorskem prefekti v rokah zakon, ki jim daje pravico, da samovoljno popravljajo tudi družinska imena. Občinski uradnik ima po dosedanji zakonodaji pravico, da da tvojemu otroku tako krstno ime, kakor se njemu zljubi, ako mu ime, ki si ga ti kot oče izbral, diši po tujem. Italijanski uradnik ima to pravico radi tega — da citiramo razsodbo prizivnega sodišča v Trstu proti nekemu Hrvatu — ker uradnik ne razume tujega krstnega imena Ln bi tako starši lahko nadeli svojim otrokom nespodobna imena, ki bi pomenila n. pr. osel. Tako razsodbo je izdalo pred par leti, kakor povedano, tržaško prizivno sodišče; dvomimo, da se more z njo italijanska justice ponašati. Fašizem je segel v najintimnejši kot družine in gre sedaj še dalje ter sega celo nazaj v preteklost, v oni duševni evet, ki je tebi najsvetejši, v katerega se vračaš v najkritičnejših trenutkih življenja; fašizem hoče sedaj prestriči nit, ki te veže z očetom in materjo. Fašizem tirja od tebe tvoje ime, ime tvojega očeta, zahteva od tebe, da svojega očeta izdaš. In to samo radi tega, kakor piše »Popolo di Trieste«, »ker tvoje ime prokleto stonira« I
Naj se nikdo ne da preslepiti od besedila zakona, ki je samo na sebi dokaj nedolžno. Do sedaj je bil zakon v veljavi samo na Južnem Tirolskem. Tržaški prenapeteži so v svojem časopisju tako dolgo šuntali, dokler ni fašistovska vlada raztegnila zakon tudi na Primorsko. Zakon daje pre-fektu pravico, da popravi, oziroma da italijansko obliko imenom, italijanskega ali latinskega izvora, ki so bila ponemčena oziroma poslovenjena; prefekt napravi lahko to tudi proti volji nosilca imena. Kljub temu, da ne moremo pripuščati državi, da samovoljno popravlja zasebna imena, bi si zakon v tej obliki spričo današnjih razmer v
Dnevne novice
Italiji lahko razlagali. Ce gre za ime, ki je resnično italijanskega izvora in ga je, recimo, knk avstrijski uradnik — tržaški tisk meče krivdo zopet na duhovnike — hote ali nehote pokvaril, ne bo človek vročemu fašizmu zameril, ako hoče odluščiti z imena nemško lupino. A zakon ni imel tega namena, pa naj bo njegovo besedilo še tako previdno sestavljeno. Italijnuski zakoni so navadno silno splošni in puščajo sodniku veliko prostosti v interpretaciji. Predvsem stojimo pred vprašanjem, katera imena so latinskega, oziroma italijanskega izvora. Kako bo italijanski sodnik, oziroma prefekt razrešil to vprašanje, nam takoj pove »Popolo di Trieste«, ki z vso resnostjo trdi, da so italijanskega izvora ti-le priimki: Srebotnik (iz Hal. Argentin), Vodopivec (Bevilacqua), Vivoda (Bevi-lacqua), Stare (Vecchi ali Vecchietti), Velikon.ja (Cavallaro), Lovrinovič (Laurino), Vidosič (Vidosst) Pavletič (Paoletti) itd. Vsa ta prvotno italijanske j imena so po Popolo vem mnenju prekrstili slovenski in hrvatski duhovniki. Če izvajamo »Popolove« ! trditve logično dalje, pridemo do zaključka, da so ' se Italijani selili iz Trata na deželo, kjer so slo- ! venski duhovniki prekrstili njihova imena. Jasno j je, da na podlagi tega zakona in take razlage, ki si jo bodo prefekti preradi osvojili, bo prefekt lahko vsako dužlnsko ime popravil. In ko bo delo po dveh letih dokončano, »bo naša (primorska) dežela zadobiln zopet staro lice, ki ji ga je podaril oče Rim*. V teh »Popolovih« besedah je prav odkrito označen pravi namen tega zakona, ki stopi v veljavo na Primorskem v trenutku, ko se skuša doseči prijateljstvo med našim in ital. narodom.
Fašistom ni mogoče ustreči. »Popolo di Trieste« je posvetil koledarju Goriške Mohorjeve družbe dolg članek »Koledar* ; naslov članka je slovenski, da bo efekt tem večji. Gospod F. V., to je Francesco Venturini, učitelj v Istri, ki je spisal pred kratkim serijo člankov proti Slovanom v Istri, je hotel pokazati s tem člankom vso svojo duhovitost, v resnici pa je pokazal vso svojo duševno praznoto. Slovenske in hrvaške duhovščine seveda ni smel pozabiti, saj je nača duhovščina tarča vseh napadov »Po]>olat. Mohorjeva družba je po član-karjevem mnenju zapadla zr.konu, ker so krajevna imena v koledarju slovenska in ne italijanska. Najbolj pa je člankarja zbodel politični pregled ; v njem je govora tudi o Italiji in fašizmu ter itali-kem kralju. Člankarju, ki tega ni pričakoval, ■> zmešalo načrt. Tako nima za svoje ovaduško i.. ' : v o niknke podînge. Gcrje, ako bi koledar ne omenjal fašizma; a na drugI strani pa fašistom tudi ni prav, da ta »krasni koledar*« - kakor piše Venturini v porogljivem tonu — ki je namenjen »neumnemu in nazadnjaškemu plemenu« v Istri, vsebuje spise o rimljanskem fašizmu.
Romunski pevci v Trstu. V nedeljo je romunski pevski zbor, ki ga je ustanovil princ Carol, zaključil svojo turnejo po Paliji z nastopom v Verdijevem gledališču v Trsta. Pevci in pevke so nastopili v narodni noši. Tudi lajiki v glasbi so na koncertu dobili vtis, kakor da bi Romunci slabo peli jugoslovanske narodne pesmi; saj so motivi pesmi, ld so jih zapeli romunski pevci, čisto južnoslovanski. Gledplišče je bilo natlačeno; z.a Trst je nastop tujih pevcev pač kuriozum. Umetniško se zbor tudi ni povzpel preko tega nivoja. Pač pa je nastop romunskih pevcev zadobil čisto političen značaj in se je spremenil v pravo politično inanifes'acijo. Saj je minil komaj teden, odkar je Italija ratificirala pogodbo glede Be.-ara-bije. Koncert so Romunci otvorili s fašistovsko himno »Diovinezza«. Še bojevitejši je bil zaključek z italijansko vojaško himno »II Piave«. Zbor je posebno poudaril refren: II Piave mormorft: Non passa lo straniero. Tudi tržaško časopisje je nastop romunskega zbora pozdravilo kot manifestacijo italijansko-romunskega zbližanja. Prav tako so bili in'onirani govori na banketu, ki ga ie priredil fašistovski pevski sindikat Romuncem.
tem bolj bo prišel vsakdo do prepričanja, da je le tvrdka DRAGO SCHWAB bila in bo najcenejša dobaviteljica vseh oblačil. Zato ustvarjajmo in ne pobijajmo konkurence.
k Shod Kmetske zveze v Metliki bo v
nedeljo ob 9 dopoldne. Poročata oblastna poslanca gg. Nemanič in Jarc.
k Zborovanje mariborske oblastne skupščine se vrši 19. aprila v kazinski dvorani. Slomškov trg.
k Bizantologi v Splitu. Ker se vrši v nedeljo v Belgradu mednarodni bizantološki kongres, je dospelo te dni v Split več inozemskih znanstvenikov, ki potujejo preko Dalmacije. Msgr. Bulié je odpotoval v Zagreb, da se tam snide s svojimi prijatelji, ker v Belgrad na kongres ue bo mogel iti.
* Kraljev dvorec v Han Pijesku v Bosni je sedaj dovršen. Nahaja se v najlepšem gozdnem predelu Bosne.
k Osebne novice s pošte. Napredovali »o zvani ni H 8. skupine: Alojzij štrein, Ivan Hren, Vinko Terček. Fr. Jančič in Andrej Mo-hoičič v Ljubljani, Fr. Krajnc, Feliks Kum-wa'd in Anton Hrovat v Mariboru, Ivan Car-golj, Joško Biglez in Blaž Črep.nšek v Celju, Anton Perušek v Storah, Ivan Finžgar v Pod-nartu, Simon Golinar pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Štefan Uršič. v Središču ob Dravi, Ivan Selingo v Šmarju pri Jelšah, Bernard Podre-beršak v Ptuju in Josip Bohte v Črnomlju — vsi za pismonoše 2. skupine; Milan Bor v Vranskem. Jakob Ercigoj v Kostanjevici, Joško Smodej v Sevnici ter Franc Kac na Pra-gerskem za čuvarje tt. 1. 2. skupine; Roman Verbanjščak v Mariboru, Peter Vovk in Ivan Gyuran v Ljubljani za pomožne kondukterje 2. skupine; Dragotin Rakoš pri ravnateljstvu za zvaničnika 2. skupine ter Matko Kucler pri ravnateljstvu za tehničnega delavca 2. skupine; Blaž Jagodič v Celju z.a čuvaja tt. 1. 2. skupine. — Služitelji 1. skupine: Filip Zablatnik v Ljubljani za pismonošo 2. skupine; služitelji 2. skupine Ivan Košir in Miroslav Ferluga v Ljubljani, Milan Senekovič in Anton Kramar v Mariboru, Anton Potočnik v Ljutomeru, Ivan Urbas v Zagorju ob Savi ter Fr. Gombocz v Cankovj za zvaničnike 3. skupine. — Upokojeni so uradniki oziroma uradnice: Ivan Mermolja na mariborski kolodvorski pošti, Marija Lilekova na Javorniku, Frančiška Še-gova v Studencu pri Ljubljani, poduradnika 1. skupine: Ivan Perdan na ljubljanski glavni pešti in Franc Andric v Prevaljah; pomožni kondukterji 1. skupine: Jožef Mahater v Tržiču, Franc Gartner v Novem mestu, Jožef Ble-jec na ljubljanski glavni pošti, Ivan Gros in Fr. Koslomaj v Celju, čuvaj tt. L 1. skupine Josip Bonkoô v Mariboru te služabnica 1. skupine Marija Sicherlova na ljubljanski glavni pošti.
ir Ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Od več strani se sliši, da namerava ravnateljstvo, ne oziraje se na gospodarsko razmere ljubljanske okolice, predvsem pa Dolenjske, ukiniti kar dva vlaka iz Ljubi ane v Novo mesto in nazaj. Poleg tega pa še pri ostalih vozni red kvarno spremeniti. Znano nam je, da so se odločile vse občine, ležeče ob progi Ljubljana—Navo mesto, proti nameravanim spremembam energično protestirati. Ravnateljstvo prosimo, da nas ne odreže popolnoma od sveta in nam odvzame še tisto malo zaslužka, kar ga imamo, oziroma da nam s primoranim tratenjem časa ne poveča izgub. — Prizadete občine.
ir Šo nekaj o našem voznem parku. Mariborska železniška delavnica je največja v naši državi. V njej je zaposlenih čez 1700 delavcev, ostale železniške delavnice so znatno manjše. Pokvarjeni vagoni se popravljajo in obnavljajo v državnih in zasebnih delavnicah. V velik prid države bi bilo, da se produkcija
v državnih železniških delavnicah take poveča, da se bomo lahko emaucipirali od p*v pravljanja v zasebnih domačih podjetjih, ki ao le navidezno v rokah domačinov, v resnici eo pa popolnoma odvisna od inozemcev, ki neovirano izkoriščajo razmere, v katerih se nahaja naša mlada država. Tako n. #pr. stane isto popravilo v teh zasebnih delavnicah približno trikrat več, kakor v državnih delavnicah. Čudno se zdi človeku, kako je to mogoče, da se popravljajo nešteti vagoni tudi tam, kjer je dražje. V tem pogledu je vse hvale vreden odločen ukrep sedanjega prometnega ministra generala Milosavljeviča. Vsekakor je upravičena nada, da se bodo razmere v glavnem ravnateljstvu kmalu izboljšale. V mariborski železniški delavnici smo se globoko oddahnili ob Iličevi upokojitvi. Prepričani smo, da bo Belgrad v prihodnje posvečal več pozornosti državnim železniškim delavnicam ali vsaj toliko, da se laliko tehnično povzdignejo in izpopolnijo.
■k Propovedani listi. Prepovedan je ameriški časopis »The Workers Monthly«, ki izhaja v Washingtonu; romunski koledar »Ca-1 lendarul Familiei pe anul 1927« in bolgarski list »Makedonska Tribuna«, ki izhaja v Ameriki. Dovoljena sla zopet mažareka lista >A Magyar Detektiv« in »LTj Idok«. Ponovno je dovoljen tudi avstrijski list »Reichepoetc, ki izhaja na Dunaju.
■k Preiskava o bombnem atentata v gostilni Klenienčič na Pesnici pri Mariboru se nadaljuje in jo vodi mariborska policija. Izvršenih je bilo že več aretacij članov Orjune na Pcsnici in v Mariboru. Podrobnosti še niso /nane, vendar je sigurno, da l>odo sedaj pojasnjeni razni bombni atentati v Mariboru ia okolici.
•k Šoferski izpiti so se vršili v sredo v Mariboru. Priglašenih je bilo večje število kandidatov, ki so vsi napravili izpit.
ir Samoumor v Belgradu. V torek je izvršil v Belgradu samoumor Mihajlo Cerovič, bivši upravnik mesta in državni svetnik. Samoumor je napravil po vsem Belgradu globok vtis. Pokojni je bil bolan na živcih. V ponedeljek se ga je polotila silna nervoza in duševna potrtost. V torek zjutraj pa se je ustrelil v levo srce.
ir Moške in ženske nogavice dobite po zelo nizkih cenah za velikonočne praznike pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3.
k Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
■k Spomladanske bluze, najnovejše, dospele, ter vse zadnje kreacije modnega blaga za plašče, kostume, obleke in nakita. Geslo naše: Najboljše blago po miernili conah. P. Magdič, Ljubljana.
ir Dve težki nesreči v Vinkovcih. V torek si je v neki vinkovški gostilni prerezal žile mesarski pomočnik Švab. Vzrok samoumora je brezposelnost in beda, v kaleri se je nahajal s svojo družino. Isti dan se je porušil v neki ulici napol dograjeni zid in pokopal pod seboj dva delavca in dve delavki. Ena delavka je bila takoj mrtva, ostali trije pa so težko ranjeni.
-k Ponesrečeni turisl. Te dni so prišli v
Moslar trije nemški turisti, ki so se podali na okoliške planine. V torek je eden izmed njih, Viljem Goldstein, zdrknil in padel v prepad, kjer je obležal mrtev.
* Italijanski hidroplan nad Sušakom. Zadnji čas često krožijo ob hrvatsko-italijan-ski meji italijanski zrakoplovi. Včeraj je dalj časa krožil nad Sušakom nek hidroplan in izvajal razne akrobatske vaje.
МГОТК!».-™.! If I —
Rado Kušej:
Pravoslavne cerkve In njihovo pravo.
(Konec.)
II. Avtonomne cerkve.
Med avtonomnimi cerkvami navaja Kazi-mirović češkoslovaško, finsko in ameriško ar-
hiepiskopijo, kretsko in estonsko metropolijo. Ta avtonomija pa je, izvzemši otrok Kreto, iuristično dokaj slabo podprta. Na Češkoslovaškem radi tega, ker se je tamošnja v pra-voslavje prelita »narodna cerkev« najprej obrnila na srbsko paitriarhijo in bila prevzeta pod njeno jurisdikcijo, a se pozneje zatekla pod carigrajski patriarhat, bila sprejeta v njegovo okrilje in celo povzdignjena v čin arhiepisko-pije, tako da je ostal v Belgradu posvečenemu episkopu Gorazdu samo naslov; v finski in estonski pa zbog tega, ker so tamošnji pravoslavni, dasi svoj čas pravno pod rusko cerkev spadajoči, izposlovali priznanje avtonomiji preko patriarha Tihona pri carigrajskem patriarhu, kojega jurisdikciji nikoli niso bili podrejeni. Ali gre tukaj za poskuse praktično uveljaviti pravno prvenstvo carigrajskc cerkve. ki nikdar ni bilo priznano, ali je to samo dokaz, da med pravoslavnimi cerkvami ni nikakega čuta skupnosti in sestrske ravnoprav-nosti več? Po naših jurističnih pojmih pomeni odpad enega dela od celote, kateri je pripadal, razkol! Ali ni razkola krivo tudi vse pra-voslavje, ki tak odpad podpira s tem, da ga pravno prizna? Na stvari se malo spremeni, ako nekateri rabijo za razkolne dele milejši
izraz avtokefalne ali avtonomne cerkve de facto! Avtokefalnost in avtonomnost sta pravna pojma. Edinice, ki teh svojstev nimajo zgrajenih na pravu, so razkolni deli pra-voslavja!
III. Ni prav razumljivo, kaj je napotilo g. Kazimiroviča, da je uvrstil za avtonomnimi cerkvami še poseben oddelek »Ostale pravb-slavne crkve«, v katerem so navedene: Ukrajinska pravoslavna cerkev, Albanska, Latiška in Litovska arhiepiskopija in končno Djurdji-janska (Gruzijska) cerkev. Ukrajinska cerkev je samo sekta vseruske cerkve, cerkev v Gruziji je izvršila popolen razkol z ruskim pravo-slavjem, vodja latiške cerkve vzdržuje v redu kanonične stike z njim, a vodja litovske cerkve, ki šteje v celoti komaj kakih 10.000 duš, se imenuje šc vedno arhiepiskop vilenski, dasi je Vilna pripadla Poljski in stoluje ondi poseben arhijerej Poljak.
Tako smo dovršili nekak kratek pregled današnjih organizacij pravoslavnih kristjanov v Evropi, Aziji in Afriki. Za ta pregled moramo biti g. Kazimiroviču hvaležni, dasi njegova sistematika, kakor že Troicki naglaša, v marsikaterem cziru ne zadovoljuje. Osobito je pripomniti, da je podatkov o »crkvcnopravnom uredjenju« pravoslavne cerkve prav malo in da bi bil naslov dodatka morda bolj pravilen, če bi se glasil: Sadašnji položaj pravoslavnih crkava i kanonski odnosi medju njima. Saj o pravni ureditvi skoraj nc more biti govora, ko je vse še le v razvoju in ko je največja izmed vseh pravoslavnih cerkva, ruska cerkev, postavljena po boljševiški po-! litiki pred popolnoma nov problem, t. j. pred ločitev od države, kateremu pa radi neprestanih preganjanj ne more posvečali niti naj-
manjšega dela onega truda in one pažnje, ki mu ga je morala posvečati celo v ugodnejših prilikah organizatorično dosti krepkejša za-padna cerkev. Na vsak način se nam zdi po sliki, ki nam jo nudi g. K., razumljivo, da se nameravani vesoljni cerkveni zbor pravoslavnih cerkva ni mogel vršiti. In zdi se nam, da ima g. K. prav, ko izraža prepričanje, da se ne bo mogel vršiti vsé dotlej, dokler si ruska pravoslavna cerkev ne opomore.
Vsem, ki imajo smisel in razumevanje za globoko rusko miselnost in verstvo, se srca v nesreči, s katero se tako junaško bori ruska pravoslavna cerkev, zanjo še bolj ogrevajo. Gorke besede ji je napisal že g. K., a tudi na nas je, da ji izrazimo brezmejne simpatije s trdno nado, da bo končno vse viharje zmago-nosno prestala. Zavedamo se dolžnosti, da treba odstranjevati z natančnim proučevanjem orjaške borbe, ki jo vodi ravno v naši dobi iztočno pravoslavno Slovanstvo za vero svojih očetov, vse predsodke, ki bi utegnili ovirati versko zbližanje med vzhodom in zapa-dom. Težka kriza, ki jo preživlja pravoslavje, nam najbližja krščanska ccrkev, vzbuja sočutje. In to je gotovo najjačja stran dodatka, ki ga je napisal 3. izdaji Milaševega cerkvenega prava g, K. Bil je pri tem dosti objektiven, dasi posameznih opazk proti Rimu ni opustil. Želeti je, da se s časoma tudi pravoslavni pisatelji o zapadu in zapadni cerkvi izražajo enako znanstveno-objektivno, kakor je to delal pokojni M i 1 a š.
Na koncu podaja K, prccej obširen pregled literature Troicki mu predbaciva tudi v tem oziru površnost in nepopolnost. Meni se dozdeva, da se je pokojni M i 1 a š držal tudi samo spisov, ki so se mu zdeli dovolj važni
i in da v svojih knjigah glede kanonistične in j teološke literature ni hotel bili izčrpen. Kot nedostatek pa moram označili, da K. pač 1 omenja Hudal-IIaase-vo zbirko, ld je razun prvega zvezka pa sploh še ni, dočim naslova Hudalove knjige o srbski pravoslavni cerkvi ne navaja. In to bi bilo najvažnejše! Dalje bo zapadne kanoniste neprijetno dirnilo, ko bodo čitali v literarnem pregledu, da je urednik Archiva f. kath. K. R. Heincr, ki je zdavnaj umrl, in ko bi moralo biti vendar tudi pravoslavnim kanonistom znano, da urejuje »Ar-chiv« žc nad 13 let neumorni Nik. H lili n g. Ravno tako bi moralo biti znano, da Deutsche Zeitschrift f. K. R. od 1. 1917. ne izhaja več in da prof. Friedbcrg v Leipzigu, ki je še naveden kot urednik, že dolgo ni ve« med živimi! Zal tudi niti K. niti Troicki ne poznata izvrstne Grivčcve knjige »Pravoslavje«, upajmo, da vsaj ne radi tega, ker slovenska.
V stvari sami pa bo novi Milaš z dodatkom vred dobro služil dotlej, da se morđa pravoslavnih cerkva in njih položaj raziasm. Potem bo čas, da sc četrta izdaja temeljito predela in vse, kar ni več aktualno, iz nje izloči. Sedanja izdaja znanstvenim zahtevam gotovo ne odgovarja popolnoma. Navzlic temu tako neprijazna ocena, kakor jo je podal g. Troicki, že po svojem tonu ni na mestu. Zato naj bo g. K. v tolažbo stavek, ki ga jc zapisal g. profesor Kostrcnčič v tretji številki »Uni-verzitetskega Života« z dne 1. marca t. 1. na str. 3.: »Ne čc i ne može biti prvi i najbolji onaj, koji ume samo da kritizira, i ako mu po-lazi sa rukom, da odkrije slaboće i nedostaikc u tudoi kući.«
Ljubljana
© Ljudski oder vprizori Kristusovo trpljenje in smrt v soboto ob 8 zvečer in v nede-ïjo ob 8 popoldne. Predstava je dosegla že dvakrat zelo lep uspeh ob popolnoma razprodani dvorani. Sodeluje vsega skupaj okrog 90 oseb. Predprodaja vstopnic vsak dan v Ljudskem domu v nabavni zadrugi, prvo nadstropje.
© Bikoborbo bi ei marsikdo rad ogledal v Španiji. Toda Španija je za potnika najdražja dežela. Zato si poceni lahko ogledamo to zanimivo igro danes na XV. prosvetnem večeru, ko nas bo g. prof. dr. Knific s pomočjo skdoptičnih slik vodil po deželi Španeki. Začetek bo ob osmih zvečer v Ljudskem domu.
© P. Hugolina Sattnerjev cerkveni zbor frančiškanske župnije v Ljubljani priredi na cvetno nedeljo 10. aprila v novi šišenski cerkvi sv. Frančiška cerkven koncert s sledečim sporedom: 1. Welkers: Himna svetega Frančiška. — 2. Dr. Fr. Kimovec: Oče naš. — 3. Kauf: Sv. Frančišek, balada. — 4. P. H. Saituer: Sklepni zbor iz oratorija >Assumptio«. — 5. Dr. E. Kune: Spomni se. — 6. P. H. Sattner: Marija, kako si lepa. — 7. Jobst: Sv. Križ. — 8. J. B. Fôrster: Stabat Mater. — Začetek točno ob šestih zvečer. — Cene: I. Diu 15, II. Din 10, III. Din 7 in Din 5, stojišče Din 3. — Predprodaja vstopnic v trgovini Borštnar, v konzumnem društvu na Celovški cesti, v šišenskem samostanu in na večer koncerta pri cerkvenih vratih. — Ker se priredi koncert v korist nedovršene cerkve, se p rep la a la hvaležno sprejemajo.
O Novi avstrijski konzul. Včeraj je dospel v Ljubljano in prevzel vodstvo avstrijskega konzulata iz rok dosedanjega gerenta g. uradnega višjega revidenta Strandnerja novi avstrijski generalni konzul g. dr. Herman P1 e i n e r t.
© Predavanje v Pravniku. Danes bo predaval v društvu Pravnik g. dr. Ludovik Bôhm, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani o aktualnih problemih Društva za socialno politiko. Predavanje se bo vršilo na sodišču ob 6 popoldne v sobi 79. Zadnjič je podal predavatelj ustanovitev in zgodovino delovanja Društva za socialno politiko, danes pa bo prvo uvodno predavanje nadaljeval in zaključil s popolnoma aktualnimi zadevami, ki se tičejo tudi naše države. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se zanimajo za socialno politične probleme.
G Samoumor. Franc Bricelj, brezposelni ključavničar, o katerem smo poročali, da je v samomorilnem namenu izpil na Golovcu večjo dozo solne kisline, .ie v sredo popoldne, dan po izvršenem samomorilnem poskusu, v bolnišnici podlegel zastrupljenju.
0 Ogenj na Bleiweisovi cesti. V kleti Gro-belnikove vile na Bleiweisovi cesti št. 27 so se včeraj med 3. in -L uro popoldne vnela drva. Poklicana je bila takoj tukajšnja gasilska straža, ki je ves ogenj pogasila s tem, da so gasilci razmetali goreča drva. Ogenj je nastal radi tega, ker so bila drva naložena preblizu ogrevalne napeljave za kuhanje perila.
0 Nesreča pri otroški igri. Včeraj dopoldne se je pripetil na Emonski cesti št. 10 na dvorišču prav žalosten dogodek, ki dokazuje, da starši cesto le premalo pazijo na otroke. Štiriletni Mirko, sin pekovskega pomočnika B. je vrezal z britvijo v vrat svojega sovrstnika Silva, sinčka čevljarja K. in ga težko ranil. Malega ranjenca so prenesli v bolnišnico, Mirkovi starši pa se bedo morali radi premale pažnje na otroke še zagovarjati.
© Kolesarska nesreča. Žitnik Franc, 34 let star. zidar, doma iz Vodic, ki je sedaj uslužhen pri tvrdki Dedek v Kranju, se je včeraj popoldne vozil s kolesom po Dunajski cesti in pri tem tako nesrečno padel, da si je izvinil desno koleno. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
O Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v avgustu 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 14. aprila ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici.
0 Rozine- mandeljne, lešnike itd., najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3.
O Pred nakupom si oglejte obleke pri FRAN LUKIČU, Pred škofijo 19, kjer so nedvomno zbrano najmodernejše obleke in površniki po neverjetno nizkih cenah.
Maribor
□	Sliwinski tudi v Mariboru. Te dni so
prinesli listi vest, da pride slavni Poljak Sliwinski, ki velja za priznano največjega Cho-pinista ter spada v vrsto najboljših klavirskih virluozov, v Jugoslavijo za en sam koncert v Zagrebu. To vest moramo v toliko dopolniti, da se je tudi tukajšnjemu koncertnemu biroju Glasbene Matice posrečilo, pridobiti Sli-winskega za Maribor ter bomo imeli priliko slišati lega umetnika-velikana v torek, dne 12. aprila zvečer pri G6tzu. Razumljivo je, da vlada v mestu in okolici za ta nenavadni koncert največjo zanimanje, to tem bolj, ker so cene nasta-vljene zelo zmerno.
□	Akademija gojenk ženskega učiteljišča. V sredo zvečer se je vršila v kazinski dvorani dobro uspela akademija gojenk ženskega učiteljišča, na kateri sta sodelovali tudi dve odlični umetnici, pianistka gdčna prof. Finžgar-jeva in operna pevka gdčna Ropasova. Gojon-ke so nastopile z deklamacijami in pevskimi točkami, katere je izvajal četveroglasen žen-
ski zbor in mešani zbor pod vodstvom profesorice gdčne K op asove. Obisk je bil dober.
□	Ljudska universa. V petek 8. aprila je predavanje o socialnem položaju muslimanske žene v preteklosti in sedanjosti, o njenem življenju v haremu itd. Predava pisatelj g. Muslafa Čelič iz Sarajeva, ki je govoril o tej temi z velikim uspehom v Zagrebu, Osjeku itd. — Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti bolgarskega publicista g. dr. Koetova, ki je ravnokar predaval z ogromnim uspehom v Ljubljani, za predavanje tudi v Mariboru in sicer začetkom drugega tedna. Točnejši podatki sledijo v najkrajšem času.
□	Izlet ljudske univerze. Izlet v Zagreb ee bo vršil 23. in 24. aprila. Prosi se za čim-prejšno prijavo s položitvijo najmanj 100 Din, vendar do najpozneje 15. aprila. Na osebo znašajo izdatki največ 250 Din. Prijaviti se morejo tudi izven Mariboru stanujoča iz cele Slovenije, tudi taki, ki niso člani Ljudske univerze. Prijavo in denar je poslati na Ljudsko univerzo v Mariboru.
□	Občinska seja se vrai danes, v petek, ob 17.
□	Prošnja. Prebivalci na Tržaški cesti in okolice vljudio naprošamo mariborski magistrat, naj blagovoli odrediti škropljenje Tržaške ceste do periferije mesta zjutraj med pol 7 in 7 in dopoldne ob 11. Zjutraj ob navedenem času je namreč na tej ulici že tak promet kakor menda nikjer drugod v Mariboru. Staro in mlado hiti v mesto, drugi iz mesta na delo v tezenske tovarne in cele gruče naših malčkov korakajo korajžno v razne mestne šole. Pa se pripodi bodisi iz mesta, bodisi od juga vsak hip kak avto in dviga take oblake prahu, da ne vidiš niti preko ulice. Isti ogromen promet na Tržaški cesti se vrši tudi opoldne med 12 in 14. Škropljenje naj bi bilo izdatno, ker pripeka na cesto že vroče solnce in posuši skoraj sproti na škropi j eno vodo. Ali bi ne kazalo škropiti te ulice z avto-škropilmkom, ker je ulica zelo dolga?
□	Kaznovan radi zločina goljufije. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo carinskega pripravnika Alberta Vračka na štiri mesece stroge ječe, ker je skušal ogoljufati Nežo Gumzej za 3003 Din. Neža Gumzej se je hotela preseliti iz naše države v Avstrijo in je vzela seboj 24.000 Din. Ta denar ii je bil v Mariboru zaplenjen in Gumzej je bila kaznovana z globo 1000 Din. Zgoraj imenovani carinik pa je pisal Neži Gumzej, da jo je generalna direkcija carin kaznovala za 4000 Din in je nameraval na ta način priti do lahko zasluženih 3000 Din. Nakana se je zvedela in državno pravdnlšlvo je Vračka obtožilo in sedaj je bil obsojen.
Celfe
Sbod pristašev Slovenske ljudske stranko ca mestu Celje sklicuje krajevna organizacija SLS v Celju za pondeljek dne 11. aprila t. 1. ob pol 8 zvečer v vrtno dvorano hotela sBeli vol«. Na shodu poroča narodni poslanec s- dr. Jakob H o d ž a r in oblastni poslanec g .dr. Anten Ogrizek. Somišljenike vabimo, da se shoda udeleže v čim najobil-nejšem številu.
0 Spremembe pri poveljstva vojnega okrožja. Zadnji ponedeljek se je poslovil od Celja in Celjanov dosedanji poveljnik celjskega vojnega okrožja polkovnik g. Avram B e r n h. Z njim izgubi Celje simpatičnega častnika, ki je poleg dosledne objektivnosti bil tudt družaben in v slovenskih krogih iskreno dobrodošel gospod. Že pred njegovim odhodom je prevzel dolžnosti celjskega okrožnega ■poveljnika g. polkovnik Purič. ki ga iskreno pozdravljamo. Nič ne dvomimo, da si bo tudi novi poveljnik s svojim, službi in pravičnosti posvečenim delom pridobil simpatije vseh krogov.
0 PeTSka vaja. Nocoj v petek dne 8. aprila ob osmi uri ima pevski zbor prosvetnega društva v Celju važno pevsko vajo. Gg. pevci in pevke naj pridejo polnoštevilno in točno.
0 Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je umrl dne 2. aprila 64 let stari Urban Brilej, po i poklicu krojaški pomočnik. Istolam je dne 4. aprila preminul se;.nar Franc Vengust, star 47 let. Istega dne je izdihnil fc6 letni Marko Koradej, uslužbenec pri Rebenscheggu.
0 Okrožne tekmo celjskega orlovskega okrožja se vršijo v neoeljo dne 24. aprila v telovadnici meščanske šole v Celju. Začetek tekem je ob 8. uri zjutraj. Na svidenje, bratje iz celega COO!
0 Okrajni gremij trgovcev т Celju je v svojem tajništvu vpcstavil telefonsko postajo, ki ima št 132.
0 Podrnžnica Slov. lovgkoga društva v Celju ima svoj občni zbor v soboto dne 9. aprila ob štirih popoldne v hotelu . Balkan.' v Celju. Dnevni red je običajen.
0 Mohorjeva tiskarna v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je vpisana v zadružni register.
0 Zabavno potovanje po Jadranu. »Jadranska plovidbac priredi v času od 4. aprila do 13. junija šest zabavnih potovanj po Jadranu z luksuznim pamikom >Kara<l.jordje<. Podrobni načrt in cene je mogoče izvedeti do 3. junija t. L med uradnimi urami na celjskem meslnem magistratu, soba št. 2.
0 Socialistični škandr.1 v Možici je umevno zbudil tudi v Celju, ki ima več velikih industrij v svoji najbližji okolici, pozornost. Saj je delavstvo v Celju iu soseduih krajih v večini zaupalo rdečim apostolom in v svoji dobrodušnosti mislilo: Če so nas potegnili s svojimi strokovnimi organizacijami, pomagali nam bodo vsaj z zadružnimi ustanovami, ki jih ščiti zakon. Prepričani smo, da se bodo delavstvu topot odprle oči in da bo znalo najti v sebi moči in se otresti komando rdečih generalov
0 Policijski dnevnik. V dneh 4. in 5. aprila je imfla celjska policija opraviti s sledečimi prestopki: dvakrat radt kaljenja nočnega miru, enkrat radi nereda pri krošnjarenju, enkrat radi goljufije in enkrat radi nerodneža-kolesarja. Dalje se ie ba-vila z 1 izgubljeno denarnico, v kateri je bilo 3()00 Din, 7, 1 izgubljenim dežnikom in z 1 najdeno otroško čepico.
0 Številsko obrtno društvo v Celju je imelo dno 28. marca t. 1. svoj občni zbor. Zo zatrjevanju merodajnih društvenih funkcijorarjev je društvo stanovsko, nepolitično in nepristransko ter so vobče v politična vprašanja ne vtika. Na tem občnem zboru pa se je razpravljalo in sklepalo o vprašanju volivnega reda v Trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico. N^uelo sploeno, onako volivna pra-
vice pa je ena glavnih programati finih toSk SLS, kar je gotovo znano vodilnim gospodom tega društva, Gospodje dobro vedo, da je v tem društvu včlanjenih cela vrsta obrtnikov, ki so zavedni pristaši SLS. Zato se tembolj čudimo, da so je celo sklenil proteet proti uvedbi take volivne pravice. To je naravnost izzivanje in zasmehovanje naših pristašev. Ze parkrat smo čuli pritožbe, da se ne. kateri vneti pristaši SDS v tem dništvu ne znajo vzdrževati, da bi ne krenili na politično polje, dani s» vedno poudarja, da je društvo le stanovsko ne ne politično. Za danes tem gospodom samo povemo, da bomo v bodoče budno pezili nad takim »nepolitičnim« delovanjem in izvajali tudi primerne konsekvence.
Trbovlje
7*7- Vlom v mesnico. Za praznike sta hotela dva nepridiprava preskrbeti se z mesom v mesnici g. Rudolfa Pusta v Trbovljah. Ko »ta že vlomila v mesnici, je začel nočni čuvaj, ki je vlom opazoval iz bližine, klicati ljudi nc pomoč, nakar sta vlomilca zbežala. V mesnici je bilo polno suhega svinjskega in govejega mesa, in če bi čuvaj ne bil čuječ, bi sa tatvina dobro posrečila. Tako sta pa odSla praznih rok.
Občni zbor Kmetlfske podružnice. Nedeljskega občnega zbora Kmetijske podružnice se je udeležilo zopet večje Število kmetov, znamenje, dn so zopet dobili zaupanje v njo, katero so izgubili zadnja leta. ko so se v podružnico vtihotapili razni poduradniki, uradniki in taki, ki o kmetijstvu splob nimajo pojma. Iz razpoloženja na zborovanju upamo, da se zanimanje za podružnico razširi že na druge nenavzoče kmete. Lansko leto je podružnica nabavila tri plemenske bike in Štiri merjaščke, ki so se oddali posestnikom po znižani ceni. Člane sc tudi opozarja na nakup krav in telic čiste pasme in dobrih mlekaric. Za sadjerejo se je skrbelo z nakupom sadnih dreves, ki so se članom istotako oddala za polovično ceno. Za sadjercjce se je vršil dvodnevni tečaj v šoli s predavanjem dveh strokovnih učiteljev. Podpore je podružnica prejela od okrajnega zastopa 20.000 Din, od države že v proračunu določenih 10.000 Din se ni izplačalo radi pomanjkanja denarja. Ker je pa okrajni zastop obljubil obenem tudi polovico plačila tikse za cepljenje prešičev proti rdečici ia ker plača polovico podružnica, se vrši cepljenje torej brezplačno. Že 10 let pri istem gospodarju službujočim poslom se je podelila denarna nagrada in se jih je tudi pogostilo. Dohodkov je imela podružnica nad 50.000 Din, izdatkov pa okoli 20.000 Din, Za delegate, ki se udeleže občnega zbora Kmetijske družbe v Liubljani so bili izvoljeni sami izrariti pristaši SLS, in sicer: gg. Cestnik, Zavrl Franc, Gričar Martin, Merzelj Gašpar in Urbajs Miha, z 38 glasovi. Nasprotniki so dobili 2 do 7 glasov. Kmetom se je posebno dopadlo strokovno poljudno predavanje g. Levsteka, šolskega upravitelja v Celju.
gz Mala pevka Dramatični odsek Kat. prosvetnega društva v Trbovljah vprizori v nedeljo, dne 10. aprila, ob 4 popoldan v Društvenm domu ljudsko igro s petjem v 5 dejanjih »Mala pevka«. Vstopnina je 6, 5, 4 in 2 Din. K obilni udeležbi te lepe ljudske igre se vabi.
ï£x Umrla je trgovcu g. Šetincu hčerka Stana, stara 17 let. Naše sožalje.
Hogaška Slatina
Soiija začne 1. majnika. Predpriprave so v polnem teku, da bo naše krasno zdravilišče še lepše in prijetnejše številnim posotnikom, katori iščejo tukaj zdravja in oddiha. Prvega majnika se vrši zborovanje upravnikov vseh zdravilišč in kopališč Jugoslavije. Vse se veseli, da zdravilišče preide v posest mariborske oblasti, samo nekateri gospodje se jezijo in bojijo, menda imajo dovolj vzroka.
Trije pogrebi Preteklo soboto 2. t. m. ob 5 popoldne smo spremili k večnemu počitku go. Terezijo Z?molo, znano posestnico in gostilničarko pri Sv. Križu, ki je po enoletni težki bolezni v 71. letu v Gospodu zaspala. — V nedeljo 3. t. m. ob 4 popoldne se je vršil pogreb g. Eduarda Ko-šaka, soboslikarja v Tekačevem, ki ga je neizprosna jetika položila na mrtvaški oder. Tako velikanskega sprevoda že dolfjo nismo videli na Slatini. Pogreba so se udeležili razen mnogobroj-nega občinstva v polnem številu domači in rogaški gasilci. — V ponedeljek 4. t. m. ob 4 popoldne smo izročili maleri zemlji zemske ostanke g. Franca Gobca, trgovca v Ratanski vasi, od vseh spoštovanega mladejiič,a, starega komaj 27 let, tudi žrlev neusmiljene sušice. Blagi pokojniki naj počivajo v miru božjem 1
Slovenska krajina
Smrt. Dne 22. preteklega meseca je umrla mati pisatelja Jožefa Galossy, ki je bil s podlistki dolgo časa sotrudnik »Nepujsaga« in še sedaj sodeluje pri »Neplapu«. Svoji družini je umrla zelo dobra mati, zato izgubo težko občutijo. Naj počiva v miru!
Tnniišče. Metljavost je zapustila kakor v okolici tako v občini sami žalostne sledove. Hlevi so se izpraznili Napolniti bi jih bilo treba, a ljudstvo se boji, da bo bolezen trpela še naprej in bi tako zopet imelo izgubo, zato se le težko odločajo za naVup. Nekateri se rajši odločijo za nakup konj in tal;o je ravno metljavost pripomogla k temu, da bo v Turnišču precej več konj ko dosedaj.
Nesrečna igra z nabojem. Nekega dne v preteklem tednu se je igral Franc Hajba iz Dobrov-nika z ostrim nabojem. Pri tem je zadel ob kapico, ki se je užgala in naboj raznesla. Učinek je bil tako močen, da je nesrečniku razmesaril na obeh rokah palec in kazalec. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik dr. Kolin, drugi dan pa so ga odvedli v bolnico v M. Soboti.
Tržič
Redni občni ibor društva hišnih posestnikov
za Tržič in okolico se bo vršil v soboto, 9. aprila t. 1. ob 8 z^-.ičer v dvorani ge. Ane Globočnil: v Tržiču. Razen običajnega dnevnega reda o društvenem delovanju in blagajniškem stanju bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelich iz Ljubljane o novem stanovanjskem zakonu in o stališču, kako nam bo postopati po njem od 1. novembra 1927, dalje o davčni reformi in drugih davčnih zadevah. Razpravljalo se bo tudi o splošnih gospodarskih razmerah. Tudi kdor tli član. naj se udeleži zborovanja. K prav obilni udeležbi vabi od bor.
Knjige in revije
Lumpacij Tagubond. V zalr^i Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani bo izšel kot 10. zvezek Ljudskega odra Lumpacij vagnbund, ali zanikrna trojica. Burka v 6 slikali. Spisal Ivan Nestroj'. Za ljudske odro priredil in predelal Adoli Robida. Cena igri lin 18 Din in !".ide v par dneh.
Nove šmarnice n leto 1927.: .»Marija vzor krščanskega življenja«. Spisal dr. Fr. Krulje. Cena 22 Din. Naročila sprejema Jugoslovana knjigarna v Liubliimi.
JCfubljansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 8. aprila: LUMPACIJ VAGABUND, pro-
mijera. — Izven. Sobota, 9. aprila: BOŽJI ČLOVEK. — Dijaška predstava po znižanih cenah. — Začetek ob 15. uri popoldne.
Nedelja, 10. aprila: LUMPACIJ VAGABUND. — Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 8. aprila: EROS IN PSIHE. — Red C. Sobota, 0. aprila: ORLOV, opereta. — Izven. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri pop. TAJDA. — Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
Prva repriza Rožickvjeve opere »Eros in Psi-
he« se vrši danes v petek v ljubljanski operi. To najznamenitejše poljsko delo novejšega časa je ob svoji. ijubljanski premieri napravilo mogočen utia in vzbudilo tudi veliko zan mnnje. Zasedba pri r&-prizi je ista kakor pri premieri, le mesto obolelega g. Betetta je prevzel vlogo starega sužnja v IL sliki g. Janko. Repriza se vrši za red C.
»Lumpacij — vagabund« s svojo zanikrno deteljico in z vsemi ostalimi bo danes v petek zvečor v ljubljanski drami. Naslovno vlogo Lumpacija — vagabunda igra g. Peček, trojico: mizarja Lima igra g. Cesar, krojača Nitko g- Rogoz in čevljarja Dreto g. Povhe. V ostalih vlogah nastopi prav ves naš dramski ansambel. Cela burka ima osem slik, katere je zrežiral profesor g. Šest. Pri predstavi se pojo tudi originalne vložke A. MUllerjeve in pa Balatkov kuplet v V. sliki. Pri predstavi sodeljuje del orkestra Dravske divizije jwd vodstvom goap. Herija Svetla. Nove dekoracije in kostumi so izdelani po osnutkih scenografa g. Vavpotiča. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi
Mariborsko gledišče
Peiek, 8. aprila: Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20. uri: PASIJON Premijera. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri: PASIJON, Nedelja, 10. aprila ob 20. uri: UČITELJICA. Kuponi.
Pcmdelje, 11. aprila: Zaprto. Torek, 12. aprila ob 20. uri: MADAME BUTTERFLY. Ab. C. Kuponi.
Cjudlski oder
v Ljubljani
Sobota, 9. aprila ob 8 zvečer: PASIJON. Nedelja, 10. aprila ob 3 popoldne: PASIJON. Torek, 12 aprUa ob 8 zvečer: PASIJON.
Glasba
Koncert Glasbene Matice v Ljubljani. Pri
koncertu pevskega zbora Glasbene Matice bo v ponedeljek dne 11. aprila v Uuionski dvorani kot solistinja sodelovala koncertna pevka ga. Zinka Villan-Kunc iz Zagreba. Odlična pevka bo izvajala 3 ruske, 4 hrvaške in 3 slovenske samospeve, poslednjo največ iz sodobne literature. Izmed ruskih samospevov bo izvajala Grečaninovi pesmi »Epice-diumr in »Uspavanka«' ter Rahmaninovo peaem »Poletne noči4-. Od hrvaških sodobnih komponistov bo izvajala velezanimive moderne pesmi Krsto Odako »Poslije ljubavk, Blagoje Berse ;Seh duš dan« in Franja Lhotke: a) »Žena muza za buča prodala*, b) »Dremala, spavala ...« Od slovenskih komponistov je postavila na program dr. Gojmir Krekovo pesem »Sum vira in zefira«, Josip Pavči-čevo »Uspavanko« in Anton Lujovičevo »Pesem o tkalcu«. — Skupno s pevskim zborom in samospevi se bo lia tem koncertu izvajalo 9 slovenskih, 6 ruskih, 4 hrvaške, 2 srbski in 2 češki skladbi. Zastopani !>odo skladatelji: Adamič, dr Krek, Lajo-vic, Mirk, Pavčič, p. Sattner, Štoloer-SlavenflU, Grečauinov, Rahnianinov, Tanjejev, Kjuj, Bersa, Lliotka, Odak, Mokranjac. — Vstopnice v Matični knjigarni.
To in ono
-f- Avtomobili v Palostini. Po vojni se Je avtomobilski promet v Palestini neverjetno razvil. V vsej deželi je 1575 avtomobilov, od katerih dve tretjini skrbita za promet potnikov med mesti ob morju in v notranjosti dežele.
+ Prebivalstvo v Franciji. Po uradni statistiki je leta 1926 prebivalstvo Francije liants t lo za 52.700 oseb, leta 1925 pa za 60.000. Leta 1926 je bilo 713.500 smrtnih slučajev in 766.000 porodov.
-j- Capablanca ua Havani. Po končanean mednarodnem šahovskem turnirju v Newyor-ku se jo Capablanca vrnil na Havano, kjer je bil navdušeno sprejet. Tekom poletja se namerava odpočili in pripraviti na boj z Alje-hinom, ki se bo vršil septembra na mednarodnem šahovskem turnirju v Buenos Aireeu.
-f Prehitro jomo. Londonski kuharji se pritožujejo, da se manjša število tistih ljudi, ki dobro pripravljeno kosilo z užitkom použi-jejo. Raditega se kuharski umetnosti polje udejstvovanja manjša. V restavraciji zahtevajo gostje jedi, ki so že pripravljene in katere natakar takoj servira. Jedil, katera se težko pripravijo in je treba za njihovo pripravo več časa, skoro nihče ne zahteva. Zato je povpraševanje po prvovrstnih kuharjih zelo padlo.
+ Prvi kongres slovanskih zdravnikov se
bo vršil v Varšavi od 26. do 39. maja. Na dnevnem redu so poročila o zdravstvenih razmerah v slovanskih državah, o zdravstvenih napravah ter o razširjenosti in boju proti tifusu.
+ Brezposelnost v Rusiji. Po službeni statistiki je tačas v sovjetski Rusiji 1,271.000 brezposelnih. Število je od lani narastlo za 320.000. Med brezposelnimi je 30 odstotkov žensk.
+ Koliko je milijonarjev y Ameriki7
Ameriška vlada je objavila uradno statistikos po kateri je razvidno, da je bilo leta 1925. v Ameriki 30.295 milijonarjev. Tekom tega leta je število narastlo za 9000. Od teh jih je 7, ki imajo preko 5, 9, ki imajo preko 4, 15, ki imajo preko 3, 29, ki imajo preko 2 in nad 200, ki imajo preko 1 milijon dolarjev čistega letnega dobička.
Gospodarstvo
Uvoz ponarejenega vina iz Italije v Jugoslavijo.
>Bacemegyei Naplo« poroča, da ee je v zadnjem času impartirai© veliko ponarejenega vina iz Italije v Jugoslavijo. To vino se prodaja v raznih krajih naše države, posebno pa v Vajdcsagu po nezaslišano nizkih cenah pod imenom dalmatinska vina. Srednja cena teh vin je franko Split liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski trgovci so nakupili tega vina velike množine, ne da bi se prepričali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin se je pripisoval slabi trgovski konjunkturi in iz-vanredno dobri dalmatinski trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišljena v ta namen, da se je razložila nizka cena tega vina. Vino so prodajali na drobno po 4 do 6 Din liter. To pa je postalo sumljivo pristojnim oblastem, vsled česar se je naročilo vinskemu nadzorniku S. Schneiderju, da vino preišče. Preizkušna tega vina pa je bila senzacionalna. Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino navaden falzifikat in da je razširjeno po celem Vajda-sagu, Bečkereku, Kikindi, Somboru, Dardi, Senti in Subotici. V Subotici se je konfisciralo v dveh večjih vinskih trgovinah tako ponarejena vina. V Bečkereku so bile tri vinske kleti zaradi točenja tega vina zatvorjene.
Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Iz hektoUtra vina in odgovarjajoče količine vinske esence se jo sfa-briciralo deset hektov vina, katero se je na raznih dalmatinskih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in šo ceneje. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjščino naše države. Belgrajski kemični institut je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno in da ee je tega vina spravilo v notranjščini naše države v promet okoli 20.000 hI. Vinski nadzornik S. Schneider je o rezultatu preiskave vposlal izčrpno poročilo ministrstvu za kmetijstvo.
Kmetijsko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati, da se v bodoče to prepreči.
Tudi pri nas se troši mnogo dalmatinskega vina in že večkrat smo čuli glasove iz gospodarskih krogov, ki so zahtevali enako preiskavo tudi pri nas. Vsekakor bi bila revizija, o kateri zgoraj poročamo, koristna in potrebna povsod, da se obvarujejo interesi naših vinogradnikov. Cene pristnim dalmatinskim vinom so danes v Dalmaciji 4.60 do 7 Din za liter, kupleno pri producentu. Koliko znaša transport, trošarina, doklada in režija, si ia-lijib preračuna vsakdo sam. Ali ne da to raz-«iiàljati, kako je mogoče potem točiti v Ljubljani râzna vina na drobno po ceni, ki ni v skladu z nabavno ceno in stroški?
Izboljšanje situacije v ogrskem gospodarstvu.
Statistika zadnjih mesecev beleži znatno zmanjšanje insolvcnc na Ogrskem, kar je gotovo znak, da je ogrsko gospodarstvo na poti k ozdravljenju. Tako je bilo v januarju in februarju prijavljenih samo 147 prisilnih poravnav, napram 575 v istem razdobju preteki, leta. Število insolvenc je padlo na predvojni nivo.
Ukinitev trošarin in naši trgovci. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je naslovila na kabinet ministrstva financ in na Generalno ravnateljsltvo davkov vlogo, v kateri prosi, da bi se trgovcem na posebne prošnje, katere bi bilo vložiti do konca meseca aprila t. 1., povrnila na riž, sveče in kavine nadomestke plačana državna trošarina, ako imajo od vsake teh vrst blaga na zalogi vsaj 100 kg. V drugi vlogi pa prosi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, z ozirom na odredbo Generalnega ravnateljstva dav-dov, glasom katere se imajo v svrho restitucije viška trošarine na alkohol in žganje popisati za-
loge tega blaga samo pri velcproducentih in vele-trgovcih, da bi se tudi deUjlistom, ki imajo na zalogi preko 100 hektoliterskih stopenj alkohola in žganja, restituirala razlika na trošarini.
Zahteve Združenja belgra|sk:.h trgovcev * usnjem Na občnem zboru Združenja belgrajskih trgovcev z usnjem je bila sprejeta rezolucija, glasom katere zahteva to Združenje prost izvoz surovih kož in zmerne carine za uvoz izdelanega usnja. Združenje v splošnem ni proti zaščiti domače industrije, vendar stoji na stališču, da ta zaščita ne sme preveč obremeniti trgovine in kon-zumentov.
Zahteve izvoznikov perutnine in jajc. V torek se je v belgrajski trgovski zbornici vršila konferenca izvoznikov perutnine in jajc, na kateri je bilo z ozirom na zastoj v izvozu jajc in perutnine, ki predstavlja 10 odstotkov našega celokupnega izvoza, sklenjeno naprositi finančnega ministra, da v najkrajšem času ukine izvozno carino na jajca, na živo in zaklano perutnino in na ta način omogoči izvoz. Dalje je bilo sklenjeno, da sc naprosi prometni minister, da zniža prevozne tarife za jajca in perutnino, kakor tudi za prazne zaboje na povratku, trgovski minister pa, da pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb upošteva tudi interese izvoznikov jajc in perutnine in da čim preje sklene trg.' pogodbo s Španijo, kamor je sedaj mogoč izvoz le s posredovanjem italijanskih trgovcev, ker se naše blago carini po maksimalnem tarifu.
Izvoz suhih fcdilnlh gob v Južno Ameriko. Neka tvrdka v Južni Ameriki želi uvažati iz naših krajev suhe jedilne gobe. Natančen naslov tvrdke kakor tudi prepis njenega predmetnega dopisa je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prvi pomladanski letni sejem v Št Jerneju na Dolenjskem za blago, živino, prašiče, konje in sploh za vse, se vrši 12. aprila 1927 (v torek pred Veliko nočjo).
Fuzija v zagrebškem tiskarstvu. Dva vodilna zagrebška tiskarska zavoda: Hrvatski štamparski zavod d. d. in Jugoslavenska štampa d. d. se bosta fuzionirala, o čemur bosta zavoda sklepala na občnih zborih dne 20. t. m.
Nov parnik Dubrovniške plovidbe. Te dni je bil v Glasgow-u spuščen v morje nov prckooce-anski parnik Dubrovniške plovidbe z 8500 br. reg. tonami, ki bo nosil ime »Nikola Pašič«.-
Konferenca srednjevropskih blagovnih borz. V sredo se bodo na Dunaju ponovno sestali zastopniki srednjeevropskih blagovnih borz, da končno sklepajo o podrobnostih nameravanega izenačenja uzanc za promet z pšenico in koruzo na Donavi, tako zvanega donavskega kontrakta. Na tej konferenci so zastopane vse srednje- in južno-evropske borze in sicer: Belgrad, Braila, Bratislava, Brno, Budimpešta, Bukarešt, Linz, Mona-kovo, Novi Sad, Olomuc, Praga, Sombor, Temeš-var in Zagreb. Svojo odsotnost sta opravičili borzi v Curihu in Ljubljani.
Horsa
7. aprila 1927.
DENAR.
Zagrob. Italija 270.76-274.76 (274.265— 276.265), London 276.20-277 (276.22-276.20), Pariz 222.25—224 25 (222.625—224.025), Praga 168.S0 —169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005- 8.035 (8.00 —8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97), Amsterdam 22.795—22.855 (22.795—22.855).
Curih. Belgrad 913 den. (9.13 den.), Berlin 123.23 bi. (123.24), Italija 24.85 den. (25.08 bi.), London 25.2525 bi. (25.25 den.), Newyork 519.90 bi. (519.875), Pariz 20.38 den. (20.36). Praga 15.395 den (15.40), Dunaj 73.12 bi. (73.15), Madrid 91.75 den. (92.50), Bukarešt 3.09 bi (2.98), Sofija 3.76 den. (3.76), Varšava 58 den. (58), Bruselj 72.26 d. (72.26), Kopenhagen 138.75 bi. 1138.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.47, London 34.48, Milan 33.99, Newyork 709.75, Pariz 27.80,Varšava 79.15. Valute: lira 34.42, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 161.30, Zagreb 59.21, Pariz 131.95, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 86.50—87, vojna odškodnina 338—339, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 420 bi., Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% inveet. posoj. 86.50—87, vojna od-
škodnina 338.50-330, Hit. esk. 104.50—105.50, Hipobanka 65—65.50, Jugobanka 95, Praštediona 850 —860, Ljublj. kreditna 1M den„ Šečerana 450, Slavonija 29—30, Trbovlje 415—422.50. Vevče 137.50 -145.
Dunaj, Podon-savek.i-jadran 81, Zivno 82.35, Alpino 46, Kranjska industrijska 49, Trbovlje 52.20, Hrv. esk 14, Leykam 1210, Hipobanka 8, Avstrijske tvornice za dušik 36.50, Gutmann 34, Slavonija 3.60.
BLAGO.
Ljubljana. Smreka, jelka: hlodi od 4 m naprej 220—250, trami merkantilni 200 -250, tramiči 240—275, škorete paralelno od 16 cm naprej 550— 590, škorete konične od 16 cm naprej 500—560, madrieri 600—560; bukev: deske plohi parjeni ne-obroblteni 580—830. desk' plohi parjenj oetrorohl 700—1150, hlodi 1., II. 170—200; lrast: blodi I., II. 850-450, frizi 900—1800 ogljo: bukovo 80—95 (vse franko vagon naklad, postaja).
Žito: Pšenica bačka "f kg, 2—3?i 345—350, koruza bačka 195—205 (frar.ko vagon (pariteta) Ljubljana).
Tendenca: Za les neizpremenieno čvrsta, za deželne pridelke mlačna; zaključki: les 12 vagonov.
Zdravstvo
Dr. Pečnik:
Vprašanje odprte jetike v Mariboru.
Pri nas se pričakuje vse od države, Icf naj vse naredi. Država pa nema para, le maio kaj narodi. Privatne inicijative ni nobene, to je strokovno skušene, realne inicijative, ki vodi do uspeha. Projektov, ki se niso izvedli, ker so realno neizvedljivi, imamo na desetine. Edini slučaj, da je v Sloveniji privatna inicijativa v pobijanju tuberkuloze kaj dosegla, je proiituberkutoz.na liga v Mariboru. Ustvarila je oddelek za odprlo jetiko v državni bolnici. To je vse hvale vredno, čestitati moramo protituberkulozni ligi v Mariboru na tem uspehu! Oddelke za odprto jetiko ima mnogo bolnic, tudi v Jugoslaviji, na primer državna bolnica v Dubrovniku Vsak zdravnik, ki je promoviral na Dunaju, bo vedel, da imq tudi velika splošna vse-učiliščna bolnica v IX. okraju oddelek za odprto jetiko, v sredini mesta. Zakaj ne v Mariboru?
O nalezljivosti jetike se mnogo pretirava. Jetika je nalezljiva, v moči zdravnika je pa malone vsako nalezljivost odstraniti. Zdravnik, ki pre-iskujo redno kakor jaz izmeček jetičnikov s »Zieli-tarbung« (Karbolfuchsin in Methylenblau) ali pa pa po »Antiformin-Verfahrenv-, bo vedel, da okoli 90% I. stadija jetike, mikroskopično, nima tuberkuloznih bacilov v izmečku, nenalezljiva jetika. Od II. stadija jetike, okoli 50% nima bacilov v izmečku, 50% je nenalezljivih. Celo III. stadij jetike, ki je običajno jako nalezljiv, včasih nima tuberkuloznih bacilov v izmečku, je včasih nenalez-ljiv. Mikroskopu lahko verjamemo, mikroskop kaže, koliko se pretirava. S tem pa še ni rečeno, da je treba roke križem držati, nasprotno, jetika je malone samo za tisto nalezljiva, ki roke križcin držijo. Jugoslovanski jetičnik, ki pride v zavod ali bolnico, je navadno skrajno zanemarjen, pljuva na vse strani, da se kar kadi. Tu je treba stroge, železne discipline, zdravnik mora jetičnika vzgojiti. Pljuvalniki na tleh so samo za parado, to vidimo na železnicah Praktični so samo žepn! pljuvalniki. Zdravnik mora z jekleno strogostjo jetičniku ukazati, da pljuva povsod, v postelji, v sobi, v hiši, na vrtu, na ulici, na sprehodu, samo v žepni plju-valnik; rabi se na primer »Dr. Dettweiler's Ta-schenspuckflasche«. In jetičnik, ki ga je zdravnik Strogo discipliniral, ki pljuva povsod samo v žepni pljuvalnik, ji praktično nenalezljiv, njegova, recimo jako nalezljiva odprta jetika poslane s tem nenalezl,jiva. V moči vsakega zdravnika je nalezljivost jetike odstraniti. Disciplina! čistost! To se bo seveda tudi v Mariboru izvrševalo pri nalezljivi odprti jetiki.
Mala napaka se je pa vendar naredila v Mariboru. Oddelki za odprto nalezljivo jetiko v mestnem prahu in v mestnem pokvarjenem zraku, tako v Dubrovniku, na Dunaju, nimajo proslih ležalnic, mariborski jo pa ima. Po vsakdanji skušnji nas zdravnikov za pljučne bolezni v zavodih za jetiko so proste ležalnice samo v dobrem položaju jako koristne, v velikih gozdih in če Ie mogoče na gorah, nikakor pa v večjih mestih. Gotovo, zdravljenje, ležanje v prostem zraku v prostih ležalnicah, je največji pridobitek v zdravljenju pljučne tuberkuloze zadnjega stoletja. Ali ni velik uspeh, ako jetičnik, ki ima dalje časa mrzlico, ki medli in zgublja na teži, ki mnogo kašlja in iz.pl.juva, ki se po noči poti, ki nima apetita, po malih tednih v enem ali drugem zavodu za pljučne bolezni zgub-
lja te simptome, da postane na novo prerojen, da sam začne verovati » gvoje ozdravljenje?! V mestni mariborski zrak ne spada prosla ležalnica; to je mala napaka, vee drugo Je pa izvrstno, protituberkulozni ligi v Mariboru Čestitamo, da je kaj izvršila in ne samo projektirala.
Pa saj imamo za težko bolno Topolšico, Golnik, Brestovac na Slemenu. In za lažje bolne, kt se nočejo mešati s težko bolnimi, moj zavod. Imamo veliko državne sanatorije, kjer je tudi mnogo težko bolnih. •
Spori
SK Jadran. Sestanek nogometašev danes ob 20. uri v Narodni kavarni. Sestanka oaj se sigurno udeleže Okrupa, Kos, Giirtner, Znidarič, Seidel, Somer. Popoldne od 14 ure trening na igrišču. — Tajnik.
NOGOMETNE TEKME 10. T .M.
V	Ljubljani so odigra v nedeljo na igrišču ASK Pri morja 111. kolo prvenstva ljubi jnnekih klubov I. razreda. Ob 14.30 igrata Ilermes in Pri-morje, ob 16 Jadran in Ilirija, dopoldne ob 10.80 pa absolvirata prvenstveno tekmo rezervni moštvi Hermesa in Primorja. — Razen tega igra Ilirija v nedeljo prijateljsko tekmo z nogometnim moštvom inženjerske oficirske šole v Mariboru.
V	Mariboru absolvirajo v nedeljo prvenstvene tekme Maribor in Merkur ter Rapid in Ptuj, v Celju SK Celjo in šoštanj, v Trbovljah pa Amater in Trbovlje.
V	Ljubljani se obeta vroč boj za točite predvsem v srečanju Primorje : Hernie*. Jeseni jo zmagal Ilermes v razmerju 3:2. Ilirija zadene v Jadranu na moštvo nestanovitne forme in igre, jesenski rezultat med njima je bil 8:3. — V moštvu biženjerske oficirske šole, ki nastopi v nedeljo proti Iliriji, tvorijo večino znani igrači raznih klubov iz Zagreba. Belgrada, Sarajeva itd., med njimi desno krilo Gradjanskega Vidnjevič, Zivko-vič (Jugoslavija), Pavelič (Concordia) itd. Od Ljubljančanov igra v tem moštvu Miklavčič (Ilirija). Moštvo I. O. Š. jo v Mariboru opetovano nadvla-dalo tako Rapida kot Maribora.
B. A. C. V JUGOSLAVIJI.
B. A. C. se .je odpeljal včeraj z Dunaja v Jugoslavijo. Prve tekme bo igral v Belgradu proti Belgr. Športnemu klubu; nato bo šel v Subotico in bo igral proti Sandu, potem pa v Novem Sadu. Iz Novega Sada bo šel v Split, kjer bo igral na velikonočno nedeljo in na velikonočni pondeljek proti Hajduku. S tem pa program še ni izčrpan in bodo igrali Dunajčani najbrž tudi še v Dubrovniku, na povratku v Trstu itd.
KAKO ZNAJO CENITI SPORT.
Francozi so v rugbyju premagali Angleže, 3:0, prvič od leta 1906. sem. O tej zmagi piše »L'Echo de Paris«:
»Vendarle enkrat t Naše moštvo je v stadionu Colombes pred 35.000 navdušenima gledavci izvoje-valo veliko, neoporečno zmago proti nasprotnikom, ki se z njimi borimo že od leta 1906 naprej in ki jih še nikdar nismo mogli premagati, proti Angležem. Tega nepričakovanega dogodka se ne bodo veselili samo sjxirtniki. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so čutili vsi Francozi, bolj ali manj, da je ponavljanje ponižujočih porazov ugledu naših barv resnično škodovalo, in vei Francozj bodo ta uspeh pozdravljali. Šport je zavzel v modernem življenju tako mesto, da moramo hočeš nočeš ra-čuniti z njegovimi manifestacijami.<
In da so bili Francozi še bolj veseli, je pomagalo še poročilo, da so zmagali njih tekmeci tudi v teku »povprek po deželi«, proti Škotom, Ircem, Valižanom in Angležem. Športa danes ne moremo več zanikati in moramo računali z njim, »hočeš nočeš«. Te besede veljajo zlasti nekaterim našim podeželanoin.
ČEZ ATLANTIK.
Amerikanec Daymond Orleig je razpisal nagrado 25.000 dolarjev za tistega aviatika. ki bo v leiošnji jxmiladi ali v poletju prvi jireletel Atlantik. Štirje aviatiki pridejo posebno v poštev.
Najprvo on; kapitan Byrd, ki je letel z aeroplanom že do severnega tečaia Znani finančnik Wannemaker mu bo dal napravi'i aeroplan, ki ga gradijo čisto na tihem, da javnost o tem nič no izve. Razpetina mu bo menda 22У, m, nositi bo mogel 5000 kg. Tri motorje bo aeroplan imel in goriva za 7000 do 8000 lun. Motorji bodo imeli moč 675 KS in bodo tehtali skupaj točno 700 kg. Če se bodo poskusni poleti dobro obnesli, bo lelel Byrd naravnost iz Newyorka v Pariz.
Drugi tekmec je Noel Davi s. Njegov aeroplan je dvokrovnik z razpetostjo 20'л m in s težo 1350 kg. Obremenijo ga lahko s 4500 kg. Tudi Da-visov aeroplan bo imel tri motorje po 225 KS in
Sven Elvestad:	4
Mož, ki je oropal mesto.
Prisluškoval je, ce deklica diha, in potipal žilo na roki.
»Umorjena ni,« je dejal nato.
Naenkrat se je zravnal in planil nadme.
»Kaj stojite tu ko govedo, pojdite rajši po zdravnika.«
»Bolje bi bilo,« sem odvrnil, »da bi ujeli zločinca.«
Pokazal sem na tla, kjer je ležal majhen samokres in se svetil v žaru električne luči.
Čulo se je, da so gostje pred durmi začudeno mrmrali.
Znano vam je, dragi Krag, da sem se učil nekoliko zdravilstva. Ni mi bilo torej težko ugotoviti, da se je deklica samo onesvestila, bržkone od strahu, in da ni niti ranjena, kaj šele umorjena.
Stopil sem v vežo po nekoliko mrzle vode in pomiril spotoma goste. Dejal sem, da vso rec krivo tolmačijo, in da se ni ničesar zgodilo.
Ko se je deklica spet zavedla, sem čul, da je hišna gospe Karstens. Odprla je oči vsa zmošana, pogledala prestrašeno proti steni in hotela zbežati. Stotnik jo je s silo pridržal. Doživela je bilo očitno nekaj, kar jo je silno prestrašilo.
»Pomirite se najprej,« je dejal stotnik. »Povejte kaj se je zgodilo...?«
Tu je Helgesen prenehal s svojim pripovedovanjem. Narisal je na kos papirja majhen načrl in ga dal Asbjornu Kragu.
»Potrebno je, da se nekoliko bolj podrobno seznanite s hišo. Ogelno sobo sem zaznamoval s križcem. Tam torej se je ves prizor odigral. Za levimi vrati so se gnetli gostje, da bi prišli v sobo, desna vodijo v spalnice in so bila med večerjo zaklenjena.
Na ta vrata je pokazala Maja in zašepetala boječe :
»Todl Tod!«
Nato se je zdelo, da se bo spet onesvestila, toda stotnik jo je stresel, da se je zbudila.
»Tod-le je izginil,« je izjavila in se tresla.
»Kdo?« je vprašal stotnik.
»Mož, ki je streljal.«
»Ah, končno!«
Stotnik mi je pokimal.
»Poglejte,« je rekel.
Stopil sem proli vratom. Bila so zaklenjena. Ključ je tičal v ključavnici znotraj. Torej je nekdo v ogelni sobi sami zaklenil vrata in pustil ključ v ključavnici. Obrnil sem se proti stotniku in rekel:
»Dragi gospod stotnik, poglejte: vrata so zaklenjena, in skozi zaklenjena vrata ne more nihče oditi!«
»Toda videla sem, da je zginil skozi nje,« je jecljajoč zatrjevalo dekle.
»Ali ste videli, da je odprl vrata?«
»Ne, toda zginil je. Zdrknil je skozi vrata. Nato sem se onesvestila.«
»Kaj se je zgodilo prej?« je izpraševai stotnik.
»Prišla sem semkaj, da bi pospravila in prinesla ven podložite zu kavo,« je odvrnila deklica. »Mislila sem, da ni tu notri nikogar, toda naenkrat se je pojavil prod menoj človek.;;
»Moški?«
»Da, velik, temen inož s klobukom in v površniku.«
Opisala je moža bolj natanko.
Nikdar prej ga ni bila videla, ne pri Karstcnsu ne kje drugje. Imel je črno, gosto brado, majhne oči, nosil je zlat ščipalniii in štel kakih petintrideset let. Oblečen je bil popolnoma dobro.
Naenkrat, je pripovedovala, ji je začel groziti s samokresom in ie dejal: »Če se le količkaj zganete, vas ustrelim.«
Takrat je kriknila prvič. Saj veste, kako se obnašajo šibke ženske v takih slučajih. Nič ne mislijo, san.o kričijo.
In potem, je poročala dalje, je ustrelil proti njej in zginil skozi vrata. Več ni vedela.« —
»Skozi zaklenjena vrata?« je vprašal Krag.
»Da, tako pravi.«
»Moj dragi, to ni mogoče. Ali so bila okna zaprla?«;
»Vsa,« je odgovoril Helgesen, »zaprta od znotraj!«
»Mož je mogel torej ogelno sobo zapustiti samo in edino skozi vrata, ki vodijo v sobe, kjer je bila zbrana družba.«
»Da.«
»Z drugimi besedami: moža, ki je streljal, bi morala vidva srečati?«
»Tako je!«
>Ker ga pa vendarle nista videla, stojimo pred kar najbolj čudovitim, recimo: nadnaravnim dogodkom.«
Krag se je malce nasmehnil. Tudi Helgesen se je nasmehnil.
»Toda samokres?« je vprašal Krag dalje. »Zločinec ga je torej v naglici vrgel proč?«
»Da, našli smo ga na tleh. Bil je samokres s šestimi naboji, pet smo jih našli še notri.«
»In krogla?«
»Nikjer je nismo dobili. Preiskal sem sobo zelo skrbno, toda o krogli ni bilo niti sledu.«
»Čudno, čudno! In kaj se je zgodilo z dekletom?«
»Spravili so jo v njeno sobo in takoj ja zaspala. Dogodek jo je očitno močno pretresel.«
»In gostje? Kaj so rekli gostje?«
Deklica da je našla samokres in tako nespretno z njim ravnala, da se je sprožil — to da je vse.«
»In kaj je bilo z vami? Saj vas je Karstens osumil, da ste imeli opraviti s tatvino pri onih dveh tisočih.«
= 111=111
g
m
P* >
O"
o
C
s P
0	p
C -»1
1	p
K s
n ? 4
CM
P c;
T3
O ° c ч
ï °
z o
P* B
s C
e ч a c; * O < t/> a « o
n O <
o- — m •IN n O O
t ST °
D
Б b
pr	o н
3	t>
ST	6'
M
I
O	w
p	< -
•o « л Z
i"
F§
5 ° L o
(Л
e: t:
C
"I n
o	o
3	—
b	o
B	J
O??1 P "g po
ï X
0	a. vr •
s-
** a 2 ~
1	°
? v ?"
0	n
1	s.
d p
0O X-
_a>
F""
P a
<• CTSb
« 3
s g
o "
.. <
° %
b>
I â
M —
P VO
111=111=
SS
лејтн! Tas
mu bo akcijtiki radij dosti velik, da bo letel lahko naravnost iz Newyorka v Pariz, brez prestanka. Davis j», znan v Ameriki kot neuetrašsn izboren aviatik.
Tretji je oni Francoz Fontk, ki je poeku-sil leteti že lani, pa mu je pri rtariu aeroplan eksplodiral. Pravijo, da so nesrečo povzročili Amerikanci iz zavisti Oni hočejo bati prvi.
Zato se nam zdi, da bo četrti tekmec bolj uspešen kot Fonck. To pa zato, ker bo le el iz Pariza v Newyork in ne obratno, kot je hotel in kot hoče leteti Fonck. Je pa to Francoz N u n g e s s e r, kojega aeroplan bo imel akcijski radij 6750 km. Torej dva Francoza in dva Amorikanca.
OSEM LET IGRATA BILJARD.
Pred osmimi leti sta se dogovorila v Grand Rapide, država Michigan v Ameriki, trgovca W. Quiglev in R. Wills, da bosta igrala biljardno tekmo, na nedoločen čas. In ta tekma še danes ni končana. V teh oemih letih sta igrala tekmeca nad 3000 ur in sta napravila nad 200.000 točk. Biljardni boj se bije vsak torek; od 5 popoldne do polnoči tekajo krogle semintja, vsako točko vestno zaznamujejo v knjigo. Ce bi igra danes končala, bi bil Wills nekaj na boljšem; igrala sta 2990 partij, in Quigley je za 63 partij za Willsom. Oba igravca sta bila pred osmimi leti prav povprečna, vaja ju je pa napravila za velika mojstra.
HOLMENKOL.
Ob zaključku zimskosportne sezije se še enkrat ozremo nazaj na tekmo, ki je zanimanje sveta za k'asni smuški sport prav šele zbudila. Holmenkol je grič ali gora. dvigajoča se tik pri Oslo do višine 350 metrov. Na vrhu gore je majhno jezero, tam se zaključuje skakalni grič, dvigajoč se ob njem 60 m visoko. To jezero je po rimi zmeraj zamrznjeno, in nudi njegova gladka gladina dosti prostora za tisoče in tisoče gledav-cev. Ob straneh griča so tribune za kraljevo ro-dovino, za časnikarje in za člane prireditvenega kluba. Na grič prideš z gorsko železnico, od Oslo si v 20 minutah gori.
V športnem oziru so holmenkolske smuške tekme kljub vsemu prizadevanju drugih dežel še zmeraj brez konkurence. Letos se jih je udeležilo 308 tekmecev, pa kakšnih! Iz najoddaljenejših delov severa prihajajo, nekateri potujejo po več dni; čast zahteva, da je na Holmenkoiu zbrano vse, kar v smučanju kaj pomeni. Letošnje tekmovanje je bilo že zato prav posebno pomembno, ker ie Norveška pregledala armado za Sv. Morje in bo izbrala sedaj od najboljših najboljše. Še preveč prav dobrih tekmovalcev ima Norveška, in izbera bo zelo težka. Že naraščaj je prvovrsten, 18 in 19 let stari smučarji, imeni Ruud in Tônsberg pričata o kvaliteti
Smučajo na 50 km in na 17 km, tretja tekma so skoki. Letos je b.lo smučanje na 50 km vsled obilnega in mehkega snega posebno naporno. Tragično je bilo prav za prav, da je pri dveh urah in pol trajajočem teku zaostal Hegge samo 20 sekund za zmagovalcem Gjoeslinom in da je tudi v teku na 17 km le prav malo zaostal za Haakon-senom. V skokih je zmagal stari izborni prvak Tulin Thams; pravijo, da skoki ne morejo biti popolnejši in lepši kot so njegovi.
Holmenkol je tako priljubljen, da na delo v tovarnah itd. v Oslo in okolici tiste dni ni mogoče niti misliti. Zato se vrši sedaj že par let skakalna tekma ob nedeljah. Letos je bilo 40.000 do 50.000 gledavcev gori; ogromna množica, če pomislimo, da živi v Oslo in okolici okoli 300.000 ljudi. Seveda železnica vseh teh množic ne more sprejeti, in vidiš po vsej gori ogromne kače, vijoče se gor proti vrhu, in zvečer še bolj razpoložene — skoraj
bi rekli _ valeče se nazaj dol v dolino. Norveška
je namreč sicer »suha« — točenje in uživanje alkohola je zaenkrat še prepovedano — a ta dan ni prav nič suha. Točilnice »kave« prodajo na bolmenkolski dan ravno kave najmanj. Od 1. aprila naprej je prepoved točenja alkohola preklicana, vendar se niso še zedindi, do katere izmere. Norvežanu hoja na Holmenkol ni cilj za uživanje alkohola, a ta dan je praznik in tega mora Norvežan proslaviti. In ko gredo nazaj, vidiš najvra-tolomnejše kretnje, posebno če je zmrznjeno; ve-
selja in krika ni konca in kraja. O Holmenkoiu govorijo Norvežani pol leta naprej, in ko so tekme končane, govorijo o njem pol leta nazaj.
IxpretI sodišča
Stanovanjski dihur... Včeraj je sodnik kaznoval »stanovanjskega« sleparja. Postarna ženica, postrežnica tam iz šentjakobske fare, blizu cerkve Sv. Florjana, je prosila nekega uradnika, ki je bil na glasu, da piše prošnje za podelitev stanovanja in da je tudi nekak odločilni in vplivni član stanovanjske komisije. To je bilo 7. februarja letos.
—	Pod pretvezo, da ji preskrbi stanovanje je izvabil ta tič od uboge žene odnosno njenega moža najprvo 125 Din, češ, da rabi ta denar za kolke za prošnjo in podelitev stanovanja. Denar je zapravil. Že čez dva dni je prišel — zopet k ženi in ji je rekel: >Vse sem uredil na stanovanjskem uradu in vi dobite dosedanje stanovanje orožnika Umreka, in sicer na cesti na Gorenjsko železnico. Izročil ji je celo potvorjeno »Nakazilo stanovanja«
—	To nakazilo je bilo podpisano tudi od magi-stratnega uradnika g. Seiana, ki pa je pri obravnavi kot priča izjavil, da bi podpis še njegov otrok boljše ponaredil. Za to »nakazilo« je zahteval ta stanovanjski slepar 162 Din. — Veseli so bili ljudje. Imeli so v roki nakazilo stanovanja. — In šla je ženr sosedi hi si je zopet izposodila Din 162.— in ji izročila »gospodu«. — Obtoženi se je zagovarjal, da je delal vse to v dobri veri, češ, da bo res kaj dosegel. Toda ta njegov zagovor je takoj pobila žena, ko je povedala, da mu je izročila tud^Din 460.— za prvi obrok kot najemnino za stanovanje, katerega pa, kot je bilo dokazano, on ni niti iskal, še manj seveda dobil. — Mož se je izgovarjal, kakor se je pač mogel. Največ seveda z obljubami, katerim ni nihče verjel. Verjel pa mu seveda tudi ni sodnik in je obsodil moža na 14 dni zapora.
Kdor dela — ima tudi denar. Sodniki so imeli na zatožni klopi v osebi predrznega fanta, nedelnvca, vlomilca E. Intiharja, doma tam nekje od Viča. Prefrigan dečko je to. Fant je delal tam v Trzinu pri neki dobri hiši. Ko je cinil škaf in opazoval trgovino, ste mu ož'veli nogi in ga do-vedli v trgovino, kjer je bilo v predalu precej raznih bankovcev. Ko pa so ga osumili, je mož denar zelo spretno skril. Dva tisočdinarska bankovca so iztaknili pri današnjem obtožencu za robom njegove kazenska uniforme. — Kako sta prišla tja in kdo jih je zašil, tega on ne pove. Bila pa sta notri — in to tudi prav prava, ukradena, kar so ugotovili po številkah serij. — Mož se je zagovarjal, da je našel ta denar na čemuškem mostu in g n je skril samo radi tega, da bi ga ne zalotili radi prikritja najdenine. — No in konec je bil. da so obsodili tudi tega prefriganca ua 3 mesece težke ieče.
Žigosanje starih bankovrev. Bilo je na Telečjem vrhu, kjer s'a se siprla v domači goslilni Mlakar in Telič. Drugi je tožil prvega., češ da ea je v gostilni nahrulil z raznimi precej nerodnimi priimki, ki so označeni v kazenskem zakoniku kot žaljivi. Med tem pa mu je tudi očital, da je žigosal sam stare bankovce in si je s tem na protipostaven način pridobil 20 odstot. vrednost žigosanih bankovcev in s tem oškodoval državo Prvi sodnik je Mlakarja glede žaljivih očitkov obsodil, oprostil pa ga je radj ofjtka samolastnepa žigosanja bankovcev. In glede oprostilnega dela sodbe se je javni obtoži'elj pri'ožil. In res je vzklicni senat to pritožbe upošteval. Spremenil je sodbo p.vega sodnika in je obsodil Mlakarja, da je kriv očitka samolastnega žigosanja starih avstrijskih bankovcev v znesku za 150.000 kron, na 150 Din denarne globe.
Daviti se ne sme nikogar, tudi kalilcev nočnega miru ne, tako je poučil senat oba Kališa, očeta in sina, katera je tožil Jernej Laknovate. Ta mož je prišel namreč precej pozno po noči in precej natreskan domov. Ko je videl v Kališevem stanovanju luč, se mu je zdelo za malo. da je še kdo pokonci, ko pride on domov in je začel razsajati po hiši. Kališeva pa s'a hudega Jernejčka nahrulila, vendar z malo prenerodnimi izrazi kakor: »Reva pijana, bik, osel neumni lopov!» Pri tem sta ga pograbila tudi za vrat in ga spravila domov. Ker pa sta oba Kališa vendar le malo pre-eneifnčno ravne la, jih je otr.oidil prvi sodnik in sicer vsakega samo na 50 Din globe in povračilo stroškov. — Ta dva pa sta se pritožila, češ da je bila to le nočna obramba pro'.i kalilcu nočnega hišnega miru in nista zaslužila zato nobene kazni. Senat pa tega ugovora ni mogel upo-ševati, češ da sta postopala preko dovoljene obrambe, ker se daviti ne sme nikoear, dokler ni nasilen in je zavrnil vzlic obeh Kališev in potrdil prvo, že itak skromno odmerjeno kazen.
Velikonočna prodaja
II
po neverjetno nizki ceni !
Kupujte samo ta najtrpežnejši izdelek. V zalogi vseh vrst čevlji za gospode, dame in otroke.
»DOKO«, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9 — dvorišče.
Vremensko poročilo
Meteorolpški zavod v Ljubljani, dne 7. aprila 1927.
Višina barometra 308*8 ni
Opazovanja		8aro- 1 meter j	loplota « C	Kel. I rldfla 1 * '' 1	Vetei ln brzina » m	Ublni-nosi 0-U	Vrsta padavin		« II	Is 1 " = lis
trni	rft*						ob opazovanju	v mm do Î"		
	7	756-7	7-0	86	E 1	10			18*4	6-4
Ljubljana (dvorec)	8	756-7	8-0	85	E 1	6				
	14	7.Ч-2	18-2	52	NVV 5	10				
	21	754-0	14-0	64	W 5	10				
Maribor										
Zagreb		756-2	12-0	82	SSE 2	6			18	10
Belflrad	H	756-3	10-0	88	S 2	7	dež	1-0	13	8
Sarajevo		737-4	9-0	75	E 1	10	dež		14	7
Skoplje		756-9	10-0	73	S 1	10	dež	2-0	11	7
Dubrovnik		756-2	14-0	53	NW 1	7			15	6
Praga		7? 6 3	6-0	—	W 5	10	nevihta	11-0	15	5
Split	/	756-0	12-0	73	NE 1	1		1	17	II
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za petek, dne 7. aprila: Lepo vreme se bistveno ne spremeni.
I ШШШ posredovalne prodale!
U tovarne naravnost k Vam!
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
positionne inošhe honlehclte
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne datemo na obrohe!
Pač pa smo posebno ceni in solidni !
Mehanična Sovama obleh d. d.
podružnica ljubljena Mestni ira St S
» ********** **-**•*********<>**■»••
Vsaka drobna vri I' ca 1-50 i>ln nli vsaka besed«' 30 nar NaJmanjSl og as 3 a'l 3 u In. Cglanl na; devet vrstic не računajo vlèr. Z» odgovor zram o Na vpraian|a brez znamke ne odgovarfnmo I
." '■/■■tU «r

16 letna DEKLICA j рЗГП| ^Q^j
išče mesta v trgovino na deželo. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 2628.
Boljša KUHARICA
išče službe k boljši družini ali samost. gospodu. Vajena vsega gospodinjstva, za takoj ali pozneje. Naslov v upravi št. 2655.
še dobro ohranjen, proda zaradi nabave večjega Mlekarska zadruga v Naklem. - Pripraven ie za kako manjšo mlekarno ali kopališče.	2616
Učenec se išče
za mizarsko obrt, star 14—16 let. Stan in hrana v hiši. Naslov se izve v upravi lista pod št. 2645.
Kroj. pomočnik
boljši, za oficirske obleke, se sprejme takoi. — Povpraša se pri hiija'ki Oiicir. Zadruge, Tabor 1.
Učenca
s hrano in stanovanjem pri starših, takoj sprejme ANTON ČOK, specerija, Rožna dolina, Ljubljana.
SOBO (veliko),
opremljeno, oddam. Naslov v upiavi: št. 2629.
Iščem 2-3 sobe
primerne za pisarniške namene. Biti morajo v središču mesta; prednost ima bližina »Mestnega doma«. Ponudbe z navedbo najemnine sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod šitro »Ugodno« štev. 2222.
Prodam StJffi
brega, čistega mošta, hru-škovca po zelo ugodni ceni. A. Prešeren, posest., Gorica 16, p. Radovljica.
PRODAJA
akacijskili debel
Proda se najvišjemu ponudniku več kubičnih metrov akacijskih debel, ki ee nahajajo na obrežnem zidu frančišk. mostu pod Prešernovo kavarno. Kupec mora kupiti ves les. Interesenti naj vlože pismene ponudbe kolkova-ne s 5 Din do 15. aprila 1.1, ca Gradbeno vodstvo za osušenje barja v Ljubljani, Vladna palača. V ponudbi morajo označiti ceno za 1 m* in izjavo, da kupijo po ponudeni ceni ves les.	2648
Najpopolnejši in najmodernejši motocikli. Najcenejši v dobavi in uporabi.
Zahtevajte prospekt „Moto 230" Gen. zast. in stov. za SHS: Opšte Trg. Inri. Kontoar, Beogia Kralja Pelra ul. 52-54.
Oglejte si
svilene KLOBUKE in SLAMNIKE od 100 Din naprej samo v mod. salonu STUCHLY-MASKE, Ljubljana, Židovska ul. 3. Popravila se sprejemajo.
Debele
luskinaste otrobe
kupite najceneje prt trrdkl
A. VOLK. Llubiiana
Rpsljeva cesta 24.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЈИ(Р- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Star! trg 12 • Židovska 4.
Mladi volčjaki
se prodajo v hotela TivolL
I vsakim dnem
se lahko naročite na
„5L&UEKW
Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom
Parni kotel
rabljen - (Gliederkessel)
za central, kurjavo, kupi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.	2184
šoferji pezor!
Hladilnik za tovorni avto Torino-Spa, 35 PS — 62 X 58 do 70 — se ifiSe. - Ponudbe na Sv. Petra cesta štev. 68. 2649
Dve manjši posestvi
v ljubljanski aH celjski okolici se kupita. Ponudbe javiti Prometni pisarni Prvega druïtva hišnih posestnikov v L'ubljani — Salendrova ulica 6-П.
Enonadstropna hiša
z najstarejšim trgovskim lokalom v sredi mesta na Dolenjskem, pripravna tudi za vsako drugo obrt, se takoj ugodno proda. Le resni reilektanti nai se javijo pod »Ugodno« St. 2516 na upravo lista.
po najvišjih cenah erne, juvellr, Ljubljana
Wolfova ulica štev. л
fja
Umrl nam je danes naš najboljši soprog, oziroma predobri oče, gospod
Janez Porent
podpreglednik Sin. kontrole v pok.
previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se bo vršil v soboto dno 9. aprila ob 9. uri dopoldne iz biše žalosti štev. 63 na famo pokopališče v Domžalah.
Domžale, dne 7. aprila 1927.
NEŽA PORENT, IVANKA in MICI,
soproga.	hčerki.
temveč tudi 2cakOĐ&IS$ izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
fta'lgtsseznfca IL T, U., Crtatažca i« fsssrnxa po-siassmSs kiijčg s» MK&ïiawi, SSopiia^B'-a ? lica Sten. fl/11.
€€3i!€ni№ citafeiiem ж priporočalo naslednic îwrdhe:
Prodajna K T. D
(il. №Ш1(Ш)
Llubiiana, Kopitarjeva ul. 2.
FRANC FU]AN
krovstvo in zaloKn KtreSn'h potrebščin
Ljubljana - Oaljevicu 9
IVAN JAVGRNiK
mesar
Ljubllsna. Domobranska t. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Ша2 Jančar
picshar Ltnbltena, Breg
itm. копк
kleparsko In Initaledlsko podjetja
Ljubljana Poljanska cesta štev. H
KLOBUK
perilo i. dr. modno blago kupite najceneje
,PRI AMERMCU'
UUBUAKfl, Stari trg 10
Zclogn telovadnih potrebJîln
Deiplno lekarna pri Mar. Pumncial'
Mr. ch. M.Leustek
L:ubl|sna Reslleva ceste 1
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. f,
Angelaslav Hrasîntë
manufakturna trgovinr
LiuMlana. Hai'iovsSa c. E
X. Pečenko
trpovina vseh vrst nsnja tn čevljarskih potrebščin
lubliana Sv Petra cesta 32
PRISTOU & BRICCLj
črkoslikarja, Ljubliana
Aleksandrova c. 1 Te'ef 90 Ustan 190 58
tapotnik Ljubljana Krokov tre '
Platnice
striran Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Liubljani.
Jakob Kavčič
patna pekarna
Liubliana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Peter Žitnik
splošno kleparstvo LJUBLJANA
PoliansUn c«?«ta 3!
Za Jugoslovansko tiskarno w Ljubljani: Karol
izdajatelj; dr. F t. Kuiovec.
Urednik: Mihanl Krak.