PaSthfrr« ttTiJSffi v e&mfil Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 225 Maribor, četrtek 3. oktobra 1929 »wim« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it. 11,409 Valja mesečno, prejsman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrov* cesta it. 13 Ogtasl po tarlfu Oglat« aprajama tudi ogltinl oddelek .Jutrr* v Ljubljani, Praiarnova allct it. 4 Kaj je treba kmetijstvu, da se reši iz današnje težke krize, o tem se razpravlja po celem svetu v Široki javnosti. Vse razprave pa iz-zvene končno v veliki klic. ki ga je nedavno izdal na kmetovalce v Nemčiji nemški kmetijski svet v Berlinu v posebni okrožnici pod naslovom: »ZusammenschluB! — Združitev, čim tesnejša, čim popolnejša, čim smotre-nejša in čim bolj poglobljena organizacija vsega kmetijstva celega sveta je čarobno sredstvo, ki more zavreti kolo, katero se danes suče tako nesrečno, da grozi zlomiti in zdrobiti kmet-SW stan ne samo pri nas, ampak tudi v drugih gospodarsko nedvomno sil-nejših državah, kakor n. pr. v Nemčiji. Razvoj narodnega gospodarstva v celoti gre v smeri, ki sili k združevanju posameznikov in posameznih Podjetij v velike enotne gospodarske zgradbe. Vidimo, da se v vseh drugih panogah vrše vedno nove združitve, ki potem tišče na kmetijstvo. Ogromne bančne fuzije v Ameriki in drugod, združitve velikih industrijskih Podjetij so za to dokaza dovolj. Vsi ti koncerni diktirajo za kmetijske potreb Ščine, za gnojila, stroje itd. cene, ki se morajo plačati. Na drugi strani pa se združujejo tudi odjemalci kmetijskih Pridelkov in diktirajo cene tem pridelkom (koncerni mlinov, pivovarn, sla-darn itd.) Kmetijstvo je torej danes Gospodarsko obkroženo od močno organiziranih gospodarskih skupin, in Jasna je nujna potreba, da se napravi Konec razdrobljenosti kmetijskega gospodarstva, ker bodo sicer te gospodarske skupine, ki so obkolile kmetijstvo, ga tudi zmečkale. Rešitev je na eni strani v močnem Zastopstvu kmetskega stanu napram Zgoraj, glede zakonodaje. Kmetijska zbornica je nujni postulat za obstanek In razvoj našega kmetijstva. V drugi Polovici t. m. se bo vršil v Subotici velik gospodarski kongres, ki bo med jjrugim razpravljal tudi o vprašanjih kmetijske zbornice. Vsi drugi ustanovi °d industrijcev pa doli do odvetnikov, notarjev in do delavcev imajo že svoje zbornice, kmetijski stan je danes Se edini, ki je nima. Kmetijska zbornica bo imela nalogo, da polslužbeno Nastopa interese kmetijstva, da sode-*uje pri reševanju važnih vprašanj iz vseh gospodarskih področij, kakor v Prašaniih carin, tarif, trgovskih pogodb itd. Zlasti bo morala kmetijska »Porniča Posvečati pažnjo temu cja f,0 ‘hirala podatke o cenah, o kupčijah, jnv-Jeni. kar je v Interesu kmetovalcev, xin5a oo ustvarjala kombinacije za n«)L Najboljše planiranje kmetijskih i»h it ■ Dozdajni poskusi za usta-bil? kmetijske zbornice so se raz- j tem- ker so zastopniki drugih 'le ,rsk,fl interesov povdariali. da ttirn! et kmetijstvo še na prenizki kul-bj]n stopnji, dočim bi zbornica naj „n,1a njegovega gospodarskega Dr. Stresemann mrtev NENADNA SMRT ODLIČNEGA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA JE POVSOD NAPRAVILA GLOBOK UTIS. BERLIN, 3. okt. Danes zjutraj ob 5.25 je nenadoma preminul na posledicah kapi nemški minister za zunanje zadeve dr. Gustav Stresemann, vodja nemške ljudske stranke in eden najodličnejših državnikov Nemčije, star 51 let. Včeraj zvečer se je počutil še čilega. Ob 23. pa je po kapi nastopila agonija, ki je trajala do zjutraj, do smrtne ure. Poklicani zdravniki so bili brez moči. O smrti je bil takoj obveščen drž. predsednik Hindenburg. Vlada je izdala danes žalni manifest na nemški narod. Ves Berlin je v črnih zastavah. Vse obžaluje v njem skoro nenadomestljivega državnika, ki je zadnjih pet let nepretrgoma vodil pota nemške zunanje politike. Stresemann je bil še do 1. 1922 odločen monarhist in je še tega leta kot predsednik nemške ljudske stranke poslal eks-cesarju Viljemu pozdravno brzojavko, kasneje pa se je preobrnil v odločnega branilca republike. BERLIN, 3. okt. Vsi berlinski listi so izdali zjutraj posebne izdaje, v katerih slikajo smrt dr. Stresemanna ter njegovo politično individualnost. Iz cele države prihajajo poročila o težkem utisu, ki ga je napravila na narod novica o Stresemannovi smrti. PARIZ, 3. okt. Tudi v francoskih političnih krogih je Stresemannova smrt napravila najgloblji utis. Povdarja se. da je s Stresemannom zapustil evropsko politično pozorišče mož velike avtoritete v svojem narodu in zagovornik prijatelskih odnošajev med Nemčijo in Francijo, ki se je strinjal z Briandom v ideji Združene Evrope. LONDON, 3. okt. V prvih jutranjih urah je prišla vest o Stresemannovi smrti in se je takoj raznesla v vseh političnih in diplomatskih krogih. Zun. minister Henderson je izjavil, da s Stresemannom ni samo Nemčija izgubila svojega najsposobnejšega ‘državnika, ampak imajo izgubo vse države sveta. Jutranji listi pišejo, da je Stresemann vodil splošno-človeško politiko in delal za mednarodni mir. On ima glavno zaslugo za vstop Nemčije v Ligo narodov. Ravno tako velike so njegove zasluge .v vprašanju razorožitve in sodelovanja med narodi. ki se strinjajo s podatki, znanimi ministru o poreklu rodbine, zlasti n. pr. da izdaja rodbina iz Francije. Iz Slov. Bistrice si je Šel še ogledat kmet. šolo v Sv. Juriju ob j. ž., odkoder se je sinoči vrnil v Rog. Slatino. Bil je zelo zadovoljen s tem, kar je v oblasti videl in se je zlasti pohvalno izrazil o snagi in čistoči ter lepoti kmetskih hiš. Flngieško ruski sporazum bo jutri podpisan LONDON, 3. okt. Henderson je izjavil novinarjem, da bo sporazum med njim in Dovgalevskim podpisan še pred odhodom Davgalevskega iz Londona jutri v petek. Sporazum bo predložen takoj parlamentu v ratifikacijo. Diplomatski od-nošaji bodo takoj vpostavljeni. Č5R uueče zlato valuto PRAGA, 3. okt. Listi javljajo, da je vlada sklenila, v najkrajšem času uvesti zlato valuto. Reforma se bo izvedla na-redbenim potom in je v ozki zvezi z o-snovanjem mednarodne reparacijske banke. 5trahote požara na petrolejskih poljih v moreni BUKAREŠTA, 3. okt. Pred 3 dnevi je bilo več eruptivnih eksplozij pod zemljo in nastalo je 28 novhi žrel, iz katerih Sikajo plameni po več sto metrov visoko. V okolici požara se neprestano čuje podzemsko grmenje. Petrolejski viri v Moreni gore sedaj že 128 dni in ni verjetno, da bi mogli požar letos udušiti. Šahovski turnir v Rogaški Slatini ROG. SLATINA, 3. okt. Včeraj popoldne je zmagal še Rubinstein nad Canal-lom, remis pa je ostala partija Singer-Jovanovič. Stanje po XII. kolu: Rubinstein 9 in pol, Maroczy, Prziepiorka, Flohr, Griinfeld 8, Pirc, Takacs 7 in pol, Canall 6 in pol, Brinckmann 6, Honlin-ger 5 in pol, dr. Geiger 5, Konig 3 in pol, Jovanovič, dr. Singer, Rožič 2. minister za kmetijstvo dr. Frangeš v mariboru Včeraj zjutraj je prišel v Maribor iz Rog. Slatine, kjer je na tritedenskem oddihu, kmet. minister g. dr. Frangeš z avtom v spremstvu šefa kabineta. Konferi-ral je delj časa z velikim županom in njegovim referentom za kmetijstvo ter nato obiskal v spremstvu vel. župana in obl. komisarja Vinarsko in sadjarsko šolo, okrožni agr. urad in razsadnik v Pe krah. Med vožnjo v Slov. Bistrico, kjer si je ogledal neko vzorno posestvo, se je ustavil v vasi Bohova, odkoder domnevno izhaja njegova rodbina. Značilno je, da mu je kmet Frangeš, ki je na dO' tičnem domu gospodar, povedal podatke, m ni pa se je ugovarjalo, da bi kmetijska zbornica mogla postati centrum politični agitacije. Jasno je, da so ti ugovori ničevi, ker kmetijska zbornica nima več pomena, ako je kmetijstvo na višku razvoja in uspehov, na drugi strani pa ima državna oblast nadzorstveno pravico in je njena dolžnost, onemogočiti v zbornici vsako politično agitacijo. Klic vsega kmetijstva države mora biti: ven s kmetijsko zbornico! V tem smislu se bo nedvomno tudi izrekel veliki kongres kmetijskih gospodarjev v Subotici. Naravno pa samo kmetijska zbornica ne more zadostovati. Treba je poleg sko-zadružne organizacije našega ktne tijstva. Pasti morajo med kmetsKim ljudstvom še zelo pogosti, žal veliko prepogosti, predsodki proti zadružni organizaciji zlasti v pogledu nabavnih in prodajnih zadrug. Izginiti bodo morali napačni pojmi v omejevanfu Individualne svobode potom zadružništva Sele potem, ko bodo kmetovalci 2 močnimi dobavnimi in eksportnimi zadružnimi trustl lahko sami določali cene svojim pridelkom, seveda v skladu s svetovnimi cenami drugih predmetov, bo odvmjena nevarnost, da bi mogl*1 mogočne skupine ostalih gospodarskih področij pritisniti kmetijstvo Ponarejevalci muskatelca obsojeni Sodbo okrožnega sodišča Je vzklicno sodišče potrdilo. Danes predpoldne se je vršila pri okrožnem sodišču razprava o znani muŠka-telski aferi Štajerske vinarske zadruge iz Melja. Senatu je predsedoval ss. Zemljič, re-erent je bil dr. Senjor, votanta pa ss. Tombak in Kolšek. Obtoženca sta zagovarjala dr. Bučar in dr. Veble, zasebno udeleženko Milko Pichlerjevo pa dr. ?eisman. Državno tožiteljstvo je zastopal dr. Hojnik. Po dveumi razpravi in daljšem posve-ovanju je sodni dvor zavrnil vzklic obtožencev in potrdil sodbo okrožnega sodišča. Ostanejo torej obsojeni odborniki Štajerske vinarske zadruge radi prestopka ponarejanja vina v »muškatelca«: detar Ivan Gerlič na 600 Din, ali 6 dni zapora, delavec Fran Kovačič na 300 Din ali 3 dni zapora, gimnazijski katehet Alojz Rezman na 300 Din, ali 3 dni zapora, posestnik Ivan Lorbek na 2000 Din, oziroma 6 dni zapora, podravnatelj Ciri-ove tiskarne in občinski svetnik kaplan Franc Hrastelj na 1500 Din, ali 4 dni zapora in veleposestnik Robert Košar od Sv. Bolfenka na Kogu na 3000 Din oziroma 6 dni zapora. S tem je definitivno končana velika muškatelska afera, ki je vzbudila splošno pozornost po vsej Sloveniji, zlasti pa ▼ vinarskih krogih. Nezgoda pri delu. Pri betonskih delih zaposleni 28 letni delavec Pavle Kokolič iz Vrbanove ulice se je ponesrečil pri delu. Po bregu se je valil kamen, ki je delavca zadel v glavo ter mu povzročil precejšnjo rano. Na rešilni postaji so mu nudili prvo pomoč.— Število konkurzov pada. Jugoslov. društvo za zaščito upnikov v Zagrebu poroča, da je bilo meseca septembra v celi državi 51 konkurzov napram 68 v lanskem septembru. V Sloveniji in Dalmaciji jih je bilo 5 kalcor lani, v Srbiji in Črni gori pa je padlo Število od 50 na 35. Zmaga monarhistov v Solona. _ Pri občinskih volitvah minolo nedeljo v Solunu so po napeti borbi zmagali monarhisti z 12432 glasovi proti Venizeli-stom, ki so dobili 8321 glasov. Ka| ]e najtežje? Nek ljubljanski list je otvoril nedavnfl samo na sebi zanimivo tekmo za najboljši odgovor na vprašanje: Kaj je najtežje? Ni pa objavil klasičnega odgovora iz vrst državnih uslužbencev: Najtežje je ustaviti poplavo, za katero se Se sedaj odteguje državnim uslužbencem*.« Pozabljiv. Obupanca so rešili iz zanke, ld s! Jo J« nataknil krog vratu in se obesil. Zakaj pa ste si napravili na vrvi,«* ste si jo dali krog vratu, vozel? Ah, to je samo radi tega, da $• M ji, se.iji.se Stran Z V F C F P N 1 K Infra tV Mariboru, dne 3. X. 1929 ISSflflBBBHHHHHBMDBBBBHBBHBBHHHBnBBI Pohujšanje v dolini šentflorjanski DRUGI DAN PROSLAVE DESETLETNICE NARODNEGA GLEDALIŠČA. Sinoči se je, pred skoraj istotako polnim gledališčem kakor v torek, igrala večno aktualna Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. V njej je naš veliki besedni mojster upodobil našo slovensko domovino z vsemi njenimi grehi in napakami, toda s tako tipko in grenko-jedko satiro in persifiažo, kakor nikjer drugje. »Pohujšanje« ni realistično delo, osebe te farse so personifikacije, simboli, zato je storil režiser, g. Jože Kovič prav, da je temu primerno zasnoval tudi inscenacijo. Z dobro domislico cerkvd na obeh staneh pozorišča je ustvaril simbolični dojem doline, a tudi ostalo okolje je samo naznačil z najbistvenejšimi rekviziti miljeja. Kakor pa je bil zasnutek stopnišča z oknom v prvem dejanju originalen in optično učinkovit, bi si vendar želel za to dejanje drugačne inscenacije; ta naj bi se uporabila samo v drugem dejanju, kjer edino ima notranjo simbolično in harmonično zvezo z dejanjem samim, kakor tudi ona v tretjem dejanju, ki je učinkovala zelo impresivno. Režija sama ima mnogo uspelih domislic, med katerimi je najbolj sveža in u-činkovita zaključna scena tretjega dejanja s pesmijo sv. Alojzija in belimi lilijami pred zastorom. Prav tako dobre se grupacije, samo tempo je včasih prenagel in se zaradi tega zabriše marsikatera lepota, ki bi sicer prišla bolj do izraza. Osobito dialogi Petra in Jacinte v drugem dejanju so bili tu in tam prenagli jh je zaradi tega trpela igra gdč. 'Starčeve kot Jacinte, ker ni imela časa za finejšo modulacijo govora in občutij. Popolnoma na mestu je pa bil nagli tempo v skupnih scenah, ker jim je dajal potrebno razgibanost in živahnost. Maske in. opreme pri nas niso povsem osebna stvar igralcev, zato bi priporočal »debelemu človeku« g. Rožanskega pri reprizah malo bolj estetično moduliran trebuh, pa tudi drugačno iskanje Krištofa Kobarja. V nasprotju z inscenacijo je bila igra včasih preveč realistična, v celoti pa dobra in mestoma zelo dobra. G. Grom je dobro pogodil Petra in je včasih prijetno presenetil, drugekrati mu je pa manjkalo globine in topline ter — sigurnosti v tekstu. Gdč. Starčeva je bila kot Jacinta zunanje in tudi igralsko sveža. Kadar se je poglobila, nam je dala dobro igro, šibkejša mesta bi se pa dala takoj popraviti z zmanjšanjem prenaglega tempa. Zelo močno in notranje ter zunanje harmonično je podal g. Skrbinšek zlodeja. Bil je pravi Konkordat, eden najboljših, kar sem jih videl. Župan g. Pavla Koviča je dobro reprezentiral svoje dostojanstvo in funkcijo v čednostni dolini šentflorjanski, le v nastopivv z županjo je bil včasih premalo mevžast. Učitelj Šviligoj gosp. Tovornika je bil v prvem dejanju, posebno spočetka, preveč deklamatoričen. in patetično šablonski, se je pa pozneje bo’j ogrel in dosegel v tretjem dejanju nekaj dobrih efektov. G. Furjan je dobro pogodil zapitega notarja, tako po maski, kakor po igri, a izredno originalen in skoraj bi rekel klasičen je bil Cerkvenik g. Jožka Koviča. Ga. Dragutinovičeva se nam je v županji dobro predstavila in jo je temu primerno pozdravilo tudi občinstvo. Na precej enaki višini, toda v dobri harmoniji s celoto so se kretali gosp. Rasberger (dacar), gdč. Savinova (da-carka), g. Nakrst (štacunar) in gdč. Udo-vičeva (štacunarka). Gdč. Kraljeva je kreirala sicer malo vlogo ekspeditorice z veliko umetniško ambicijo, kakor Jožko Kovič svojega tudi postranskega Cerkvenika. G. Blaža sem videl kot popotnika prvič v daljši vlogi, zato odločnejše sodbe še nočem izreči, omenim le, da se mu močno, včasih premočno pozna, da je prišel z diletantskega odra. G. Ražan-skemu bi pa kot »debe’emu Človeku« priporočal, naj svoj glas temeljito spremeni in bolj kultivira. V celoti je bila to dobra in posrečena predstava in bi samo želel, da bi se v tem duhu in smislu nadaljevala započe-ta 11. sezona. Razveseliivo pa je. da se je tudi zanimanie javnosti za naše gledališče zopet dvignilo. ‘ — r. R*Cl!o Maribor? MISLI RADIO-AMATERJA. — SKROMNA IN TIHA LJUBLJANSKA KUKAVICA. — NACIJONALNI IN STRATEGIČ NI OZIRI ZAHTEVAJO NOVO RELAIS POSTAJO. — »OBLJUBA DOLG DELA!« — Poleg otvoritve gledališč, nabav novih kino-filmov je pričel pred dnevi tudi nova radio-sezona. Inozemske radio-revije so ji posvečale posebno pa-žnjo v zavesti, da je radio postal danes v Evropi že silno popularen. Prvotni razvojni štadij, namenjep predvsem zabavi, je že prekoračen in radio je danes že močno sredstvo za izobrazbo širokih narodnih plasti. Z velikimi žrtvami zgrajene oddajne postaje se zelo trudijo, ustreči svojim klientom* v vsakem oziru. — Nemčija in Avstrija kažeta kolosalen napredek, stremeč za čim ugodnejšo oddajo najboljših programov v sleherno nemško mesto — na najcenejši način. Saj pa tudi ima vsaka nemška postaja po 2—5. relais-postaj, ki omogočajo sprejem programov že z najenostavnejšimi detektorskimi aparati. S tem pridobe tudi postaje mnogo novih naročnikov in krog radio-komarjev se zmanjšuje na minimum, ker pač vsak rad plača pristojbine če je s programom domače postaje zadovoljen. Tudi ljubljanska kukavica že kuka nad 1 leto... Toda Maribor na žalost ne more v polni meri uživati ljubljanskih radio-dobrot. Obetali so nam relais-po-stajo v Mariboru in govorilo se je že o točnih projektih, ki bi se naj bili uresničili že tekom leta 1929. A do danes, ko že beležimo mesec oktober, ne vemo še ničesar. Ako pomislimo, da je v Mariboru in okolici danes že več sto radio-abo-nentov, bi smeli pač pričakovati več naklonjenosti... Večina radio-amaterjev danes ljubljanske kukavice ne dosega. Podnevi le zelo dobri aparati sprejemajo Ljubljano, dočim jo zvečer slišijo z ozirom na slabo oddajno frekvenco (2.5 KW) zelo slabo, Dunaj, Budimpešta pa sta slišna celo z navadnimi detektorji. Žal nam je »Radio Graz« v Mariboru danes bližji ko Ljubljana in s svojo kapa- | citeto 5 KAV je spre:emljiv z najenostavnejšimi aparati. O tem se imamo priliko prepričati dnevno pri Spatzeku in Zemljiču, ki nam z izredno točnostjo in fineso servirata programe inozemskih postaj. Nočemo trditi, da bi Ljubljana imela slab program! Toda dejstvo je, da ni v našem nacijonalnem interesu, če nas prekašajo inozemska mesta in nam nudijo več .užitka kot domača postaja s svojo slabo frekvenco... Zato pa tudi ni nič čudnega, če je večina radio-amaterjev v Mariboru in okolici nemškega rodu, saj dobivajo programe iz svoje »velike domovine«, dočim mi z največjimi težko-čami lovimo kukavico, da jo končno komaj in komaj zaznavamo... CBOTO, DNE 5. OKTOBRA V UNIONSKO DVORANO ‘RIREDITEV „JADRANA" Ali se da temu odpomočl? Z malo dobre volje bi bila stvar že rešena, kakor se nam je obljubila: relais-postajo v Maribor! To zahtevo smo ponovno slišali baš zadnje dni, ko so nas pošte pozivale, da plačamo tromesečno pristojbino 75 Din za aparate. Mislimo, da bi državna oblast ne smela stvari zavirati, če ji'je nacionalizacija naše severne meje resnično pri srcu. Do sedaj je še vedno pokazala dovolj naklonjenosti (avtomat, telef. centala itd.), posebno v zadevah, ki so tudi — strategičnega značaja. Pri »Prosvetni zvezi« v Ljubljani, ki ima oddajo v zakupu, pa tudi ne bi smelo biti ovir, če je slovenski radio res »občekoristna naprava«. Zato; na dan z radiopostajo v Mariboru! — Radio-abonent. Mariborski in dnevni drobii Spremembe u uoznem redu Pričenši s 6. oktobrom 1929 se spremeni vozni red sledečih vlakov: L Simplon-Orient ekspresni vlak na delni progi Trst - Zidani most: Trst odhod ob 19.45, Zidanimost 1.19, nadaljni vozni red do Stambula neizpremenjen. 2. Brzi vlak štev. 710-603-504-D 188 Trst - Dunaj: odhod iz Trsta 20.52, iz Pragerskega ob 3.20, iz Maribora gl. k. ob 4, prihod na Dunaj ob 9.30. 3. Brzi vlak š ev. 1104-201 Pragersko -Budimpešta: odhod iz Pragerskega ob 3.21, iz Ptuja ob 3.41, iz Ormoža ob 4.9, iz Čakovca ob 4.32, prihod v Budimpešto ob 10.5. 4. Potniški vlak štev. 612 Maribor -Dunaj: odhod iz Maribora gl. k. ob 8.55, prihod na Dunaj ob 18.34. Vozni red vseh ostalih-vlakov ostane neizpremenjen. Peta redna seja občinskega sveta mariborskega se bo vršila v četrtek 10. tm. ob 18. ari v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu ;e poročilo predsedstva, predlogi in vpra šanja ter poročila odsekov. Smrtna kosa. V Zrkovcih je umrl pos. Martin Pihler, oče podpredsedr'ka okrožnega sodišča dr. Fr. Pihlerja. Proslavo 120-letnice Napoleonove Ilirije pripravlja’ v Ljubljani poseben odbor, obstoječ iz zastopnikov mestne občine, Glasbene Matice, oblastnega odbora in francoskega instituta; Na proslavo bo poslala zastopnike tudi Osrednja vlada. Ravnateljem Priv. agrarne banke je imenovan {Slovenec dr. Janko Hacin. Vršil bo tudi dolžnosti generalnega direktorja. Na nacojšnjem operno-koncertnem večeru v gledališču bode pel mesto g. Neraliča (ki je radi o-četove smrti zaprečen nastopiti) gosp. Šimenc razen še najavljenih točk še te-le: Ipavčevi pesmi »Če na poljane rosa pade« in »Ciganka Marija« ter arijo iz opere »I pagliacei«, gospa Z a m e j i č e-v a pa še Ipavčevo »Nezakonsko mater« in Beethovenovo »V tem črnem grobu«. Vsa društva se ponovno opozarjajo, da imajo redno odjavljati policiji vsakršni sestanek, dirke itd. ter zaprositi za dovo'jenje, ker sama prijava ne zadostire. Prošnjo pa je treba vložiti najkasneje 3 dni pred prire-ditvo. F. M. Hradii. ki ga bomo imeli priliko spoznati kot dirgenta na koncertu »Sok. peveckeho sdruženi« dne 8. oktobra v Unionski dvorani, pripada najmlajši generaciji moravskih skladateljev. Vzrasel je v strogi skladateljski tradiciji Leoša Jandčka, čigar učenec je. Njegovo skladateljsko delo je posvečeno simfonični, komorni in vokalni tvorbi ter kaže v svoiih temeljnih potezah sledove vpliva šole Janač-kove, kateri je nesporno najoriginalnejši pojav današnje češke godbe. Janaček se je posvečal marljivo narodni pesmi, ki jo je popolnoma originalno obdelal; z njenim duhom je bil notranje popolnoma prešinjen. Koncert bo obsegal tudi eno Jandčkovo skladbo. % Cenj. naročnike »Večernika« v I. okraju od Strossmayerjeve do Vetrinjske ulice naprošamo za kratek čas potrpljenja glede dostave, da najdemo novo raznašal-ko, ker smo morali raznašalko Terezijo Lah radi nerednOsti odpustiti. — Uprava »Večernika«. Kot prinos k statistiki o konzumu vina v Mariboru in okolici bo onim, ki to statistiko zbirajo, nedvomno dobro služil podatek, da je neki vinotoč v najbližji bližini Maribora tekom ne čisto 2 mesecev, kar je bil odprt, v avgustu in septembru ter do sinoči, iztočil 46 polov-njakov vina, torej povprečno nad 200 1 dnevno. Je očividno tako, kakor je v Šali tožil nedavno naš vinogradnik: hudo je, da moramo sami reševati vinsko krizo s tem, da čim več vina konsumiramo! Mariborska carinarnica je imela meseca septembra dohodkov 12,092.197.10 Din, in sicer 12,084.126.85 Din za uvoženo in 44.034.25 Din za izvoženo blago. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri »OpcrnO-koncertni večer«. Operne '.ene. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in ge. Zamejičeve. Petek, 4. oktobra. Zaprto. Sobota, 5. oktobra ob 20. .uri. »Župan Stilmondski«, Premijera. Ab. B. Nedelja, 6. oktobra ob 20. uri »Crkvena miš«. Prvič. Župan Stilmondski na mariborskem odru. Slavnega Maeterlincka vojna drama »Župan Stilmondski«, ki je dosegla predlanskim v Ljubljani ogromen uspeh, se vprizori prvič v Mariboru v soboto,J 5. t. m. v režiji g. J. Koviča. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Kraljeva in gg-Grom, Kovič J. in Kovič P. Predstava se vrši za ab. B. Počakajte s trgatvijo! Veliki župan razglaša: Krasno jesensko vreme nam obeta letos dobro vinsko kvaliteto. Grozdje je večinoma zdravo id lepo razvito. Vsled tega je prilika, da zopet enkrat pridelamo vino, ki se bo odlikovalo po svoji kakovosti. Treba je samo izrabiti solnche dneve in počakati s trgatvijo. Naj se torej vinogradniki letos nikakor ne prehitijo, kakor se ponekod rado dogaja, kajti zadnji čas opazujemo, da se kisla vina težko prodajo. Ne vemo, kedaj se bo nudila zopet tako ugodna prilika, da trgatev lahko brez škode zavlečemo. Zatorej priporočamo, da kme tijske in vinarske podružnice ter županstva v vinorodnih krajih vplivajo na to, da se začetek trgatve kolikor mogoče zavleče. Ne bom dolečal nobenega termina, ampak se zanašam na zavednost naših vinogradnikov, da bodo ta nasvet upoštevali v svojo lastno korist. Turistovskl dom na Urški , gori pri Slo-venjgradcu. Mislinjska podružnica SPD v SlovenJ-gradcu obvešča vse cenjene turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od 14. t. m. naprej zaprt. Odport in oskrbovan bo samo še 20. in 21. t. m. Ker so se pri zimskih posetih dogajale razne ne-rednosti in se je mnogo ključev od doma nahajalo v nepoklicanih rokah, so se na domu nabavile nove ključavnice in bo ključ od 21. oktobra t. 1. naprej samo pri podružnici v Slovenjgradcu, ter je zimski poset doma dovoljen samo glasom pravilnika o zimskem obiskovanju koč. Prvi kostanjarjl so se včeraj pojavili na mariborskem trgu. Četudi prodajajo kostanj po 8 Din liter, je bilo mnogo odjemalcev, kajti kostanj v sedanjem času je špecijaliteta prve vrste. O ponarejenih 100 dinarskih bankovcih so se zadnje dni razširile po mestu in V časopisju neistinite vesti. Informirali smo se na verodostojnem mestu in doznali, da ne gre za falzifikate, temveč za prirtf' zane stotake,, ki so za cm krajši od normalnih 16 stotakov zloženih drug vrb drugega da sedemnajstega, ki je nastal na škodo prejšnjih celih. Slične sleparijo so se vršile že pred dvemi leti. Prvi prh rejani stotaki so se pojavili na pošti V Ptuju, tokrat pa sta jih prejela mariborska carinarnica in kolodvorska pošta. Prirezane eksemplarje je zbrala Narodna banka. Pred razpečevalci se svari. Policijska kronika. Od srede na četrtek ni bil nihče aretiran, vloženih pa je bilo le nekaj prijav radi manjših prestopkov. Včerajšnji aretiranci so bili oddani sodišču. —- Trgovskemu potniku Grobinu sta nočna roparja odnesla celo več denarja, kakor J včeraj napovedal. V listnici je imel Di 2222.60, ki jih je pred tem kasiral za svojo tvrdko pri odjemalcih. — Radi n -varne grožnje je bil ovaden 261etni zia Ivan L., ki je tri leta živel s kuharico Marijo K., a ga je zapustila, ker se jc med tem časom pečal z drugimi m * celo okužil. Zagrozil ji je, da jo bo ustr lil. — 61etna Marjeta C. je vrgla kam v avto šoferja Štefana Z. in mu razb obrambno steklo, vredno 200 Din. »kod bodo morali poravnati stariši. Velika kavarna. Danes četrtek in jutri petek int£L* cijonalna kabaretna večera. Poioiai na slovenskem Koroškem nervoznost zaradi negotovosti. - DRŽAVLJANSKE VOJNE. — FANTASTIČNE LETA 1914. SLOVENCI IN NEVARNOST KOMBINACIJE. - KAKOR Cim prestopi človek avstrijsko mejo in dospe v Pliberk, začuti takoj neko splošno nervoznost, ki je bistveni znak položaja v Avstriji, odkar so se pričele Širiti alarmantne vesti o predstoječih političnih dogodkih, posebna pa o možnosti spopada med »Heimwehrom« in »Schutzbundom«. V Velikovcu so znaki te nervoznosti še bolj očitni, a v Celovcu samem gotovo dosegajo višek. S komurkoli govorite, vsakdo vam izraža bojazen zaradi napetega stanja notranje politike. Trgovci in obrtniki se pritožujejo zaradi slabe kupčije in vsiljujejo blago tudi pod ceno, samo da bi izpraznili zaloge. Bojijo se, da bi v slučaju državljanske vojne izgubili vse, zato imajo rajši denar, ki se lažje prikrije in reši na varno. Delavci, seveda socijahstični, člani in pristaši »Schutzbunda«, se zanašajo na eni strani na moč svoje stranke na Dunaju, na drugi pa na pomoč delavskih bojnih organizacij iz Nemčije. Dasiravno so ponekod, posebno v Celovcu, Beljaku, Borovljah, Št. Vidu itd. precej močni, so vendar v veliki manjšini napram meščanstvu in drugemu prebivalstvu, ki je s svojimi simpatijami dejansko ali pa vsaj teoretično na strani »Heimwehra«. Taka je trenutna slika po mestih in večjih krajih z nemškim ali vsaj pretežno nemškim prebivalstvom. Drugače je na deželi, osobito po slovenskih selih in vaseh. Naše tamkajšnje ljudstvo se borbe med obema nasprotnima si taboroma ne udeležuje niti direktno niti indirektno. Vztrajno stoji ob strani, kljub temu pazno zasleduje razvoj dogodkov. Boji se državljanske vojne, toda ne tako kakor nemško meščan-stvb in delavstvo, ki mu gre samo za to. 'kdo bo v eventuelni borbi zmagal in kdo bo utrpel več ali kdo manj škode. Slovensko ljudstvo ve, da je zanj v političnem oziru popolnoma vseeno, kdo bo zmagal, kajti koristi ne bo imelo ne o4 »Heinrvvehra« in ne od »Schutzbunda«, kvečjemu bo imelo samo škodo, ker se bo potem zmagovita skupina lahko s še večjo vztrajnostjo lotila zatiranja naše narodne samobitnosti. Zanimivo pa je, da je opasna poostritev notranjepoli- tičnih razmer v Avstriji in splošna sedanja negotovost zelo močno uplivala tudi na one »Nemcem prijazne Slovence« na Koroškem, ki so !. 1920. glasovali proti Jugoslaviji. Mnogi odkrito priznavajo, da so storili največjo napako, ko so se izjavili za priključitev k Avstriji. Pri nas v Jugoslaviji vidijo, kako se vse življenje, pred vsem tudi gospodarsko, konsolidira, kako se povsod odraža mir in sigurnost, kako je kmet v vsakem oziru bolj svoboden kakor pa je v Avstriji, kjer o konsolidaciji razmer ni nikakega govora in kjer nihče ne ve, kdo je v državi gospodar. j :’ Poleg bojazni zaradi nesigurnosti življenja in imetja v slučaju državljanske vojne in bojazni zaradi maščevanja s strani eventuelnih zmagovalcev, se pa opaža na Koroškem tudi bojazen pred (intervencijo sosednjih držav, posebno Italije. Ljudstvo je skoraj prepričano, da bi v slučaju, če pride do bojev med »Heimwehrom« in »Schutzbundom« in v slučaju, da bi tem ali onim prišle na pomoč bojne organizacije iz Nemčije, poseglo vmes inozemstvo ter pooblastilo Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško, da vzpostavijo red in preprečijo združitev ali takozvani nasilni »AnschlnC«. S to možnostjo računajo baje zelo resno tudi v vodilnih celovških nacijona’istič-nih krogih, in baje je v tem iskati tudi povod za zelo dvolično in oprezno politiko podkanclerja, koroškega renegata Šumija. Nekateri gredo celo tako cjaleč, da prorokujejo popolen razpad republike Avstrije. Na tujca napravi vsa ta nervoznost zelo čuden utis. Človeku se zdi, kakor da se je vrnil nazaj v tedne pred svetovno vojno, kajti :-edanje nerniri. * stanje ima z onim 1. 1914. po sarajevskem atentatu mnogo sličnosti. Kakor tak-at pri nas, tako živi tudi sedaj ljudstvo v Avstriji v stalni napetosti in v pričakovanju nečesa izrednega in usodnega. Povsod se širijo najbolj alarmantne vesti, zmeda narašča bolj in bolj, a kaj bo in ali bo do česa sploh prišlo, tega nihče ne ve. Abeslnije, NJE ŽENSTVO, ZAKONI, DECA IN MORALA. V.Času, ko prebudi prvo deževje abesipske višave iz dolgega sna žar<- fh Poletnih dneh, se dežela pretvori v cvetoči vrt in nastopi za abesinsko ženo doba ženitovanj in svatbenih svečanosti. Zamolklo odmevajo timpane ves dan in vso noč. Zlasti v jasnih, mesečnih nočeh, ko bdi nad pokrajinami mir in tišina, se razlega turobni ritem primitivnih instrumentov daleč naokrog. Od časa do časa pa ga prekinja lajanje hijen. Svatje se ne ozirajo na soseščino. Cim večje je razpoloženje, čim večje je kričanje, tem večja je svatba, tem premožnejša sta nova zakonca. Največje spoštovanje pa uživa tisti, ki ima toliko sužnjev, da monotona godba in divje Petje ne poneha tri dni in tri noči. Veliko Število gostov, ki prisostvujejo svatbi, se ves čas svečanosti ne zmanjša. Kuhinje Peko in evro neprestano, najbolja stara vina pa se v izobilja točijo prisotnim. Plesalke so neutrudljive, a piskači nikdar "rez sape. Med tem ko se narod veseli m zabava, je nevesta zaprta v majhnem šotoru in prisluškuje divjemu razpolo ^enju ljudstva. Tretjega dne proti večeru J® Pripeljejo iz šotora in posade v sedlo bogato okrašenega konja. Ženin gre v spremstvu svojih tovarišev za njo, do-c,m služkinje jočejo, streljanje odmeva bregov, plesalke pa se previjajo v divjih plesih radosti. let a’ sIabotno bitje, staro šele 11—13 t, mora brez ugovorov v zakon, ki g sklenili stariši, čeprav bodočega mfl-Pred poroko ni niti poznala. S solzami k °^eb se dekletce poslavlja od svo-bratov, sester in slug. V slučaju, da °n Odpuščanje! Oh odpuščanje . . .« A že je palača Altieri izginila za njenim hrbtom; barka je kmalu obstala. Imperija je videla, la je doma. Vstala je in se zgrudila nekaj trehutkov kasneje brez moči v naročje svojih služabnic, ki so ji pritekle na-sprot Spravile so jo v posteljo ter jo pričele drgniti in greti. Krepka narava kurtizane je premagala bolezen. 2e tisti dan je sedela gorko zavita in pokrepčana z dobrim kosilom, sama v tistem budoarju, kjer je sprejela sinoči Rolanda Kandiana, ki ga je imela za Petra Aretina. Izmed toliko raznovrstnih udarcev ji je ostala samo še ena groza: bojazen, da se nenadoma prikaže Roland ali Skalabrino. Ostalo je bila že skoraj pozabila. Njena hči? ... Na njo je mislila le površno, kakoi na osebo, ki jo je poznala bogvekdaj. Čudila se je samo temu,, kako je mogla nekdaj čutiti do nje ljubezen, ki je zdaj ni več razumela, ljubezen, ki je usahnila v njenem srcu sama od sebe, kakor rastlina, ki je pognala na skalnatih tleh. Bembo? ... On je bil v njenem spominu bolj mitev nego Sandrigo v resnici. In kadar je pomislila na Sandriga, je pač nekoliko vzdrhteha: to je bil zadnji ostanek strastne nevihte ki je divjala sinočnjo noč. Sandrigo je bil mrtev. In zdaj se je zavedala jasno, kako malo prostora jt zavzemal v njej. Mož je bil mrtev, veselje končano; vrgla je Sandriga iz svojega duha, pregnala ga — ne sicer iz svojega srca, kjer ni prebival nikoli — pač pa iz kraljestva svojih čutov. In tako so bili Bianka, Bembo in Sandrigo zgolj še sence. Eden pa je ostal v njej živ, živ s še mogočnejšim življenjem, kakor da bi bil podedoval življenje onih drugih. Ta eden je bil Roland Kandiano. Kurtizana je plakala. Resnične, bridke in žgoče solze so ji vrele po licih, ne da bi 3i bilo prišlo na um, stopiti pred ogledalo it pogledati, kako ji pristojajo k obrazu. Zdaj je razumela, da nikdar ni nehala ljubiti Rolanda, odkar je prišla zaradi njega v Benetke. Vse ostalo je bila samo komedija,igrana z večjo ali manjšo odkritosrčnostjo.. dstavnik la&ja KonzprcU »Jutra« V UubUanl; predstavnik izdalatelja In urednik: Pran lit n i o v i { v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Pre Stanko Detela v Maribora MaM o#aa>, ki »Mijo« poar*. kovalna in aoeijaina namena •Mlnatva t *aaka baned* 30 p, MjmanjU maaek Dla fr— ŽanMv«. doptemnje In ogla« •i trgovakega ati reklamnega tna&aja: aaaka baaada SO p, aijmanjil znesek Dia 10'- Čebuljčke od hyacinthe in tulipane priporoča v veliki izbiri, M. Berdajs, Maribor. 2484 Dva dijaka iščeta stanovanje brez hrane. Ponudbe pod >Takoj« na upravo »Večernika«. 2476 Učitelj daje Instrukcije osnovne in srednje šole po najmodernejši metodi. Ura 15 Din. Naslove na upravo pod »Delovna šola«. 2481 Prodam nerabljeno novo sobno švedsko peč za manjšo sobo po zelo nizki ceni. Maribor, Einspielerjeva ulica 28. Volavšek. 2478 Gospodična (dijakinja) se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večernika«. 2480 Stanovanje, soba, predsoba in kuhinja se takoj odda stranki brez otrok. Dušanova ulica 9 I. 2487 Konkurzna masa »Jugolrawa« da v najem lepo moderno urejeno hišo v Pobrežju Zrkovska cesta štev. 10 (20 minut od glavnega trga, 300 korakov od postajališča avtobusa), v kateri se nahaja 5 sob, predsoba kuhinja etc. Pismene ponudbe naj se pošljejo kon-kurznemu upravitelju dr. Edvardu Bučarju, odvetniku, Aleksandrova cesta 12. 2478 Pletilje nogavic in šivilje pletenin dobijo delo na dom. Pletarna M. Vezjak, Vetrinjska ulica št. 17. 2467 MeMIrano sobo oddam. Povpraša se Gosposka ulica 40 III. 2469 Opremljeno sobo separirano takoj oddam solidnemu gospodu v Mariboru, Wildenra!nerjeva ul. št. 17, pritličje. 2472 Veliko, prazno ali meblirano sobo s posebnim vhodom nasproti glavnega kolodvora oddam takoj. Naslov v u-pravi »Večernika«. 2463 Prazna solnčnata soba se takoj odda. Vrbanova 61, pritličje. 2477 Sprejme se na stanovanje In hrano dve dijakinji. Soba lepa, hrana dobro. Družinski člani dijaki višjih razredov srednjih šol. Naslov pri Brzopodplati. Tattenbachova ulica 14. 2457 Stanovanje za dve osebi se takoj odda. Naslov v upravi lista. 2474 Gostilna na prometnem kraju v Mariboru se takoj odda. Pismene ponudbe pod »Gostilna« na upravo lista. 2473 Pošten delavec se sprejme na stanovanje. Koroška c. 74. 2475 Brezstanovanjci - nastavljene!, delavci, uradniki, vseh podjetij Industrije, trgovine obrti, prijave radi preskrbe stanovanj in gradbene akcije sprejme Marstan, Koroška cesta 10. V nedeljo, dne 6. oktobra gremo vsi na vinsko trgatev s plesom srečolovom in Šaljivo pošto v gostilno Franca In Marile Relninger (prej gostilna Cernoviek) v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 79 Tam bomo dobro postreženi r. najboljitnfl vin! Iz Slov. goric, * ,Union* pivom In vsakovrstnimi mrzlimi In toplimi jedili CI*» dobiček srečolova je namenjen ubogim otrokom mesta Maribor. Začetek ob 15. url pop. Policijska ura podali^**14, 3482 Za obilen poset se priporočata Franc In Harlja Relnlng*r'