Za pol let«.....$3.00 Ne« York celo leto • $7. GLAS Entered m Second Ola— Matter September 21, 1903, si the Port Office al How York, H. vodar Act of List: slovenskih .delavcev- ▼ Ameriki. of March 8, 1870 HO. 200. — ftTIV 250 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, OCTOB EE 24, 1932. — PONDELJEK, 24. OKTOBBA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. HOOVER ZAGOVARJA OMEJITEV PRISELJEVANJA VSAK, KI JE PRIPRAVLJEN DELATI CENEJE KOT AMERIŠKI DELAVEC, POMEN J A NEVARNOSTZA DEŽELO Priseljeniške postave naj bodo v toliko omiljene, da bodo tukaj nahajajoči priseljenci zamogli dobiti sem svoje družine. — V normalnih časih naj prihajajo v deželo samo izbrani ljudje, ki bodo s svojimi idejami osvežili našo civilizacijo. Mussolini za črtanje vojnih dolgov Na poti iz Detroita, Mich., v Columbus, Ohio, ie imel predsednik Hoover kratek govor, v katerem je obrazložil svoje stališče napram priseljevanju. Soglasno s poročilom Associated Press je dejal predsednik: — Neki državljan iz Columbusa me je pismeno prosil, naj bi nekoliko natančneje pojasnil našo politiko glede priseljevanja. Na to vprašanje mu prav j rad odgovorim. Republikanska stranka se že dolgo let bori za zaščitno carino, ki naj zaščiti našo industrijo. - -Njen cilj je bil vedno ščititi življenjski standard ame riškega delavca in naraščujočo udobnost njegovega doma. — Ako hočemo v okrilju naših meja vzdržati, naše lastne industrije in ako hočemo vzdržati višji življenski standard nego je drugod po svetu, mora sredstvo služiti svrhi, in ne smemo pod nobenim pogojem dovoliti povodnji priseljevanja. Ako bi bila vrača nase dežele na široko odprta, bo poiskalo v Ameriki zavetja nebroj ljudi iz drugih dežel. Ti ljudje bi se zbirali pred našimi tovarnami ter bi bili pripravljeni delati ceneje nego ameriški delavci. — Ameriške delavce je torej treba zaščititi pred ljudmi, ki jim hočejo vzeti delo, potom visoke carine je pa treba preprečiti pošiljanje tujih izdelkov v to deželo, kati taki izdelki spravljajo ameriškega delavca ob delo in zaslužek. — Združene države so dobile od raznih evropskih narodov neprecenljive doneske k svoji rasti in svoji kulturi. Amerika je odprla slehernemu vrata,! ki je bil preganjan zaradi svojega verskega ai političnega prepričanja. Ker so se pa tuje dežele v zadnjem času precej demokratizirale, je preganjanje zaradi političnega prepričanja ponehalo. — Priseljevanje je treba zato omejiti, da ne pridejo v vrste nezaposlenih oni, ki se že nahajajo v tej deželi. Oni* ki se že nahajajo tukaj, naj imajo pravico dobiti sem svoje družine. V rednih razmerah naj imajo dostop v deželo le najbolj izbrani priseljenci, ki bodo s svojimi idejami osvežili našo civilizacijo. — V času velikih kriz kot je sedanja, ko je v deželi na milijone nezaposlenih, bi bilo nepravično napram prebivalstvu spuščati v deželo ljudi, ki beže pred lakoto v inozemstvu. — Vsledtega sem pred dvema letoma z ekseku-tivnim poveljem prepovedal priseljevanje. Dve leti sta pretekli izza onega povelja. — Ce bi bilo v zadnjih dveh letih tako priseljevanje kot je bilo v dveh letih poprej, bi imeli v deželi skoro pol milijona več nezaposlenih. To bi po-menjalo pol milijona novih priseljencev, za katere bi se morale brigati naše oblasti in dobrodelne družbe. Ali če vzamemo obratno, teh petsto tisoč priseljencev bi vzelo kruh in zaslužek 500,000 državljanom. t- Po mojem mnenju je najbolje, da obvelja ta naša politika do konca depresije. Ko bo pa depresija končana, bo treba nadaljevati s pametno priseljeniško politiko v skrajno zoženih mejah. DEP0RTACIJE RAZBURJAJO BUFFALO, N.Y. V enem letu jih je bilo deportiranih 18,000. — Nekateri so bili več mesecev zaprti. Buffalo, N. Y., 23. oktobra. — Kot obmejno nif*sto je Buffalo iz prve vrste glededalo tragedijo dpportacij, katero je vprizarjal delavski tajnik William X. Doak. Buffalo je kraj. kjt*r zbira na-s."lniski urad skupine tujcev, v katerih hiše so uslužbenci nasel-niškega urada prihajali brez sod-nijskega povelja. Kazbite so bile družin*1, ko so bili očetje ali matere ločene od svoje družine. Celo nekega ameriškega Indijanca so prisilili, da je moral dokazati, da ni Italijan. "The Bufalo Times" je v svojih člankih razkril delovanje delavskega departmenta. Delavski department na najmanjšo sumnjo pošlje svoje agente v hiše tujcev, jih odvedejo v zapor, od koder ne morejo občevat s svojimi družinami. nato pa so kratkomalo deportirani. To postopanje je o-značila Wiekershamova preiskovalna komsija ftot protiustavno. tiranično in suženjsko. • Mestna javnsot je pričela kazati .svojo ogorčenost nad takim postopanjem. Kongrersniki iz tega dela države so pričeli misliti na to. kako bi bilo mogoče izpremeniti nasel-niško postavo. V mestu je bil ustanovljen odbor odvetnikov, ki se bodo potegovali r.a pravice o-scb. ki so določene biti deportirane. Izmed 18.000 oseb. ki so bile deportirane zadnje fiskalno leto, jih je bilo iz obližja Buffalo dva ttSOČ. Sedaj se nahaja v ječi v Erie okraju 38 mož in žena. ki so na sumu, da je potrebno jih depor-tirati. Nekateri med njimi so bili v deželi po tri tedne, drugi pa dva meseca. Dva mlada moška že čakata na ljubeznjivost delavskega departmenta osem mesecev. Marsikateri tujec je bil aretiran na ovadbo osebe, ki ni bila vladni ajyent. samo ker je pričakovala. da bo za svojo ovadbo dobila za plačilo službo, katero je do sedaj opravljal tujec. SNEŽNI VIHAR JE ZALOTIL 53 LOVCEV Lovci so nekje zakopani v snegu. — Nimajo ni-kakega zavetja in mnogi tudi ne hrane. Sheridan, Wjo., 23. oktobra. — V divjem Tongue River okraju v Big Horn gorovju je zalotil velik snežen vihar 33 lovcev. V gorah se nahajajo brez zavetja in nekateri brez vsakega živeža že od nedelje, ko se je pričel rsnežni metež. Trudni gozdni prebivalci, (požarni pazniki in prostovoljci, katerih obrazi so robati in oči o-tekle vsled gledanja v sneg, gredo za sledom v belo divjino v namenu. da rešijo ponesrečene lovce. Splošno prevladuje bojazen, da so mogoče izgubili življenje trije moški. Fred E. Demmel iz Sheridan, Wyo., ki so se ločili od sku-1 pine lovcev, ko je izbruhnil vi-J har. Od nedelje no že rzpostavlje-I ni hudemu mrazu brez vsake hrane. Ko se je pričel vihar se- je naha-1 jalo v gorah okoli tisoč lovcev. Okoli sedemesto njih se je posrečilo pregaziti sneg in priti na varno. Nad sto jih je ostalo v sneženih zametih. Rešili so jih 250 in mnogi so bili zelo oslabeli vsled pomanjkanje hrane, drugi pa so imeli hude ozebline. Posamezne skupine so našli v gručah ob ognju. V vsakem slučaju so bili brez hrane po en dan ali dva. Tekom viharja je zapa/.el sneg do dva čevlja debelo. '*rihar je trajal od nedelje do srede. Po nekaterih krajih so bili -zameti do dvajset čevljev visoki. Ker se pogrešani lovci nahajajo visoico v gorah kjer je najmanj deset stopinj pod ničlo, je malo upanja, da bi še bili pri življenju. SPORAZUMNA KITAJSKEM Voditelji raznih nasprotnih strank se pogajajo za skupno delo. — Sart-tung je v veliki zmešnjavi. ZAHTEVE NEMČIJE SO BAJE POPOLNOMA UPRAVIČENE JAPONSKO STALI5ČE JE KRIVIČNO ČE POLICIST ZAPLENI AEROPLAN "GLAS NARODA" - List slovenskega naroda » Ameriki! — Naročajte ga I Evanstcn, I1L, 23. oktobra. — Konstabler Ralph \Vitt je bral učno knjigo za letanje po zraku, zato je sklenil da poizkusi. — Proti temu aeroplanu je tožba za $3330 in ga bom vzel. — je rekel Witt ravnatelju letališča in mu pokazal sodnijsko povelje. — O. K. — je rekel ravnatelj, — toda ga morate sami voziti. Witt stopi v aeroplan in odpre vse ključe pa nič se ne gane. Zleze in letala, zasuka propeler, pa si zvine roko. Nato se izpodtakne in si zvine gleženj. — V kratkem se vrnem, — je rekel, — toda s sebbj bom pripeljal truck. Washington, D. C., 23. oktobra. Sodnik Yuen Ivi-Iiang iz Sanghaja • je obsojal japonsko priznanje Mančukuo države, ker je postavno krivično, moralno in politično pa ni mogoče zagovarjati. — Japonska je kršila princip . "živi in pusti živeti", ki je podlaga narodne morale, ker se je po-' služila zlobnih sredstev, da je I razbila kitajsko edinost, — je re-j kel Yuen. — Politično je japonska , ustanovitev Mančuko države vr-i hunec japonskih imperialističnih {teženj, da ustanovi svetovno ee-i sarstvo. Dr. Yuen Li-liang je bil predsednik prizivnega sodišča v Šang-liaju in je sedaj kot kitajski delegat na potu v Ženevo na zborovanje Lige narodov, pozneje pa bo Šel kot kitajski zastopnik na svetovno razsodišče v Haag. Šanghaj, Kitajska, 23. oktobra. Prvič v mnogih mesecih se je pričala prijateljska konferenca na predvečer odhoda v Evropo Wang Cing-wela. ki je v avgustu izstopil iz vlade. Vsled njegovega odstopa je prišla vlada v velike zadrege, kajti kot voditelj Ifoice je v svojem odstopu obdolžil Oang Kaj-Seka in ('-ang Ilsnen-lianga slabe vlade in več političnih po-greškov. Xato sta bila dva meseca negotovosti v kateri je bil v nevarnosti cHo obstoj narodne vlade, toda sedaj so nankingški voditelji zagotovili Wangu svojo dobro voljo ter izrazili upanje, da se bo kmalu vrnil in sprejel v vladi zelo odlično mesto. Wang potuje v Evropo, da ga preiščejo zdravniki, ker se ga prijemlje sladkorna bolezen. Sam je rekel, da se namerava vrniti v treh mesecih in bo prevzel vladno službo. Ako je bil spor med Wangom , Y v in t ang Kaj-Sekom popolnoma poravnan, se bo pokazalo v bližnji bodočnosti, toda za sedaj je gotovo, da njuno osebno nasprotje ne bo vplivalo na vlado. Pri prvi seji j-e bilo navzočih devetnajst ministrov in ministrskih namestnikov, kar je najštevilnejše zborovanje voditeljev narodne vlade. Vsak važnejši voditelj ie bil navzoč, raznn ("ang Kaj-ftek, ki zasleduje roparje v Hankow okraju. Toda ('ang Kaj-Keka j»* zastopal njegov zaupnik, ki je v njegovem imenu obljubil, da bo deloval za napredek dežele in notranji rnrr. O konferenci sicer ni bilo ničesar objavljenega, toda gotovo je, da so se voditelji zedinili za skupno delovanje. Na konferenci so tudi razpravljali o Mandžuriji in sklenili, da kitajska vlada ne bo nikdar priznala izpremembe. ki je v nasprotju z določbami Lige narodov. TURIN, Italija, 23. oktobra. — Na velikem ljudskem zborovanju, ki se je vršilo na prostem, je nastopil kot glavni govornikStalijanski ministrski predsednik Mussolini. Višek njegovega govora je bil dosežen v pozivu na Združene države, naj bodisj črtajo ali pa zmanjšajo evropske vojne dolgove. Mussolini je rekel, da je zahteva Nemčije po enakopravnosti v orožju popolnoma upravičena ter je obžaloval nezmožnost Lige narodov. Govori! je tudi o sistemu zavarovanja proti neza-poslenos tii. Ne da bi imenoval po imenu Francije, koje meja je oddaljena samo štirideset milj od Turina. je izzval Fosedni narod s tem, da je rekH : — Turin se ni nikdar bal nobene vojne. To je bil po devetih letih prvi Mussolinijev obisk v tem industrijskem mestu, ki je dolgo časa veljalo za najmočnejšo trdnjavo fašizma. — Dolgo časa me ni bilo — je dejal meščanom, toda vbodoče se bomo večkrat videli. V svojem pozivu na Združene države je govoril Mussolini o "ladji dolgov" ter dostavil: — Za-trdno sem prepričan, da narod velike republike ne bo zavrnil te ladje, ki nosi na sebi upanja in želje tolikih ljudi. — Ne! Ne! — so zakričali po-sl ušalci. — Ta vaš "ne" naj bi se slišal na oni strani oceana. Z ozirom na govor ki ga je imel lani v Na polju, je dejal Mussolini: — Tedaj sem govoril o žalostnem knjigovodstvu svetovne vojne ter sem v dveh člankih v "Popolo.d'Italia" ki ne bosta tako kmalu pozabljena, ponovil, da je .skrajni čas napraviti križ čez te žalostne vknjižbe. STARODAVNA VOTLINA ___NAJDENA Profesor Majuri je našel votlino prerokinje Sibi-le. — Obseg votline se vjema s popisom Virgt« la. MUSSOLINUEVE SOVRAŽNIKE ZAPIRAJO Milan, Italija, 23. oktobra. — I>a s« oflstrani vsaka nevarnost, da bi ob priliki Mussolinijevega obiska v Turinu prišlo do kakih izgredov. je policija aretirala skoro tisoč nasprotnikov fašizma. Turinska policija bo aretirance obdržala v ječi ve*-čas Mussolinijevega obiska. London, Anglija, 23. oktobra. Neko poročilo na Daily Express pravi, da je bilo" iz cele Italije poklicanih kakih 5000 policistov v Turin, da varujejo ministrskega predsednika Mussolinija, Bo bo obiskal Turin. VELIKE BOLIVUSKE IZGUBE « _ Asuncion, Paragvaj, 23. oktobra. — Paragvajska vlada je naznanila. da so Pa rag vaje i našteli na bojišču od junija, ko so se pričele sovražnosti v Chaco okraju, ko je padla trdnjava Yucra, pa do danes 3500 mrtvih Bolivijcev. MEHIKA ZAPIRA REDOVNICE Guadalajara, Mehika, 23. okt. Policija je vdrla v nunski samostan in aretirala sedemnajst redovnic. SPRAVA MED KRALJEM IN PRINCEM Prepovedan madžarski list. . i Budimpešta, Ogrska, 23. okt o. i bra. — Socijalistično glasilo 'Nep-szava* je bilo za en teden ustavljeno, ker je svetovalo delavcem, da vržejo ministrskega predsednika. NAJDBA STARIH UTRDB Berlin, Nemčija, 23. oktobra. — V brandenburški provinciji so našli okoli štiristo orstankov ssi-dovja utrdb ali gradov. Nekateri zidavi so zelo dobro oh ranjen L Najstarejši zid je iz bronaste dobe okoli €000 let $>r. Kr. Dunaj, Avstrija, 23. oktobra. Ker je romunski kralj Karol povabil svojega brata princa Nikolaja. da se s svojo morganatično ženo Jano Lucia Deletj vrne v domovino, domnevajo politični krogi, da sta se oba brata zopet spravila. NAD 2000 LET STAR DENAR Bombay, Indija, 23. oktobra. — Ko je nek kmet v okraju Gava oral svojo njivo, je našel kame-jnito posodo, v kateri je bilo 64 kosov srebrnega denarja, ki je star nad 2300 let, __ Sim, Italija, 23. oktobra. —• Profesor Amadeo Majuri je našel starodavna votlino, kar označuje znastveni svet za najvažej-še arheologično odkritje zadnjih let. Po večmesečnem iskanju jn Majuri našel dolgo votlino na za-padni strani gore Oumare in po njegovem prepričanju je to votlina. v kateri je prerokinja Sibila napovedala Eneju ustanovitev Kima. Votlina, ki je bila izkopana pred šestimi leti in katero so nekateri smatrali za Sibilino votli no. je po Majurijevem zatrdilu samo predor pod goro. katerega so izkopali v civilni vojni mM cesarjem Avgustom in Mark An-tonijem. V votlini, katero je našel Majuri so našli krasne izklesane stene. najbrže grškega izvora: po daljšem iskanju so našli 400 čevljev dolgo votlino, ki je se natančno vjema v Virgilijevira popisom v šesti knjigi En fide. Hodnik, čegar stene so popolnoma ohranjene, vodi v ravni smeri in ga preseka več galerij, skozi katere je prihajala svetloba v notranjost. Sredi votlin** so našli tri kopališča in vodovodne naprave. Xa tem mestu, kot poroča VirgiJ, se je Sibila vedno sopala. predno je pričela prerokovati. Na koncu votline jp našel Majuri veliko dvorano s tr*»mi izklesanimi sobami, kjer je stanovala Sibila in sprejemala svoje oboževalce. ki so najprej opravili dar Apolonu v templju nad votlino ter nato prihajali k njej. da jiia je prerokovala bodočnostf. TRE1JA BALKANSKA KONFERENCA Bukarešta, Romunska, 23. okt< V Bukarešti se je pričela tretja balkanska konferenca, ki je bila sklicana v namenu, da se med balkanskimi državami doseže skupno sodelovanje in morebiti tudi politična zveza. Na konferenci so zastopane države: Jugoslavija, Turčija, Romunska, Bolgarska, Grška in Albanija. Kot opazovalci na konferenci so tudi zastopniki Lige narodov. Zunanji minister Nikolaj Ti-je v imenu romunske via- Zunanji ni tuleacu je v i & poadravil M_L mnmmwv JKM.W YOU, MONDAY, OCTOBER 24, 1932 rm LABgwgT mjovwn patlt fc^u, t. ami Published by RLOTVaC iTBUSHINO COMPANY (A Corporation) Lu Benedlfc Tnik of above officer«: Ntw Yvrh CHji N, ¥. O L A 8 NARODA (Tli« «f Ntt rople) Every Day Bictpt Sundays aa«t Holiday* Mm cela Ido t«Ua m Ameriko In Itnilff..................99.00 fa pol Ml • •.»»•••*•..••••••••»• b čmtrt leta...................S1.50 Za New Tort ta celo leto......»7.00 Zrn pol leta....................fs.so Sa InoaemfttTo za #7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subarriptloo Yearly $6 00 Adrertlaemeet on ~Ciiae Itaroda" Istiaja mkl dan Izraei nedelj In praznikov. Dopial brea podpisa In uitmuaH ae ne prloWajeJo. Denar naj se blagovoli loiUtd pa Ifoaey Order. Pri apremewM kraja naročnikov, protlmo, da se tudi prejinje blvallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLA£ NARODA". Zli W. 1Mb Street. New Yerfc, N. Y. CHeKra 3—JS78 % š K0KRI8 IK DOAK Menda nista demokratska in republikanska stranka b« nikdar bili t&ko vročega "boja za prvenstvo kakor ga bijeta letoe. " * Predsedniška kandidata potujeta po fc&žeii ali pa govorita po radio, da ju umore slišati na milijone volilcev. DVOJNO LICE MUSSOLMJEVE ZUNANJE POLITIKE Mussolini ima v svoji listnici; tcrc člene naj bi tvorile zavezni-dvojno zunanjo politiko, eno res- j pogodbe z vsemi njenimi na-nično, ki jo njegova diplomacija sprotniki. Svojo ost je v tem ča- uveljarlja, m drugo, ki jo faši-j javno naperil proti. Franciji ki stični tisk po njegovem ukazn o-J je dajala potuho Balkancem. ter znanja italijanskemu ljudstvu. J se naredil za glasnika y*eh na- Huda gospodarska stiska z vsemi j rodov, nezadovoljnih s položajem, svojimi ^ socijaJnimi posledicami 1 kakršnega -so ustvarile mirovne pritiska na vse sloje italijanske-] pogodbe. Za svojo politiko je ce-ga naroda in ti pac nočejo razu- lo iskal zaslombo pri sovjetih in meti, zakaj naj bi se odrekli u-\ njihovih današnjih prijateljih stavnim svoboščinam na zahtevo Turkih, ker j* našel med revolwei-diktator. režima, ki jih je samo' jornanimi gibanji v teh deželah oropal političnih pravic, ne da bi in njihovo upornostjo pred zapa-jim bil dal kaj v zameno vsaj v dom veliko sorodnost s fašizmom' gmotnem pogledu. Fašizem mora in njegovimi smotri, tedaj iskati opravičbo za svoj ob-1 . ntoj v področju svojega udej-' Kaj je danes z obročem okoli stvovanj*, ki je preprostemu ' Ja?os,av,je ? Ma,p antante so Mus-ljudstvu in povprečnem,, Itali- SrthniJ» »» posrečilo razbiti ter janu manj dostopen. ki g« je to- ]orltl «*» Jnpiwlavije. rej težje nadzirati. To je prav po 1 FranclJe In bi bil dročje zunanje politike. Zunanja *v<*zal in *<>fiJ" ter So- politika postane sredstvo notra-♦ f,JO z Atenami. Pri teh poskusih nje politike toliko lažje v drža-! 440 Podedovali Turki, včasih > val. s strogo tiskovno cenzuro ali tw" k^aI<>. bodo uspeli, do-celo v državah z izključno režim-1 k!er ™ebi!i ali ra- skim tiskim. saj ta bralcu servi-',h P<'m™.lkan.ia denarja ali radi ra kar hoče. Zato je v fašističnem vpliva. Italija je ti*k Jugoslavija vedno izolira- vso kart° n* »"te""*,, bo- na. Mala antanta pokopana in tela bl bl,a- ,ia bl tlI
  • m. kolikor je le stlana! Še nedavno je kazalo, da mo"la' Vf'™lar Pa Bolgarija do Narodna odbora obeh velikih i>olitKiiiii strank sta fašistična sekira lahko pose- n!,Ma obrniti ,ir- Tpregla vse sile i« se poslujeta vseh da IJftZj^ iOta »voj Cilj. I rmle razorožile. Toda prav v zad-• "Iavn i za zl>Iižanje z Jugoslavijo, Razumljivo je, Via pride pri tem marsikaj na dan. k:»r »i*m čas« doživljajo v tem po-ifaf1"J1 P™ces proti albanskim in- "ledu hudo rarn'arani> C+lr 1 *e,eKt'cem ]e zbudil posvetil o- je že pozabljeno, oziroma bi v normalnih razmerah ostalo( adpoVedu je na w j ,-rti in' Pr^ičeno domnevo, da tudi v Al- prikritO. ' Pa pen je napovedal kontigenti- j baniji postojanke ni- blaga iz Italije !S° tak° k«k<"" P"ka- POZIV NAROČNIKOM Vse naro&nike, ki se ni so odzvali na poslane jim opoinine prosimo, da po motnosti takoj po ravnajo naročino. Ko ZbHr to sacasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" NAŠI V AMERIKI MORILNA BLAZNOST Za Hooverja agitirajo vsi njegovi ministri, med njimi ranjp ^rav tak< tudi delavski tajnik Willia.n ». Doak. kate,-ega je zanesla "t^ ^ pot na Zapad. Na Zapadu je pa tudi zvezni senator (ieor^e W. Kor-ris, ]>rogreeivni rfpublikanee, kat« reniu ne prija Hoover-jeva |>olitika ter je javno izjavil, da bo podpiral deniokrat- tikega predsedniškega kai^lidara Kcvelta. 4 u , , . ,-• 1 prav tako nemške kakor Italijan In tako .ne je zgodilo, da sta slednji«" drug drugega na-jtežnje po nadvladi nad bai- gnala z — lažnjiveem. Stvar je bila taka: Norr» se je n«»n"eval iz republikanskih trditev, da je predsednik ll<»< v »t velik prijatelj Ktiiiomanijo. morilno l>la/ri'jht. imenuje bivši nemški vojaški zdravnik Emil Fhteaser v svoji knjigi "Vojna kot bolezen** eno izmeti gfavnih gibalnih sil vojne. — Bolezenski element v vojevaiiju. pravi, se je kaki podrejenosti. Če sta >e spopadla dva nasprotnika ua nož in se skušala ubiti, sta videla drug v drugem pač sovražnika, ki d»-la j>ri jatelj>kim vrstam to in ono zlo. a Pri družini Franka Knappa v Flv Creek. N". V., se je oglasila teta Štorklja ter pustila za spomin čvrsto punčko, ki tehta devet funov. Tako je prav. ja. da bo imel mali FVankie sestrico. Čestita m o ! — V elevelandski bolnici je umrl rojak Jolin Vidergar. rojen v va^i Za dvor. fara Sv. Lenart na Uorenjskem. V Girardu zapušča soprogo in štiri sinove, r C!e-velandu pa- bratranca in prijatelje. — Zadnje dni so čikaški detektivi privedli iz Cincinnati. Ohio, nekega T«>ma Sikiea. ki je obtožen. tla je eden od dveh roparjev, ki sta v zadnjem maju osmukala Josipa Kralja v So. Chieagu za $f>400. Kralj, ki je star 65 let. je preje! vsoto $I0.(KK> odškodnine za telesne poškodbe v neki veliki tovarni v Youngstownu. O., nakar je padel v ]>esti dveh zli-kovcev. ki >ta mu vzela skoro vse. — Pred nekaj dnevi je čikaška policija na južni s-tr:'.ni mesta dobila 20-letno Patricijo Kristan, oblečeno v **overalK".ki je rekla, da živi v Sullivanu. Mich. Povedala je. da sta jo dva fanta odpeljala v avtomobilu v Chicago, a tu jim je ušla in je vso noč hodila po ulicah. Policija je poslala dekle nazaj v Michigan. 4 — Pretekle dni so laški Ii i- i - o . , , * rati iz Iruestnega suženjstva, a vi C1JO. Poljsko 111 Romunsko, da bi .. . . . *. . . , , . . , , . ., ..... sjo silo sf» utelešali istotako bolni tako oslabil ne samo položaj Nem- ... , . .. ., ... .. ,, r. . . 1 . , ljudje. \ usoki poveljnik, ki je za- eije proti Poljski, temveč tudi p<»- ... • , . , • , . . n ... ,. . , . : povedal m se opajal ob liporalu lozaj Italije, ki rada spletkam v , . - . . . . . . , kakšnega strasnega moril nega sred- Ankari m po tej menda tudi v , .. . ...... ODGOVOR NA PISMO. — O. kako si pust Zgaga. — mi piše draga rojakinja — ali res ne znaš drugega pisati kakor o pijači? Po pravici ti povem, da smo že site tistih tvojih neprestanih lita-nij. ki jih moliš vinu in drugi pijači na čast. Pa bi za spremembo kaj o jedi povedal. Saj vendar samo ne pi-ješ. ampak včasi tudi ješ. Ne samo. kako naj «-e pije. povej nam tudi. kako naj se je. Poziv je povsem umesten, kajti pred svetim Martinom pisati o pijači, ne gre in kaže. Toda. kaj bi o jedi povedal.' Kako naj se je f Jej. da boš sit — so rekli naši očanci. pa sedaj živimo v drugačni dobi. in je treba tudi formo vpoštevati. Le čakajte, da vam povem Pred leti sem spoznal mlado dekle. — gartroža in med. vam rečem. Njen pogled in njen »meh. njeno govorjenje in njeno obnaša- — ]>a kaj bi skušal opisovati, ker vem. da ne morem. Tako sem bil zaverovan v njo. da mi niti na um ni prišlo, da jf1 tak krasen in nežen stvor podvržen potrebam in zahtevam navadnega zemljana. Zdelo se mi je. da s»- / jutranjo roso hrani in da v splošnem živi od svežega zraka. Nekega nedeljskega jutra pa gua. Vodja teh banditskih ect je , stopim v njen dom. Prišel sem ne baje neki Slovene«- po imenu Mi-klaueič. o katerem trdijo, da je bil v Dubrovniku. Koliko je na t»'li vesteh resnice, seveda ne vemo. zanimivo pa je pogledati nekoliko srloblje v vir teh vesti. La- napovedan in nepričakovan. Stopivši v kuhin.io s»mii ostrine!. Za mizo je sedela razniršenih las. zaspanih oei in le za silo oblečena. pred seboj je imela pa tako ški dopisniki namreč pišejo, da je skledo kofeta. tako veliko skledo. Moskvi. Po tem kratkem izprehodu po tajnih in javnih potih fašistične diplomacije nam postane jasen razgovor Mussolinija z urednikom ljudstvo po svoji peti ki jo loči Pariik,> "Hepiiblique", "Rimski st„ra kak„r človeštvo in — i« n - .-ii .. • • | | od Balkana samo Otrantski pre- wiiaveev ter da je odlot en nasprotnik tukozvamli ugunk-|jir poiiIjaIa na nian j nasHJPni eij. j A-zhod. Ekspanzija na Balkan je lebdela yirav pred očmi liberalnih . ^ - J' »M^.^.n.rv tlI pi» —i politikov od Son ni na doSalandre tlvll pr«Nllogi glede odprave injmikeij u r da jo je podpi- in drugih kak or tvori danes v ^al M'l*' toaka strahovite razjarila. Krat Romalo je izjavil, da ni Rirhbergu nieesar Obljubil in oznaeil senatorja iz N<*braske za lažnjivea. — Istoeasno je tudi brzojavil Riehbergu, naj ovrže Norriso-te trditve. Pri tem je pa imel gos]>od Doak veliko smolo, ttichberg mu je namree odbrzojavil, da je vse res, kar j* rekel Norris. "razširiti ali razločiti!" Jugoslavija je bila kot najbližja in najbolje organizirana država predvsem na poti fašistični Italiji. Mussolini je skušal zdrobiti jug. odpor po dveh različnih poteh, in sicer bi bil naprej rad Jugoslavijo uspaval v snu italijan skega prijateljstva; pogodba z Albanijo, s katero je Zogu prodal svojo zemljo tujcu, je razkrila to prvo taktiko MitsKolinija in njen resnični namen. Mussolini je padel Ninčiču v hrbet in ta je bil z Do.k a ten, «eveda ,u hi. zadovoljen h. Je euo8tav„o^^|^ izjavil, da Noi-risu ni vurjeti. Senator mu je odgovoril: — Doaka poznam in Rich-berpi poznam, in rem, kdo govori resnico. Pa tudi ce bi ne poznal niti Doaka niti Richberga, bi vedno Richbergu verjel. Doak, ki "je mogočna opora predsednika Hooverja, je torej postavljen na laž. Agitatorji kakor je Doak, bc*)o potemtakem Hoover ju več Škodovali nego koristili. DIHAKVA NAKAZILA IZVB&UJEMO ZANESLJIVO Of TOČNO KA&0B VAM TOKANA Mm M Ml)« ▼ ABinaMmi »otAftlUi poclaU_$ 5 70 " _ ttft-M zS2 H. $t 0 99 tRAMK BAK8XB) •i. svoje zunanje politike in napovedati novo. ki je dovedla do poti-pisa jugoslovansko-franeoske pogodbe. Tedaj je fašistični diktator ubral drugo taktiko, da -bi Ju-gtva. je bil spet suženj še višjemu ! |K>vcljniku : vojak se iz suženjstva; ni mogel upirati povelju, ki ga je I gnalo v napad, a se j»- pri tem tu li naslajal z željo, da bi zagledal s.,v-raž?iika in ga klal. Ktiinmanija j" je bila že vsebovana v krvavih žrtvah lw>gn- ilotični človek Miklaučič rojen v VHHI rečeni, da bi se mogla iz Ragusi (Dubrovnik). Italija. Za- ».i? družina nasititi. vičarskega časnikarja češ. da je . • • . , , , , , . J J , vom m v gladiatorskih lK>rbah. ki sjM»raziim med Francijo in faši- - , - i .... j-o opajale tis^-glave množice, stn no Italijo mogoč, saj niso fa-j šisti rekacijonami. Mussolini je i Ktinomanske »inrije v božjo ča>t! f^aliforniji. doeim se o a pee^uo rrbf» ali vo je mogoče, da je Miklaučič pri' pohano kokoš, banditih generala Sandina. ki je! Kako naj šparglji jedo' bil vedno adventurist. No. končno i je treba držati nož v levi ali bi želeli Miklančieti srečo in u-! desni roki? speh ker je naš brat. četudi sej Ali se spodobi s kosom kruha vani. to se pravi. Mussolini bi ho- starostna doba ne prenašata j bori pri banditih. katerih namen 1 omiti krožnik, ako je jed okus--- -- — i-.-i- j.: : —, J—i- * ' - - ■ >••• * - I na in če nisi še sit? tel proste roke na Balkanu. Značilne so te mladosti in če je mladenie s«- i . i klavnico, so bile njegove življenj-a\ances faši- ..^j, mnogo manjše nego š:in- st i en eg a diktatorja, značilno je >tareev _ ta ^»periornost pa je tudi. da ni smel fašistični tisk nič bila tem v ^lo^Vnje. Flu^ser priporočati svojim bratcem o tem |M>reduje. kako se opajali vts.-razgovoru. pač pa mora nadalje ki stari rr,hSp(>dje. generali. pi>a-udrihati proti Franciji. Morda je znanstveniki. »»b dobro zalo- duceja neplodna borba upehala. Iljiz} nekega vojskovodje s Morda želi denarja? Prehlad je otiprarfla t renenim zdravilom "Moj triletni lia k j( harfo prthlidiL Namazala srtn ki 9 Pjin-F,xj>ellfr i* olivnim o'jem po prsih in po hrbtu. Prihodnja jatro je prehlad izginil. Anchor Tain-F.*i>ellrr priporočam kot ujcenrjr in najbolje zdravilo zoper prehlade, vnete mišice, okorele sklepe in boleče noge." . - -. . s. IX Travi«. S ta ten I iland. PAIN-EXPELLER govr ri o iH*inkih min. granat in ' plinov. Sam je mnogokrat prisostvoval takšnim 'banketom, ki so 11111 dokazovali. krega 11 že zadn jih par let. Prav-v Xicaraguo. kjer so se borili z! zaprav si nisva bila nikdar poseb-■banditi. a so morali konečno iz j na prijatelja. dežele, ne da bi kaj opravili. Vedno sem se namreč držal pra- I vila : jej tako. da .-*» boš nasitil. -----------') Piščanca je najlažje obirati, če J ga v rokah držiš. 1 Kdinole belo mesto je mogoča — po mojih načelih — z nožem in vilicami tran'*irati. toda jaz ne dam doti za belo meso. Hiba je najboljša, če ji s prsti odstraniš hrbtenico, d očim zna spreten jedec krožnik gulaža. brez noža in brez vilic, samo z dvema žemljama pospraviti. Tej umetnosti sem se že tudi jaz priučil, pa ne popolnoma. Kadarkoli jem gulaž na ta in edino pravilen način, si tudi nekoliko rokav posvinjam. kar dokazuje. da še nisem ekspert v tej stroki. Kava je najboljša > kruhom, ki je v njo potunkan. In ko uživaš potunkano dobroto. imej za vsak slučaj robce pripravljen. kajti v takem slučaju se običajno nekoliko od brade cedi. Nekateri pravijo, da je nož samo za rezanje mesa. Pa ni res. Na banketu, ki sem se ga lani udeležil, sem občudoval rojakinjo. ki je izredno spretno zajemala z nožem grah in fižol. Imela je pač precej široka usta in ni bilo nevarnosti, da bi se urezala. . Moje prijatelje ho gotovo zanimala. kako uživam jed. ki ji ni para na svetu — kako jem idrijske Žlikrofe. Povsem enostavno. Eden mora biti v želodcu, eden v požiravniku. eden v u*tih, eden na vilicah, enega pa z očmi požiram. Vse to se mora vršiti istočasno. če hočeš, da ti bo res teknila ta angeljaka jed. .......-■ ■ . ^ BTGEX V/E.VStCl; IZPIT (Rov jet ska hutnorcxka ) Kako dišijo zvečer rezetle in Ik- žrtev. A irtev v naglici hiti doda- litropi v motnem parku! Drcrore«! ti: nad Volgo je prav tako prepojen' V ranici ni bilo nikoli nobenega s pomladanskim. sla«lkim in ineč- Kristusa.... Njegovo ime je post«- nim duhom. Letošnja j.-sen je tako Ju — kakor v baladi — >8-1110 sivi- vrdra. da so nenadno zo|*t pri 11 - bol. Tako je nastal tudi " K v gen le cveteti >toJetne košate lit»e. Onjegin". Dedni nazori kateretra- uie-to je vedno bujno celetm. koli racreda dobijo izraz v v knji- Mladina nikakor ne mori* zvei-er aevni namišljeni r»ebn«*-ti.... V tem sprijazniti dejktveui. da m- je «Liu primeru >•• bil namen izkoriščanje končal. X*» more za.^tati: rajši s*' ljudstva. podi |x» drevoredu. m» bučno *m» | Dobro! A kaj nami »niste povoje, prepeva in krili z rokami po dali o Karlu Mark>u! — srca zraku. Brezmejna. Vol*« va- predsednika v ->voji beležnici novo bi in obljublja novo nepoznan«* ve- vprašanje. _ Kdo je bil." aelje. Parniki hitijo mimo. Njih' .. . .. , , - i , ..... t Manjevka zoiiet gleda njegov« glasovi dab v odmevaj*. kiu-fjo v * tuje nepoznane kraje in |K)Iniji> srce m darlko hre|M»n»vno »itoinosTjo.... Ribiči »>e odpravljajo na jionočni lov. Tu in tam na otfikti <|vi»rf teuak belkast curek dima. T 1 >«» ribi*"i. ki kuhajo sveže keeijre. ali pei>j'» lovri za večerjo pravkur mdreljene divje raee.... Jej. ka'.o lepo je živeti na >vetn! A nI ga Manječka nima nieesi.r od VWe le|K>te. Stoji zdaj v nai.-n! temni dvorani pred oblastniki 111 polaga izpit iz jxJitienr ab»*«-edr. Cerkovnik »e je radi neke maVn-kosti spri 7. njenim **Vtom in ju ■»-vadil. Dok*/al je bnržiij*ko |M*k*»-lenje rvewte sovj«*t>ke nradiiiee. — Predstojniki >o bili >ieer prizanesljivi in Manjrčki ni^» l».»teli vz-ti vsakega kniltn A preiskav« je vendarle ugotovila nteiiieljeno..* ovadbe. Zato -1«» j i zdaj ManjeZ-kn ^^ jp jj^ ji Sl>iSal EMTT'F' GABOmU 1* r-ka nubte. 111 s|Mmtinja one M ram politične aliecede. kjer s«- govori o Martam. Saj je menda zabeležita tr> stran Ali ni vtaknila n< ter javorjev li-tie Marks j«- lail___iiteinelitelj.... o- nejra gibanja. ki nosi nj«g»vo i-nie. Spiral je uia!iifi>t.... Iiil je nas jirednik.... Vi se nekoliko megleno izražate. -i«*er pa.... res j»* liti iitemeljifeij komunizma.... K|»i.<*al je tudi manifest.... To j«' že r«*s____ Zvezi sovjetskih SMRT NAPOLEONOVE PRA-VNUK1NJE V Italiji je umrla 90 lelna crofiea Fortunata Bracci. rojena princesa Marija Bonaparte. Bila je najmlajša hči princa Lucijana ko Svctokriška d-wti čitala.... se je Bonaparte in je živela dalj časa na pripravljala.... Imamo nocoj še >«■- dvoru Napoleona III. Leta 18.VJ jo. Ča* bo že.... •-<* j«* v Kanu omožila z italijan- IzpraSevalec na ne in tu slovo stavi zadnje vpravt-'»ovc smrti. nje: I --- Seveda seveda a povejte ** gTRELA fRILA DNINARICO državljanka Svetokriška. kateio PRI KOSXJI veroizpoved ima proletariat J \ v ^^ ,jinta je fe Jni ^, Proletarijat.... proletrijat vereje dninarica krmila deteljo. Nenadf-v materializeni.... Prinašamo mir >ua >e je nebo pooblačilo in ^a."-e'i kočam in vojno palačatu.... Kdor ne ^ švigati bliski. Dninarica se ni dela. naj tudi ne je.... Premagali auenila za >lab» vreme in je ko>.-bomo vse bedo! Prnletarei. n« ko-j'«- dokler ni trebilo vanjo. Našli VELEMESTAl stavi. I11 011 sedi* za uas*> mizo. karal bankir. — se mu mo^la pokazati v novi obleki, ki ji jo je bil bas poslal Van Klopen in ki se ji i je zdela čudovito lepa. — Prekrasna! — je vzkliknil Martin-Ri-gal. eim je zagledal svojo hčerko. — Misliš, da mu bom vše<~! Ta "11111" je {»omenil Pauhi Violainu. — ftlas. — Neumuica! 1 Nesrečni otj'ok: — Kuj praviš.' Nnumiira ? — j«' ugovarjala. — Morda sem res nespametna, toda za-kaj bi bila nesrečna i — Preveč ^a ljubiš. — j«* odgovoril ban- Martin-Rigal jr to Še prHtobro vedel. GJf»- kir v trdnem propn«'-anju. — zlorabil bo tvo bo k o je vzdihnil in migovoril: ■jo ljubezen. — On! — ugovarjalo dekle z nln'iido. vanja vrednim pre]»ričanjem. — On. nikoli! — Kako bi bilo mogoče, da bi 11111 ne bila všeč? — Ah! — je izdihnila Flavija za mišljeno, i Oče jo j»- ohjel in ]>riti>nil nežno »ase. — če bi šlo za k^iga drugega, bi ne dvomila o sebi 111 ničesar bi se ne bala. Martin-Rigal je sedel pri peči: pritegnil je k sebi svojo hčerko, da bi jo poljubil na i na morebitno razočaranje. Kdo pa vlada \ republik .* Kdfi pa vlada v Zvezi —»vjet.skt'i republik No.... >»te.... tako pa ne lii »uf. ii pove^lati.... To je res.„. k;i-k'i !;i |n*ve|..„ jjekriti.-tia ljudska ozna'-ba. Mauj«i"*ka se vzravna, ker ,sluti uevarwort. S j »oni 11 i da je več-i>re*| rde«'-o pivrnjeno mi7o. kot da ■ . . . , 1 1 i i »rovorila o tem težavnem \-prf|. nje in na fronto! V.-a bodočnost. -s" j« I>° neurju mrtvo s sežganimi proletarijata sloni na rdeči zraho-! lasmi in skoro brez obleke, ki je plovzi! ! zg<;rela na njenem telesu. Strela No. dosti.... Dobro! — jo preki- j'1 žensko tudi aemla. kajti smge 11 ja predsednik. — Lahko greste. bile vse krvave, revija ]>a sta le-državljanka Svet .kriška! Priznali žala «lalts- drusr o ~ l>i moglo zgciititi. da bi SO Sploh Na .svidenje! j j ne zmenil zame 111 da bi 11m 110 bila všeč.. . (»h ! Ah ! Hvala ! Na svidenje! • MAŠČEVANJE /A DEKLIŠh O ; TiKla v tem primeril, oče, bi ne hotela več ( AST j živeti. Njen gl; — Poslušaj svojega starega oči ta, drajjo dete. svojega najboljšega prijatelja. Panl pride, toda bodi oprezna, ^nli pripnn*ljeua čelo. ona s 11111 je pa sprotno umaknila in 11111 je sedla 11a kolena. — Veš. mislim si. — Izključeno! — Reeimo. da ne. Toda v intere-ni tVoje je nadaljeval sanja-; sm"e te rotim, nikar 111* p< kaži. kaj -e giuli v tvoji duši; pazi. da se izdaš s pogledi. \fi-jemi izkušenosti starega ]irijatelja. Pomni, »Ja popolna >igumo>t ubija ljubezen. Obmolknil .ji*; t;i čas je nekdo pozvonil. Flavija je za1 Irhtela po vsi m telesu. — On je! — je zase]»etala. — on! In zbrala je vs«- svoje sile. da je mogli pripomnil i: — I bogati le hočem. oče. Odid»in in vi- je zvenel tako prepričevalno. pa tli lepo, gospod. Žugate s pestjo ubogemu <> i knu zato. ker snu pri njeni prvič zagleda- nem se šele. k<» bodo vsi navzoči. Bodi lire? je zopet p itala 11 stara in ličila ,^ Leninova slika ") v gimnazijo, gleda z zida in Manječk* npii.i vanjo milo pn»-e«*e (*"i. Vs« njena Imdočnc-t je cxivi>n* «mI tegH izpita. Trije mrki dolgolasi rabi j i sedijo pri mrei in nekaj *kr i vnetno •"•«•■"*-kajo na velikih uradnih Manječk« jmiziim \>e. s« j «*e je t s t meneče pripravljala na izpit in »»*;♦-čala ure. To«W lipe pre« »po j no diš-jo v odprta okna. Tako je zmede na. da bi ae najrajši krčevito zjokala in za vpila. — l'*niiljcnje! Predsednik izpraševalne komi-.-je ima zanemarjene čmoobroltljene nohte. Kako to m^ti* Razen tega ne ne more Manjeeka otre»sti mi ?li na tato. mamiro in teto Li'.i. 7»daj setlijo vsi t .veži in čakajo na konei« izpita ... Tako. tako.... — reče desni izpraševalec. No. in kaj je ver>tvo Opij za neuko ljudstvo! — urn » odfnvarja Manje<"-ka. D-bro. Prav je. Kdo pa je bil Striata*.' Kristus.... Kristus j** varal proletarijat. Popi in 5kofi so si ^a i/.-mislili. da bi.... da bi vrgli |ie>. \ v 111'-.»t n zajamče-i 11st ru kt or jem. in , 110 najlMiljšiui i hiti popravljati. Seveda.... To s«- pravi, da .»toj«ta oba na čelu sveta narodnih k«»nr-)^ar >arjev. A najvišjo obla-t izvršil Svet uar Kinih |»oslaiieev. Zato m* I tudi imenuje /daj Rusija Zve/.r republik. No. dmni na tato. suhega plaheira drobnega popa s kozjo bradico. Še v semenišču se je navadil trepetati pred vsako oblastjo cd orožnik« na kmetih in d«> 1 Svete vladajoče winode. Zato je tu-!di obtičal pri Sv. Križu, v ubogi župniji, ki ima raz«n pokopališča prav nOlx'n'-sra |»odro<"ja. Tu je životaril in mnrl tudi nji-gov ore. prav tako reven in pohleven kmečki jK»p. Manj*v-ka urno odgo\-ori: Vroče, ognjevito veselje poplavi j vrče in omami glavo. Vsa rder-y » k1 razburjenja smrči Manječka ko-} V Reggiu di ( alabrija je te dni j w . kor puh iz temne lefi po hod- n,*ko '^veTiiajstletno dekle za.lav:-| da jI je ubogi oee pozugal z roko. flavija nikn v čakalnic« 1: M'* >vi,j° šestnajstletn i sestr<». ker, to videla in za>mejala si- je. Naredila sem! Pri moji veri. a*- V4.,H!a za^ljiveu. — j — tj lji,lM,SUniliež ti »rdi!... To redila sem! i Odvetnica ilružinske <-ast i je s,v<-i Oče. mati in teta >e z resnimi > ,u ,Mini" Prjz»ala .rožnikom obrazi pobožno vnet»» prekrižajo in (»Stavila ' i V bi imela bmta. bi . . 11*11- .1 1 - ♦ - 1 - 1 šele potem za žarijo v Širokem.^ «j«T»va dolžnost. \ la svojega Paula. Io je grdo. gospod, zelo sklbl. dokažem Ti. da Zlia biti tvoja lieoika grdo. 1 tudi igralka, če je treba... Kakor >la je zasačen pri grehu je Mar-, Ko so >e vrata -alona žo odpirala, je lii-tin-Rigal povesil glavo. ! tro odšla. Toda t., ni bil Paul. Prvi prišle.- — No torej, jaz imam rada t<• okno, ki me .i«' bil prijatelj gospiMa Martin Itigala. 'o-spominja najslajših trenutkov mojega živ-' varnarja s svojo ženo. Hankir je smatral za Ijeuja. — je nadaljevala Flavija. — Že štiri I >vojo dolžnost povabiti na ta večer okrog potem zažari jo srečnem smehljaju. II vala ti. o Oospod! Manje«''ka >e tmli hvaležno ]»»•» križa in vneto pripoveduje; i k er pa >ra nimam. s»-m morala ma pi-evzeti njegovo delo." Žrtev se ni ni«** branila maš»'evanja in o-ivetniea je imela prav lahko d Io. j I , Hvala Bogu! Hvala Bogu! -loj. j kako sem >-• tresla! < "e bi vi le ve- f < I e I i. kako s., me (»oKkušali ukaniti! 1 Kaj vse mi vpraievali. fia me ven- tiLs«> mogli za|>eljati. Hvala, •. j Brnfii! i Hvati li. o (• osp»k! " Hvala ti! — I . še peče mati. Nb-em zaman \>-o noč moliln. ine je uslišal! — se veseli Manječka. V>i prikorakajo iz hiše na ulieo. so SENIKOV ZtiitRELO V Hlohovcu na SI »vaškem j-minuie - bila tako silen, tla je ogražal i v.so naselbino, ki pa so jo vendar-I le rešili konca v plamenih. Pri :r-t-' >i:ju ogromnega "požara je sojefo-I A.rlo ga.sileev. Sumijo, da j« bil ogenj |w*dtaknjen. a ROB TELESNECA STRAŽARJA IVANA UROZNECA Pri kopanju v moskovskem Kr» m- ki m* potaplja v bujnem zelenju. Vonj rezede in lip itak razveseljuje arce. a nocoj imajo še posebne v roke za \-es*'lje. Oh. kako sem srečna! Hval i .jj„ delavci odkrili srrob Maliu-Bogu! — zmagoslaMio ponavlja j u. skuratova. telesnega Čuvarja teta Liza. — .Zdaj pa gremo takoj j ruskega carja Ivana Groznega — opravit zahvalno molitev. Bog ob j j,, tuj pokopan 6 m pod cerkvijo. ki je svojčas stala na nabrežju Moskve. Na grobu je bil kamen z imenom telesnega stražarja ter do-tnni pokopa leta 1373. V oči delovnemu ljudstvu. Mm ., mrmra levi izpraševalec j m.rfij.. — To je že r»*s. ampak.... drugaee' bi to morali pov«*dati. Poznati u;o rite — nun — *plo*n« označbo. Zapre nr»ta in pričns ugibati, ka Duhovniki so fMtdrepniki imperializma in verskih obrednosti. — WRJjtQp-- ve pravi — opij za ljudstvo. Dobro! — utrujeno reče predsednik. — Mislim, da bomo lahko ko bi še pre-setieiil wvojo plavo'rs'i končali. Videti je. da je. državljan- DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE "GLAS NAHOOA" m au « CENE U KLASE SO ZMERNE varuj, kaj bi bilo z nami. če bi s? ti pone-rečilo pri izpitu.... Vsi bi morali od lakote umreti.... A zdaj imaš ti zopet službo.... vse bo eopet dobro. Seveda, seveda! Takoj gremo v cerkev! — vneto pritrdi oče. Takoj bomo opravili zahvalno molitev! In potem bomo šli k večerji! — doda mati. Kuharica bo že najbrž gotova. — Naročila sem sladko potico z jagodami.... masleno tewto... Volga x|>odaj se tudi smehlja, kliče, vabi in obljubuje veliko veselje. Manječ-ki se zdi. da se hoče še hina na nebu prekucniti in se spustiti v |M»»kočeii ples. Cvetlice oj>ojno dišijo iz vseh vrtov. Preveliko blaženo veselje stiska vrat. in srečne solze hočejo vsak trenotek privreli na pči. Še o duhovščini so me vpraševali. atek. Vea. da so to storili nalašč za vol j tebe. Za volj mene? Bog »e usmili! — Kaj pa so dejali! A * Kaj f Vprašali so me. kaj mislim o duhovščini ? No, no* I11 kaj? Kako si odgovorila ? Seveda sem rekla, da so podTep-niki imperializma in širijo opij. A! Dobro, dohro! — 111 atek si mane roke. Kaj pa je to, opij, Manječka! — vprašu je teta ! No. opij je zdravilo. V lekarni se dobi. V«, to se pije. če boli želodec. De«et kapljic.... Zanesljivo ] »omaga. No. jaz vzamem rajši ricinovo olje. To je staro sredstvo. Torej Se medicino *i imela pri izpitu in botaniko? Teta Kpostljivo stiska ustnice. Lipe diiijo.... V večerni megli tuli veselo lilast parnik spodaj v pristanišču in prefterno puha v nebo kolobarje dima. ZEMLJEVIDI Sianski zem?>vid Slovenije na root aim papirja ■ platnenimi pregi- Pokrajni rofnl zemljevidi: 1M M Dravska Banovina Slovenske Gorice, dravska ptatf- «ko polje ....................................JI Ljubljanske in maribonke oblasti M Peharje, Kezjak .................M Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ............................34 Frekanurje in MrdnaMrj^ Združenih držav, veliki Mali Neva Evropa Zemljevidi: M ..,.«11 Citefido Montana, Miasiaalppl, too, W7«Bia(, vsaki po Illinois. Pennsylvania, -28 MkWean. Wisconsin, Ws* Virginia. OWo, New York — ki po Naročilom je pmoiiti denar, be* dial v gotovini, Money Order aH pofttne znamke po 1 all 2 centa. C« poiljete gotovino, rekomandirajte pismo. Knjige podUjamo poitnlne prosto "GLAS, NARODA" Ud w. iiiese<-e ji* trga. «• mi. k««t »'iii k oknu. tie «la hi v«*oclar svoje usode. Neumnost !. . Nikoli ne bom pozabila, kako je bil o. U« > sem gii zagledala pi*i oknu hiše 11a liasproini -riiini uliee. Bilo j« kot r se nikoli.. . Po mojih žilah se ni več pretakala kri. temveč ojfenj... I^onoči nisem mojjla spati. Ne »la bi vedela, zakaj sem se r*d strahu vsa tresla.. . In potem >»'in sedela dan za »liiem pri oknu. Takoj sem u-ganila, kaj mladenič dela. Poučeval je klavir tisti »Ive sulii. jrosp»wiični. .. 1'bo^i ib-č-k»>!. .. Videla sem vsak dan prihajati in odhajati. Ah. če bi v^del. oče. kako slabo se 11111 je t£o»lilo: Bili so »Inevi, ko je bil tako stistratlan. da je komaj vlekel nogo za boj. In nehote sem se vprašala, če je tisteua »hie sploh kaj jedel. Ali si moreš to misliti! O11 11*| »i lakoto, jaz se pa kopi jem v izobilju! Naza«lnje sem }>oznala že vse izraze nje-govepa obraza. Za hip je obmolknila, potoni pa nadaljevala : — To»la gorje!... Nekega dne je izginil. Ves teklen sem pres»»dela od jutra »lo veče-ia pri oknu. čakala sem in upala, a vse zaman. Tedaj sem zbolela in vse sem ti priznala. Dejala sem ti tudi: On bo moj mož. ker j;a ljubim. Martin-Rigal j«1 poslušal namvšenih obrvi to pripovedovanje, ki ga je bil slišal zadnje »Ini najmanj že stokrat. — Da. — je dejal tiho, — tako je bilo. Ti si zbolela 111 ko sem spoznal, da hiraš »>d hrepenenja, sem ti obljubil, »la postane ta neznani mla»lemč. ki ga niti po imenu nisi poznala, tvoj m oz. V globoki hvaležnost i je-liei objela o»vre*a in ga p»»ljubila tia »"elo. — In takoj sem bila zdrava. — je nadaljevala. — I11 ti ostaneš mož beseda, je-li i —: Ah.. . saj dobr»» veš, da se tvoji v»>l.ji ne morem upirati. . — Toda »lala bi mnogo za t»>, re bi zvedela. kak») si ga izsledil. Zakaj mi nisi o tem nikoli pravil t No, ne taji mi ni»'esar. *Kako si prišel d»i njega in opravil vse drugo tako, da niti opazil ni? Martin-Rigal se je dobrodušno nasmehnil, — To je moja tajna, — je odgovoril. — Naj bo, pa jo ohrani zase. Sicer me pa to ne zanima^ glavno je, da f*e ti je posrečilo! Drevi, eez dobro uro, morda pa vsak hip pride dr. Hortebize, da ga nama pred- dvajset gostov. Tisti hip je prišel Masearoiov varovane«: k dr. Iloj-tebi/u. Paula ni bilo mogoče spoznati. Prihajal ji namreč naravno-** iz lok znamenitega krojača in Io je bil tudi vzrek, da se je zakasnil. Zdravnik >e je zadovoljno nasmehnil, videč pred seboj tako zab'ua fanta. — Bogim*. Flavija ima inienit« u <»kiis. —• je zamrmral sani pri sebi. — Evo me. je dejal Masearotov varovane«*. — pojdi va. skrajni eas je že. Od]ieljala sta se s koči jo v uliro Mont-niartre. Tu je zdravnik naročil kočijažu. naj ]>rid» ponj »>|>olii»»či. potem je pa fnlšel s Paiilom v bankirjevo palaeo. Pri bankirju bilo že okrog petnajst gostov. ko je sluga sporočil, da sta prišla dr. Uortbize in Paul Violaine. Ko je stiskal Martin Rigal roko svojentu >taremu prijatelju «lr. Hortebizu. se 11111 je iskreno zahvalil za to, da 11111 je predstavil mladega, tako olikanega g«»sp«nla kakor je Paul Violaine. Večerja j«k bila d«iloč»*na na M+hn«» uro. .Flavija j«1 prišla šele. p«*t minut ]>re»l serlmo in takoj so jo obkolili gostje. Znala s«« j<- tako imenitno obvladati, da se j»* sain»» mimogretle »»zrla na Parula, k«> se ji je globoko priklonil. Njen oče take energije pa«' ni pričak«>vaL NADALJEVANJE SLEDI OA" HEW YORK, MONDAY, OCTOBER 24, 1932 LARGEST SLOVENE DAILY tu V. S. JL VSAKDANJI KRUH ^HIOMAI XL bVUEUiSKB Za Glas Naroda priredil L FL 37 (Nadaljevanje.) Mina se zdi. kot bi legala na njo velika teža. Ta zatobli zrak! Itadovedno se ozre okoli. Ali so vsi ponereli? Kako je sploh kdaj mogla tukaj iskati zavetišča? Ko ne bi bila tako žalostna, bi *e glasno .smejala. Vso svojo pozornost obrne na Greto. Četudi je bilo Gretino telo še tako šibko, je morala napeti vse svoje moči. da jo je v omed-leriei privlekla do vrat. Zunaj odpre Greta kmalu oči. Mina sedi na tramu in drži Gretino glavo v naročju. — Greta, kaj ti je vendar? — Kako ti je sedaj? — Meni je mnogokrat slabo, — šepeče deklica. — Bila pa sem tudi lačna in mislila sem na — Nič več ne govori dalje, samo trese se. Roko v roki se plazite obe po ozki ulici. Videle ste samo malo neba in nekaj zvezd. V nenadnem strahu ji odpovedo noge. Zlekne se na- stopnice neke hiše. Pes, ki se je potikal po ulici, pride k njej in jo ovoha. Ni se upala ga brcniti. Kot bi *>kala opore, grabi okoli, nato pa sklene roke. Rada bi jokala, pa ne more; obraz se ji bolestno zategne. Vedno nižje sklanja glavo in popolnoma zleze sama v sebe. Mina niti ne opazi, da jo mimoidoči ljudje pogledujejo. &e!e ko pride vratar: — Vi, kaj pa sedite tukaj? — se predrami. Kar so jo nesle noge. zbeži in ne odgovori. (Dalje prihodnjič.) Iz Slovenije. Mina ni imela nobenega upanja več. Bil je poslednji večer, predno je morala iz službe. Sedi v kuhinji s komolcem naslonjena na mizi in z roko podpira glavo. Gospod in gor^>a Bevk sta bila doma. Iz sobe je donel vesel smeh. veselejši kot kanarčkovo petje. Bili so vendarle dobri ljudje. Malo prej ji je gospod Bevk dal zadnjo plačo. Jutri je ne bo videl več, kajti zjutraj nastopi že nova služkinja. Na kuhinjsko mizo ji je celo položil še pet dinarjev več. rekoč: — Vedno ste bili zelo pazni na mojo ženo. Pri nas bi mo^rli ostati na leta — škoda! In tedaj bi mogla jokati brez prestanka. Toda ni imela več m>1z. Vse je že izjokala. Jutri ob tem času bo že davno na 'ulici. — da, na ulici. .Samo da bi bilo lepo vreme, da ji ne zmoči košare. Saj ni niti vedela, kam bi jo nesla. K Arturju? Toda sobe ni mogel ob-j držati, ako ni imel fclužbe. Pri Režekovili? Saj so jo pognali iz hi-j »e! Pri Berti —? To je še bila prava misel! Skupaj ste bili doma j in svoje prijateljice ne bo zapustila. Najboljše je, da gre še nocoj k njpj in jo vpraša. S težavo vstane in gre. Bil je mehek večer, ki je obljubljal lep pomladanski dan. Pod starimi drevesi na Frankopan,ski ulici je duhtelo; bilo je. kot bi rjavi popki dobili življenje. Globoko v drevesu se nekaj razteza; šumenje in napenjanje — vse sili k svetlobi. Ko tako hodi. začuti v naročju, da se nekaj giblje; goneč nemir. op«minjevalno trkanje — sililo je v svetlobo. Spomni se na dom. Skozi vlažne veje vidi pri svitu svetilke domačo trato. Zemlja je odprla svoje naročje, njiva je duhtela po hrani in poganjanju. Mlada posetev je že sklila in pogledi vseh so se t vpeljem obračali na njo, kajti prišel bo sad. Podoba ji ni prav nič jasna pred očmi. toda. ne da bi se zavedala, je občutila z globoko bolestjo: njenega sadu ne bo nikdo z veseljem pozdravil. Vedno počasnejši, vedno težji je bil korak. Zdaj je bila pred Setnikarjevo hišo. Plaho se splazi mimo vrat in okoli vogla skozi temno dvorišče in po zadnjih stopnicah navzgor. Samo da kuharice ne bi bilo doma! Nje se je bala. Še ni bila popolnoma zgoraj, ko že zasliši glasno, razburjeno govorjenje. — To je nesramno! — vpije Berta. — kako si upate reči gospej. da sem vzela kos torte? Ne vem, koliko kosov je bilo. Ako pa en kos manjka, tedaj ste ga vi vzeli, vi s svojim velikim gobcem! — Kaj? — zavpije kuharica. — Brzdajte nekoliko svoj umazan jezik, drugače bom gospej povedala vise d:ngačne stvari o vas. hinavska priliznjenka! Kdo stika vedno okoli ? Že petnajst let služim v gosposkih hišah, takih stvari sem imela že preveč in jih ne maram vceč. Tukaj pa že človeka sumničijo in mi stara pravi, da sem sladkosnednica. Zdaj mi je vse jasno! Ali mislite, da vas nisem pred kratkim videla, da ste z drugim ključem odprli omaro in ste vzeli potico? — Marija! — za kriči Berta. — Da. samo prestrašite se. vem vse! Že dolgo vas imam na vajetih. Lizali ste! videli in slišali nič. Samo naj še en krat pride stara nad mene. ji bom že vse povedala. Zakaj je prej vedno imela toliko kuharic, vem tudi! — Gospej Setnikarjevi bom povedala, da imate otroka! Povedala ji bom. da vaš zaročenec ponoči — Cof. se zasliši klofuta. — Dam vam še eno. če se vam jo poljubi sprejeti. Moj zaročence ne vzame ničesar, ničesar ne pdnese, kakor drugi. Zdaj hočete še o drugih govoriti — vi —! Znotraj se zapro vrata z velikim ropotom. Mina potrka. Berta odpre. Njen obraz je rdeč in otečen; oči se ji nemirno obračaj*. — Kaj hočeš? — vpraša naglo. —■ O, Berta. — pravi Mina, — še vsa prodrasena vsled tega, kar je slišala in naglo porine nogo ined vrata, kajti zdelo se ji je, da jih hoče Berta zopet takoj zapreti. — No. kaj je? Hitro! Nimam mnogo časa. — Oh, Berta. nekaj ti moram povedati — ni mi dobro — ne, zelo slabo. Mine preneha; Berta je skoraj ne posluša; vedno obrača glavo in posluša v stanovanje. Mina je čutila, da si ni izbrala pravega čaaa. Toda. ali je mogla čakati! V največji stiski ji reče: — Spravi mojo košaro! Odpovedali so mi službo. Nove službe nimam in je tudi ne dobim ker sem — njen glas se ji trese, kar ni ji ila »kozi ustnice. — ker sem — sem — oh. saj vklis! Vzemi moje stvari, dokler ne vem. kam bi šla! Bog v nebesih, kam naj grem? To je bil obupen klic. ki je odmeval od kamnatih tal. Berta ostane hladna. Skomigne z ramo. rekoč: — Mogla bi ti že vnaprej povedati. da bo tako prišlo! Tvojo košaro, seveda, bom vzela; toda. kdo ve, kako bom tudi jaz še dolgo tukaj ostala T — Zopet se nemirno ozre. — Mislim, da ne. Čim prej grem proč, tem boljše. In tvojo košaro bi morala spraviti kje drugje. — Tako prevlačevati vae te dobre stvari! — vzdihuje in skloni glavo globoko na prsi. Bertin pogled oavigne sključeno postavo. Nato pa pravi polna nenadnega usmiljenja: — Počakaj Mina, tvoj denar! 'Nisem ti še vrnila; tri sem ti *e dolžna. Tukaj jih imaš pet, rabila jih boš. In predno je mogla Mina odgovoriti, pravi Berta: — Zdaj nimam časa — i Bogom! — ter ji zapre vrata pred Ssramotno klanje na. veselici. 2. odktobra so imeli v vasi v Močvirju (občina Bučka) gasilci veselico. Na prireditvi, ki se je vršila do poznega večera v kar najlepšem redu. se je slednjič iz-cimil med fanti prepir in slednjič pretep, v katerem je hudo tekla kri. 19-letni Golobov Jože iz Guree je sedel v veselični sobi za mizo in je v krogu svojih znancev in prijateljev prepeval. A' družbi je bil tudi 22-letni Frane Selak iz Bučke, ki pa se je obnašal nemirno. Srd je ohladil nad nekim mladim fantom, kateremu je pričel deliti zaušnice. Na opozorilo, naj se obnaša na gasilski veselici spodobno, se je Selak besen zagnal v Oolobovega brata Ivana. V trenutku, ko je bil za Ivana kritičen, je priskočil bratu na pomoč mlajši Jože, ki je oprijel s svojimi močnimi rokami Selaka okrog pasu in ga zanesel na nje-njegov sedež za mizo. Zadeva bi bila s tem končana, da nista bila v sobi navzoča dva stara Jožeto-va sovražnika. Janez Ivotar in Emil Kotar. sinova dveh posestnikov iz Gorenjih Radulj. ki sta takoj pričela lomiti stole in z lesenimi nogami udrihati po .Jože-tov glav. kn je bila mahoma zalita s krvjo. T>a bi se ranjeni Jože ubranil divjih napadalcev, je potegnil iz žepa nož. Slednjič je posegel v pretep še Selak, ki je onemoglemu Jožetu Golobu zasadil od zadaj v levo ramo blizu vratu nož in in mu prizadejal strahovito. 12 centimetrov globoko. smrtno nevarno rano. V smrtnem strahu je fant zbral še toliko moči, da se je iztrgal napadal- CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE^OU) St* ne um« Naročile ca prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West IBth Stre«) N«« York City ceni in jim ušel. Doma pa se je zgrudil in obležal nezavestei. V takem stanju je bil drug dan pripeljan v novomeško bolnico. Kakor poročajo iz Bučke, so navzoči sicer skušali fante miriti, a je bilo opasno za nje same, ker v takem primeru pač nihče ne gleda kam udari. Zato so se ljudje umaknili in jih pustili, dokler se niso sami nehali tepsti. Dobil I so vsi hude rane. Janez Kotar je , precej oklan in ima prerezane žile ne levem zapestju, da ne more levice nič uporabljati. Peljali so ga sicer za enkrat domov, a bo moral iskati zdravniške- pomoči. Frank Selak je obrezan pn rokah, hrbtu in glavi, kjer ima posebno dolgo rano. Odnesti so ga morali domov in toži posebno o bolečinah. ki mu jih je nekdo zadal z nogo od mize ali stola. Emil Kotar pa je dobil po rokah šest precej občutnih ran in je edini lahko šel sam domov. Kako so se klali in tepli, priča dejstvo, da so bili tudi drugi ljudje krvavo, da-si so se umikali, kar so mogli. Krvave so tudi stene sobe. kjer so se spopadli, obrizgan je tudi strop. Letošnji mošt je močan, kakor ž-* dolgo ne. Uboj pod Šmarno goro. P. oktobra je nastal v Srednjih Gameljnah na cesti hud pretep med fanti. Policija je v zvezi s tem ubojem aretirala 22-letnega mizarskega pomočnika Alojzija Jerino. doma iz Logatca, stanujo-čega pa v Smartnem pod Šmarno goro. Jerino so izsledili v poslopju Delavske zbornice in je na policiji izpovedal, da se je nahajal v družbi drugih fantov okrog 32.30 v Strakljevi gostilni pod Šmarno goro. Ko so se potem vračali domov, je pričelo leteti med fante kamenje. Čez čas je stopil na cesto neki moški in je med njim ter men fanti hipoma nastal prepir, ki mu je sledil že tudi pretep. Tudi .Terina je iztrgal iz plota kol in pričel mahati po neznancu. Kam ga je zadel, se Jerina ne spominja in tudi ni vedel, s kom ima opravka. Potem, ko so neznanca podrli na tla. so vsi zbežali in so pretepači šele zjutraj izvedeli, da je 24-letni zidar Filip Kepič poškodbam podlegel. Aretiranega A. Jerino, ki je baje najhuje mahal po Kepiču. so po zaslišanju izročili sodišču. Samomor divjega lovca. Jože Meglič je bil hlapec in pastir pri j>osestniku Francetu Medium v Lomu pri Sv. Katarini. Star je bil 32 let. Te dni so bili vsi domači na polju. To priliko je Jože izrabil ter se v hlevu ustrelil z vojaško puško, ki pa je bila tako predelana, da je bila uporabna tudi za lov. Ko so prišli domači domov, so ga našli m rt vrv ga. ležečega na senu v hlevu. Blizu njega je puška. Takoj naslednjega dne je gospodar prijavil zadevo orožnikom. Jože se je u-strelil na ravnost v srce. torej je moral biti na mestu mrtev. NEVAREN SLEPAR POD KLJUČEM Berlinska policija je aretirala te dni po vseh velikih evropskih mestih zasledovanega zločinca, ki je spravil med drugim tudi portugalsko republiko v težak finančni noložaj. Gre za Gustava Adolf a Ilenniesa. ki pa policija o njem domneva, da se piše v resnici Doe-ring in da je doma iz Ilessena. Mož je bil zvedel, da je dobila neka (velika aiurleška tiskarna pred Ie*: i'. PoHusalske naročilo, naj natiska večjo količino bankovcev in da je tiskarna vse potrebne tiskarsk • | priponi'K-ke obdržala za morebitne* ponovno tiskanje bankovcev. S IvomoT-jo visokih državnih uradnikov. ki so že vsi obsojeni, in ponarejenih dokumentov, se je sleparju posrečilo pripraviti tiskarno do tecra. da je zaeela ponovi, > tiskati |H>rtuM>\dt v Havre Hamburg v Cherbourg «0. novembra: Berlin v Kremen 11. novembra: Homeric v Cherbourg Kremen v Kremen l-aris v Havre 12. novembra: O-nte »;rande V flenoa Vobndum v Boulogne sur Mer [ 15. novembra: L.evia.tlian v Cherbourg In Bremer 13 novembra: j ViiJcauiu v Trst | DeutHchlaiid v Cherbourg | 18. novembra: j Olympic v Cherbourg j Kutsjpa v Bremen j 19. novembra: Conte di Savoia v Genoa POZOR. ROJAKI Is naslova na Usta, katerega pre. jemate. je razvidno, kdaj Vam jf naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov — Kam---T fUrtiftni oblaki ao se podili po večernem nebu; lahen dež .>* močd čemijo. Nobenega zavetja m če je ie tako gledala okrog • pekočimi očmi. Dokler je imela ie nekaj dinarjev je ae šlo, ta ali - toda potem — poten! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18tk Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lausbln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. 8aftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayua INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Blish. J. Bevfili. J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblc*. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Stey^r, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular Frank MINNESOTA Chlsholm. Frank Oouio, Pucelj Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekala Bveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvattch Waukegan. Joie Zelene MISSOURI 8t. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, Joh~ R. Rom Roundup. M. M. Panlaa Washoe. L. Champa Omaha. P. NEW TORS Govantia. Karl Btrnlaha Little Falls, Frank OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hi s Cleveland. Anton Bobek. Chaa Kaninger. Jacob Resnik, John Sapnik, ^ 23. novembra: St. l~otii.4 v Cherbourg Pres. Ilarilmr v Havre 24. novembra: Gen von Sleuben v Kremen 23. novembra: Bi ri'tigaria. v Cherbourg 26. novembra: Champlain v Havre Augustus v Genoa Majestic v Cherbourg 23. novembra: Kremen v Kremen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre butenilam v Boulogne »ur Mer 1. decembra: Rex v Genoa Stuttgart v Kremen 2. decembra: Homeric v Cherbourg 6. decembra: Saturnia v Trst 7. decembra: Kuropa v Bremen Pres. Roosevelt v Havre 8. decembra: Berlin v Bremen 9. decembra: PARIS (BOŽIČNI IZLET) llavr« Albert Batlin v Cherbourg Olympic v Cherbourg 10. decembra: Rorna v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Majestic v Cherl»ourg Ber»ngar|a v Cherbourg 15. decembra: f""«»nlv . 1 i Savola v Gen Kremen I-e\ iat han v Cherbourg Iti Hreni en decembra: Pre®. Ilaxillng v llavr« I •eutJH'liland v Cherbourg 22. decembra: I'reiiiien v Kiemen 23. decembra: ("hamp'ain v Havre Homeric v Cherboutg 27. decembra: Kiir'i'a v t'.rimen 23 decembra: N'"«' York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: Olympic v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Bremena 2 NAJHITREJŠIMI PARNIKI. KAR JIH PLUJE BREMEN EUROPA Poseben vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj pri. pravno potovanje v LJubljano. Pojasnila. 1KT!»< »POLITA X TKA VEK G»-n»-r:U Travet Servici Inc. KI'RKAl" iFran't Saks.r» 130'j Second Ave.. New York. X. Y. !| 21« \V. l%th St.. Xew York. X. cJreneh. J&ie 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Euclid. P. Bait Oirard. Anton Nagode Lorain, Louis Baiant in J. Kurrše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar You neslo wd Anton Klkelj OREOON Oregon City, Ore.. J. KobW PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton IpaYec Ciaridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezorec, V. »to. rantek Crafton, Fr. Machek Export. O. Prerie, Louis Zupao. tit. A. Skerlj Farrell. Jerry Okora Forest City, Math Kamin Oreensburg, Frank Novak Homer City lo okolico. Frank k enchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprWIek Midway, John Z ust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh. 2. Jakahe. rinc. \rh J. Pogača r Presto. P. B. Demihar Reading, J. Peadlrc 8tee]ton. A. Hren Unity Pta. In okolico, j. Skerl- Pr Sehlfrer West Newwn. Joseph Jorar WLllock, J. I'eternei UTAH Helper, Fr. Kratoa Izdajanje lista je v zvezi t velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogode, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N.' WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jo*, f Koren Sheboygan. Leo Majcen WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauchar Dtamoodrille. Joa BoUct