Poštnina platana v gotnM Gena DUi I— Sttv. 261 17 Ciabllanl, o petek, 13. novembra 1936 £cto 1. Bombardiranje Madrida traja naprej Pred Madridom, 13. novembra, o. Reuter poroča, da so včeraj nacionalisti začeli silovito bombardirati Madrid in sicer * istih položajev, kakor pred nekaj dnevi. Boji čet so zaradi silovitega obstreljevanja ponehali, edino na zahodnem delu mesta so nacionalisti pritisnili naprej ter pobili okrog 800 komunistov in jih ujeli. Topništvo madridske vlade se je včeraj začelo umikati proti severozahodu v smeri proti Barceloni in krije umik rdečih čet. Po sinočnji izjavi Queipa del Liana nacionalisti računajo s tem, da bo boj za Madrid še hud in da (ja je treba voditi z največjo previdnostjo. Zaradi tega je poveljstvo Francove armade s križarko »Almirante Cervera« prepeljalo iz Ceute 4000 marokanskih vojakov, ki so jih iz Seville z vlakom in z avtomobili takoj prepeljali pred Madrid. Nacionalisti razlagajo svojo opreznost in zastoj v operacijah s tem, da je treba očistiti vse ozemlje okrog Madrida, ki so ga zavzeli do zdaj, nezanesljivih elementov, ki se potikajo še okrog. Francova armada bo zaradi tega obkrožila Madrid v velikem loku ter ga bombardirala iz zraka ter s tem polagoma odstranila odpor branilcev. Namesto ljudi bodo v boj pošiljali predvsem stroje, ki jih je lažje nadomestiti kakor vojake. Nacionalistična poročila priznavajo, da so marksisti včeraj poskusili protinapad na jugu in to zaradi ojačenj, ki so jih dobili iz Barcelone. V odgovor da ta protinapad je bilo ponovno silovito obstreljevanje Madrida. Letalec Franco v Italiji Napoli, 13. novembra. AA. (Havas.) Z ladjo »Vulcanio« se je davi pripeljal semkaj polkovnik Ramon Franco, brat generala Franca, vrhovnega poveljnika nacionalističnih čet na Španskem. S polkovnikom sta se pripeljali tudi njegova žena in Hči. G. Franco je sprejel poročevalce listov in jim izjavil, da sprememba oblike vladavine na Španskem po njegovem ni potrebna. Dodal je, da bo bodoča španska vlada imela izrazito vojaški značaj in da bo uredila državo korporacijsko po italijanskem zgledu. Na vprašanje, zakaj je prišel t Italijo, je polkovnik Franco odgovoril: Vaše vprašanje je zelo nediskretno. Nahajamo se ▼ vojni in ne moremo dajati podrobnejših obvestil ne o naših potovanjih, ne o naših pogovorih. Na koncu je polkovnik Franco dodal, da bo ostal v Italiji kakih 5 dni. Vofna poročila iz Vaiencije Valencija, 12. nov. Preteklo noč se je nadaljeval srditi boj na madridski fronti, posebno v odseku Časi de Ca.mpu. Nacionalisti so izvršili srdit napad s svojimi najboljšimi pehotnimi polki, s konjenico, tanki in s topništvom. Toda madridske čete so v hudem dežju vztrajale na svojih postojankah in s strojniškim ognjem onemogočile prodiranje nacionalistov. Nato so okoli polnoči s pomočjo bataljonov mednarodne kolone, ki so prišli četam madridske vlade na pomoč, preSle madridske čete v protinapad. Ta srditi in nepričakovani napad je prisilil sovražnika k umiku. Neka vladna eskadrilja 10 leta iz Alicanta je danes bombardirala postajanje nacionalistov v Palmi. 1 Zunanji minister španske vlade Del Vayo je j imel brezžični razgovor z londonskim poslanikom, kateremu je sporočil, da je sedanji položaj na * madridski fronti tak, da ni treba biti v skrbeh. Morala in hrabrost delavskih miličnikov, ki sedaj razpolagajo z modernim orožjem, sta zelo odlični. Miličniki so ne sam-o izboljšali svoj položaj, temveč dosegli včeraj in danes celo zelo povoljne uspehe. »Mi zmagujemo«, je dejal Del Vayo ob zaključku svojega razgovora. Obrambni odbor je izdal povelje, naj se vsa živila, ki prihajajo v Madrid, zaplenijo za državo. Živila bo razdeljeval odbor sam in ne več kakor doslej delavske organizacije. Vendar pričakujejo v Valeaciji kljub temu vsak hip napada Francovih letal in so izdane najstrožje odredbe za prebivalstvo. Odbor za nevmešavanje deluje London, 12. nov. AA. (Havas) Po seji pod- odbora za nevmešavanje je izšel tale komunike: 11. seja pododbora se je vršila danes dopoldne ob 16. v zunanjem uradu. Delegati so končali proučevanje načrta o obnovi nadzornega sistema v Španiji, da stoipi v veljavo dogovor o nevmešavanju. Sporazumeli 60 ee, da je treba dve točki tega dogovora odkazati v nadaljnje proučevanje tehniškim svetovalcem. Besedilo načrta, ki so ga izdelali člani odbora, bo izročeno v proučevanje odboru, ki bo imel svojo plenarno sejo danes popoldne ob štirih. Vsebina tajnega sporazuma na Dunaju Dunaj, 13. nov. o. Včeraj je bilo izdano uradno poročilo o potegu razgovorov ined članicami Rimskega sporazuma. Po tem poročilu je glavno na-eeloza sodelovanje med državami v Kvropi, pravičnost. Vsi trije zunanji ministra so ugotovili popolno soglasje med seboj in prišli do sklepa, da se morajo gospodarski odnošaji z drugimi državami urediti na podlagi dvostranskih pogodb. V načelu so za sodelovanje z drugimi državami v Podonavju. Toda izhodišče za sporazum v Podonavju mora biti rimski protokol. Avstriji in Madžarski je treba priznati pravico do oboroževanja. Italija in Madžarska priznata italijansko cesarstvo. Vsi ti sklepi ne pomenijo nič novega, važnejši kakor to je pa tajni sporazum, o katerem je znano, da vsebuje sledeče: 1. Vse tri države bodo delale za preureditev Zveze narodov. 2. Boj proti komunizmu je treba voditi z vsemi silami, toda ne v taki obliki, kakor predlaga Nemčija. Pri tem boju bodo čini tesneje sodelovale policije vseh treh držav. 3. Vse tri države so v načelu za priznanje nacionalistične vlade v Španiji, kadar se jim bo to treba zdelo potrebno. 4. Sestanek je sprejel italijansko stališče glede lokarnske konference. Kar se tiče vspostavitve Habsburžanov, se za zdaj na Dunaju niso o tem raztovarjali. Glede reforme Zveze narodov so sprejeli predlog avstrijskega zim. ministra dr. Guida Schmidta. Pariz, 12. nov. A A. Havas: Ves pariški tisk trdi, da so snočnje zdravice v Schonbrunu na Dunaju najvažnejša manifestacija dunajske konference, ki se je pričakovala. »Jourt piše, da je pri-’ znanje etiopskega cesarstva s strani Avstrije in Madžarske najvažnejši dogodek tega sestanka. »Petit Parisien« piše, da se je vse sukalo okoli rimskih protokolov in da ni verjetno, da bi bila ( konferenca privabila katero drugo državo v svoj ; okvir. Za zbližanje ? drugimi državami se predla-! gajo dvostranske pogodbe, ki jih naj sklepa vsaka 1 država zase. Nemci in zarote v rdeči Rusiji Berlin. 30. novembra, o. Zaradi aretacij številnih nemških državljanov, k: jih je dala sovjetska vlada prijeti, češ da so špijonirali in pripravljali prevrat v Rusiji, je nemška vlada [X> svojem poslaniku v Moskvi ostro protestirala pri boljševiški vladi, ker so razlogi, na podlagi katerih so prijeli nemške specialiste, ki organizirajo sovjetske tovarne, docela neosnovani in nestvarni. Domnevajo, da je vsa zadeva le manever boljševikov, ki bi se s tem radi rešili obveznosti do nemških inženirjev in specialistov, ki so zdaj svoje delo skoraj že dovršili. Verjetno je, da bodo vprizorili proti njim proces in jih potem vse lepo izgnali brez plačila. Po drugi strani pa bi boljševiki radi obrnili pozornost od zarot v boljševiški stranki sami, ki zavzemajo vse večji obseg in dobivajo tudi vse širši pomen. Varšava, 22. novembra. Poljski listi priobčujejo poročila iz Moskve o mnogoštevilnih aretacijah znanih tujih in domačih osebnesli. Med prvimi so aretirali poljskega kemunista Snovskovskega. ki le prej zavzemal visoko mesto v GPU-iu Listi trde, da so ga po skrajšanem postopku obsodili na smrt in ustrelili. Razen tega so aretirali tudi mnogo nemških, avstrijskih in švedskih komunistov-emigrantov, osumljenih zarote s trockisti. Pariški list trdi, da priznavajo sedaj tudi sovjetski uradni krogi, da so njihove oblasii jirijele gotovo število tujcev, predvsem Nemce in Fince, ki Avstrijska milica bo po novi ureditvi imela stoječe, lovske in leteče bataljone, ki bodo določeni za posebno težko nalogo Organizirali bodo tudi neke vrste stanovsko milico, kakor študentovsko itd. koliki fašistovski svet sc zbere na sejo 18. no-venbra in bo razpravljal o italijanskem zunanje in notranje političnem položaju ter o stanju italijanske vojske. ^'Iavn' tajnik ZN Avenol bo prihodnji teden odšel v Anglijo in bo imel več predavanj na angleških univerzah. Univerzi v Oxfordu in Camprid-geju sta ga imenovali za častnega doktorja. Proti usmrtitvi komunista Andreja v Hamburgu so poslali belgijski parlamentarci spomenico, ki jo je jjodpisalo 3!) katoliških, liberalnih, komunističnih in socialističnih poslancev. so zapleteni za prevrat v Sovjetski Rusiji. List pristavlja, da je zvedel iz zasebnega vira, da se med temi nahaja tudi znani nemški znastvenik dr. Otto Hoetsch. I a vest je napravila veliko senzacijo, ker je nemški profesor Hoetsch veljal doslej za pristaša političnega zbližanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Sovjetske pristojne oblasti bodo obtožile vse aretirane osebe zaradi priprave prevrata, vohunstva in gospodarske sabotaže. Poleg teh tujcev 60 aretirali tudi mnogo Rusov. List pravi dalje, da je bil nemški poslanik že včeraj v Kremlju in da je energično zahteval jx>jasnil o aretacijah nemških državljanov. Trde, da so pristojne oblasti v Kremlju izjavile nemškemu jx>s!aniku, da je dosedanja preiskava dognala, da so bili aretirani med voditelji zelo razčlenjene tajne jx>litične organizacije. Med aretiranimi Nemci je tudi ravnatelj podružnice velike dresdenske tovarne za žensko kozmetiko Honinghaus. List nravi dalje, da je zadeva presenetila nemškega poslanika na oddihu v Kavkazu in da se je poslanik takoj vrnil v Moskvo in se začel f>osvetovati v korist aretiranih. Angleška letalska industrija dela za mir ... London, 12. novembra, o. Včeraj je imel angleški letalski minister Inskipp velik govor, v katerem je razpravljal o angleškem oboroževanju kot jamstvu za mir. Natančno je razložil sedanje stanje vseh edinic angleške vojske. Obširno se je ba-vil z vprašanjem |)ehote v bodoči vojni. Poudaril je, da je zelo zgrešeno mnenje, ki pravi, da pehota v bodočih vojnah ne bo imela druge naloge kot braniti ozemlje angleškega kraljestva. Delo izven meja bi opravljali letalstvo in' mornarica. Letalski minister je izjavil, da bo angleška vlada kmalu predložila načrt, ki se bo nanašal na sjdošno delo v vsej letalski industriji in industriji za motorje. V nadaljnem svojem govoru je sir Thomas Inskipp razložil kajiaciteto letalske industrije. Meseca aprila 1935 je bilo v letalski industriji zaposlenih 30.000 delavcev. Pet mesecev kasneje je to število naraslo na 40.000 in meseca junija tega leta je bilo v letalski industriji zaposlenih že ■>8.000 delavcev. Po tem se torej jasno vidi, da se letalska industrija v Angliji zelo širi. Stalno se ustvarjajo nove eskadrile in nove letalske enote. Število letal v vseh skupinah bo kmalu povečano. Daši se sedaj v svetu organizira politika oboroževanja. Angliji vendarle ni treba organizirati novega ministrstva za oboroževanje, ker dosedanja ministrstva za narodno obrambo dobro računajo z vsemi potrebami. Toda to vprašanje še ni urejeno in vlada bo vprašanje ustanovitve ministrstva za municijo razpravljala na prihodnji svoji seji. Vesti 13. novembra Prihod kneza namestnika r London pozdravljajo vsi londonski listi in obširno pišejo o njem ter o pomenu njegovega sedanjega obiska v Londonu za jugoslovansko in splošno evropsko politiko. Veliki viharji spet besne nad angleško obalo in je več manjših ladij v nevarnosti. Protijudovske demonstracije so bile včeraj v Budimpešti. Začelo so se na univerzi ter se jx>tem prenesle na ulico in so demonstrantje razbili več judovskih trgovin. Družbo za podpiranje izseljevanja Japoncev v jirekomorske dežele, so ustanovili v Jajx>nskem. Ta bo jaj>onske izseljence podj»irala z denarjem in ima za to na razpolago 000 milijonov Jenov. Nove člane francoske akademije so včeraj volili v Parizu. Mesta so bila na razjx>lago 4, kandidatov pa 21. Sestanek balkanskih generalnih štabov se je končal včeraj v Bukarešti z zadovoljivim izidom glede vojaškega sodelovanja med državami Balkanskega sporazuma in MZ. Sklepe tega sestanka bodo odobrili na prihodnji seji odbora Balkanskega sporazuma. Glede preureditve ZN je do zdaj odgovorilo okrog 40 držav članic in poslalo svoje predloge. Najobširnejši odgovor je dala včeraj Belgija. Nobelove nagrade za fiziko sta dobila profesor Hess iz Insbrucka ter C. D. Anderson s kalifornijskega zavoda za tehnologijo. Nagrado za kemijo dobi prof-. Debye iz Berlina za svoja dela o ustroju molekul, nagrado za književnost pa je dobil ame-rikanski dramatik 0’Neill, pisec »Ane Christie« »Cesarja Jonesa«:, in »Strasti pod bresti.« Nagrada znaša 200.000 norveških kron. Ne pozabite! Jutri začne izhajati naš novi roman Zlodej se dolgočasi Amerika Amerikancem! To geslo v politiki Združenih držav bodo po vseameriški konferenci v Buenos Airesu baje razširili na vse amerikanske države, ki bodo v svoji zunanji politiki ostale nevtralne. Afene, 13. nov. m. Semkaj je prispel jugoslovanski minister zn soc. politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič. Parizu grozi nov generalni štrajk. ki bo zelo otežil ižvljenje francoske prestolnice. Stavkati nameravajo vsi delavci živilske stroke, po številu 15.000. Sovjetska letalska delegacija je prišla v Pariz pod vodstvom generala Edelmana ter drugih voditeljev sovjetskega letalstva. Kardinal Paceeli pride baje v Berlin, da bo uredil položaj katoliške cerkve v Nemčiji, ki se je začel izbol jšavati po obisku munchenskega kardinala Faulhaberja pri Hitlerju. Romuni protestirajo proti spremembi meja BukareSta, 12. novembra. AA. (Rador.) Vlada in liberalna stranka, ki je v njej zastopana, sta priredili v Oradei Mare blizu meje veliko proti-revizionistično manifestacijo. Govorili so ministri Inkulet, Nistor, Lapedatu in Valerpop ter Konstantin Bracanu, predsednik liberalne stranke. Minister Inkulec je v svojem govoru izjavil: Romunija je bila svojčas razkosana in razdeljena med posamezne države. Zasužnjena Transilvanija u ,£.aka*? tisoč let na svojo svobodo. Ura osvo-r0 , .Ye >e napočila zaradi močne pomoči obeh latinskih sester Romunije, to je .Francije in Italije, rristavil je, da je mnogo italijanske krvi bilo prelite v korist sedanjih romunskih mej. Težki oblaki se zdaj grmadijo na obzorju, je nadaljeval minister Inkulec. Zato smo prišli semkaj, da proglasimo »večnost svojih meja« in da nikoli ne bomo odstopili drugim niti pedi romunske zemlje. G. Bracanu je izjavil med drugim: Rožljanje z orožjem ne vznemirja prijateljev miru. Govore o reviziji V resnici je bila trianonska mirovna pogodba posledica bukareštanskega miru, ki so ga diktirali tisti, ki so sebe smatrali za zmagovalce. Svetovna vojna je uveljavila načelo nacionalnosti in na tem načelu zasnovala samostojne države. Na tem načelu počiva sedanji mir, ki pa je obenem izraz volje in oboroženih sil. Govornik je nato dokazoval popolnoma romunski značaj novih pokra-]in. Romuni bodo znali vedno braniti svojo nacionalno posest, in ne bodo nikomur dovolili, da bi ogražal edinstvo romunskega naroda. Bracianu je nato slavil hrabro romunsko vojsko in naglašal, da je treba oboroževalno politiko nadaljevati. Na koncu je izjavil: Naie gospodarsko in vojaSko stanje nam dovoljuje, da izjavimo: Naiega edin-stva ne more nihče razbiti. Italijnnsko-Avstrijska družba za abesinsko trgovino se je ustanovila ob jx>gajanjih držav Rimskega sjKirazuma na Dunaju. Avtonomijo dobi v OSR podkarjiatska Rusija, čeprav [>o svojem obsegu in po številu prebivalstva čez daleč ni tako pomembna kakor Slovaška. Pač pa je bila zmeraj v vladnem taboru. Zavzetje Abesinije bo končano v štirinajstih dneh, kakor poročajo iz Addis Abebe, ker se je deževna doba končala in bodo italijanske čete začele lahko spet prodirati. Madžarskega poslanika v Belgradu je sprejel predsednik vlade in zun. minister dr. Stojadinovič včeraj in se z njim razgovarjal o važnih vprašanjih med nami in Madžarsko. Italijanski zun. minister Ciano je sinoči od-l>otoval z Dunaja v Budimpešto, kjer bo imel razgovore z madžarskimi politiki. Za predsednika mednarodnega urada dela so izvolili včeraj češkoslovaškega ministra za socialno politiko Jaromira Negasa. Inšpekcijo angleškega brodovja je začel angleški kralj Edvard VIII.’ v spremstvu vseh voditeljev angleške mornarice in obrambe. Naši senatorji so prišli v Atene [>o jiosvetitvi grobnice v Zejtinliku. Spremljajo jih tudi nekateri jugoslovanski študentje in študentke, a najbrž samo iz Belgrada, kakor je že običajno pri takih izletih. Rojstni dan italijanskega kralja so praznovali v Italiji včeraj. Kralj je sprejemal čestitke zaradi svoje bolehnosti v gradu San Rossore. Voditelj angleških fašistov Mosley je dal izjavo z ozirom prepovedi nošnje uniform, ki jo je izposlovala poslanska zbornica. Pravi da bo ta pre-I>oved njegovemu gibanju samo koristila, kakor sploh vse prepovedi vsem gibanjem koristijo. Proti voditelju čeških Nemcev Konradu Hen-leinu je imel ostei govor v proračunski debati v Pragi, ministrski predsednik dr. Hodža, češ da Henlein s svojimi govori ruši osnove za sjjorazuin med Čehi in Nemci. Prejšnja albanska vlada je padla, ker je imel Siljen predsednik Fracheri preveč vj>liva in mu je zato nasprotovala okolica kralja Zoguja. 4000 češkoslovaških učiteljev in V>lovadnih učiteljev je zadnje čase baje odšlo v Sovjetsko Rusijo. Osem milijonov 200.000 vojakov pod orožjem. je na svetu zdaj, kakor jioroča statistika Zveze narodov. To je redna vojska brez raznih oboroženih organizacij. Dneve brez mesa so uvedli na Grškem. Postili se bodo v torek in v sredo. Mesec dni pred božičem pa ne bodo smeli klati ovac in kozlov. Vstaja na Kavkazu se je začela, kakor poročajo varšavski listi. Ne ve se pa, ali je ta uporv narodnostnega ali socialnega značaja. Morilec Govedič izročen sodišču Maribor, 12. novembra. Zverinski roparski umor mladega vajenca je še danes predmet vseh razgovorov v mestu. Ko so zjutraj vodili zločinca iz policijskih zaporov na poli-[ cijo k zaslišanju, se je zbrala na ulicah velika množica, ki je morilca ogorčeno spremljala do komisarijata ter bi ga bila | dejansko napadla, če ga ne bi spremljala močna policijska straža. Danes zjutraj je policija z morilcem še enkrat rekonstruirala zločin na licu mesta, ker so se včeraj pojavili neki glasovi, da morilec ne bi mogel po umoru žrtve tako hitro priti nazaj v mesto. Pri rekonstrukciji se je ugotovilo, da je vsaka taka govorica neosnovana. Danes so Govediča tudi še zadnjič zaslišali, ni pa svojega zagovora v* ničemer izpremenil ter je vztrajal pri tem, da je ubil Pušaverja v prepiru zaradi delitve plena. Opoldne je policija potem izročila mladega morilca okrožnemu sodišču ter je sedaj zaprt v preiskovalnem zaporu. Policijski pfen Ljubljana, 13. nov. Danes ponoči je policija napravila očividno zelo dober plen. V roke ji je padel 29-letni mož, o kaiterem so dosedaj mogli ugotoviti, da se piše Polič in da je doma iz Cavtata pri Dubrovniku. Možakar se je vozil z vlakom sem in tja okrog po božjem svetu in je imel vedno dovolj denarja. Tudi pri aretaciji je bila njegova mošnja dokaj rejena. Imela pa je pri sebi več legitimacij in dokumentov, ki se vsi glasijo na druga imena. Policija sumi, da ima opravka s tipom mednarodnih kvalitet in bo ugotovila njegovo predživ-ljenje. Samo danes in jutri I GRAD HUBERTUS Oanghoferjev film Hansi Knoteck in Paul Richter Kino Slo tja Velika pridobitev za naš tujski promet Maribor, 12. nov. Tujsko-promctna zveza »Putruk« v Mariboru si je nabavila za prihodnjo sezono moderen avto-kar s 30 sedeži, katerega notranjost bo najudobneje urejena. Avtokar bo najnovejše konstrukcije, deloma s stekleno iti deloma s premično streho. V zadnjem notranjem delu avtokara bo urejen poseben prostor za obešanje plaščev itd., torej majhna garderoba. Prostora bo dovolj tudi za večjo prtljago. Avtokar je konstruiran za brzino do 90 km in bo premagal vzpone do 28 stop. ter bo na ta način usposobljen tudi za najtežja in najdaljša turistična potovanja po vsem evropskem kontinentu. To novo udobno prevozno sredstvo »Pulntca« bo služilo ne-le za najudobneijša krožno potovanja šiirom naše lepe domovine, marveč bo služilo tudi za kompenzacijska potovanja v razne evropske države. »Putnik« je že izdelaj programe za taka pavšalna potovanja v južno Srbijo, Bosno, Črno goro in na naš sončni ladran ter bo na ta način propagiral nad vse potrebni razvoj notranjega turizma. V svojem programu recipročnih potovanj v inozemstvo bo »Puinik« ponovil svoje že priljubljene izlete na Veliki Klek, v Solmogra-ško in na Dolomite, priredil bo še potovanja v ItaMjo, v Rim, Naepelj in na Sicilijo, dalje potovanje čez italijansko in francosko riviero ter preko Švice na svetovno razstavo v Pariz, in končno izlete v vsa večja mesta Nemčije, v Prago, Bratislavo, Budimpešto itd. Skratka: program je tako bogat, da bo slehernemu omogočil, da si za svoj oddih izbere potovanje, katerega program bo najbolj odgovarjal njegovim željam, da razširi svoje splošno kulturno obzorje. Pri tem bo vsakomur zagotovljeno udobno potovanje, racionalno in st-rdkovno sestavljen program po najzanimivejših rutah, in kar je glavno: zmerne cene. V »Putrakovih« cenah za posamezna potgvanja bodo vračunani vsi izdatki za vožnjo, celotno oskrbo v dobrih hotelih, ogledovanje znamenitosti pod strokovnim vodstvom in razne druge usluge, s katerimi potnik navadno ne računa, ki pa pogosto povzročajo dvojno prekoračenje vsote prvotno pr »računanih izdatkov za potovanja. Ta način pavšalnih potovanj se je v zadnjem času po vsem svetu vse bolj udomačil in b6 v bodočnosti gotovo predstavljal skoraj izključni način daljših potovanj v neznane kraje. Potnik plača potovalnemu biroju določeno pavšalno ceno in dobi v roke že sestavljeni program potovanja; rešen je na ta način vseh skrbi za sestavljanje primernega programa, iskanja voznih redov in zvez, primernih, cenenih in čistih hotelov, rezerviranja sob, prihrani si stroške za razno Baedeekerje in skrbi, kako se bo znašd v tuji deželi, katere jezika ne pozna. Vse to vestno in strokovno uredi prireditelj potovanja — »Putnik«. Le tako potovanje lahko imenujemo res pravi oddih! In to še prav posebno pavšalno potovanje z udobnim avtokanom, ki predstavlja vrhunec sodobne tehnike, kar bo brezdvomno veljalo za novi »Putnikov« avtokar. Monopoli največji dohodki drž. blagajne Belgrad, 13. nov. A A. Generalni ravnatelj monopolov Gjorgje Rasič je dal za liste tole izjavo: Uprava državnih monopolov izroča svoj dobiček glavni državni blagajni. Ta znaša letno malone dve milijardi Din. Ta dohodek igra med ostalimi proračunskimi dohodki zelo važno vlogo, saj znaša 20% vseh dohodkov. Državni monopoli izročajo državi te dohodke, po drugi strani pa opravLjajo zelo pomembno gospodarsko in socialno funkcijo. Monopoli zaposlujejo ogromno število našega delovnega ljudstva. Osem tobačnih tovarn, štiri solarnice, 39 tobačnih postaj, 9 prodajnih nionopol.skih skladišč in mnoge druge ustanove dajejo dela približno 72.000 sadilcem tobaka in 10 do 11 tisočem delavcem in njihovim rodbinam. Docela naravno je, da posveča kraljevska vlada svojo posebno pozornost delu uprave državnih monopolov. Zaradi njihovega prizadevanja in zaradi splošne politike kraljevske vlade, razširja uprava državnih monopolov svoje delo tudi na socialno polje, kar ima čedalje blagodejnejše posledice. Nedavno tega smo mogli slišati, da sta naši dve najmočnejši organizaciji tobačnih sadilcev iz Hercegovine in južne Srbije odkrito izjavili, da sta g sedanjo politiko uiprave državnih monopolov popolnoma zadovoljni. Število tobačnih sadik je nasproti prejšnjim letom zelo naraslo, tobak sam pa ima mnogo višjo ceno. Izginila je večja bojazen, ki 6e je polaščala sadilcev pri odkupu tobaka, ko so 6e bali, da jim bo tobak ocenjen tako, da bodo zanj mani dobili, kakor pa je vreden. Ta bojazen, kot rečeno, ne obstoji več in tobačni sadilci, ki jih je okrog 72.000, so sedaj lahko brez sikrbi, ker vedo, da jim bodo tobak cenili objektivno po zakonskih določbah in tudi pošteno plačali. Ker skuša tudi kraljevska vlada doseči, da bi naš tobak našel tudi v tujini čim več kupcev, ker bi s tem narasel izvoz našega tobaka, bi se v tem primeru povečal tudi tobačni pridelek in bi državna blagajna in narod s tem imela tudi večje dohodke. Upamo, da bomo v tem oziru uspeli, kajti naš tobak se sedaj goji, fermentira in meša tako, kakor želi tuje tržišče, katerega smo deloma že osvojili in ki po našem tobaku povprašuje. Urejena je tudi prodaja cigaretnega papirja. Do nedavnega so mogli cigaretni papir kupovati .samo s tobakom, kar je kadilce močno oviralo. Sedaj je razveljavljena ta omejitev pri prodaji cigaretnega papirja in ga je moči kupiti v neomejenih količinah. S tem ukrepom in s pocenitvijo, ker dobe kupci sedaj večje število listov, smo dosegli, da je tudi dohodek od cigaretnega papirja precej narasel. Podobno smo storili s soljo. Soli je pet VTBit, kamena, morska, varjena pkrekanska), jodirana in namizna. Potrošnik doslej ni mogel kupiti soli, ki ®i jo je ravno želel, in ki jo v dotičnih krajih trošijo. Ko je zahteval morsko, so mu dali zmleto, ki je dražja itd. Ti pojavi bodo izginili, ker je prava državnih monopolov poskrbela, da bo moglo ljudstvo dobiti tako sol, kakršno si želi. Proti brezvestnim prodajalcem bomo nastopili brez usmiljenja. Tako bo >*«trež©no življenjski potrebi ljudi in živine. Protest SK Ljubljane radi nedeljske tekme Ljubljana, 13. novembra. Kakor smo že poročali, je SK Ljubljana vložil proti nedeljski nogometni tekmi brzojavni protest na Zvezo. V roku osmih dni mora ta protest tudi obrazložiti in utemljiti. Predvčerajšnjim je klub vložil pri podzvezi pismen protest, katerega je pod-zveza odposlala najprej zvezi. Še prej pa je bila seja sodniške sekcije pri LNP, kateri je prisostvovalo devet zveznih sodnikov. Na tej seji so razpravljali o protestu SK Ljubljane. Vseh devet sodnikov je potrdilo, da so okolnosti, navedene v protestu, resnične. Besedilo protesta. Protest, katerega je SK Ljubljana preko pod-zveze poslal zvezi, se glasi: Na osnovi § 30 propozicij za drž. prvenstvo v letu 1936/37 smo Vam v ponedeljek dne 10. novembra 1936 v odprtem roku odposlali brzojavko sledeče vsebine: Najavljamo protest protiv utakmice Ljubljana—Hajduk. Že v začetku naglašamo, da so kri-vičije odločbe sodnika bistveno vplivale na izid te tekme. Svojo trditev podpiramo z naslednjimi najbolj kričečimi odločbami sodnika g. Mlinariča. V približno 25 minuti prvega polčasa Jež, srednji napadalec Ljubljane, pelje žogo sam proti nasprotnemu golu. Ko je bil na 7 m pred golom ravno na strelu, ga dohitita oba Hajdukova bra- , Najgrandioznejši alpinski velefilm Dr. rancha: Gustav Dlessi. Lent Rfcfenstahl in slavni pilot CfUSl lldCl Beli pekel Plz PaiO Jutri premiera v hinii Unionu f Franc Jezeršek Danes zjutraj ob 6 je po kratki in mučni bolezni izdihnil g. Fran Jezeršek, znana osebnost ne samo v Ljubljani, ampak tudii izven nje. Pokorni Jezeršek je bil dolgo vrsto let ravnatelj Narodne tiskarne v Ljubljani, kjer si je pridobil vsesplošno spoštovanje. R. 1. P. Preostalim naše sožalje! Po Sveti gori Atos Ljubljana, 13. nov. Sinoči ob 18 je v dvorani Delavske zbornice predaval v okrilju Društva prijateljev humanistične gimnazije prof. A. Sovre o svojem potovanju po Sveti gori Atos. Predavanje je bilo dokaj dobro obiskano; v častnem številu so bili zastopani med poslušalci zlasti profesorji in dijaki. Potovanje se je začelo v Solunu, kjer sta predavatelj in njegov sopotnik napravila dobro znanstvo, ki jima je pripomoglo do obiska zanimivega samostana pri Solunu. Od Soluna dalje sta se proti Sveti gori peljala z ladjo. Z nazornimi besedami, ki so jih pojasnjevale projekcije na platnu, so sledili poslušalci ogledu samostanov. Zanimivo je bilo, kako so se predavatelj in spremljevalci vozili s čolnom ob obali ter od tam opazovali samostane. Obisk v teh samostanih pomeni za človeka gotovo dogodek, na katerega ne pozabi tako kmalu. Z gore Atos sta se naša potnika vrnita zopet v Solun. Pot proti Solunu je morala biti res nekaj svojevrstnega: voziLi so se z avtomobilom vseprek. čez njive, čez travnike, samo ne po tem, čemur pravimo mi cesta. To more biti v nekako tolažbo celo nam, ki se s cestami prav nič ne moremo bahati. Upamo pa lahko, da od nas še ni odšel avtomobilist, ki bi lahko potem doma dejal, da se je n. pr. iz Maribora pripeljal v Ljubljano na avtomobilu čez njive in travnike. V Solunu se je potovanje končalo, začela pa se je — malarija, na kateri je predavatelj obolel. Predavatelj je žel za svoja izvajanja velik aplavz. V Rožno dolino - luč! Ljubljana, 13. nov. Dnevno slišimo pritožbe od stanovalcev iz Rožne doline, ki hodijo zgodaj zjutraj v službe. Rožna dolina je, kaikoc znano, dokaj temna, posebno v oblačnih nočeh, kakršna je bila danes. V takih nočeh bi morale na vsak način služiti električne naprave svojemu namenu. Tako pa se prebivalci Rožne doline pritožujejo, d« ugasnejo v Rožni dolini vse električne luči že ob treh zjutraj. Če namreč lahko gori luč za tiste ponočnjake, ki se vračajo ob treh zjutraj domov (tem navadno tudi luč ne pomaga mnogo), potem bi pač lahko gorelo tudi ti stani, ki gredo zgodaj zjutraj na delo. To tembolj, ker so poleti, ko je žc zgodaj dan, gorele luči do šestih, sedaj v jeseni in pozimi, ko je tema skoraj do pol sedmih, pa ugasnejo luči že ob treh zjutraj. Stanovalci morajo broditi v temi po blatni cesti in pridejo v svoje službe ne samo blatni, marveč največkrat tudi z zamudo, ki nastane radi popolne teme, ki vlada po cesti. Mestna elektrarna bo napravila stanovalcem Rožne doline veliko uslugo, če pusti goreti električne luči do šeste ure zjutraj. Splošno pozornost vzbuja krasen prapor, ki je razstavljen v manu-fakturni trgovini Kette na Aleksandrovi cesti. Je to prapor Prosvetnega društva Ljubljana mesto, ki bo blagoslovljen prihodnjo nedeljo. Načrt za prapor je naredil prof. Stane Kregar iz Št. Vida, izdelale pa so ga šolske sestre v Ljubljani. Drog z nastavkom je krasno delo društvenega člana Rudija Sečnika, ki je nastavljen pri H. Jakopiču v Šiški. Prapor sam ima lepo vdelane besede: »Za očetov vero in rod«, vmes pa pozdrav »Bog živi«. Celoten prapor predstavlja krasno umetniško delo, ki si ga Ljubljančani z zadovoljstvom ogledujejo. Posebno izviren se jim zdi nastavek na drogu, da-si je ves prapor kot celota, kakor vsak posamezni del dovršeno popoln. Lep uspeh kamniškega obrtnika Kamnik, 12. novembra. Tukajšnjega izdelovalca gospodarskega orodja, kovača g. Holcer Jankota, je ocenjevalna komisija ob priliki zadnjega velesejma v Ljubljani v zvezi z zaključkom vsedržavne lesne razstave »Za naš les«, njegove izdelke ocenila »odlično« ter je te dni prejel lično diplomo. Mlademu in vnetemu obrtniku čestitamo in želimo na tem polju mnogo uspehov. Maribor Zgradarina. Davčna uprava v Mariboru poziva vse davčne obvezanoe, da vložijo prijavo dohodkov od zgradb v letu 1937 v roku ob 16. novembra do 15. decembra, in sicer samo oni davčni zavezanci, katerih zgradbe niso bile dosedaj obdavčene ter oni, katerim se je dohodek od zgradb povečal ali zmanjšal najmanj za 25 odstotkov. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa davčne uprave. Žrtvam svetovne vojne v spomin. V stolnici je bila v četrtek dopoldne 9v. maža zaduštiica za žrtve svetovne vojne im vse padle vojake. Žalnemu opravilu so prisostvovali tukajšnji vojni invalidi 6 svojim vodstvom, zastopstva aktivnih in rezervnih častnikov, Maistrovih borcev im veliko občinstva. Kolektivna pogodba v pekovskih obratih. V četrtek je bila podpisana kolektivna pogodba za mariborske in okoliške pekarne, s katero se ureja delovno razmerje v teh obratih. Pogodba stopi v veljavo 30. novembra ter vsebuje določbe glede delovnega časa, ki znaša 60 ur na teden, glede mezd, nedeljskega počitka, vajeniških mezd itd. Posebna paritetna komisija, v kateri bo enako število zastopnikov delodajalceo in delojemalcev, bo nadzorovala, da se pogodba dejansko izpolnjuje ter bo v vseh sporih izrekala obvezne razsodbe. Mariborsko gledališče Petek, 13. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju.) Sobota, 14. novembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red. C. Ptujsko gledališče Petek, 13. novembra ob 20. url: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Svinjska kuga v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. gor. 12. nov. Poročali smo že meseca septembra, da se je pojavila v nekaterih krajih Slovenskih goric svinjska kuga. Ta bolezen ni trajala dolgo. Sedaj pa se je ponovno pojavila in mori prašiče po vrsti po raznih krajih. Mnogi posestniki so že vse svinje pokopali in še bolne je odpeljal konjač. Ta svinjska bolezen se širi z bliskovito naglico in hudo udarja naše posestnike in uboge viničarje posebno sedaj, ko se bliža zima. Povsod so sc veselili domačih praznikov (furež) ko bi posestniki tudi ponekod kaj prodali. To bo sedaj vse izostalo. Gospodarstvo je zaradi tega sedaj hudo prizadeto in gre škoda povsod v težke tisočake. Posestnikom, kjer se še kuga tli pojavila, pa svetujemo, da pravočasno pokličejo živino-zdravnika, da se ta bolezen s cepljenjem od-pravj. Skrbinškov jubilej v Mariboru V nedeljo, 15. nov. zvečer bo proslavil svoj srebrni jubilej v tukajšnjem gledališču v »Prvi legiji« kot dr. MoreM režiser in igralec ljubljanskega gledališča g. Molan Skrbinšek — mož, ki je najvidneje postavljal s svojim globokim znanjem in bogatim izkustvom temelje slovenskemu teatru, saj je oral ledino, vzgajal in učil v vseh mestih slovenske zemlje, tako v Trstu, Mariboru, Celju in se dokončr»o pognal v najvišja vrh v ljubljanskem gledališču. Njegov največji umetni-Ski_ vzpon spričujejo režije Cankamjevih del, saj je ž njimi ustvaril odersko osnovo in kongenijalno podobo dramam tega našega največjega Slovenca. Mimo tega pa je vprav Skrbinšek tisti oderski tvorec, ki je svoje široko zajeto znanie z neštetimi režijami, predavanji m pisanjem zanesel daleč med najširše plasti slovenskega naroda. Preverjeni smo, da bo mariborsko občinstvo umelo vrednotiti Skrbdnškovo izdatno in veliko delo ter dokazalo, da zna naš narod le se ceniti umetnika-igravca. nilca in ga z rokami v hrbet zrušita, dočim ga je levi half Hajduka istočasno s strani surovo spodnesel, tako da so ga vsi trije zajahali, ko je ležal na tleh. Sodnik g. Mlinarič je mimo prešel preko te surove nepravilnosti. Drugo veliko nepravilnost je sodnik g. Mlinarič zagrešil na ta način: Desna zveza Hajduka je s komolcem v vrat odrinil levega halfa Ljubljane približno 22 m pred golom. Sodnik g. Mlinarič prisodi faul proti Hajduku. Ko so igralci bili že vsi plasirani, je naenkrat sodnik spremenil iz nerazumljivih vzrokov svojo odločitev, ter je diktiral prost strel proti Ljubljani, iz katerega je posredno rezultiral edini gol za Hajduka. V približno 30 minuti drugega polčasa, ko je Kriše vratar Hajduka zapustil gol in ležal izven gola na tleh, je branilec Matošič na golovi črti z roko ubranil Janežičev strel in tako preprečil, da bi žoga šla v mrežo. Sodnik g. Mlinarič se je nahajal približno 8 m levo od kraja, kjer se je ta prestopek pripetil. Ukrenil pa ni ničesar. G. Mlinarič je tudi v splošnem s svojimi odločitvami zelo favoriziral Hajduka, medtem ko je sleherni napad Ljubljane v najidealnejših pozicijah zaustavljal in dosledno ni upošteval prednosti igralcev Ljubljane. Da trditve v zgornjih primerih držijo, jasna priča izjava gg. sodnikov, ki so bili na tekmi navzoči in katero prilagamo. Istočasno prilagamo izjavo saveznega sodnika g. Jordana, ki je vršil funkcijo stranskega sodnika in začasnega sodnika g. Dorčeca, iz katere je razvidno, da je takoj po tekmi sodnik g. Mlinarič priznal, da je videl roko Matošiča na golovi črti. Po vsem navedenem smo mišljenja, da so sodnikove odločitve in opustitve bistveno vplivale na rezultat in da je g. Mlinarič grobo kršil § 92 pravilnika^ sodnikov JNSa ter prosimo, da JNS tekme ne verificira z doseženim rezultatom, marveč, da tekmo razveljavi in odredi oditfranje oonovne tekme, Hvala ali strah pred fLjubljano'T Belgrad, 13. nov. m. Z nedeljsko nogomelno tekmo, ki jo bosta v Belgradu igrala BASK in »Ljubljana«, se bavi današnja »Politika« ter med drugim pravi, da so Ljubljančani že v nekoliko tekmah pokazali izredne sposobnosti in mnogo znanja. Ljubljanski nogometaši so poleg sarajevske »Slavije« veliko odkritje jesenske nogometne sezone. Dosedaj je »Ljubljana« izgubila saimo 2 tekmi, dobila pa je tudi 2, in sicer z Jugoslavijo in osješko Slavijo. Z Hašlkom in Gradjanskim sta igri ostali po uspehu enakovredni. Vsi uspehi, ki jih je že dosegla Ljubljana, niso slučajni, pač pa popolnoma odgovarjajo dobri igri Ljubljane. Dosedaj je uspelo le BSK-u in Hajduku, dia je odnesel iz Ljubljane obe točki, športni poročevalec »Politike« pa končno le izrazi upanje, da bo BASK tretji med tistima, ki »im Ljubljana daje točke. Bomo videli! Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »škrjanček poje, žvrgoli« (Kino Mafical. Lebarjeva opereta z Marto Eggerthovo, ki je glavna operetna filmska pevka. Poleg te odlikuje opereto izredno živahna režija, ki je znala obraniti ves temperament ljudi in okolja, v katerem se dejanje filma odigrava. Ne samo muzikalna stran, tudi igra in komiilka godita obiskovalcem. Film ustreza ljudem, ki se navdušujejo ob razikožnih *n Eggerthove, pa ne kažejo prevelikega zanimanja za filme resne vsebine in globine. »Grad Huberius« (Kino Sloga). Danes in jutri jgra kino Sloga Ganghoferjev »Grad Hubertu s«, W ga poznamo že iz kina Union. S tem bo ustreženo tistim, ki si filma še niso mogli ogledati. Film priporočamo. Konjski repi pred sodniki! Maribor, 12. novembra. Pred okrožnim sodiščem je bila danes razprava proti nenavadnemu tatu: zagovarjal se je 47-letni brezposelni delavec Vinko Špurer iz Krčevine zaradi taitvin konjskih repov, ki jih je vršil letošnje poletje v mariborski okolici. Kakor smo že svojecasno poročali, so se julija meseca pojavile v okolici Maribora nenavadne tatvine. Tat se je splazil ponoči v hleve posestnikov, ki so imeli konje ter je vsem konjem pristrigel repe čisto pri korenu. Te tatvine je vršil iz dobičkaželinosti, saj se konjska žima dobro proda ter se plačuje v trgovini kilogram po 40—50 dinarjev. Tatvine so se najprej pojavile v občini Sv. Marjeti ob Pesnici, polagoma pa je tat začel striči konje tudi dirugod. Pri Sv. Marjeti je ostrigel par konj pri enem posestniku, v Dobrenju pri enem, v Dogošah pri treh, v Razvanju pri treh, v Pekrah Eri dveh, v Zrkovcih pri Štirih in v Laznici pri imbušu piri dveh posestnikih. Skupno je kradel žimo pri 16 posestnikih ter je ostrigel okrog 40 konj. Ker je v vsakem repu dobil vsaj kilogram žime, je bil njegov zaslužek prav znaten. Končno ga je zadela usoda pri posestniku Martinšku v Laznici pri Limbušu, kjer so ga presenetili v hlevu ter prijeli na begu. Branil se je s palico ter jx>škodoval več oseb, so ga pa le ukrotili ter izročili orožnikom. Pred sodiščem svoja dejanja priznava, pravi pa, da je to delal po naročilu nekega Žvajkarja, katerega si je pa naibrže izmisl.l. — Razprava ob času poročila še traja. Andrej Einspieler Dne 13. novembra 1813 se je rodil v Svečah v Rožu politik, publicist in duhovnik Andrej Einspieler. V Celo.vcu je dovršil licej in bogoslovje. Potem je kaplanoval po različnih farah na Koroškem, dokler ni nastopil 1846 službo drugega kaplana pri mestni župni cerkvi v Celovcu. Tu je postal tudi katehet in učitelj slovenščine na realki. — Umrl je v Celovcu dne 16. januarja 1888. Andrej Einspieler je Korošec z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ko ga je Slomšek, še bolj pa Matija Majar, pridobil za slovenski program, se je z vso zagrizenostjo vrgel na delo in s Korošcem lastno trdovratnostjo vztrajal v tej smeri, pa če prav je moral dostikrat ugotoviti, da je sam. — Njegovo publicistično in organizatorično delo je ogromno. — Ideja in političen program, ki ga je postavil za vso Slovenijo in še posebej za Koroško, je bil v marsičem prav do svetovne vojne aktualen. — Zedinjena Slovenija, federalistična ureditev Avstrije, neodvisnost Avstrije od Frankfurta, enakopravnost slovenščine v šolah in uradih (>Dajte Slovencem v slovenskih okrajih ravno tisto in ravno v tistej meri, kar Nemci in Lahi v svojih okrajih imajo«), zedinjenje vseh južnih Slovanov, delitev Koroške po narodnosti, dvig nivoja v naših ljudskih šolah in splošna kulturne in politične zavesti slovenskega naroda, so bile ideje vodnice pri njegovem podrobnem delu. — Slovensko stališče je zastopal pri različnih časopisih, obenem pa je tudi sam ustanovil revijo »Stimmen aus Innen8sterreich< (1861). Leta 1865 jo kupil nemško »Kronpost«, pozneje »Kartner-Blott«, odnosno »Kamtner Volkstimmec. — Za Slovence pa je predvsem politično važen njegov >Slovenec« (1865), ki je z liberalnostjo in brezobzirno odkritosrčnostjo pisal o vseh kulturnih in političnih vprašanjih tiste dobe. — Andrej Einspieler je bil tudi soustanovitelj Mohorjeve družbe. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 13. novembra: Stanislav. Jutri, sobota, 14. novembra: Jozafat. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesia 31. OPERA: Zaprto. * DRAMA: Zaprto. KINO UNION: Abeceda ljubezni. KINO SLOGA: Grad Hubertus. KINO MATICA: Škrjamček poje, žvrgoli. Radio predavanje 9. Gorca: Vloga nase Planice v svetu A z'*'* •S SMj. ojka I HHUZDJIZB Danes nepreklicno poslednjič i Veseloigra Abeceda ljubezni LuIb« Ulirlch - Paul Hflrblger - Theo Lingen SAMO 2 DNI I OANGHOFERJA roman Grad Hubertus m MATICA Lehirjeva opereta „Wo dle Lerche slngt" Škrjanček poje - žvrgoli Marta Eggerth - B. Soehnker - Lucle Engllscb Predstava ob 19-15 uri odpade radi koncerta Nobeden izmed nas, kdor se zanima in ljubi komorno glasbo, ne sme zamudita nocojšnjega koncerta komorneva kvarteta iz Dresdena, kii bo ob pol 20. uri v veliki filharmonična dvorani. Naj-znamenitejša dela treh literatur so zastopana na nocojšnjem komccrtu. Iz domače literature je na vrsti Škerjanc s svojim kvartetom IV. Nemško komorno literaturo zastopa Beethoven z opusom 127, kii je brez dvoma eno nojkpšdh, pa tudi naj-interesantnejših njegovih del. Češko literaturo nam bo predstavljal Smetana s svojim kvartetom »Iz mojega življenja«, ki je brez dvoma naj pomembnejše pa tudi najkarakterističneiše komorno delo vse češke literature. Po svojii izvedbi so vsa tri dela zelo težka, imajo pa tokrat prvovrstne izvajalce, katerih glas gre po vsem svetu. Zato vabimo na nocojšnji koncert v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob pod 8 zvečer. Vstopnice od 30 Din navzdol. Ljubitelje francoske violinske glasbe opozarjamo na viojinski koncert Roberta SOETENSA, ki bo v torek, dne 17. t. m. ob 20. uni v mali filharmonični dvoiaind. Robert Soetens je že ponovno obiskal naše mesto in vselej navdušil s svojo umetniško igro zbrano občinstvo. Zato opozarjamo na njegov koncert v torek, 17. t. m. v mali filharmonični dvorani. Sedeži so že v predprodaji v Matični knjigarni od 20 Din navzdol. Občni zbor društva slušateljev juridične fakultete se bo vršil v soboto, dne 14. t. m. ob 15. uri v zbornici na univerzi. — Odbor. Krščansko žensko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto ob 8. uri zvečer v verandni dvo-dani Uniona Martinov večer. Na sporedu so Šaljive in zabavne točke. Vstopnine ni. Vabljeni vsi. «Ljubljana« bo Imela danes ijvefter ob 30. vajo nw>Skie(jpa zbora v dvorani »Sloge«. 1 /v/jivam vse Maoie, da se te vajje gotovo udeleže, ker je nujna aaradi nedeljske slavnosti. Pevovodja. Repertoar Narodnega giedaEššča v Ljubljani drama Začetek ob 20 uri Petek, 13 nov.: Zaprto (Gostovanje v Celju.) Sobota, 14. nov.: »Na ledeni plošči« Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 13. nov.: Zaprto. Sobota, 14. nov : »Lucia di Lammermoor« Izven. Gostovanje g. josipa Rijavca. OPERA Tenorist g. Josip Rijavec bo gostoval v Do- nizzefijevi operi »Lucia di Lammccrmoor« v so-boio 14. i. m. Ljubljana, 13. novembra. Včeraj smo objavili prvi del govora, ki ga je imel v 6redo zvečer v ljubljanskem radiu g. Joso Uorec o iK>menu naše Planice v svetu. V nadaljevanju 6vojega govora je prešel govornik na tekmo leta 1935. Pričakovalo se je, da bo padel nov rekord in zato je vstala proti Planici taka gonja. Se hujše je bilo leta 1936. G. Goreč je nato nazorno opisal vso borbo za in proti Planici ter nanizal vzroke. Podal je bilanco dosedanjih skokov na veliki skakalnici. Ta bilanca, ki jo je svoj cas objavil tudi že naš list, je najbolj zgovoren dokaz o neprekosljivoeti planiške skakalnice. Zlasti zanimive so ugotovitve, kako so se vedno neposredno pred tekmo v Planici pojavile po svetu radio-vesti, da so dosegli nad ICO tnetereki skok enkrat v Italiji, drugič na Norveškem. Planica in naš turizem Kljub vsem gonjam proti Planici, je postala Planica vendarle zibelka nove športne panoge. Nato je predavatelj prešel na pomen Planice v našem tujskem prometu. Planica je postala — je nadaljeval g. Goreč, važna tudi v propagandi našega turizma. Obširna f)oročila o tekmah in razprave o novem športu v vsem svetovnem tisku, bodo in so dvignile zarmiia-nje za našo državo v svetu. Naša država pa je kot turistična država tudi najbolj zainteresirana na dobro razširjeni propagandi vsega, kar je pri nas pozitivnega. Vsako leto bolj bo zanimala ves športni svet usoda svetovnega prvenstva v smuških poletih, pa tudi razvoj, ki bo dal na to mesto v začetku morda celo prednost srednjeevropejcem. V smuških &ko-km, ki so omejeni le na krajše razdalje, je stil skoka velike važnosti in se bo v bodoče gojil bolj kot doslej, kajti meje se ne bo moglo znatno prekoračiti. Smuški poleti pa se bodo morali ukloniti načelom, kot jih poznamo n. pr. v lahki atletiki, da ustvarja rezultat svoj cilj. Zato je danes še preuranjeno, govoriti o detajlih smuških poletov, ki se doslej niti trenirali niso. To, kar smo videli doslej v Planici, kjer je bila skakalnica vsako leto šele zadnje dni pred tekmo gotova za trening, so bili samo poizkusi, poleti v smislu naših načrtov se bodo šele raziskavali in učili, potem bomo dobili šele pravo obliko smuškega poleta. Za malenkost eno leto robije Ljubljana, 13. nov. Samski trgovski pomočnik, krepak 25-leten dečko, Polde K. od' Sv. Križa, litijski okraj, je opustil Mei kuiriievc posle in se oprijel kriminalnih podvigov. Nekajkrat je že bil pred sodnim tribunalom. Državni tožilec ga je sedaj obdolžil treh de-litktov. Prvič, da je ponoči 28. avg. vlomil v trgovino Roberta Vidmarja in odnesel 75 kg lanenega semena, 25 kg riža, 2 vreči in nekaj žganja. V februarju je prav temu trgovcu odnesel pol kg kvasa. Tretjič, da je prav tam odnesel Rozi Oven mernik pšena. Lepi Polde sodnikom kratko: g... »Vse priznam. Samo za riž se bomo pogledali, in za Ovnovo tudi. Riž nisem vzel. Pšeno, same pleve sem pobral, ker sem pri stari 3 dni mlatili.* — Skoda ukradenih stvari je znašala i ofaolii 300 Din. Sodba! Za tatvina pri Vidmarju 1 leto in 2 meseca robije, za drugo oprostitev. Predsednik: »Za riž in pšej>o ste oproščeni! Sprejmete kazen?« Obtoženec je svetlo gledal. Predsednik: »Kolikor vam je zaradi amnestije ostalo pri zadnji kazni, bomo tudi žara-čunali.« Polde po daljšem oklevanju: »Sprejmem!« — Odhajaioč: »Za tak-le šmom kar leto!«... Vesela Marička na Bledu Kaj dejanja: Ned, Irgovina Helene Šolarjeve. Čas: 12. oktobra okoli 11 dopoldne. Takrat je vstopila v trgovino vesela Marička G. z Jesenic, ki ima v krstnem listu že 32 let, a v kazenskem kar 15 kazni, enkrat celo 1 leto robije. Marička trgovki: »Gospa! Mi menjate 1000 Din?« Šolarjeva je odštela pravih 10 bankovcev po 100 Din na pult in se ozrla drugam. Marička, ki se večkrat poslužuje svoje predrzne metode in je v tem triku že praktično, izvežbana, 'je hitro segla po 2 bankovcih, odprla ročno torbico, ju spravila in se Smučarska šola Da se to doseže je ustanovljena v Planici tudi šola za smuške skoke in Sola za smuške polete. Trajala bo od 15. decembra do 15. marca. V njej bosta delala 2 trenerja, a za skoke bo na razpolago skakalnica za 25 in 65 m, po vsej priliki pa še ena za 40 m, za polete pa letalnica za 45 m in velika letalnica Planica. Sola bo na razpolago tudi inozemcem. Danes, ko smo stavili 6Voj predlog Fiisi, ko zbiramo izkušnje in gradivo za uvedbo novega športa, nimamo več potrebe, da držimo naše isleditve v tajnosti. Naj se športni svet okoristi z njimi, njihova domovina sc ne da več izbrisati. A prav to smo hoteli! Čigava je bodočnost Naša država ima težko stališče v borbi z velikimi in izkušehimi narodi z dolgoletno tradicijo, kadar je treba uveljaviti svoje dobrine. Šport je danes važen faktor v življenju narodov, dnevno lahko vidimo, kolikšno pažnjo se mu posveča v svetu. Ako je uspelo nam v naši domovini zgraditi največjo smuško skakalnico na svetu, ako nam je uspelo spoznati in odkriti nov šport, smuško letenje in sestaviti zanj vse prvine, tedaj moremo biti ponosni v zavesiti, da je naša država dala svetovnemu športnemu pokretu tudi svoj obolus, ki ni manj vreden od deležev velikih in izkušenih držav. Tem bolj nas veseli, da «no dali ta svoj delež v smuškem športu, ki je na naših tleh igral podobno vlogo že pred 700 leti, ko so odkrili bloški kmetje smučanje in ga obdržali kot edini poleg severnih zemlja do vse pred 50 leti, ko je šele pričelo prodirati smučanje s severa Evrope v srednjeevropske države. Borba, ki jo mora voditi Planica kljub vsem izrednim in povsem edinstvenim, v praksi dokazanim rezultatom, dokazom velikega napredka v tem športu, je gotovo edinstveni primer v zgodovini športa sploh. Nam je le dokaz o njeni vrednosti in vrednosti novega odkritja, ki ga prinaša. Mi vemo, da je bodočnost naša in da nam vse ovire Planice ne bodo zatrle. Kadarkoli pa bo stopila kot zmagovalka, kot priznana in enakopravna v športu med svoje starejše tovarišice, bo zaplapolala nad njo mogočno naša jugoslovanska zastava, vidna vsemu svetu. (Konec.) pogumno obrnila k trgovki: »Moj Bog, gospa! Doma sem tisočak pozabila. Grem ponj!« Pred sodniki Marička: »Priznam. Tisočaka niti imela nisem. To je bila le pretveza. Iz. trgovine sem šla v gostilno. Tam sem s fanti popivala. Izgubila sem tudi 70 Din.« Tatvino so prav pozno opazili. Orožniki so Maričko našli že v močno alkoholiziranem stanju. Pela je: »Pa še ne gremo dam...« Pa je romala v arest perke Lblan! Kazen: osem mesecev strogega zapora. Eeči oie £ Sežigajte smeti! Ljubljana, 12. novembra. Zdravstveno-policijska navodila in pojasnila mestnega poglavarstva v Ljubljani predvidevajo v 5. točki, da se morajo smeti, ki so določene za odvoz, v kolikor so gorljive, najpreje v štedilniku ali eči sežgati in šele potem ohlajene spraviti v za-oje ter postaviti v določenem času v veže poslo-ij, od koder jih strese smetar v vozove za smeti, uščati zaboje za smeti v vežah in pred hišami, je prepovedano in kaznivo. S sežiganjem se zmanjša količina odpadkov in s tem olajša odvoz. Glavno je pa sežiganje potrebno iz zdravstvenih ozirov. Tudi pri najskrbnejšem nakladanju smeti se vzdigne nekaj prahu v zrak ter se pasantje upravičeno boje, da se s takim prahom, ki izhaja morebiti iz stanovanja, kjer je kaka nalezljiva bolezen, prenašajo kužne kali. Koliko možnost okužbe preti ubogim zbiralcem starega železa, pločevine in drugih negorljivih odpadkov, ki kljub prepovedi brskajo po kupih odloženih smeti, da si s tem pridobijo najbednejši zaslužek. Ne samo sebe, svojo družino in vso okolico morejo okužiti z nalezljivimi kalmi, ako izhajajo smeti iz okuženih hiš. S sežiganjem se uniči vse kali. Oddajajte smetarju v zaboju samo pepel oz. morebitne negorljive predmete. Pobiralci smeti imajo nalogo naznaniti vse one stranke, ki se ne bodo hotele pokoravati odredbi in sodelovati v delu za procvit mesta in podvig zdravja prebivalstva Ljubljane. Lahka atletika pri nas in drugod V JLAZ je včlanjenih do sedaj 46 klubov; orem jih je izključenih Od teh 46 je 21 klubov slovenskih Naša zahteva bodi torej, da imamo v JLA Z temu primerno odločitev. Stara, ravno kar zrušena »vladat v JLAZ, je paševala o njej od njene ustanovitve — torej 15 let. Vseh 15 let ni bilo nobene bistvene izpremembe v JLAZ. Imena Dobrin, Trančič so postala že tako znana, kot da bi brez njih sploh ne mogli delati. Ko je pa tem času stara uprava predala svoje posle, je nova uprava ugotovila, da ima JLAZ din 94.000 dolga. Nihče ne dela stari upravi očitkov, vprašanje je le, če je tako gospodarstvo pametno. Po končanih olimpijskih igrah se je nakopičilo proti stari upravi nešteto očitkov; še pred olimpijskimi igrami smo pa Slovenci lahko videli, kakšen je bil minimum, ki ga naj doseže oni, ki hoče iti v Berlin v tekih, kakšen v skokih in metih. Bil je neproporc-ijonalen v našo škodo. In zato ne vemo, čemu^ naj bi se oni ogrevali za staro upravo. Pa tudi že samo dejstvo, da je bila 15 let bistveno ista uprava, nam pravi, da poizkusimo enkrat, kakšna bi bila izpremenjena 'JLAZ. Na zadnji izredni skupščini JLAZ pa je bil podan predlog, ki ga moramo na vsak način odobravati. Delegat SK Korotana (Ljubljana) g. Skuhala je predlagal, naj se ustanove podzveze, ki bi fievzeli del poslov JLAZ in jih opravljale v svojem delokrogu. Predlog je bil sprejet in nova uprava je pristopila k izvedbi. Tako stojimo danes pred ustanovitvijo a Slovenske lahko-atletske podzveze. Kakor doznavamo iz zanesljivega vira je osnutek pravil za podzveze že napravljen in ga bo nova uprava tudi sprejela. Osnutek novih pravil odreja podzvezam popolno samoupravo tako, da bodo na svojem teritoriju same sprejemale člane in jih nato predlagale v članstvo zvezi. Nadalje bodo podzveze samo lahko dovoljevale vse prireditve razen mednarodnih. Po pravilih bo imela vsaka podzveza tudi svojega trenerja, ki ga bo plačevalo ministrstvo za telesno vzgojo. Ustanovni občni zbor Slovanske lahko-atletske podzveze je predviden na 29. november. To je za nas važen datum in paziti je treba, da ne bo prišla jx)dzveza v roke kliki, ki bi gospodarila jx) svoje, ampak da pridejo v vodstvo resni športni delavci, ki jim je edini interes napredek naše lahke atletike. Ko smo tako pregledali uspehe naših domačih, bo še prav zanimiv pogled v svet. Kdor je pred štirimi leti na olimpijskih igrah pod kalifornijskim soncem občudoval že naravnost nepojmljive uspehe človeka z naravo, je bil pač prepričan, da bo večina teh rekordov ostala v veljavi še dolgo časa. Berlin pa je pokazat, kaj zmore človek. V letu 1936, je padlo več svetovnih rekordov kot prejšnja tri leta skupaj. Toda če pogledamo stvar od druge strani, se vendar mora vse enkrat prenehati. Narava sama stavi meje. Menda smo že zelo blizu tem mejam. Pot je u trta. Uvod v borbo za svetovne rekorde je otvoril že spomladi v MUnchenu Argentinec Juan Zabala, ki je pretekel 20 km v času 1:04:02 in s tem izboljšal Nurmijev rekord. Dalje ni prav nič čudno, Če so njegovi severo-ameriški prijatelji v ciiv.iih izbirnih mitingih dosegali naravnost čudeže. Mulat Williams je tekel 400 m%46.1 sekund. Baroff je ob bambusovi palici dosegel višino 4.43 m in dva dolga črnca Johnson in Allbritton sta preskočila višino 207 cm. Tudi ženske niso stale ob strani. Nemka Mauermayer je vrgla disk 48.31 m daleč; Poljakinja Kwasnie\vska pa kopje z obema rokama 06.49 m; Nemka Luise Kriiger pa ga je vrgla z boljšo roko 45.27 m. Za časa berlinskih olimpijskih iger so bili doseženi izredni rezultati. A\vensov čas na 100 m (12.2 sek.) zaradi vetra ni mogel bili priznan. J Zato so pa govorili drugi. Novozelandec Lovelock | Od tu in tam V nedeljo bodo občinske volitve v primorski banovini. V 95 občinah je postavljenih 181 kandidatnih list. Bivša IISS jih je postavila 84, 5 list je neslužbenih HSS, 8 od Združene opozicije, 36 lisi JRZ, 4 neslužbene JRZ, 5 JNS, 25 neslužbenih JNS, 10 neopredeljenih levičarskih, 1 lista bivše Pučko stranke. Edino v eni občini ne bo volitev, ker je sodišče vse liste zavrnilo. V vseh teh občinah je 230 tisoč vpisanih volivcev. Kuluk je začela izterjavati v Zagrebu občina. Hišni posestniki pa so že svoječasno vložili proti temu vlogo na bansko upravo, ki je razveljavila sklep mostne občine. Banska uprava je utemeljila svoj odlok s tem, da ima mesto iz kuluka zbranih že 17 milijonov dinarjev, pa jih še ni porabila v namene, v katere jo bil denar zbran. Toda kasneje je vseeno ugodila mestni občini, ki je začela kuluk spet izterjavati. 14 milijonov bi ga morali prizadeti plačati. Spet protestirajo. Afera izsiljevalca fotografa Varge v Zagrebu je našla odmev tudi med organiziranimi fotografi, ki so objaviil, da Varga ni bil član fotografskega združenja, ker ni bil v obrti niti izučen. Obrtno dovoljenje si je pridobil po starem obrtnem zakonu. Zato so vložili oblastem predlog, naj se 11111 [ vzame obrtno dovoljenje. Za zmanjšanje državnih taks na kinematograf-I ske vstopnice so posredovali v Brlgradu odborniki društva kino podjetnikov. V spomenici, ki so jo predali ministru financ, so zahtevali, da se zmanjšajo državne takse, samoupravne takse pa se znižajo na 50% državne. Zahtevali so tudi, da se v kraju, kjer se ustanovi prvi kino, takse sploh ne | pobirajo. Po njihovem predlogu naj bi se zmanjšale tudi takse v poletnih mesecih. Za pravično obremenitev naj se razdele takse sorazmerno, da ne bodo kraji, kjer je majhno število prebivalcev in zato malo kino obiskovalcev, enako obremenjeni kakor mestni. Minister financ je obljubil, da [ bo po možnosti te predloge upošteval. 400 milijonov dinarjev bodo znašali stroški za preureditev bosanskih železnic v norinalnotirne. Stare konstrukcije bodo pa uporabili za zgraditev proge Ustiprača Foča. Prav zanimiv pa je bil nastanek bosanske ozkotirne proge pod Avstrijo. Ta železnica je nastala prav slučajno. Ko je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, jo morala seveda poskrbeti za hitre zveze med centrom in morjem. Sprva »o gradili od Bosanskega Broda navadno poljsko vojno železnico. Pozneje pa so to kar podaljševali. Prevladovalo je mnenje, da bodo progo takoj po ureditvi Bosne pretvorili v normalnotirno. Vlada pa se ni mogla zediniti, kako naj jo gradi, in je zato obveljal predlog, naj se vsak kilometer progo razpiše posebej. Podjetniki, ki so izlicitirali gradnjo železnice, so ukanili projektante in so delali rajši zavoje, mesto da bi gradili tunele. Tako so rastli kilometri in vzporedno zaslužki. To korupcijo so opazili šele takrat, ko je bilo vse prepozno. Stari trapistovski samostan v Zemuniku pri Šibeniku bodo popravili in preuredili v kolonijo za dušno bolne. Tako bodo dali priliko umobol-nim, da ae ukvarjajo z delom na polju in se tako sami vzdržujejo. Po dolgem premoru se je zopet začela pirko Sušaka izvažati v Italijo naša živina. V drugi polovici preteklega meseca je šlo v Keko 650 Klav govedi in 800 svinj. V istem času je pa Madžarska izvozila v Italijo 1500 glav živine. Vendar je treba omeniti, da je madžarski izvoz v oktobru padel skoro za polovico, čim je začela naša živina prihajati na italijanski trg. Madžarom namreč delajo preglavice cene, ker se morejo sprijazniti z razliko, ki je nastala z razvrednotenjem lire. Ljubosumni mesarski pomočnik Branko Antič je v Sesvetah pri Zagrebu ustrelil Leopoldino Bret-schneider. Dekle se je mislilo čez nekaj dnii poročiti z nekim zasebnim uradnikom iz Zagreba, kar pa mesarskemu pomočniku ni bilo po volji. Fant je vedno mislil nanjo, vender mu dekle ni dalo nikdar povoda, da bi fant smel upati na odziv. Ponovno mu je pripovedovala, da se bo poročila z drugim Fanta pa je vse to jezilo. Včeraj je prišel v gostilno, kajti dekle je bila sorodnica gostilničarjev. Birez besede je potegnil revolver, ki ga je bil ukrade! nekemu občinskemu uslužbencu, in dvakrat ustrelil v glavo dekleta. Nato pa je ustrelil še 6ebe. Dve veliki zvezdi bomo danes ponoči lahko opazovali na nebu. Sta to planeta Jupiter in Venera (zvezda večernica). To noč se bosta najbolj približala. V ponedeljek bo v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca lesnih izvoznikov. Večjo delegacijo bodo poslali v Belgrad bosanski izvozniki, ki bodo najstrožje protestirali proti zahtevam slovenskih lesnih trgovcev, ki zahtevajo za sebe skoro ves izvoz lesa v Italijo. Bosanci se ne puste izriniti •iz italijanskega tržišča. Tako poročajo hrvatski listi. Razumljivo pa je nasprotovanje bosanskih lesnih industrijaleev, ki se v veliki večini štejejo med veliko industrijo, ker so slovenski izvozniki zahtevali, da se pri izvozu v prvi vrsti upoštevajo mali izvozniki pred veleindustrijami. Teh potrebnih pa je mnogo več v Slomeniji kakor pa v Bosni. Prihodnje leto bodo v Splitu začeli zidati palačo banske uprave. Stroški bodo znašali deset milijonov ... ...... ... banka in 6e bodo vračali deset let. Stala bo dinarjev, ki jih bo posodila državna hi fkarna na za- padni obali. Albanski poslanik na našem dvoru g. Rauf Fico je bil poklican v Tirano. Njemu na čast bo predsednik vlade dr. Stojadinovič priredil poslovilno svečano kosilo. Rauf Fico bo odpotoval iz Belgrada dne 18. nov. Za odpravnika poslov albanskega poslaništva v Belgradu je imenovan prvi tainkii tega poslaništva Sermet DžadžuM. je pretekel 1500 m v 3:47.8; Towns (Amerika) 110 m zapreke 14.1 sek., 4 krat 400 m v v 31.8 sekundah. Japonec Tnjima je v troskoku prišel na marko 16 m, pri tem pa je treba pripomniti, da je prišel Tajima v predtekmovanju na 15.76 m. Po eni uri pa se je popravil sam sebe. Amerika-nec Morris je v deseteroboju dosegel 7900 točk. Pri ženskah je pretekla Stehkens 100 m v 11.4 sek., nemška ženska štafeta v 4 krat 100 m pa 46.4 sek. Rekordi kar naprej. Tretje razdobje v letu olimpijskih iger je čas po Berlinu pa do jeseni. Cunningham (Amerika), j je v Stockholmu takoj po igrah popravil znamko na 800 111 na 1:49.7 Amerikanec Towns je 110 m čez zapreke prišel v 13.7 sek. Brez Fincev pa tudi letos seveda ni šlo. 3000 m Ilockert (Finska) 8:14.8, i Ko Hollo (Finska) 15 km +G.45.5 in s tem zopet | odvzel en rekord Nurmiju. Nurmi, nekoč svetovni \ rekorder na vseh progah od 1500 m pa do 20 km, I je zapisan v listi najboljših samo še v teku na 110 km in v en 'j 77* M Propagator grof Luckner ni izgubil korajže, ko mu je ogenj uničil njegovo ladjo »Mopelia«, ampak si je zgradil v Hamburgu tegale »Morskega vraga«. 200 družin, ki izkoriščajo Francijo Poslanec Gaston Bergerie je veliko doprinesel k Blumovi volivni žmagi, ker je objavil listo >200 družin, ki izkoriščajo Francosko«. Resnici na ljubo je treba povedati, da je davno izumrl vsaj ducat teh rodbin, ki so ostale brez moških potomcev. Tri ali štiri so popolnoma obubožale. Nasprotno je več bogatašev, ki jih je pregledal avtor liste. A kljub temu se je volivni pripomoček sijajno obnesel. Ljudje so oddajali glasove v prepričanju, da se bo začela po obračunu z 200 družinami nova zlata doba. Toda vprašanje samo je zanimivo tudi izven zveze z volitvami. Bergerie je samo zahteval, da bi se podržavila Francoska banka, ki je od Napoleonove dobe in do sedaj zasebna last svojih 200 delničarjev. Ustanovitev banke z glavnico v znesku 300 milijonov leta 1800 je pomenila s stališča takratnih levičarjev konec revolucije. Napoleor sam je moral kmalu ugotoviti, da zlorabljajo delničarji svoj položaj. Ko je sklenila vlada nakupiti za odpravo v Egipt potrebne pijastre, so to takoj po seji bančne uprave oskrbeli trije delničarji, da bi dve uri pozneje prodali pijastre državi z znatnim dobičkom. Od tedaj se ni ničesar spremenilo Delničarji ničesar ne tvegajo, ker imajo papirnato premoženje, a vnovčijo pravljične dohodke. Niso odvisni od države, ki razpolaga samo s 6 glasovi izmed 18 v upravnem svetu. Vodijo lastno in od države neodvisno politiko. Po francosko- pruski vojni leta 1871 je izplačala banka delničarjem po 32 odstotne obresti na račun dividend, a ni marala podpirati Gam-betto, ki je plačal sedem in pol odstotne obresti, ker je bil navezan na posojilo v inozemstvu. Isto se je dogodilo pod Flandinom: frank je bil v nevarnosti, a Francoska banka je pošiljala do polovice milijarde zlata v inozemstvo dnevno (na pri- Ženske skušajo vliti poguma branilcem Madrida. Zadaj na levi dela boljševiška agitatorica razpoloženje z zvočnim ojačevalcem. mer dne 3. junija). Zahteve po podržavljenju banke so skoro sto let stare. — Delničarji Francoske banke: Eduard Rotschild, David Weil, Pierre Mi-rabeau in dr. (po večini potomci »vzhodnih« priseljencev) obvladajo tudi kolonijalni uvoz, kemično, električno, plinsko in vojno industrijo, premo-gokope, papirnice, banke, zavarovalnice, velike trgovine, predilnice, letalstvo, železnice itd. Povsod srečamo ista imena. 203 osebe, ki izvirajo iz 57 družin, zavzemajo 1.312 vodilnih mest v odborih najvažnejših delniških družb. Ti možje delajo z ameriškim razmahom. Posamezniki so 50 do 60-kratni predsedniki, podpredsedniki, ravnatelji in odborniki itd. Vsi skupaj so lastniki polovice francoskega uarodnega premoženja. Temu primerno so dobro zastopani v senatu in parlamentu, ponekod tudi v vladi. Vodijo svojo politiko: omejujejo uvoz in- dvigajo carine. Izglasovali so sežiganje vinogradov, da bi preprečili padec vinskih cen. (Država plača kmetu po 1.200 frankov odškodnine za en ha izkrč,enega vinograda.) Samo na Normandskem so poklali nad 150 tisoč krav, da bi se ne znižali dohodki mlekarn, ki jih zo-pet obvladajo isti gospodje. Medtem ko sloka široka javnost pod težo krize, ne pozna >200 družin« nobenih težav. Stotine manjših podjetij gre na boben, toda »Električna družba« je imela lani nad 37 milijonov čistega dohodka, »Francoske plinarne« nad 15 milijonov, »Sladkorne tovarne družbe Saya« nad 59 milijonov itd. Tednik »Vendre-di« je prinesel več sličnih, zdaj v književni obliki ponatisnjenih podatkov. Morebiti niso točni. A zato je izven vsakega dvoma, da imajo francoske državne železnice do 3 milijarde primanjkljaja in sklepajo vsako poslovno leto z izgubo. Medtem so delili dobavitelji teh železnic, »Franko-helgijska družba« in dr., letno po 30 do 40 odstotkov dividend. Seveda je to posledica vpliva 200 družin, ki so enako dobro zastopane v direkcijah železnic in tudi v upravnih odborih njih dobaviteljev. Rockefellerjevi spomini Znani milijonar skromno, a vendar slavnostno obhaja 99 rojstni dan. Bil je izredno dobre volje in je dokazal zbranim prijateljem, da ima izvrsten spomin. Pripovedoval je pri mizi: »Pred leti, ko sem bil še mlad (menda sem štel samo 60 let), me je zanesla usoda v nedeljo v malo kalifornijsko mesto. Seveda sem šel k maši, da bi šele potem poiskal poslovne znance. Saj nikoli v življenju nisem izostal v nedeljo v cerkvi. Pastor je po pridigi pobiral denar za občino. Po navadi sem spustil na pladenj 50 dolarjev. Po končani službi božji je rekel pastor: »Dragi bratje in sestre 1 če ni hotel gentleman v tretji klopi na desni nas imeti za norce in nam ni podtaknil ponarejen bankovec, znaša današnja zbirka 52 dolarjev in 10 centov! Kako sem vesel lega nepričakovanega edinstvenega dogodks\ Naj blagoslovi vsemogočni Bog tega tujca! Naš blagajnik je v trenutku zaposlen s skrbno preiskavo omenjenega bankovca.« Hollywoodf filmski raj in pekel (Konec.) 1935 je bila bilanca dela teh pisateljev taka: Eden je naredil dvanajst filmskih tekstov, ki so jih filmali, eden enajst, dva deset, štirje devet, očem osem, osem sedem, osemnajst šest, trideset pet, petinštirideset štiri, enaindevetdeset tri, 136 dva, 391 pa po en film. Večina ni naredila niti ene reči. Najslavnejši pisatelj filmskih rokopisov v Hollywoodu je Riskin. On je napisal besedilo za znana filma v zadnji sezoni: »Zgodilo se je neko noč«, »Vse mesto govori o tem«. Riskin me sprejme. Dovolim si ga vprašati, kako je mogoče, da toliko nadarjenih pisateljev naTedi vendar tako malo dobrih filmskih tekstov. »Vsi skupaj dobe morda šest dobrih misli na lato,« pravi Riskin, »izdelovati pa je treba 350 filmov. Nesreča je v tem, da misli ne marajo priti prav tisti trenutek, ko je, treba začeti film posnemati. Film je industrija kakor avtomobil. Predstavljajte si sami, kaj bi bilo, če bi morali vsak Fordov avtomobil zasnovati po novi zamisli... Poleg tega pa so Ljudje, ki delajo tukaj, predobro plačani. Pesniki umirajo od lenobe ali od malodušnosti v razkošju, ki zanje ne pomeni nič. Če bi *e vsaj mogli mi vsi skupaj, ki pišemo, povzpeti na višino pravih tehnikov elektrikarjev, ali operaterjev na prinier. To so ljudje, ki v resnici delajo. Mi pisatelji pa ...« Z zgovorno kretnjo nakaže Riskin hkratu svoje usmiljenje in svoj odpor do tega dela ter do svojih tovarišev. Najbolj nesrečni med temi proizvajalci dram so Evropejci. Obveznost, da morajo vsak teden oddati določeno količino dela, jih spravlja v obup. Dobro znan madžarski dramatik mi pravi: »Predstavljajte si, da mi pride vodja delavnice očitat, da ne poznam točnosti. To se je zgodilo zadnjič. Dokazal mi je, da nisem v osmih dneh bil v uradu več kakor nekaj ur. Odgovoril sem mu, da delam doma ponoči in mu pokazal, kaj sem naredil... Toda ta nemogoči človek je zavpil: »Kaj, vi delate doma?« Njegov obraz je bil tako osupel, da sem mu moral nanaglo razložiti, da je mogoče, da človek spiše kako storijo tudi izven zidov njegove delavnice.« »Toda,« nadaljuje nesrečni pisatelj, »če bi ne bilo drugega kakor... Toda računati moramo tudi s produkterji, ki se mešajo v vse in delajo naše življenje naravnost peklensko. Človek pride zjutraj v pisarno, da bo končal burko, ki se odigrava v cvetličarni. Namesto tega pa dobi v svojem rokopisu konec egipčanske zgodovinske drame ... To je naredil produkter, ki se naravnost norčuje iz vašega dela in vam zapoveduje, da morate skočiti iz burke v žaloigro, ne da bi vas prej opozoril... Sicer pa je to še zmeraj boljše, kakor če človek postane specialist.« »Specialist?« »Da. Specialist je tisti nesrečnež, ki je obsojen, da zmeraj pisari in izdeluje iste prizore, če se mu je kaka stvar posrečila enkrat. Recimo, da je napisal dober prizor o avtomobilski nesreči. Brž, ko so produkterji to opazili, bo pisal vse žive dni za filme samo prizore o avtombilskih nesrečah. Tu imamo pisatelje specialiste za vse dobe in za vse položaje v življenju. Imamo strokovnjake za dvogovore v komedijah in dramah, ki jih niso oni napisali. Ne vedo niti, zakaj v teh komedijah gre, pa morajo vendar pisati za nje dvogovore. Najbolj čudno strokovnjakarstvo pa je tisto »Graditelja mostov.« »Kaj pa je to?« »Naj bo besedilo za kak film še tako dobro, vendar pridejo zmeraj trenutki, ko je treba iz enega prizora v drugega ali iz enega položaja v drugega preskočiti v dejanju tako, da je vsa stvar čim verjetnejša. »Graditelj mostov« ima nalogo, da Naznanila Značaj ljudstva na Pohorju, Kozjaku in Sloven• skih goricah, je naslov Vil. prosvetnemu večeru, ki bo daines ob 8. uri v verandnl dvorani hotela Umkm. 9 ^ean pred motu bo predaval g. prof. Franjo Baš i 7 Maribora. Hafcpravljal bo o vprašanju, v koliko je zaiačatf Pohorca ali Oori-fta/iia icsraz zemlje Lu preteklosti itn koliiko ptoji pod vplivom moderne prosvete. Predava/telo se bo omejili o tein vprašanju na Podravje in deloma tudi na Prekmurje im Koroško. Ker je g. predavatelj znan kot izboren oipaaovailec in bo gotovo uporabili lastna opa/zo-vanja za značaj Pohorca, Slovenjegoričana im bo vipo-šiteval narodno pesem in duševno kulturo, upamo, da lx> predavanje nad vse zanimivo. Iz predavamija bomo pač «jx>znaLi top painonisikepra Slovenca. Predavanje jo «premijaino s «kiopti^niinn.i slikamiL Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvez.i, M.ik:lo&ičeva 7. Sedeži 3 Dim, stojišča 2 Din, za diijjake 1 Dim. Splošni mojstrski izpitni tečaj v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta bo ipriredil v prvi polovici decembra točaj za prupravo na mojstrski izpit. Vr&ii se bo v pritlični dvoranui Zbornice za fcrgovi.no, obrt im ini-du«fcri.jo v Ljubi jami skozi 5 dtnii, in sicer v popoldaimskih uirah, latko da se ga bodo mogli ud e lože ti tudi rokodelski pomočmdiki iz krajev i izven Ljubljane, ker bodo lahko dohajali z opoldanskimi vilaikii in odhajali v večernimi zopet domov. Predmet predavanj bode tvarina o obrtnih, davčnih im dru-giih pred,pisih. ki* se iapra&ajejo pri teoretičnem delu izpita. Za poset tečaja se ne ]>la<6a nji-kaika pristolo6če) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 ('IV', spored, obvestila — 13.15 Koncert Radijskega orkestra 14.00 Vreme, l*rr7.a — 18.00 Kateri zakoni sc tifiedo posebno žene (ga. dr. Don a Ul Capuder) — 18.40 Franco-Š6ina (g. dr. Stanko Lebem) — Ifl.OO Ca«, vreme, poro-6ila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: V Skadru no. vembra leta 1!)15 (Ml. Djuri6ič iz Balgrada — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Koncert godalnega kvarteta i® Draž-drti (pronos ia Filharmonije) 21.00 Zbor praSkih učiteljev (plošče) 21.2(1 CttraSki koncert, g. Mezgoliit« Emil 22.00 Ciuh, vr^mo. poročila, spored — 22.30 Angleške ploš&e. Drugi programi Petek, 13 .novembra: Belgard: 19.50 Radijski orkester — a).30 Narodno pesmi — 21.00 Zagreb — 22.10 PloSde — Zagreb: 20.00 Celo — 20.30 Vokalni koncert — 21.no Stara francoska klavirska glasba — 21.30 Vokalni kouctert — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.20 Opera — 22.30 Plošče — Praga: 19.30 IgTa — Brno: 19.30 Opora — Variava: 20.00 Simfonični koncert — Plesna glasba — Beriln-Ki>nigsberg-Hamburg-Vrat\»la-va-KGln-Frankfurt-Monakovo: 20.00 Londonski filharmoniki — Lipbko: 20.10 VujaAki večer — Stuttgart: 50.10 Orkestralni koncert — Berornunster: 30.00 Komorni koncert — 21.00 Nabožna giasba — Bukarešta; 20.15 Wag-ne.-jeva opera »Tannhiiuser«. > - ; Punčke že čakajo na Miklavža, ali pa otroci nanje. med dvema prizoroma ali položajemo, med katerima ni prehoda, najde sprejemljivo zvezo. Na primer junak v ječi. Potrebno pa je, da se reši, ker mora zalotiti svojo ženo v rokah drugega. Toda pri tem ne sma storiti ničesar protizakonitega in vendar priti iz ječe. Kako naj se to naredi? »Graditelj mostov« mora tu najti izhod. Ali: slepa junakinja mora dobiti spet luč oči, ne da bi kao vedel za to. Zdaj mora ta strokovnjak najti in ustvariti čudež, toda tako. da mu bodo vsi ljudje verjeli. Ta strokovnjak dela v svetu bajk, njegov zaveznik je nebo, čudeži so njegovo orodje. On si izmišljuje presenečenja in izhode ter vse, kar dela storijo saj malo verjetno.« »Večina pisateljev se dolgočasi na smrt in uporablja vsa sredstva, da uide iz pisateljske tovarne. Kakor gojenci v zavodu si dajejo pošiljati izmišljene brzojavke od svoje rodbine. Njihova glavna zabava je, da hodijo k dirkam. Zato Pf ra vsaka filmska družba imeti celo armado detektivov, da nadzoruje ujetnike v tej čudni delavnici. Zoe Atkins, znana pisateljica romanov, se mt je pritoževala, da je celo miši, ki tekajo zunaj po zidu njene pisarne, nadzorujejo. Vsi ljudje lu ig ajo povpre>k. Človek odpre vrata v kako pisarno in skoraj povsod vidi po štiri slavne pisatelje, ki kleče na tleh in igrajo s svojimi asi. Življenje teh ljudi je življenje v jetnišnici. Naj zaslužijo še toliko, nihče od njih ne misli na drugega, kakor da bi si kupil majhno hišico na deželi in bi tam pisal mojstrska dela. Včasih se komu posreči uiti. Toda vsi se vrnejo nazaj, zakaj denar, ki so se ga navadili služiti, še bolj pa zapravljati, jih vleče. Ker so se navadili po meri, ne znajo več pisati po človeško. In vendar ie pred njim Hollywood in Los Angeles največje mesto na svetu, čigar površina meri več kakor 100 kv. kilometrov, čigar okolica izkaže v malem vse lice sveta od oranžnih gajev do sneženih poljan. Njegovo burno življenje je polno zlata in polno strahovite človeške bede In vendar za bedo v tem mestu nihče ne ve in ne mara vedeti. Videl sem brezposelnega igralca, ki je stal pred vrati velike filmske delavnice in je imel okoli vratu obešen napis; »£e tri leta nimam dela. Imam dva otroka. Vsi umiramo od gladu. Ne gnaem se odtod, dokler mi ne dajo dela.« Siromak je ostal tam tri dni, potem se je onesvestil in odnesli so ga v bolnišnico. Tri dni je hodilo mimo njega tisoče in tisoče ljudi, ‘°da nihče se ni ozrl na njegov napis, ker v. zakletem mestu nihče ne zna več videti resnice. Kevščino poznajo s platna. Obup je za nje samo vprašanje razsvetljave pri igri. Če se kdo vrže s strehe na tlak. vsi vedo, da je pri filmu tarifa za taka dejanja tisoč dolarjev. Hollywood je v svojem zakletem krogu samo veliko pozorišče, kjer človek nikdar ne vidi, kaj je za kulisami. Na svetu pa 255 milijonov človeških bitij hodi vsak teden v kino. Ti ljudje hočejo sanjati, toda nikomur se ne sanja, za kako ceno so te sanje narejene. Te sanje izdelujejo ljudje, ki so pozabili, kaj je življenje. Zato so filmske zgodbe tako zlagane. Hollywood je kakor žvepleni rudniki: V njih poginjajo rudarji, toda svet potrebuje žvepla. Da se svet zabava in sanja, zato je potrebno, da je Hollywood pekel. R- Riess. Jutri začnemo priobčevati napet detektivski roman Svena Elvestada: Zlodej se dolgočasi Če hočete imeli za zimske večere čiivo, ki vam bo dramilo pozomosl, polem naročite še danes II Slovenski dom"! »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva aiica 6/TIl. Telefon 2994 tn 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. _ Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.